127. štev. Pavialnl franico v državi SHS. V Liuhliani, v sredo 8. junija 1921. Posamezna štev. Ki. Leto V. Izhaja razan -nedelj in praznikov vsak dan ob ie. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani. Frančiškanska ulica st.6 1., Učiteljska tiskarna. Dopise frunkirati in podpisati, sicer se iih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 min * 55 mm po K V50. Uradni razglasi, posiano ter notice isti prostor K 2'— Pri večjem naročilu popust Glasilo fugoslov. socdalno - demokratične stranke. Telefonska s». 312. Naročnina: Po poiti al. z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta ■K 144, za četrt leto K 72, na mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za H s • so poštnine prosto. 'Jpravniatvo |e v Ljubljani, Frančiškanska ulica sl.8'1, Učiteljska tiskarna. Iz konstituante. Ustavni odsek. Beograd. 6, juni. Današnja seja ustavnega odseka se je Dričela ob esetih dopoldne. Razpravljalo se je o amendementih VII. oddelka .ustave. ki govori o narodni skupščini. Jugoslovanski klub je predlagal k členu 69 tako izpremembo. eo kateri bi narodno predstavništvo imelo obstojati iz dveh. koordiniranih skupščin. ene politične in ene socialno-gospodarske. Ta predlo« je bil odklonjen. Nadalje so radikalec Milan Simonovič in tovariši predlagali, naj vsakih 35.000 prebivalcev vedi po enega poslanca. V tej zadevi j>a Je bil sprejet predlog poslanca Ljube Jovanoviča .ki se glasi: -»Vsakih 40 tisoč prebivalcev voli oe enega poslanca. Ako ie ostanek v dotični volilni edinici večji kakor 25.000. voli ta ostanek še enega poslanca.« Ta predlog je bil sprejet z večino glasov. K členu 70 Je predlagal poslanec Pavel Angjelič. naj se s posebnim stavkom prrana aktivna in pasivna volilna pravica pri občinskih volitvah tudi ženskam. Predlog oa je bil odklonjen. Socialisti so predlagali, naj bi Imeli volilno pravico vsi državljani Iz proračunske komisije. Beograd, 7. jun. Na konferenci proračunske komisije se je posrečilo prebresti največje težave. Vojni proračun se je zmanjšal za 450 milijonov dinarjev. V finančnem ministrstvu se trdi. da se bo ta (proračun od 2 in pol milijard znižal na 1 milijgr_-do 400 milijonov dinarjev, vendar pa bo tudi .potem še obstajal deficit. . Konvencija z Romunijo. Zagreb. 6 .jun. Beograjski dopisnik »Jutamjog lista« doznava. da se ie na današnjem sestanku ministrskega predsednika Pašiča z romunskim mmanjhn ministrom Take Jo-nescom podpisala apolitična mogodba med našo kraljevino in Romunijo. Cez mesec dni pride v Beograd načelnik romunskega generalnega Štaba. Ob tej priliki se podpiše vojaška konvencija z Romunijo. Iz Gornje Šlezije. 'Varšava, 7. junija. Frontno poročilo vBtašov v Gornji Slezlll z dne 6. t m.; Severni odsek: Sovražnik .Je napadel več krate v. Oddelki sev er nege Ddtmkf so za-držall sovražnika In mu prizadejan znatne Izgube. Srednji odsek: Naši oddelki so se sovražnim napadom upirali z Izredno hrabrostjo. Popolnoma obkoljena baterija si Je s kartečami Izbojevala prosto pot in pregnala sovražnika. Južni odsek: Polžku*. Izvršiti pri Ratiboru prebod preko Odre, su biil preprečeni. Brelln, 7. junija. Kakor Javila »Vos-slsche Zeitung« je angleški vrhovni poveljnik v Gornji Šlezijl dal generalu Hoeferju ««®‘ovUo, da se bo akcija za Izpraznitev takoj pričel« In Izvršila ^ar najhitreje. Postopati se namerava tako, da bodo a«. Klefke Sete zasedle kraje, katere Imajo Poljaki Izprazniti, dočlm bi francoske čete nadzorovale umik. Tako bise delalo od odseka do odseka, dokler sne bi bilo Izpraznjeno industrijsko ožemite. Obsojeni nemški komunisti. Berlin. 7. jun. V veleizdajniškem procesu proti predsedniku združene koinnistične stranke v Nemčiji. Brandlerju, je bila danes izrečena obsodba, in sicer je bil obsojen Imenovani na pet let trdnjavske Ječe. brez razlike spola, samo da so toliko stari, kolikor predvideva predlog vlade. Tudi ta izprememba Je bila odklonjena. Odklonjeni so 'bdi tudi vsi predlogi za izpremembo členov 71 in 72. O členu 73 bodo stranke še razpravljale, člen 74 pa je bil sprejet brez ugovorov. Seja ie bila končana ob 12.30. Beograd, 7. jun. Jutri dopoldne bo ustavn iodsek nadaljeval razpravo o amadementih sedmega /poglavja. Prihodnja sela konstituante. Beograd, 6. Jun. Radi muslimanskega praznika bajrama so bile seje ustavotvome skupščine .odgodene do petka ab 16. Na dnevnem redu so nastopne interpelacije: Interpelacija sposl. Deržiča o kaosu na železnicah in posl. Milojkoviča o rudarski stavki. Konstituanta ie posl. Mi-loradu Draškoviču dovolila petnajstdnevni dopust. Jugoslovanski klub se posvetuje. Beograd. 