it® v. 133.
V Lfubllani, V petek 20. lunlla 1919.
Leto lil.
rEz©n Reselj In praznikov vsak dan popa(c&sn.
PredniSiro je v Ljubljani^ Frančiškanska ulica St.6 1., Učiteljska tiskarna.
..'opise frankiratl in pod«’ pisati, sicer sc jih ne pri-' oliči. Rokopise re ne vrača,*
bisera!.!: Enostolpna pcrt-vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrgtica po 1 K; večkratne objave po rio-govoru primeren popust.
Posamezna štev. itant 40 vinarjev.
Olasllo lugoslov« code^io - demokratline stranke.
Naro5nina_i_Fo pošti aH t dostavljanjem na dom zg celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K, Sa Nemčijo eelo leto 77 K, «a ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za Ust 80 poSfniue proste.
Upravništvo te » Ljubljani, Frančiškanska ulica št.61, Učiteljska tiskarna,
f«:«fonsks &%, 312.
Zakon o državljanstvu in državljani
brez zakona.
Belgrad, 15. junija.
Minister za konstituanto je predložil narodnemu predstavništvu zakon o ureditvi državljanstva v naši jjovi državi. Odbor, ki je ime! zakon pregledati, je v sporazumu z ministrom več §§ izpremenil in Izpopolnil.
Zakon pravi, da pripade državljanstvo kraljestva SHS onim, ki so bili na dan, ko stopi zakon v veljavo, državljani kraljevine Srbije In Lrne gore, odnosno, ki so pripadali »osni in Hercegovini, ali ki so bili Pristojni v one občine bivše Avstro-Ogrske in Hrvatske, ki so sedaj pod državno oblastjo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Oni Srbi, Hrvati in Slovenci, ki imajo domovinsko pristojnost v občinah, ki niso oziroma ne bodo pod oblastjo kraljestva SHS, ki žive pa sedaj stalno pri nas, dobe državljansko pravico če samo izjavijo« da žele biti jugoslovanski državljani. Oni državljani bivše Avstro-Ogrske, ki so Slovani »n so naši državljani vsled temeljne določbe, prenehajo biti Jugoslovanski državljani, če se tekom enega leta priglase, da želijo pripadati državi svoje narodnosti (h. pr. Cehi). Pripadniki tuje narodnosti iz bivše Avstro-Ogrske, ki so dobili dorno-vinstvo na teritoriju naše države P^d l. Januarjem 1871, Imajo pravico, da se v teku dveh let izjavijo za državljanstvo svojega naroda (n. pr. Nemci) in da se izselilo iz države. Oni državljani bivše Avstro-Ogrske, ki so pripadniki tujih narodnosti, ki so pa dobili po letu 1871. domovinstvo v občinah sedanjega kraljestva, morajo v teku dveh let izjaviti, če sprejmo naše državljanstvo. Ako se pa ta njihova izjava ne vzame na znanje, »bit če im duZ-nost da se izsele iz oblasti kraljestva« ...
V sobotni seji (14. junija) je po-ročevalec pregledovalnega odbora obrazložil odborovo stališče in prosil narodno predstavništvo, da sprejme predloženi zakon.
V imenu socialno - demokratičnega kluba je govoril prvi proti predlogu sodrug Anton Kristan. Za njim je govoril za predlog profesor Polič, proti pa en srbski govornik. Razprava se bo v pondeljek nadaljevala.
Sodrug Anton Kristan Je glasom stenograiičnega zapisnika izvajali uaslednje:
+
Gospodje! V razpravi Imamo zakon o pripadništvu k naši državi, o državljanstvu v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Če pregleda-
lin......—  ......mn—i—it—	—-------™
mo prvi osnutek, ki ga je predložil minister za konstituanto, in če pogledamo tudi poročilo, ki ga je tozadevni odbor na temelju revizije predloženega zakona podal narodnemu predstavništvu, vidimo, da le odbor sam že črtal marsikaj in iz-premeniJ, kar sl je minister zamislil v svojem prvem elaboratu. Ali zdi se mi, da je zakon tudi takšen, kakor ga nam predlaga odbor, nesprejemljiv, in sicer iz več razlogov.
Mi, oziroma država Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne bomo enotna narodna država, to se pravi: v naši državi ne bodo samo Slovenci, Hrvatje in Srbi. Z ozirom na končno odločitev o mejah naše države bo v našo državo prišlo tudi precejšno število pripadnikov tako nemške, kot madžarske, bulgarske, ru-munske in mogoče celo italijanske narodnosti. Imamo pa tudi v tej državi, rekel bi, v notranjosti države same, državljane, ki niso naše narodnosti. Vzemimo n. pr. samo kočevski otok. Tu so pricizno opredeljeni okraji, v katerih žive državljani, ki ne govore v našem Jezik n in ki so tuje narodnosti. To kar imamo na Kočevskem, je tudi na Hrvaškem, je blizu Zemuna, v Rumi, Osjeku itd.; isto se najde tudi v Banatu v prav mnogih mestih in vaseh. Zato se mi zde mnoge določbe v tem zakonu strašne. N. pr. člen 6„ ki ga Je že izpremenil odbor, pravi med drugim, da oni državljani, ki so po 1871. letu dobili pripadnost — zavi-čajnost — lahko prosijo, da se jim da državljanstvo države Srbov, Hrvatov in Slovencev, toda če se njihovo državljanstvo oziroma njihova prijava ne sprejme, so celo dolžni — zakon pravi: »biče im dužnost«, da se izselijo iz kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zadnja beseda o tem je pa prepuščena popolnoma prosti volji one oblasti, ki odloča o podelitvi državljanstva, to je ministrstvo notranjih del, tako da ljudje, ki žive že 50 let v naši državi, sploh ne vedo, oziroma bodo do odločitve v dvomu, ali bodo naSi državljani ali ne. če bo vlada dobre volje, ali če bodo politične razmere take, da se bo teh »tujcev« potrebovalo. bodo, če ne, pa ne. Mislim, da je ta določba pretrda in da tudi ni v interesu naše države.
Za narodno enakopravnost.
Opozoril bi gospode na sledeče. Te dni Je bila deputacija slovenske deželne vlade v Parizu in je govorila z Wilsonom in drugimi amerl-kanskimi uplivnimi možmi. Pri tej
priliki se je konstatiralo, da so mnogi člani ameriške delegacije strašno hudi na nas, če preganjamo tujerodne državljane. Ko je n. pr. v Mariboru tamošnja lokalna uprava odredila, da se morajo odstraniti vsi nemški napisi raz trgovskih in podobnih firein. in se Je to zaznalo v Parizu, je bila ameriška delcgaciJa silno ljuta nad tako naredbo. (Poslanec Ribnikar: »Zakaj se pa v Parizu ne razburjajo, zaradi krivic v Dalmaciji, v Trstu, na Goriškem, sploh v zasedenem ozemlju?!) Ne morem pomagati; jaz konstaiiram to samo radi tega, ker hočem s tein dokazati, da bodo take določbe neugodno vplivale, če se sprejmejo.