7. junija. Jugoslovanski khib ima danes svojo sejo. Posvetuje se o nadaljnem zadržanju v kon-stituanti. Angleški rudarji se pogajajo. Namesto, da bi se z nami načelno pogovorili, nam očitajo gospodarske zveze naših organizacij, in lažejo, da smo pisali tako. zato ker smo plačani. To ie grd in osuden boi. ki pada z ostrino nazaj na osebe in liste, ki so to pisali. Tudi po tem, kar nasprotniku očitate moramo soditi, kdo ste. . Mi smo sodili o avonomiii in centi alizmu tako. kot sodimo danes, ko se našim gospodarskim organizacijam. ki jih sploh cela stvar nič ne briga. — še sanjalo ni o kakih zvezah z Jadransko banko. Različni / London. 6. jun. Na današnji konferenci med lastniki rudnikov in rudarji se ie razpravljalo o spornih vprašanjih. Konferenca se ie do jutri odgodila. Propaganda proti Washington, 7. jun. Po poročilih iz Tokia so 'protiboljševiške Čete osvojile Omsk. Pariz. 7. jun. Slaba letina,in prometne težkoče so prisilile sovjetsko vlado, zmanjšati deleže kruha. Beda v Moskvi. Pariz, 7. jun. Moskovski listi javljajo. da je moralo okoli 40.000 delavcev zapustiti Moskvo, da bi se Preživili kot delavci na kmetih. Nepošten boj. Mi smo svoje nazore o avtonomiji in centralizmu ponovno razložili. Najizčrpneje je storil to s. dr. Korun v svojem govoru, ki ga ie imel dne 12- tm. v konstituanti in ki ga je fe ~ Avtonomist pohvalil. čepray ie bilo njegovo sališče ravno listo kot v komunikeju -- načel stvaJSDS. Vsak, kdor je čital ta govor in kdor' je čital naše razprave o avtonomiji' in centralizmu je moral čutiti, da nam narekuje naše stališče zgolj naše prepričanje. Razlika, ki nas od klerikalcev in njih avtonomizma loči. je kot se da zlasti iz govorov naših poslancev, na' koie se komunike izrecno sklicuje, sklepali, v tem. da odklaniamo plemenski separatizem in zgodovinsko državno-pravno ideologijo, klerikalci pa si tega ne upajo ipovdiariti. am-nak ^ribarijo v kalnem, računajoč na to, da fim bodo pomagali vsi tisti, ki se okoli teh gesel družijo, zopet na koma. ' Naša stranka ne: mara biti njihov trabant, kaikor se tudi vkljub Jadraiu ski banki in vsem strašilom podobne vrste ni marala pripreči pred voz demokratske stranke. A »mi bi morali biti klerikalen trabant. Tako mislilo nekateri. In če tako vazalstvo odklanjamo, prihajajo vsi nasprotniki po vrsti in začenjajo ostuden, nepošten boj. Novi čas. Jugoslavija in vsa kampa teh čudnih »avtonomistov«. j avtonomisti, ki so se imeli priliko s člani našega .načelstva o tem raztovarjati. .nam .morajo to potrditi. In poleg tega., smo svoie razloge tudi Javno povedali »in to na način, da se menda lahko vidi in čuti. da to niso misli plačanega človeka. Vse zastonj ... Mi nočemo biti politični trabanti. To je za tiste, ki imajo interes na tem. da bi bili, dovoli, da zapišejo besedo — o prodanih načelih. Mi .pa mislimo, da .ie to ^nepošten način boja. ljudje, ki so v stanu voditi taJc boi, niso .pošteni. Ljubljanski pekovski mojstri in odprava nočnega dela. Kaikor smo ie poročali, se ljubljanski pekovski mojstri na vse načine trudijo, da bi se vnovič uvedlo v polnem obsegu nočno'delo, po dragi strani pa koketno posegajo po odpravi 8-urn«ga dela, češ saj pr-> ietarijat je samo za to tu, da se ca Isko-Ktfča. Zadruga pekovskih mojstrov In ifco-la&ilkov je .vložila na deželno vlado spomenico, v.kasteri zahteva odpravo nočnega dela. Pri tem navaja razloge za svojo zahtevo, češ da se v sedanjem delovnem času ne more opraviti vsega dela (priprav-. Ijalna deda, kurjava peči in natvrava drobnega; peciva) tako, da bi Mio preskrbova-nje prebivalstva zdrotonim pecivom v jutranjih ,irrah .mogoče. Tako spomenica. Na prvi pogled se zdi, kakor da bd bilo v resnici tako. Toda vedeti je treba, da iie ljubljansko prebivalstvo sedaj že točno preskrbovano s svežim pecivom že ob sedmi uri zjutraj, ter da je mojstrom narekovalo njihov korak le stremljenje, da zmanjšajo število delovnih ’moči ta jih boljše izkoristijo. Tudi ni'res, da bi obrt propadala, res pa Je, da se je povzdignila. Spomenica sama pravi.da obrt raste. Sliialj .smo, da je vlada baje to spomenico simpatično sprejela, čemur pa ml, računajoč na objektivnost oblasti, ne moremo prav verjeti. Vladi je znano, da je bila naredba o prepovedi nočnega dela — tako naredbo imajo danes že v prav vseh naprednih državah in prav nfč ne škoduje pekovski obrti — uvedena po večkratni!] tozadevnih anketah, na podla«! strokovnjaških ugotovitev s sodelovanjem pekovskih mojstrov samih! Tudi so pekovski po- močniki na svojih protestnih shodih v Ljubljani, Celju in Mariboru in drugod pokazali, da je zahteva mojstrov povsem neupravičena: in gotovo ne bi