Mi moramo biti v nacionalnem oziru spravljivi, mi ne smemo gledati, kako bi sedaj, ko smo stvoriii državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, izganjali vsakega tujerodne«* človeka in mu oteškočali življenje, ampak moramo te ljudi k sebi pritegniti. Saj nam v državi SHS vendar ne morejo nič škodovati! Država Je tu in bo menda kot taka obstojala! Ko bodo meje določene, nam ne more prav nič škodovati, če tudi govori ta ali oni državljan kak drug jezik in se priglaša h kaki tuji narodnosti. Saj vemo, da je v vsaki državi, ki je tako sestavljena, kakor bo morala biti sestavljena naša država, čisto vseeno, ali je v njej nekaj pripadnikov te ali one narodnosti več ali manj. Mi socialni de-mokratje smo za popolno sarnood-Iočanje narodov — kjer pa to ni mogoče, smo pa za popolno narodno enakopravnost ter proti vsakemu narodnemu "asiljul Tudi nesocialni demokratje, to je: naše meščanske in kmetske stranke jugoslovanske bi morale že iz ljubezni do našega naroda biti na istem stališču- Kakor kažejo dogodki zadnjih dni in pa potek mirovne konference v Parizu, bo mnogo stotisoč Slovencev in Hrvatov prišlo pod italijansko državo — od let 60tih pa imamo pod Italijo beneške Slovence. Za vse te zahtevamo ini narodnostno avtonomijo in tako varstvo, ki gre manjšinam. Gospodje! Ako bo svet videl, da mi sami gremo preko teh kardinalnih določb, ki naj bi veljale v poštenem mednarodnem svetu — potem seveda bo slabo sodil o nas.
Mislim, da bi morali tedaj take paragrafe tako urediti, da bi se vse krutosti črtale, da bi se odstranilo iz zakonske predloge prav vse, kar hudo seka v meso onim, ki niso Srbi, Hrvatje ali Slovenci, a morajo in hočejo živeti v tej državi.
Proti izjemnim določbam.
Mimogrede bi omenil, da napravi v predloženem zakonskem načrtu In mnogo kje drugje name čuden
vtis, če se nas, ki smo se ujediuili v »državo Srbov, Hrvatov in Slovencev« iz bivše Avstro - Ogrske, Bosne in Hercegovine, predstavlja vedno nekako kot nekaj drugega. Mi smo se ujedinili vsled lastne odločitve. Predno smo to storili, smo bili suverena država, s kojo Je upravljajo Narodno Vleče v Zagrebu, in ta se je združila s suvereno srbijansko državo in Črno goro v eno celoto. Zato bi rad videl, da bi se izpustili izrazi iz uradnih dokumentov, kakor da bi biii mi prišli v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev iz kakih provinc Avstro-Ogrske. Mi smo bili — po vdat jam — predno smo se adružiii s kralje vino Srbijo, suverena država v okvirju vlade Narodnega Vječa v Zagrebu.
Želim, da bi se zadeva o državljanstvu uredila, dasi se mi pravzaprav ne zdi tako nujna, in mislim, da ima naše narodno predstavništvo več nujnejših poslov, ki bi jih moralo rešiti — n. pr. volilni red za konstituanto. Naravno pa sem proti temu, da bi bilo v tem zakonu toliko izjemnih določb, kolikor jih najdemo notri sedaj. Glede teh izjemnih določb bom stavil pri špecijalm debati potrebne izpreminjevalnc predloge.
Ob priliki te generalne debate bi prosil samo, naj se gieda na to, da bo vplival zakou o državljanstvu pomirjevalno na razburjene duhove v državi, da bo pomagal konsolidirati to državo, da bo približeval dr žavi tiste, ki niso slovanske narodnosti, a bodo morali vsled gospo, darskih in socialnih razmer živeti v naši državi. Naj bi tvoril ta zakon
nekako platformo, da bi mogli vs. tujerodni elementi, pa naj bodo Že Nemci ali Madžari ali karkoli, vzljubiti našo državo. Če bomo py spre* jeli v zakon o državljanstvu tako trde in krute določbe, smo lahko prepričani, 4a bo vplivalo to precej neugodno in bodo ljudje gledali, kako bi delali nemire, ne pa, kako bt se sprijaznili z usodo, v kateri s* nahajajo.
Uvažiijino vse okolnosti.
Mi ne smemo pozabiti, da moramo vsled našega gospodarskega razvoja sprejeti v našo državo Maribor, ki je vendar navsezadnje pre* cej nemško mesto, dalie Celovec, ki je tudi precej nemški, dalje razna mesta-V Banatu, Bački in Baranji, ki so znatno naseljena po Madžarih. Teh ljudi vendar ne smemo pustiti v popolni negotovosti čakati nato, ali bo ministrstvo za notranje rade* ve sprejelo njihovo prošti jo za podelitev državljanstva ali ne. Pomislite na strašno negotovost, v kateri se nahajajo ti ljudje— to je oni, ki so zadobili pripadnost po L 1871. —- ki so morebiti trgovci, obrtniki, delavci ali kaj drugega. Sa; ne morejo niti misliti na kak svoj daljši gospodarski razvoj, ker ne vedo. ali bodo smeli ostati v državi ali ne. Po mojem mnenju je to strašno kruto, in sem že zato proti predlogu s takšnimi določbami, kakoršne ima.
Prosim tedaj, da bi se pri specialni debati odstranile krute določbe in zakon izpopolnil tako, da bi bil odmev modernih nazorov, ki vladajo med svobodnimi, naprednim* ih kulturnimi ljudmi.
Brzojavne vesti,
Fo svetu.
Mirovna pogodba se tiska.
LDU. Pariz, 13. (DunKU.) -Zakasnelo.) »Reuterjev urad« poroča:	Mirovna	pogodba	se	piše	in
tiska popolnoma nanovo. Vsebuje pojasnila, ki so v odgovoru na prot!-predloge, ter bo dejanski nov dokument, dasi ostane v temeljnih načelih neizpremenjeno. Pogodba bo objavljena na dan izročitve a!i pa kak dan pozneje.
Zdaj že spet svet petorice!
LDU. Berlin, 13. (DunKU.) - Zakasnelo.) »Bcrliner Tageblatt« poroča iz Versaillesa: lz sveta četvo-rice je postal včeraj svet petorice. V zadnji minuti Je bil poklican prvi delegat Japonske baron Makino k pogajanjem o odgovoru aliirancev. Bržkone se hoče na ta način preprečiti morebiten poznejši protest Japonske.
Zf
Proučevanje finančnih pogojev Nemško Avstrijo.
LDU. Dunaj, 14. (DunKU. — Zakasnelo.) »Politična korespondenca« Javlja: Po vesteh iz poučenih krogov, so sedaj predmet posvetovanj v Parizu finančni mirovni pogoji za Nemško Avstrijo. Sodijo, da se !e zakasnila izročitev finančnih pogojev zaradi tega, ker aliirane vlastj natančno proučujejo gospodarski položaj Nemške Avstrije. Sodijo, da bodo zaradi tega finančni pogoji bolj primerni dejanskim gospodarskim razmeram Nemške Avstrije, vsled česar ni nobenega vzroka, da se smatra zakasnitev izročitve teg« dela pogojev, kot neugodno znamenje.
Demonstracije pri odpotovanju nemške delegacije.
LDU. Nauen, 18. (Brezžično.) Člani nemške mirovne deleoraciie,
LISTEK.
16
Avgust Strindberg:
Bedakova izpoved.
Preložil pran Albrecht.
(Dalje.)
Prvi kozarec vina nas Je navdal z dobro voljo. Hipoma pa, ko smo se domislili povoda tega zaupnega sestanka, se Je jela mešati otožnost v naše veselje. Drug za drugim smo jeli oživljati lepe spomine. Še enkrat smo v duhu doživeli vse male dogodke naših skupnih izletov. Ponavljali smo iz spomina, kar smo v tem ali onem trenotku govorili. In oči so sijale, srca so se ogrela, stiskali smo si roke in trkali s kozarci.
Ure so pohitevale in z rastočo tesnobo smo Čutili bližanje slovesa. Na znamenje svoje žene je potegnil baron iz svojega žepa prstan z opalom ter mi ga ponudil s tole napitnico:
— Tu, dragi prijatelj, majhen spomin. Prosim te, da ga vzameš kot znak najine hvaležnosti za prijateljstvo, ki si je nama izkazoval. Naj usoda izpolni tvoje želje. To je moja naj-tskrenejša Želja, ker te ljubim kot brata in cenim kot pravega poštenjaka! Vso srečo na pot! Nc pravim ti zbogom, marveč do svidenja!
Kot poštenjaka? Ali rne Je nemara izpre-Kledal? Ali je prodrl v najino vest? — Nikakor
ne! Kaj še... V izbranih besedah je, izpopolnjujoč svoj mali govor, izstrelil celo salvo žaljivk proti tisti ubogi Selmi: »ona da je prelomila svojo prisego in se prodala človeku, ki.. • kratkomalo, človeku, ki ga ne ljubi, subjektu, ki ima zahvaliti svojo srečo edinole moji izredni dostojnosti.«
Moji izredni dostojnosti! Sram me Je bilo, a obvladan po odkritosti tega priprostega srca, ki Je nekoliko prenagljeno sodilo, sem se resnično smatral za zelo nesrečnega, za neutolažljivega; in laž se je razprostrla v meni; laž, odeta z vsem zunanjim videzom resničnosti.
Varana po mojem spretnem manevriranju, zmedena po moji potvorjeni hladnosti, mi Je — kot se Je zdelo — baronica verlela ter mi z materinsko nežnostio vlivala poguma.
•— Pustimo to dekle, naj gre k vragu! Druge so še na svetu in boljše kot to nezvesto dekle. Nikar ne togujte za njo, ubogi prijatelj, saj ni bila dobra, ker vas ni mogla čakati. Sicer pa — zdal vam pač lahko povem — pravili so mi o nji zgodbe...
In z radostjo, ki jo Je jedva mogla skrivati, mi Je docela očrnila moj dozdevni idol.
— Pomislite! Sama se je ponudila nekemu poročniku iz boljše družbe in se izdajala za tretjino let mlajša, nego je. Koketa Je bila, drugega nič.
Po karajoči kretnji baronovi Je šele opazila svoj pogrešek, stisnila mi roko ter me Pift-
sila! naj ji odpustim; pri tem pa je zrla v&me s tako nežnimi pogledi, da sem se čutil čisto blizu smrti.
Lahko vinjeni baron je govoril s pretirano občutljivostjo, razgrinjal svoje srce, me obsipaval s svojo bratsko ljubeznijo ter me naskakoval z neskončnimi napitnicami, ki so se izgubljale v eternih višavah. Njegovo zabuhlo lice je dobrohotno žarelo. Gledal Je vame s svojimi melanholičnimi očmi, ki so se mi dobrikale; njih pogled je pregnal vsak dvom, ki bi ga glede odkritosti njegovega prijateljstva utegnil imeti. Resnično, bil je velik in dober otrok, neoporečne poštenosti; in prisegel sem, da se bom tudi Jaz častno vedel napram njemu, pa naisi bi pretila nevarnost, da si sam zadam smrtni sunek.
Vstali smo od mize, da se ločimo — morda za vedno. Baronica Je pričela krčevito Ihteti in je skrila svoje lice na soprogovih prsih.
— Sem-li mar neumna ali kaj, Je vzkliknila. Tako sem se navezala na tega dragega očeta, da me njegov odhod vso pretresa!
In z izbruhom liubezni, ki Je bila čista in nečista hkrati, intereslrana In neintereslrana, strastna In navidez angeljsko nežna, ml Je pala krog vratu In me poljubila pred očmi svojega moža; nato me Je blagoslovila z znamenjem križa ter se poslovila.
Moja stara služkinja, ki Je stala na pragu, «1 je brisala oči in vul «no #* topili y. tolzah.
Bil je to svečan, nepozaben trenotek. Žrtev je
bila doprinešena.----------------- ,
Krog ene ure zjutraj sem legel v posteljo,
ne da bi mogel zaspati. Nemiren,	JJ® J” z®'
mudil vlaka, sem neprestano Cul. Izčrpan po vseh teh praznovanjih poslavljanja, ki so si sle-dila cel teden drugo za drugim, skrajno nervozen radi prekomernega pitja, slaboumen vsled brezdelja, izmučen vsled Pretresljivih prizorov zadnjega večera, sem se prevračal med sv jimi odejami, dokler ni napočil dan. Ker s m vedel, da je bila ta čas moja volja slabotna, tudi
rkCr S vnzUTki°senstre?ajo in kolih sunki bHahko škodovali mozgu, sem se odločil, da potujem po morju; tudi, da bi si odvzel s eherm So zkui bega. Parnik je moral oditi zjutraj ob šestih in ob petih je prišel voz pome. Sam sem
se podal na pot.
Bilo Je oktobersko jutro, veterno, megleno in zelo mrzlo. Veje dreves so se pokrile s slano. Ko sem dospel na severni most, se mi je zazdelo, da vidim prikazen. Baron ie šel v Isti smeri kot moj voz. Bil je resnično on. I roli na-
fcS&TSS v
nega. Vest me Je težila, n*em'	(Da';*	nrih.)
da sem mislil slabo o
Stran S.