protestirali, če bi res brez nočnega dela uspešno izvrševanje obrti ne bilo mogoCe! V resnici marveč ni prav nobenega povoda, da bi .deželna vlada ukinila svojo socialno naredbo, koie razveljavljenje ho ejo mojstri zgolj iz namena, da aa eni strani delavne moči pomočnikov boljše izkoristijo dn na drugi njih število zmanjšajo. Sicer se nam pa zdi neumijivo, . da zadruga pekovskih mojstrov, ki je ena najstarejših In se Je še vedno izkazala solidnim, sedaj nastopa j s takimi zahtevami »n s« od strani neka-1 terili dela njenemu slovesu pravcata ni-usluga, če prihajajo na seje .vinjeni član!, ki izzovejo celo pretepe. In 5e bi že res ■ bila deželna vlada spomenico mojstrov baje simpatično sprejela, naj upošteva prej odločne proteze s strmi pekovskih pomočnikov, ki od svojih izvojevanih soc!-jalnih pravic ne bodo nikakor odnehali!! In deželna vladat menda gotovo tudi ne bo šla za tem, da ukine še tistih par socijaluih naredb, ki Jih imamo, na Hubo nekaterih, ki bi radi ičim intenzivnejše v svojo zgolj zasebno korst Izrabljali delovne moči. Nočno delo je bilo odpravljen) tudi jz zdravstvenjh razlogov,.kar-je zlasti važno, ker vsi vemo, kako bolehajo pekovski pomočniki. Ako bj viada ustregla nezaslišani, vsem .modernim načelom nasprotujoči zahtevi pekovskih mojstrov, i>i si zadala s tem pečat srednjeveškega na-zadnjaštva. ‘V nove veke. Bodoči rodovi monajoibiti .taki, da jim 6uta za-socialno pravičnost ne bo treba vcepiti fšel«. v /poznejših tetih,, kakor se da-mes, pont^čiai id«*$ja, temveč bodo ta čut ptiaesli ..že -js seboj v iivlsenje. Zato . pa treba, da se vzgoja proletarskega otroka f/ ožjem družinskem krogu j« v > šoli postavi na druaa&Ki .temelje, kot jih vsiljuje sedanji meščanskorkapitallstični vred. -Kakšna naj bo ta vzgoja*? Kako se naj v (socialno .zavednih družinah vzgajajo otroci? To so vprašanja, r.vl pokazujejo pot, ki vodi naprej. Njih krasna organizacija, ki se bavi specielao s problemi nove vzgoje, »Verein der Kinderireunde«, je pričela na Dunaju pod vodstvom znanih pedagoških strokovnjakov izdajati. mesečnik »Die sozialistische Enziehung«, ki prinaša proletarskim staršem in ljudem, ki se z njenimi .načdi bavi jo, mnogo temeljitega in res lepega pouka. Dobro bi bilo, če bi se tudi med nami našli možje, ki bi se začeli za stvar zanimati in bi dajali našim delavskim družinam tozadevnih smernic. Ne manjka nam n. pr. zavednih učiteljev, kateri bi znali kaj lenega povedati; na mstanovnem obč. zboru ljubljanske »Svobode« pa se Je sestavila pod zveza, katera /bi lahko vsaj začasno sprejela inicijativa v svoje roke, če ne drugače v toliko, da bi predstavljala nekemu organizmu glavo, ki je vsakemu organu potrebna. In list? Niti tega naraj me bo manjkalo. Naš družinski mesečnik ,j»Kres«, ki Izide navzlic velikim tehničnim težkočam ta mesec prav gotovo^ »Kres«, na katerega se bo brezdvomno naročila vsaka delavska družina, bi bil primerno torišče ljudi, ki so pripravljeni, da sodelujejo s pisano besedo na . polju proletarske .vzgpjje! Ostane li naš poziv brez odmeva? Prav veselilo bi nas, če sam številni nasveti in — prispevki dokažejo nasprotno! Politične vesti. + Preekret v podtlfcl zemljoraditikov. Odkar je vlada pri glasovanju o ustavnih dolofcHih z* agrarno reformo ignorirala zahteve zemljoradniškega kluba, 'čeprav je biia obljubila izpremembe, ter s tem pokazala, da je ugodila Muslimanom v vseh njihovih zahtevah, se opažat pri zeinijj-radnicih preokret v njihovi politiki. Sedaj zemlijoradniki debatirajo o tam, darli bi so pridružili opoziciji in pustili vlado pri gla--Bovamju cedilu, * dokler ne pride do revizije v »stavi. + Ali |e res? »Neue Freie Presse« poroča iz Belgrada^ da je prišlo-med našo državo in Italijo glede reškega m baroškega vprašanja do sporazuma. In sicer so dogovarjajoči se možakarji tako dogovorili, da bo vodil upravo cele reške luke Iz Jugoslovanov, Italijanov In Rečanov sestaVHeu konsorcij za dobo 99 let. Začasno hi laške čete vzdrževale red v Reki. — To bi pomenilo, da j« Jugoslavija pred Italijo kapitulirala. Potrdila k tej vesti še ni. + Zasedene madžarske kraje izpraznim o. Princ Castagnetto je v imenu med-izayeznlškfh diplomatskih zastopnikov v Budimpešti sporočil madžarski vladi, da je naša država na seji poslaniškega sveta dobila ukaz, naj takoj Izprazni zasedene madžarske kraje, čhn stopi v veljavo tri-; anonksa mirovna ■ pogodba. + Ravnatelj državnih carin. Sava Ku* kič je podal demisfijo. Ostavka je v ave/1 z italijanskimi pogajanji. Njegov naslednik bo prejkone Bogdan Bogdanovič. + Tirolski deželni zbor. Novo izvoljeni deželit zbor se je sestal včeraj