StaV. 138. ,
___________    .j
so odpotovali v torek zvečer v t spremstvu velikega števila strokov- ž lijakov s posebnim vlakom iz Ve*- l saillesa v Weimar, da se posvetujejo z nemško vlado in nemško na- l rodno sKnpščino o og ovoru aliira- 1 fiilt in asociiranih vlad na nemške r protipmiloge. Pri odhodu ie došto c med prebivalstvom v Versaillesu do t krepkih protinemških demonstracij, t Na poti iz hotela des Reservoirs v c Versaillesu na kolodvor Moisy le * Roivon. odkoder je odpeljal posebni vlak nemške mirovne delegate v VVeiiuar. so metali iz množice na posamezne avtomobile kamenje. Vsled tega so bili več ali mani lahko ranjeni člani delegacije dr. Melhioi, j podpolkovnik Z*r?aiJdcr. asesor dr. ’ Meyer in Franz Dornbliiclit, ki so 1 sedeli v avtomobilu z državnim 5 poštnim ministrom Giesbertom De- ( tnonstracije množice so tralale ves j večer in so n a rasti e do posebno hudega kričanja zlasti v trenotku. ko so se pokazali člani delegacije na cesti.
Kriza v 1 taliH.
LDU. Berlin, 13. (DunKU. — Za- J kasnelo.) »Vossische Zeitung« poroča iz Lugana: Notranje politični položaj se je v Italiji zadnje dni zelo poslabšal. Sedai ne gre za kako i vladno krizo, ki se }e za svetovne i vojske ponovno pojavila in mogla < odstraniti z izmenjavo ministrov. 1 temveč za splošno, globoko sega- I jočo nezadovoljnost s sedanjim poli- 1 tičnlm in gospodarskim položajem i dežele, ki se je polastila vseh slojev orebivalsfva.
Boji na Ogrskem.
LDU. Budimpešta, 17. (Brezžič- -(10.) OKU poroča: Vsled naročila siliranih vlad srno izdali potiebua navodila za ustavitev vojnih operacij. Kljub temu so prešli Cehi na vsej črti z velikimi silami k napadu ter teptajo tako odredbo aliiranih oblasti glede ustavitve operacij. V takih razmerah so ukrenile naše čete, prisiljene, energične obrambne protiodredbe. Zahodno Prošova, v dolini Sajo, Rime in okolici Leve se vrSe hudi boji. — Vrhovno vojno poveljstvo.
Splošna stavka v nemškem delo češke.
LDU, Praga, 14. (DunKU. — Za-kasnelo.) K splošnemu uporu v nemških pokrajinah Čehoslovaske poroča »Prager Tagblatt« iz Tep lic: Splošna stavka le tu, kakor tudi po drugih nemško-češkili mestih, do« vedla do popolne ustavitve dela. Samo tamkaj, kjer je večina čeških delavcev zaposlena, poslujejo obrati, ker češki delavci ne priznavajo te stavke.
Holandski socialisti prot! mirovnim pogojeni.
Beriin, 13. (DunKU. — Zakasnelo^ »Freibeit« poroča iz Amster dama, da je holandska socialno-de-mokratična struja v zbornici soglasno sprejela resolucijo, ki soglaša z uničujočo kritiko mirovnih pogojev enteute, objavljeno v oklicu italijanske socialne demokracije. Prihodnji ponedeljek priredi socialno-demokratična stranka in strokovna organizacije v Amsterdamu protestni shod proti nasilnemu miru. —
L. D. U,
Proračun Zedinjenih držav.
LDU. London, 14. (P:;nKU. — Zakasnelo.) Iz Washingtona poročajo: Poslanska zbornica Je sprejela proračun za leto 1920 in ga predložila senatu. V proračunu so določeni stroški za začasno armado 100.000 mož na 718 milijonov dolarjev.
Ameriške oblasti proti anarhistom.
LDU. Amsterdam, 14. (DunKU.
—	Zakasnelo.) »Times« poročajo po »Telegrafu« iz Washingtona: Ameriške oblasti so ukrenile energične odredbe proti anarhistom. V New Yorku so preiskali takozvano poslaništvo ruske sovjetske republike ln zaplenili veliko množino nrevratne literature. Aretirali so boljševiškega zastopnika v Ameriki Ludvika Mar-tinsa in njegovo osobje ter jih izročili državni komisiji za preiskavo prevratne agitacije.
Železničarske plače.
Sodr. Jos. Kopač je 15. in 16. Iimija interveniral pri predsedstvu Narodnega predstavništva in pri načelniku odbora za nujne predloge, da pride njegov predlog fclede zboljšanju prejemkov železničarjev v razpravo. Ravno tako je tudi sodr. Ant. Kristan v seji 16. junija tirjai v vprašanju na predsedstvo Nar. predstavništva, da naj pride predlog v razpravo. Isti dan sta nadalje ss. Kopač in Kristan intervenirala pri ministru za železnice g. Vuloviču.
ter mu razložila ponovno zaliteve železničarjev glede izboljšanja njih prejemkov.
Razprave se te dni nadaljujejo. Upati je na ugoden rezultat. (Op. ured. Kakor naznanjeno, Je dobil medtem predsednik Pavlovič nalog, da izvede sklep načelnikov klubov, da se pozove ministrski svet, da Izboljša prejemke železniškega osobja do 1. julija.)
Ujedinjenje jugoslovanskih soc. demokratov.
Ob priliki izrednega kongresa soc. dem. stranke za Vojvodino v Novem Sadu, se vrši istotam konferenca izvršev. odborov soc. dem. strank Jugoslavije. Poročali bodo: o ujedinjenju sodr. A. Kristan, o taktiki sodr. V. Korač, o organizaciji ss. Petejan in Bukšeg ter o tisku sodr. Dušan Tušanovič. Ta konferenca bo tudi določila, kedaj se vrši skupnt kongres.
Proti ententni politiki.
Za Rusijo.
Lyon, 18. (Brezžično.) Iz ameriških krogov poročajo, da ie Ljenin razglasil, da bo zmagal boljševizem, ako se zabranl aliirancem, da prisilijo Nemčijo k podpisu mirovne pogodbe. Francoska železničarska unija je že sklenila, da ne pripusti nobenih transportov čet ia vojnega gradiva niti proti Rusiji, niti proti Nemčiji. Strokovna zveza italijanskih mornarjev je sklenila, da ovira vsak pomorski promet, ki bi naj Kol-čaku prinesel pomoč. Dejanski Je tudi danes podpora Kolčaku več kot dvomljiva.
Stavka v Franciji.
Saint Getmaln, 14. (DunKU. — Zakasnelo.) Stavkarsko gibanje Je dovedlo včeraj do resnih Izgredov. V predmestju Boulogne-sor-Seinc in na ohall Keine je doSlo do spopadov med stavkujočimi in stavkokazi. Pri tem so stavkujočl menda vrgii v vodo nekega delovodjo. Na večer Je več tisoč demonstrantov razgnala poncija in vojaštvo. Posredovanje delavskega ministrstva v kovinski industriji ni imelo nobenega uspeha. Načelnlštvo organizacije kovinskih delavcev se bavi z vprašanjem proglasitve splošne stavke. Clemenceau je zagotovil naprarn zastopnikom organizacije, da bo vojaštvo opravljalo samo po-Hcijsko služba Zdi se, da sporazum v stavki rudarjev ni mogoč. Rudarji loirske kotline so sklenili, da stopijo v ponedeljek v stavko. —« L. D. U.