popoldne, da se konstituira. Ko so vsi poslanci prisegli v roke starostnega predsednika Volkshammerja, je bil poslanec dr. Stumpf izvoljen za deželnega glavarja. Pri volitvi deželne vlade, za katero sta bili predloženi skupna Msita ljudske stranke In Velcnem-cev ter lista socijalnih demokratov, je odpadlo na prvo 31 glasov, Izvoljeni so bili,: dr. Hans Poor (pnvl namestnik deželnega glavarja), magister dr. Haidegger, dr. IPusch in Gebhard za ljudsko stranko, Zosmayer za Velenemce in dr. Franz Grii-ner (drugi namestnik deželnega glavarja) za socjjalne deanokrate. + Slika Iz romunskega parlamenta »Independance Roumaine« poroča o neki seji rom. zbornice: Poslanec Thomas. Drago (socialist) protestira proti aretaciji 9 poslancev. Notranji minister: »Ta Viš protest1 znači, da se tudi priključujete k III. mternacijonali. Boste deseti!« + Nova ogromna stavka na Angleškem? Poročali smo že, da se je zveza mornarjev odločila stojpdti v stavko. Sedaj pa prihajajo vesti, da je tudi zveza angleških bombažnih delavcev sklenila, da se ustavi po vseh tovarnah te industrije de'o, ker hočejo podjetniki zitižati plače za 30%. Zveza je na to podjetniško namero odgovorila, da pristane na znižanje kvečjemu za 12%. V slučaju, da1 lastniki tega pogoja ne sprejmejo, zastavka nad 500.000 ljudi. + Vrhovni svet zveze narodov je sprejel z veliko večino .glasov predlog, da se Nemčija pri prihodnjem sestanku sprejme kot član. + Liga zveze narodov, V pondoljek je predsednik .Gustav Ador ©tvoril peto kon-foienco mednarodne lige zveze narodov v Ženevi. V svojem otvoritvenem govoru je spominja! na cilje in naloge lige, katera mora podpirati zvezo narodov. Nato je švicarski zvezni predsednik Schulthes v imenu Švice pozdravil inozemske delegate in poudarjal, da stoji svet pred dvojno krrzo: pred moralično in gospodarsko. Svet se *bo samo počasi vzpostavil in za to br> treba veliko truda in samozatajevanja. + Nov Lienfaov govor. Govoril ga je na gospodarstvenem sovjetskem kongresu. Vsebuje pa te-le misli: Koncesije nasproti kmetom so bJle potrebne, da se velika industrija ojači. Koncesije so bile zato napravljene, da se ohrani sozljallzem tn se odvrne nevarnost, ki bj jo tvoril povratek kapitalistov in vetjih posestnikov. — Lje-ninove govore Je zanimžvo brati. Kažejo nam vedno jasneje, kakšen je faktični položaj _na Ruskem. Malo dudna je trditev, da moreš z velikimi koncesijami ohraniti — socljalizem. -f Japonsko poslaništvo v VVashltrg-tonu objavlja japonski odgovor na Zvezo narodov, iz katerega je razvidno, da je tokijska država pripravljena raizorožlti svojo anmario, če store druge države istočasno podoben korak. Zvezi narodov so razne države predložile slične predloge, zato pa japonska vlada1 zahteva, da se ti pred- , logi pred splošno razoroižitvijo dobro proučijo. Dnevne vesti. Volitev ljubljanskega župana se wSI danes. Zanimivo je, kako »Narod« sedaj priznava, da so se viilla pogajanja med JDS in NSS radi tega mesto. To smo mi že preje trdili, a »Narod«, in »Jutro« sta takrat take vesti odločuo zanlkavala. Sami so torpj. priznali, da lažejo. ‘ i K *ezdnomu gibanju odvetniških In notarskih uradnikov in uradnic. Izvedeli .mo, da se je komečno vendarle odločila odvetniška zbornica, da se po svojfh zastop-nilidh s skupino odvetniškega to notarskega uradništva pogaja, ker so gg. odvetniki V«ieli, da bodo sami pri stvari najbolj profitirail. — Odvetniki bodo plače zvišali: bodo pa zato zahtevali povišanje svoje tarife, ker je po njihovem mnenju Ista za sedanje čase prenizka. Z ozirom na to, da pravdanje ne zadene prav nič delavcev, oziroma širših slojev sploh, nimamo nič proti temu, če se zviša odvetnikom tarifa, pričakujemo pa le, da bodo gospodje >j-vsetuiki potem bolj dobrosrčni napram svojemu uradnlštvu In ne bodo več tako trdovratni, kakor so Ml do sedaj. — Upamo, da bo zgledu odvetniške zbornice brez dru-zega sledila tudi notarska zbornica ta se bodo s tem obvarovali Kg. notarji rasnih Stran 2. \ NAPREJ. Stev. 127. Sitnosti in jez. — Ako pride do kolektivne pogodbe med odvetniškim uradništvom ter šefi, smo gotovi, da bode tudi ta sloj prišel do ugleda In ne bodo prisiljeni gospodje odvetniki zaposljevati samo začetnice oz. manj zmožne moči, JRes radovedni smo, koliko poštenja In sooijalncga čuta bodo pokazali pri pogajanjih gospodje odvetniki? Do izida predpogovorov hočemo za enkrat Še vse nadaljne komentarje opustiti. Pismo^ ameriških rojakov. Prejeli smo Jn priobčujem/o: V Clevelandu, 16. maja •1921. Zgodovina gotovo ne bo pozabr'a omeniti poleg vseh objavljenih dejstev vojne imena največjega autokrata Wodrow Wilsona, nekdanjeiga ameriškega predsednika, ter njegovih 14 mirovnih točk, s katerimi je oslepari! celo Srednjo Ervopo kakor tudi ostali svet, najibolj pa Jugoslavija, ko se je vila v porodnih bolečinah v času, ko je Imel Wilson vso moč v rokah in ni ganil s prstom, pač pa je z njemu lastno puritansko hinavščino zavlekel celo stvar o samoodločbi tako daleč, da ni le samo v Evropi poiom cel, temveč da tudi v Ameriki rami vladajo razmere, kakršnih faza državljanske vojne še ni bilo. Ne samo Amerikama!, bodisi demokratski ali re_ publikanci, temveč vsa Evropa in ostali svet se tz zaničevanjem spominja nekdanjega Wflsona. Samo v Ljubljani, kakor slišimo, so (imenovali starodavno Dunajska cesto »Wilsonova cesta«. To ije škandal za Slovenijo. Kje imate W11soim>vo črto? Kje s oobljube, dane v Washingtonu Ju-gosl. Republikanskemu Združenju, da se oo izvedla samoodločba, izpolnjene? In koliko se je potrošilo za to, da se je vzdrževala propaganda bodisi v angleških časnikih, bodisi v raznih knjižicah? Vse te obljube je požrl VVJlsan s svojo jezuitsko politiko, kakršna se je mogla izleči le v Amerik: Ime tega moža, ki je največ kriv kaosa in nesreče v Evropi kot v Ameriki in ki je imel moč, a je raje popustil od svojega programa na konferenci diplomatov v Parizu, ime tega moža nosi sedaj ena najVp-Sh stari/h ulic v Ljubljani. To ulično ime naj se predrugači, sicer škandal za vso Slovenijo. Wilsona danes celo njegovi pristaši zaničujejo, in bivši njegov talnik »Lansing« se ml bal razkriti vsemu svetu Wnsonorve zahrbtne diplomatske splet se! Dunajska cessta naj dobi kako drugo lepo ime, n. pr, »Praška cesta«. To je želja več nas ameriških Slovencev, članov J. R. Z. - K. F, Enoten vseučtllikj zakon so izdelali delegati vseh treh vseučilišč v naši kraljevini v Zagrebu. Novi zakon daje univerzam široko avtonomijo, obenem pa tudi garancije, dia bo ves ustroj edinstven. Zakon bo veljal tudi za narodna vseučilišča, ki se v bodoče osnujejo. Delegati raznih fakultet bodo izpolnili točke za posebne fakultete. Novi zakon stopi menda v veljavo z novim šolskim letom. Shod stavbne In gostilniške zadruge Vič-Olince se bo vršil v nedeljo dne 12. t. m. ob 9. url dopoldan na Glincah v gostilni Amerika. Pozi vije se sodruge, da se shoda zanesljivo udeleže. Dnevni red: O potrebi delavskega doma na Viču. Tamburaški zbor. podružnice »Svobode« Vič-Glince priredi v nedeljo dne 12. *. nu koncert v gostilni pri Kramarju. Vstopnina K 6.— .Začetek ob 4. uri pop. Ljubljanska porota. (Sodja! n a slika stolnega mesta.) Pred porotnim sodiščem se je včeraj celi dan razvijal velik proces, ki je odgrnil temno kopreno in hinavščino javne morale, oz. gotovih me-irodaaflih ipolitičnih faktorjev, poslušno ssu-žečih ženski bestiil. Proces je b£l pravi javen škandal! Ta proces nam je odkril tudi težke rane sedanje družbe in brezvestno izmozga vanje proietarijata od strani kaputalizma. Stvar je sledeča: Vojni milijanar Franc Szantaer, bogatin, je delal s 30, 50 in celo 100 % dobičkom. Svoje uslužbence je plačeval in plačuje skrajno sramotno. Vsled predvojnih razmer sta bili dve prodajalka Ana Domi-ter in Ivama Gorštfc prisiljeni iumati ozunv nerjeve čevlje za-se. Od 1. }uiiy& i9i9 do 1. avgusta 1920 sta obe prodajalki vzeli iz zaloge 397 parov čevljev v skupni vred-nos*i 123.154 K. Pred porotniki sta obe obtoženki priznali tatvine in druge manipulacije. V zagovor Eta navajali, da sta bil! skrajno slabo plačani. Donniter je sprva imeia 30, zadnji mesec v avgustu 1. 1920 pa 460 K. Ivana Goršlč kot blagajničarka je imela v zadnjem času 760 K. Nasprotno je Szantnear delal ogromni dobičke. Dokazano je, da je prodal 52 K vredne čevlje za 165 K. Vsi Szamtner?! so bili veliki verižnild. O tatvinah in drugih manipulacijah je vzbujali zapisniki, v katerih so bila točna poročila o »hiši veselja«, v katero so pil-diajali nemški glumači, bankirji in celo politične osebnosti. V Gledališki ulici 7 je neka ga. B, otvorla pravi »salon«. V tako družbo je zašla mlada Ana Domiter. Tudi Goršičeva je rada videla razne kava'!rje. Porotniki so soglasno potrdili krivdo pri Ani Domiter; pri Ivami Goršičevi pa so jo z večino glasov (8 : 4) zanikali. • Na podlagi tega izreka je bila oproščena Ivana Goršlč; Ana Domiter pa b-sojena na devet mesecev težke ječe. Mariborski mestni drobiž je veljaven do 30. junija t. 1. Občina je pa zaprosila za podaljšanje veljavnosti tega drobiža. Vročina. V Mariboru je zadnje dni prava tropična vročina. V soboto je kazal toplomer v senci 32° C, rv nedeljo in poa-deljek pa je vročina še narasla do 35° C. Velikanski naliv, ki je divjal v ponedeljek v Ljubljani, je