Iz Slovenije.
Razmere ▼ Novem mestu.
Pri nas imamo »župana« Rosma* na, ki gospodari v občini in z njenim premoženjem, kakor kakšen paša. Občinskih sej vobče ni in občinski zakon se tepta z obema nogama. Občinarji se silno pritožujejo, pošiljajo deputacijo za deputacijo k deželni vladi s hudimi pritožbami — vse zaman. Ali za g. Rosmana ne velja občinski red? Seveda se more to goditi le pod pokroviteljstvom pristojnih oblasti. Če namignemo, da le vodja okrajnega glavarstva v Novem mestu stalni Rozmanov s ost, potem Je umljivo, da Je neomejeno paševanje Rozmanovo mogoče. Glede aprovizacije ia manipulacije občinskega premoženja imajo vse politične stranke v Novem mestu pritožbe, ki so jih deloma tudi predložili deželni vladi. G. poverjenik "-i notranje zadeve pa Ščiti g. Rozmana s svojo avtoriteto in meče vse pritožbe v koš, deputacije pa odpravlja s praznimi obljubami. Zahtevamo z vso odločnostjo, da se občinsko gospodarstvo nepristransko preišče in da se uveljavi občinski red, zlasti, da se redno sklicujejo občinske seje. Prosimo za nujno odpe-moč, sicer odklanjamo odgovornost za vse posledice, ki pridejo, ako se ne zadosti upravičenim, zahtevam Občinarjev.
Kamnik.
V smodnišnici je nastavljen ča-stiželjen mojster, gospod Ooltes, kot civilni gažist, brez činovnega razreda. Ta gospod hoče delavstvo v smodnišnici terorizirati, ali bolje rečeno uničevati. Predvsem se je spravil na neljube mu rokodelce, da se nad njimi maščuje iz svojega strankarskega nagiba. Za sedaj ga samo na to spominjamo in svetujemo, da pomisli, da je tudt on delavec —ključavničar, ki je le po milosti gotovih gospodov bivše avstrijske vlade ali pa mogoče po milosti božji dosegel tako veliko, č .st.
Delavstvo nepotrebno in brez vsakega vzroka šikanirati ter pri vsakem delu zasledovati, to bi razumel še marsikdo 1 Splošno je znano, da Je omenjeni gospod, ko je bil svojčas med delavci — Slovenci v Trofai-ach zaposlen, zatajil še svoj lastni materni jezik in se je proti nekemu Slovencu iz Bleda takrat izrazil, ko ga je ta slovenski nagovoril, da no razume slovenski. Že iz tega se vidi kak človek da je. Opozarjamo torej, da sedaj ne živimo več v onih časih in da svoj zistem proti delav-cem g. Gostes opusti. Ako je on za mojstra pripoznan, tedaj je njegova naloga in dolžnost, naprarn delavstvu nastopati z dobrim vzgledom in podukom, in ne sejati prepir in sovraštvo med nje. Delavstvo še od prej nima do njega nikakega zaupanja ali posebnega spoštovanja in želi, da bi se iz tovarne odstranil. Vsaj je za njega kot gažista in mojstra gotovo kako boljše mesto pri topniški delavnici na razpolago, kjer bo lahko mogoče bolje uspeval kakor pri nas. Ako nima mojster pri delavstvu zaupanja, trpi v podjetju ne le samo delavstvo, ampak tudi podjetnik sam. Tukajšnje delavstvo Je marljivo in tudi rado dela, zato Je nespametno n nepotrebno vsako šikaniranje. Za sedaj ta kratek ooo-min. Če bo pa treba, storimo še drugačne korake. Mi ostanemo zavedni in neustrašljivi. Ne premoti in ne premaga nas niti liberalna in nit! klerikalua zveza, ki sta baje stopili skupno k enemu koritu.
Več delavcev.
Rudarji Iz Kotredeža
smo pomilovanja vredni. Posebno v oddelku »Gezenk«, ki ga vodi gesn. nadzornik Hinelc. Ne ve se, ali je ia »Gezenk« za to tu, da v njem par ljudi dela za kazen tam ali kako si pravzaprav misli ta gospod. Tudi ml bi radi več zaslužili kakor ravno lb kron. Gospod nadzornik nam vedno očita, češ, saj zaslužiš 18 KI Ce stvar v »Gezenku« ne gre tako kot bi morala, je samo vsled vas. Gospod obratni vodja naj bi pogledal kako se dela, da nikamor ne pridemo z delom. Nobeden se ne pobriga. Ne bo drugače, kakor da se bomo kje drugje o tem pomenili. Les n. "r. morajo tudi rudarji spravljati iz lesnega prostora! To Je izkoriščanje 1 Danes bi moralo biti vendar dovolj lesa iz Jelovce. Produkcija mora na vsak način padati, če se tako dela in obratuje! Za delo m nobenih priprav. Vsega manjka. Rudarji v Ko-tredežu si morajo vse priprave sami preskrbeti. No, kako naj zaslužimo I Poglejmo kako zaslužijo rudarji v Kisovškem rovul Opozarjamo g. nadzornika, da se za to navzame in stvar Izboljša. Pri vas Je danes delavec itak že suženj, orodje! Zahtevamo drugačnega vodstva. — Rudarji iz Kotredeža.
Ne uničujte slovenske industrije!
Nezaposleni kovinarji se vedno pogosteje zglašajo pri nas. Pošiljamo Jih v ljubljanske strojne tovarne In livarne v nadi, da tam dobe delo. Tem kovinarjem odgovarjajo navadno: ne moremo vas sprejeti, ker nimamo orodja; ali pa: primanjkuje nam tega ali onega materijala.
Tako odslavljajo in mečejo na cesto naše slovenske kovinarje In ti, vlada, pa jim plačuj brezposelno | podporo iz denarja davkoplačevalcev. V Nemški Avstriji so odredili, da mora vsak podjetnik zaposlovati 25% delavcev več, da se s tem -niža nezaposlenost, pri nas pa podpirajo podjetnike in jim dajo potuho, da grabijo neomejeno dobičke Jz podjetij, prav kakor se jim poljubi.
Omenjamo še, da Je bil 1. junija gospod Žabkar na Dunaju v osmem okraju v hotelu »Hamarand«. Peljat se je tja, da poišče kovinarje. Inse-,	riral je v Arbeiterzeitungi ter na-
1	bral 30 kovinarjev in jim obljubil 18
.	do 22 K dnevne plače ter 25% dra-
.	glnjske doklade. Nekaj teh kovinar-
t	jev je že dospelo sem.
s Ko je Jadranska banka pokupila i	tovarne Samassa, Tonnies in Ka-
stelic & Žabkar, so naši hipemarod-njakarji na vsa usta kričali, da vendar enkrat so prišla nemška pc.i-t	jetja v slovenske last. Sedaj pa, ko
na eni strani frazarijo o narodnosti ’	in o očiščenju, importirajo nemške
delavce v trenutku, ko mora država ,	plačevati slovenskim kovinarjem
[	brezposelno podporo.