povzročil znatno škodo. V nekatere nasade je ponovno treščilo. V okolici je padala tudi toča. Ponarejevalci češkoslovaških kron. Te dni je orožnišbvo v Špiljah prišlo na sled večji družbi, ki je ponarejala češkoslovaške papirnate kronske novčanice. Doslej se je ugotovilo, da je ta družba ponaredila za okroglo 20 milijonov Češkoslovaških kron. Tatvina v Zagrebu. V noči od 3. na 4. t. m. so neznani vlomilci iz stanovanja operne pevke Maje? de Strozzi ukradli za več kot pol milijona raznih dragocenosti. Spojitev Beograda z Zemunom. V ministrstvu za javna dela so bili predloženi trije načrti za spojitev Belgrada z Zemunom po mostu in tramvaju. Načrte je predložil angleški konsorcij, ki zahteva eksploatacijo naprav za 60 let. Kako so izrabljali ameriške Izseljence. Koncem minulega meseca je prišla v Koprivnico v Dalmaciji preiskovalna komisija iz Belgrada s francoskim to ameriškim konzularnim uradnikom. Preiskavali so tale slučaj: Amerikancem, ki so se preko Koprivnice vračali domov na Madžarsko, so tekom 2 let na postaji v Koprivnici redarji odjemavali dolarje in konfiscirali vse blago, češ da so ti izseljenci verižniki, potem pa so jih pognali preko meje. Tudi so izseljencem s silo menjali dolarje. Za 1000 dolarjev so dajali po do 3 tisoč kron. Ameriški konzulat na Madžarskem je popisal vse te oškodovance, prijavil stvar amerišlki vladi, ki je potem v Belgradu zahtevala preiskave. Preiskava je dognala Škodo okrog 3 milijonov krom, katere bo morala sedaj plačati belgrajska vlada. Največ kriv na vsem Škandalu je bivši Ijud-skošolski učitelj, policijski komisar Purič, katerega so takoj aretirali. Organizacijski vestnik. Iz stranke. PROTI NESRAMNIM NAPADOM MEŠČANSKEGA TISKA izjavljam kot centralni tajnik JSDS in KDZ, da ni prejela naša stranka od lanske jeseni njkaklh podpor od nikoder, posebno pa ne od gospodarskih organizacij. Poštenjakom bodi to dorvodj, lopovi naj si pa mislijo o socialni demokraciji kar hočejo. Saj govore in pišejo itak vedno drugače, nego mislijo. V Ljubljani, dne 7. junija 1921. Zvonimir Bernot, s. r. * Spodnja Šiška. Zaupniški sestanek se bo vnšdl v sredo 8. t. m. zvečer ob pol. 8. v bivši nemški šoli. Ravno tam se bodo sprejemali novi člani in vplačevali prispevki za politično organizacijo JSDS. Iz strok, organizacij«. Centralni odbor kovinarjev ima svojo sejo v petek dne .10. t. m. ob 6. url pop. Načelnik. Kovinarska stavka v tvrdki Clnal v Celju. V Kirt>lschevi tovarni Cinal je 6. t izbruhnila stavka vsega delavstva. Delavstvo stavka, ker se delodajalec Kirbisch ne drži pogodbe in hoče delavstvo terorizirati. "■ Vestnik Svobode. Občni zbor dramatičnega*) dseka »Svobode« na Glincah se bo vršil v soboto dne 11, t, m. v hiši konzumnega društva. Člani odseka naj se zanesljivo udeleže kakor tudi vsi tisti, kateri imajo veselje do dramatike. Odborova seja podružnice »Svobode« na GUncah se vrši v četrtek dne 9. f. m. ob 8. url zvečer v hiši Konzumnega društ- bilo 23 prič zaslišanih. Veliko senzacijo so i va, Udeležba dolžnost! SodjalKstiina občina, Nasllstvo? Zadnje dni kroži po novinah vest, da namerava vlada odstaviti komunistične župane. Mi sicer nismo poklicani, da bi branili komuniste, tudi se ne čutimo Hiti opravičene, niti dolžne, da bi dajali naiši vladi nauke, kaj naj stori to kaj naj opusti. Pribiti pa moramo, da vlada po sedaj veljavnih zakonih ne sme odstaviti nobenega pravilno izvoljenega župana. Na tem smo inte-resirani vsi brez razlike stranke. Kar bi se zgodilo danes komunistom, se zgodi lailko jutri vsaki drugi stranki. Živimo ali vsaj trdimo, da živimo v prajvni državi, v katetri se vlada po zakonu in mora zakone spoštovati vsak posameznik, pa tudi vlada sama. Pri nas sta za enkrat še vedno v veljavi državni občinski zakon in pa občinski red. Po teh izakondih pa ima vlada pač pravico, da razpusti občinski aastop, ako z njim ali z županom ni zadovoljna. Vendar mora v tem slučaju najkasneje v šestih tednih razpisati nove volitve. Tudi lahko kaznuje župana z globo, ako ne izpolnjuje dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon. Lahko mu tudi odvzame opravila izročenega področja, ako bi se brez nevarnosti za javno korist ne mogla več pustiti v njegovih rekah. Nima pa pravice ga odstaviti. Zupan v seilskih občinah tudi ne potrebuje nikake »potrditve« od strani vlade. Tudi v mestih z lastnim statutom (Ljubljana, Celje, Maribor, Ptua) ivlada ne more župana »odstaviti«. V mestnih statutih je sicer določeno, da župana potrdi cesar, toda to je ta/naihromiizem, ostanek iz srednjeveške fevdalne dobe, ki se je preživel in je izgubil ■ves pomen s tem, da je