*	Poznamo Vas, gospodje, gre
i Vam samo za dobiček, pa naj ga
-	Vam napravi nemški ali kitajski ue-
-	lavec. Nič nimamo proti temu, če
-	jemljete tudi nemške delavce v de-
-	lo, zahtevamo pa, da ne bodo naši na cesti ter da bodo imeli kruh doma.
J. M.
Ptujske novice.
Pod vtisom vesti, ki prihajajo \z Pariza, Je mestni sosvet v svoji seji z dne 7. t. m. na predlog sodruga Rožeta sklenil protestno resolucijo, v kateri se protestira proti imperialističnemu miru in proti priklopih! slovenskih krajev Italiji. — Resolucija se je odposlala takoj drugi dan na predsedstvo deželne vlade v Ljubljani.
♦
Shod starišev in interesentov, da naj ostane tudi prihodnje leto gimnazija z vsemi razredi in ne kakor namerava vlada otvoriti le nekaj razredov, se je vršil 7. t. m. ob 17. uri v mestni dvorani. Sklenilo se je odposlati deputacijo k poverjeniku dr. Verstovšku, ki mu bo razodela želje starišev. Upamo, da bo imela deputacija uspeh. Gimnazija v Ptuju naj ostane oziroma se jo spremeni v realno gimnazijo.
*
Draginja je vedno večja in delavstvo s skrbjo gleda v bodočnost. Sicer se dobi vsega na trgu ali kal si hočemo, ko teh cen delavec ne zmore! Se pred pol mesecem so se dobila jajca na trgu po 40 in 50 vin.; dasi kokoši na enak način jajca nesejo kot preje. Meso ima še iste cene; t. J. 16—18 K. Čudimo se, da se n. pr. v zdravilišču Rogaška Slatina dobi meso po 14 do 16 K kilogram. Tukajšnji mesarji se izgovarjajo s tem, da morajo živo težo plačati po 7 K za kilogram. Tako velikih izgub na bruto teži živina daues nima, kakor pred sedmimi mesec*. Če računamo največ 50% izgube od žive teže, pomeni, da bi meso moralo veljati največ 13 do 14 K kilogram. Enako Je s kruhom. Tukajšnji peki pečejo žemlje, ki so manjše in slabše kot v Mariboru, kjer stanejo 40 vin,, tu veljajo 50 v. Kako je to mogoče? V eni prihodnjih sej se bo razpravljalo tudi o draginji in upamo, da bo sosvet skienfl kaj dobrega tudi v varstvo delavstva, da se ga ne bo več tako nesramno skubilo.
*
Graščina Herberstein Je pred kratkim naznanila, da se bo sedaj naprej oddajalo mleko ne več po 1 K 10 vin. liter, temveč po 1 K 60 vin. proti takojšnjemu plačil«. Res, da se na trgu prodala mleko po 2 K. Treba le namreč pomisliti, da ga kmet prinese v mesto, da ga železnica stane ravno za 200% več kot preje. K temu grofu pa hodijo stranke same po mleko.
*
Da se niso zidale železničarske hiše, kakor Je bilo projektirano, j e največja zasluga bivšemu paši Or-nigu et consortes. Vse krivice, ki so se godile tukajšnjemu prebivalstvu, treba pripisati predvsem trem gospodom, In ta troperesna deteljica se imenuje: Omig, Schramke In dr. Plachky.
Ali je to tudi vzgoja za svobodo in kulturo?
Iz Zagorja nam pišejo: Naši liberalci, odnosno kakor se sedaj imenujejo, narodni »demokratje«. so padli na tako nizki niv6 kakor še nobena druga politična stranka. Kdo se še ne spominja politično propadlega Šušteršiča in njegovih prijateljev ter vloge, ki so Jo igrali preden so izginili iz političnega obzorja? Enakih metod se hočejo posluževati tudi oni. Takih sredstev so se posluževali pri nas in drugod le politične propalice. Te lepe lastnosti najnovejših naših mogotcev jim ne bodo prinesle velike uspehe. Raditega bi se prav nič ne razburjali ; toda gre nam ra vse drugo, gr& nam za to, ker se vzgaja s takim nesramnim početjem ljudi, ki jim gredo nezavestno na limanice, za navadne denuncijante.
Pred nekaj dnevi, in sicer 6. i. m., je bilo nič manj kakor trinajst rudarjev povabljenih na okrajno sodnijo v Litijo, da se Jih zasliši radi prestopka § 98 kaz. zak. Ovadilo sc je vse radi različnih deliktov, izvi-šenih bale po gostilnah in drugje « tem, da so med drugim govorili o republiki, ali morda dajali duška svoji nezadovoljnosti radi draginje, da so celo trdili, da Je Jugoslavija ravno tako kapitalistična država, kakor marsikatera druga ter da so nagovarjali svoje znance, da naj vstopijo v njihovo strokovno organizacijo ali pa v sociahio-demokra-tično stranko, itd.! Vse to so tukajšnji liberalci ovadili ter vse morebitne besede naznanili kot bogstea-vedi kako zločinstvo. Nešteto anonimnih in neanonimnih pisem je romalo na sodnijo, na orožniško poveljstvo v Ljubljano, in druge, in-
stance. V tem oziru so dosegli pravi rekord.
Skratka: po mnenju te gospoda bi morale vse instance služiti edinole liberalcem. Orožništvo. pošta, okrajno glavarstvo, in seveda tudi vlada sama, vse, prav vse bi moralo sluziti po njihovem načelu le temu namenu, da se spravi takoj i.od ključ vse tiste, ki ne mislijo kakor naši modri liberalci. Pravzaprav po njihovem mnenju bi bilo še najboljše, ako bi se vse takoj obesilo. Soc. demokrate ie treba vse po vrsti zadaviti, nato pa tudi pripadnike slovenske ljudske stranke, kajti tudi te preganjajo. Enega pripadnika te stranke se jim je celo posrečilo spraviti iz Zagorja. Druge pa preganjajo in nadlegujejo tu ob vsaki priliki. Niti ženskam ne prizanesejo!
S svojim sistematičnim demmd-ranjem in preganjanjem so prišli H ^ tako daleč, da preganjalo sedaj cel?) neko gospo, ki ni nikomur najmanjše krivice storila. Ldina njena krivda je ta, da ne prisega slepo na nji-hov špijonski evangelij. In to je ž* dovolj. To je že zadostni razlog, da se gre nad njo z največjim kolom. *
Pri okrajnem glavarstvu se hlinijo, raY»» tako pri okrajnem sodišču. Dokaz temu ie sledeči slučaj.
Ko so bili zadnjič rudarji zaslišani, so nosili razni naši sodrugi rudeče znake na gumbnici: okrajni sodnik je zato pri zaslišanju vsakega po* sebej prav »inteligentno« nahrulil radi znaka, ter pri nekaterih celo zahteval odstranitev znakov. Gospoda sodnika dr. Kotnika ne b1 smeli po našem mnenju prav nič razburjati rudeči znaki. Vsal ne kot sodnika, ki se ima ravnati po predpisih zakona. Vemo pa. da so ga na to in drugo opozorili že prej razni tukajšnji gospodje, zato se je tudi tako zanimal, zakaj so razni neusmiljeno zapustili sokolstvo in liberalno stranko ...