odpadel cesar. Sedaj nimamo nobenega cesarja in nobenega fevdalnega Landesfiirsta. Saj vendar kralj Peter in regent Aleksander nista dediča Habsburžanov l Neglede na to Je pa več kot gotovo, da bo regent kot provizorični paglaivar demokratične države v vsakem slučaju spoštoval voljo volilcev to izvoljenih občinskih odbornikov. Naši »demo-kratje« torej grdo zlorabljajo regentovo osebo, ako se izgovarjajo, da on ne bi potrdil komunista. Ce smo prav informirani, se zatrjuje med JDS, da Srbi pod nobenim pogojem ne dopuščajo komunistov za župane. Tudi to je prazen izgovor! Ako je naša demokratska deželna vlada) odkritosrčna, bo lahko dosegla, da bodo Srbi, ki se jim pač ne more odrekati uvidevnosti to preudarnosti, opustili glede Slovenije svoje justamentno stališče. Ne samo zakom, tudi politična modrost zahteva, da se komunistom slede županov ne dela nobenih ovir. Temelj vsake samouprave je, da si svobodno voli svoje zastopstvo. 2e v prvih poeetkih ustavnega življenia v Avstriji, v začasni ustavi iz 1. 1849. se je občinam zajamčila .ta temeljna samoupravna pravica. Nam vsem mora biti na tem ležeče, da se ta osnovna pravica občine tudi iv naši »svobodni, demokratični in parlamentarni« Jugoslaviji ne tepta. Naj se našia vlada ne sklicuje na izredne reivoHucUo- name razmere ali na kako državno zatsilno pravo! Če ji je kaj na tem, da se razmere konsolidirajo, naj samo ne dela revolucije to naj ne krši veljavnih zakonov. Sicer pa, kakor že rečeno, ne maramo dajati ivladi nobenih dobrih svetov in nam more hiti siamo prav, če vlada kozle strelja. K rešitvi stanovanjskega vprašanja v Ljubljani. Vsi dosedanji poskusi za odpravo stan. mizerije so se izkazali za brezuspešne. Stanovanjski stiski more odpomoči edinole obči-/ na z velikopotezno akcijo. Uspeh je pa odvisen od pravilne rešitve finančnih, tehničnih in upravnih predpogojev. Potrebna denarna sredstva bi se dala zagotoviti na sledeči način: Pred vsčm bi morala občina prispevati kar največji znesek iz lastnih sredstev. To ne bi bil proč vt žen denar, ker bi dobila občina «ca !o svojo žrtev velike realne vrednosti. Dalje bi se morala udeležiti država z izdatnim brezobrestnim posojilom. vračljivim potom dolgoletne amortizacije. To je niena dolžnost. ker ravno ona v veliki meri povzroča v Ljubljani, ki je izrazito uradni§ko mesto, sedanjo stanovanjsko zadrego. V to svrho bi bilo vpo-rabiti tudi stavbni sklad, ki se zbira pri stanovanjskem uradu. Ako ga je še kaj? Ostali kapital pa bi si bilo izposoditi na pupilarno vame zadolžnice. za katere bi jamčile v prvi vrsti zgrajene stavbe subsidljar-no pa mestna občina s svoiim premoženjem in davčno močjo. Mestna hranilnica bi imela tu lepo polje za nalaganje svojih kapitalij. Obresti In anuitete za to posojilo nai bi se plačevale iz siledečih virov: 1. Iz letnih prispevkov delodajalcev za svoje delavce in nameščence, ki bi se pobirali zaiedno s prispevki bolniške blagajne in naj bi znašali za vsakega zavarovanca največ eno krono na teden. Dolžnost delodajalcev je. da prispevajo za stanovanja svojin delojemalcev. 2. Iz zvišane gostašči-ne. ki naj bi bila progresivno diferencirana glede na velikost stanovanja. Rodbine z mnogimi otroki pa bi bilo primerno razbremeniti. Samo pravično je, da srečni najemnik, ki sedi na toplem v tuji hiši. nekoliko Drispeva za zgradbo stanovanja družinam brez strehe. Zvišanje gosta-Sčine je bil sicer sklenil že bivši občinski svet. pa mu je deželna vlada v svojem čudnem socijalnem pojmovanju odrekla odobritev! 3. Z uvedbo davka na nezazidana stavbišča v ljubljanskem pomeriju. Kdor ima taka stavbišča. ki kakor je znano, neprestano pridobivajo na vrednosti, naj zida ali oa nai plača davek! 4. iz najemnine zgrajenih hiš. Kdor se za to zanima, naj Vzame svinčnik v roko in naj izračuni, kolike svote bi se dobile na ta način na razpolago. Potrebna stavbišča naj bi se dobiljt potom razlastitve od agrarne relor-me. Nemški viteški red in dragi veleposestniki imajo dovolj primernega sveta ob ljubljanski periferiji. Les naj bi dala država iz svojih gozdov po režijski ceni. Za opeko naj ibi se morebiti vzela v zakuo opekarna v ljubljanski okolici. Železnice naj bi se zaprosile za znižane tarife. Za materijah ki bi ga bilo treba uvoziti, naj bi se dosegle carinske oprostitve ali olajšave. Za delo naj bi se pritegnili kaznjenci in tudi vojaštvo. Tehniki bi morali določiti najcenejši stavbni način. Da se varčuje s stavbnim materijalom. bi bilo morebiti zidati v sklenjenem sistemu. Vse delo naj bi vodila občina v lastni režiji, da ji ne bi odšel podjetniški dobiček. Ker pa kaže izkušnja, da je