O stvari bomo obširnejše poročali po končani preiskavi; ukrenili smo pa potrebno, da bo naš zastopnik v Narodnem predstavništvu napravil potrebne korake proti takemu strankarskemu postopanju.
Napisali bi lahko že danes več takih in enakih izredno lepih in čednih stvari, toda zaenkrat naj zadostuje. Povedati moramo še to, da te pravi hlapec te k sreči maloštevilne denuncijantske družbe neki človek, ki stoji na najnižjem nivoju, človek, ki mu je žganje glavni cilj. Sedaj opravija tu službo liberalnega redarja. Toda ko pride zopet č$s, bodo liberalci najbrže tudi njega preganjali. Naj ne išče tedaj zopet pomoči pri drugih.
Iti dodamo še to: »Slovenski Narod« je vzgojil v kratkem času tako častno število špijonov, da je lahko ponosen na svoje plemenito delo.
Dnevne vesti.
Slovenija protestira.
Ljubljanski dopisni urad poroča 16. t. m.: Deželna vlada za Slovenijo je prejela nadaljnje zjave. ki protestirajo proti krivičnemu ln nasilnemu razkosanju jugoslovanskega ozemlja, in sicer: občinskega odbora v Smolniku, okraj Maribor, občinskega odbora na Brezovici pri Ljubljani, županstva občine Lokvice, občine Žiče pri Konjicah, občine -'ot pri Konjicah, Slov. kat. bralnega društva v Novi cerkvi, občinskega sveta v Konjicah, občinskega odbora v Rušah, okrajnega zastopa v. Ptuju, dalje od sledečih občin v ptujskem glavarstvu: Brestje, Cirkovce, Dolena, Dravce, Formin, Ga* jovci, Gorenjski vrh, Gruškovje, Ja-nežovci, Kicar, Klaponci, Lancova vas, Malavec, Muretinci. Možgani« cl, Pacinje, Pervenci, Sedlašak, Slovenja vas, Stojnci, Sv. Barbara v Halozah, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Sv. Marjeta niže Ptuja, Sv. Urban, Nikola, Tursk vrh, Cvetkovci, Har-dek, Hermanci, Jastrebci, Lahonci, Litmerk, Mihalovci, Podgorci, Rumen, Trnovci, Vodranež, Žerovinci, Brestovec, okolica Slatina, Spodnje Secovo, Sv. Trojica pri Slatini.
Potni promet s Celovcem,
Kr. komanda dravske divizijske oblasti objavlja: Promet potnikov v Celovec je dovoljen z 18. junijem« Potniki, namenjeni v Celovec, se morajo izkazati z dovoljenjem okrajnega glavarstva oziroma policijskega ravnateljstva, in sicer izdajalo dovoljenja policijsko ravnateljstvo v Ljubljani ter okrajno glavarstvo v Celju in v Mariboru. — To dovoljenje vidira vsakokrat komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani oziroma obmejno poveljništvo v Mariboru in mestna komanda v Celovcu, Kot potno dovoljenje zadostujejo Izkaznice istovetnosti, opremljene S sliko. Prioomnleno pa mora biti na
JteT, 188.
istih izrecno dovoljenje za mesto
Celovec. — Vsak potnik mora te • kom 3 dni zapustiti Celovec. V iz-vamednem slučaju dovoli mestna komanda v Celovcu največ dva-tinevno podaljšanje. — Potovanje v Celovec je dovoljeno edino le preko Dravograda, S inče vasi. in sicer le za kraje južno od Drave. — Za potnike iz krajev, ležečih severno od Drave, izdajo poveljniki odadov propustnico /a Celovec samostojno.
Drobno.
— Rudarski dramatični odsek iz Hrastnika uprizori v nedeljo,
22. t m. v Trbovljah ob 7. uri zvečer v dvorani gospe -F o r t e j e -v e: »Fermando strah Asturije, ail izpreobrnjenje roparja«, igrolcaz v treh dejanjih. Po igri ples in prosta *abava. Predprodaja vstopnic pri r. Braučevi v »Delavskem domu«.
— Koncert v Mariboru. „MoŠki Pevski zbor“ snujoče se Glasbene Matice v Mariboru pod vodstvom K. Oskarja Deva priredi v soboto, 21. junija 1919 v Gotzovi dvorani s Prijaznim sodelovanjem ge. M. Co-staperarie in vojaške godbe koncert
*	raznovrstnim in bogatim vspore-tlom.
— Urad za posredovanje dela nezaposlenim delavcem v Saraicv***’. V Sarajevu se je ustanovil državi n urad za posredovanje dete nezaposlenim delavcem sličen Državni posredovalnici za delo. Temu uradu se thora prijaviti vsak delavec, kakr-Šnesibodi stroke, ki zapusti dosedanjega delodajalca, in naznaniti vzrok izstopa najpozneje tekom treh dni. enako mora storiti tudi vsak delodajalec, toda ta takoj oziroma najpozneje tekom 24 ur, ako odpusti več kot pet delavcev od posla. Uradu mora javiti povod odpusta delavcev.
— Slovensko zdravniško d»u«
•tvo vabi svoje člane na izredni ob-2ni zbor, ki se vrši 26. t. m. v magi-Ktratni dvorani v Ljubljani ob 3. uri
EJpoldne. Na dnevnem redu je po-g drugega zlasti važno poročilo dr. Oregoriča o načrtu za sanitetni zakon, vsled česar je želeti posebno
Obilne udeležbe.	......
— Društvo tehnikov v Ljubljani
Ima odborovo sejo v soboto, dne 21 t. m. ob pol 21. uri. Dnevni red: Poročilo o sklepih zagrebškega se-
S tanka.
— Stanovanjska beda. Shod, O tej zadevi se vrši v pondeljek dne
23. t. m. ob pol 20. uri v dvorani Mestnega doma jako važen shod -Javnih uslužbencev. Vsi prizadeti in njih družine naj se ga zanesljivo polnoštevilno udeleže. — Odbor za odpravo stanovanjske bede.
, — Požar v okolici Rajhenburga. Dne 15. t. m. ob pol treh zjutraj Je Izbruhnil požar v velikem novem kozolcu v Jeternem selu gospoda Franc Cvirna, posestnika iz Rajhenburga. Vrlo gasilno društvo iz Rajhenburga je bilo takoj na licu mesta, Za kar mu gre vsa hvala; tako tudi domačinom. Posrečilo sc je biiži.b Poslopja obvarovati pred razširjenjem ognja. Sumi se. da je zažgala kozolec zlobna roka. Škode je kakih 20.000 kron.