administrativno vodstvo takih del premalo gibčno, drago in slabo, naj bi se ustanovil poseben Stavbni sklad mestne občine ljubljanske, ki bi imel značaj turistične osebe in naj bi se vpisal' kot trgovec v trgovski register. Vse delo naj bi vodilo ravnateljstvo. v katerem bi morali biti zastopani tehnični in komercijalni praktiki. Nadzorstvo in kontrolo pa naj bi izvrševal mestni magistrat Vse zgradbe bi se v zemljiški knjigi vpisale na ime Stavbnega sklada in naj bi ostale v občinski lasti. Vsi dopisi in vprašanja v občin-v? ih zadevah na! se oošlliajo na na slov Samoupravna pisarna JSDS to KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. Kdor želi odgovor, naj priloži znam-ko za 2 K. V pojasnilo. V »Sl. N.« * dne 7. t m. se g. Mohorič skuša oprati očitkov, da ne plačuje svoje pomočnike kakor določa tarif, z izgovorom, da ga Je hotela organizacija prisiliti, da istotako plačuje tudi tiste pomočnike, ki so manj sposobni. Ta izgovor oziroma trditev g. Mohoriča je neresnična. Organizacija in njeni zastopniki niso kaj takega otd g. Mahoriča nikdar zahtevali, temveč so stali na stališču, da nima pravice samovoljno odtrgava ti plače svojim pomočnikom. O. Mahorič je namreč tako »praktici-ialn, da je vsakemu pomočniku odtrgal od plače približno 70-120 K na teden. Ker je s tem samovoljno kršil določbe tarife in katero je raztrgal, je čisto razumljivo, da je organizacija bila primorana/ intervenirati. Ce se g. Mohorič sklicuje, da tako »prakticirajo« tudi ostali mojstri, s tem dokazuje vse nerazumevanje ali hudobijo, si katero želi škodovati svojim tovarišem. Takih slučajev, da tudi drugi mojstri tako prakticirajo, ni izvzemši njega nikjer to če bi se kje bili zgodili, tedaj bi organizacija gotovo intervenirala. Sicer pa odgovor prepuščamo ostalim mojstrom, ki mu bodo gotovo odgovorili. Odkritosrčno bodi povedano, da je g. Mahorič zelo znižaival plače svojim pomočnikom, ker je s tem hotel konkurirati ostalim krojaškim mojstrom. Kar se tiče nesposobnosti njegovih pomočnikov, izjavljamo, da je tudi ta trditev lažnjiva. To potrjuje dejstvo, da so omenjeni pomočniki po tri in več let pri njem bili zaposleni in se je g. M. šele sedaj na to spomnil. Sicer pa z mirno vestjo konstatiratno, da se izmed vseh pomočnikov v LiubMani nahaja 99.99%, ki so sposobne® kakor g. Mahorič sam, Oragnizacija je pripravljena tudi na eventuelno tekmo med pomočniki to g. Mohoričem v svrho, da se dokaže, kdo je sposoben. Toliko v vednost janmost!, g. Mohoriču pa svetujemo, da se kaj Idmalu oglaal in naj si poišče še kaka dva profesorja, da mu sestavljata Članke. Osr. dr. obl deL podr. Ljubljana. ki bi hoteli pre-VjCStlp vzeti izdelavo obleke (bluza, hlače, suknja) za varnostno stražo v Sloveniji, naj to javijo pismeno ali ustmeno ob navedbi cene (samo za delo) osrednjemu poveljstvu kr. drž. varnostne straže za Slovenijo v Ljubljani. = Inženirja ===== iščemo (s strojno in elektrotehnično spremo). Nastop takoj, službeni pogoji se dogovore. — Ponudbe na »Ravnateljstvo tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku*. (H 23 se takoj sprejme. Ponudbe na J o s. Sašek, pekarija, Metlika (Dolenjsko). Fiil sl« 29 lil se želi seznaniti v svrho ženitve s slovenskim dekletom v starosti 18 do 30 let ali z vdovo z enim otrokom. Dotična, ki jo veseli, naj piše in priloži sliko na naslov: Alojzij Koprivec, Post Slaty Fork, W. Va. Comp. 12, U. S. A. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš prelju-bljeni oče, ded, praded, tast gospod AVGUST LEOPOLD hišni posestnik in strojevodja juž. žel. v p. danes ob 22. uri mirno in za večno v 87. letu v Gospodu zaspal. Pogreb" nepoiabljivega se vrši v četrtek 9. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti Sp. ŠiBka,^Kolodvorska cesta St. 149, na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bode služile v Šišenski farni cerkvi. Mir in pokoj blagi duši. Ljubljana, dne 7. junija 1921. Žalujoči ostali. Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku vpisana zadruga a omajanim poroltvom ======== sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°lo. ===== Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 64.316*67. Društveni delež K 17.103*71, Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093-48; Delež znaša K 40* Clan postane lahko vsak. Tovarna Barva vsakovrstno - -.........blago. Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. SvetloHkfl sSlTin^rajct Podružnica: »elenburgova ul. 3. Maribor Gosposka ul. 38 PodruZnlce: Novomesto Glavni trg Kočevje št. 39. Izdajatelj: Ivan Mlinar. Tisk ..UčiteHske tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.