_ Rravoslavna liturgija. Pevci fn pevke, ki žele peti pri pravoslavni liturgiji (ob 9. uri predpoldne ob nedeljah in praznikih), naj pridejo k Pevskim vajam v Narodni dom v Petek ob 6. uri zvečer. Sestanek na Vrtu Narodnega doma. Potrebujemo Še 4 sopranistke, 4 altistke^ 4 te-n°re in 6 basov. Joško Zorman,
OPemi pevec.
  Pogreb čebule za sv. Kristo*
fom. Pred par dnevi je pripeljal nek
voznik v Linhartovo ulico za pokopališče sv. Krištofa velik voz gnile, Smrdeče čebule. Na vprašanje, oe jo bo še več pripeljal, je rekel, da jo pripelje še dva voza. Pokvaijeno Čebulo je izsttl v jamo. Odkod ta čebula? Zanimalo bi nas!
— Habilitirala sta se na univerzi v Pragi 12. t. m. dr. Alfred Šerko kot dosent za živčne in duševne bolezni in dr. Albert Botteri kot docent za očesne bolezni.
— Dijaški almanah. Hrvatski laki izdajo koncem šolskega leta almanah jugoslovanskih dijakov. Almanah bo obsegal nad 100 strani, a izšel bo začetkom prihodnjega meseca v umetniški opremi slikarja Ljube Babiča. Cena mu bo okoli 3 krone. Uredništvo in uprava »Almanaha jngoslavenskih diaka« je v Zagrebu, Cjergjičeva ulica 13, I. nadstropje.
— Likvidacijski urad na Dunaju.
Likvidacijski urad na Dunaju je prevzel iz imetja bivše avstro - ogrske armade za 30 milijonov kron avto •nobtfov. pnevmatik in pripadajočega irnlerifala. Prevzel bo Še druge Stvari. Toda vsa ia aktiva in vst> druge »malenkosti« izključno ne morejo pekriti ogromnih p Ys!v ^bankrotirane Avstro-Ogrske-
r-,-
p Apnel
)ms:
—	Mirovni kongres ni sprejel
Hecdersona. »Vonvarts« poroča !z Verseja, da je najvišji ententni svet odklonil sprejem Hendersona kot predstavitelja mednarodnega mirovnega komiteja.
Anketa o agrarni reformi,
Belgrad, 17. Danes ob 16. se je sestala v drugi belgrajski gimnaziji anketa, ki jo je sklical minister z?, agrarno reformo dr. Poljak, da se posvetuje o zakonu za agrarno reformo. Na anketi, ki bo trajala nekoliko dni, se imajo izvesti ona vprašanja agrarne reforme, ki jih parlamentarni odsek še ni rešil. Namen ankete je, čuti mnenje interesentov obeh strani, kako bi se rešitev agrarnega problema mogla izvesti čim pravičnejše in popolnejše. Na anketo je došio veliko interesentov iz vseh krajev naših dežel ter veliko število posestnikov In kmetov. Sejo je otvoril minister dr. Poljak, ki je naglašal, da so to pot prvikrat prišli interesenti iz vseh dežel naše nove države k posvetovanju, da se rešijo važna vprašanja agrarne iz-forme. V svojem govoru je povdai-jal veliki zgodovinski pomen agrarne reforme v socialnem razvoju našega naroda. Agrarna reforma je le nadaljevanje gibanja iz leta 1848., ki je imelo za posledico le odkuplje-nje kmetov, ni pa rešiio veliko število drugih kmetskih vprašanj. Kmetje so takrat dosegli samo osebno svobodo, gospodarsko pa so ostali odvisni tudi naprej od velikih posestnikov. Avstro-ogrska politika je tudi nadalje vzdrževala fevdalizem, sicer v drugi obliki ,da nagradi svoje verne služabnike in da ohrani v bodočnosti v fevdalni gospodi udane sluge svojega režima. Danes je zahteva časa. da se fevdalizem popolnoma odpravi, in sicer iz nastopnih razlogov: 1. To zahtevajo gospodarski interesi naroda, ker st. s tem dvigne produkcija zemlle; 2. to Je zahteva socialnih potreb, to zahteva naša narodna demokratska mentaliteta, katere jedro tvori v naši državi Srbija, to zahteva današnji duh časa v agrarnem delu. Ono zahteva tudi, da se ukine tudi ona posest, ki je nastala kapitalističnim potem. Ponovno naglaša, da hoče vlada prevzeti vso odgovornost za razvoj razmer v državi in da ie treba s tem računati. Nato se je razvila takoj debata o posameznih vprašanlih. ki zahtevajo nujne rešitve.
Iz stranke.
PolItlCna Šola v Trbovljah o+>»a-de v soboto.
Strokovno gibanje.
*	Shod usnjarjev In mlinarjev v nedeljo ob 9. uri v društvenih prostorih.
Splošna želernlčarskn organizacija za Jugoslavijo v Ljubljani skupina I. sklicuje 21. t. m. ob 19. uri v društvenih prostorih v Mahrovi hiši, Cesarja Jožefa trg, skupno sejo odbora vseh treh skupin s sledečim dnevnim redom: 1. Izvedba zanpni-škega sistema; 2. Predavanje; 3. Raznoterosti. — Sodruge odbornike se naproša, da se te seje gotovo v polnem številu udeleže. — Predsedstvo.
Vestnik »Svobode*.
Delavsko Izobraževalno društvo »Svoboda« t Zagorju, ustanovi v
kratkem pevski odsek .zaenkrat samo moški zbor. Kdor ima veselje do petja, naj se zglasi osebno najkasneje do 1. julija 1.1., v pisarni »Svobode« (v konzumnem društvu).
Zagorje. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« otvori v nedeljo, dne 22. t. m. knjižnico. Knjige se bodo izdajale vsako nedeljo od 8. do 10. ure dopoldne v prostorih kon-sunmega društva v Zagorju. Ker Je še cela vrsta takih, ki so si knjige Izposodili od podružnice Unije, se ist& najuljudneje prosi, da nam knjiga prejko mogoče vrnejo. — Odbor Del. izobraževalnega društva »Svoboda«
v	Zagorju. ________________
Država — pod etje?
Če se postavimo tudi mi na stališče, da je država samo veliko kapitalistično podjetje, kar se je čr.lo že nekaterikrat iz različnih dnevnikov, potem se ne smemo čuditi, če hoče to podjetje na vsak način obstojati, vspevati in procvitati na račun uslužbencev. To je metoda \ sa-kega podjetja. Vsako podjetje izrabi priliko, ki se mu nudi. da povc.a svoje dohodke in zmanjša izdatke, da si tako nakupiči blaga, oziroma metod, čim naiveč more.
In, če razdeljuje država svoje uslužbence v razrede in vrste, v uradnike višje in nižje, v podurad-nike in sluge, se tudi temu ne smemo čuditi, ker tudi to nese precejšnje odhodke, tudi s tem deljenjem seie zasigura irt poveča moč kapitala.
Delitev uslužbencev v razrede je namreč plod sile in moči kapitala; to ni morda namišljeui plod duševnih ali telesnih zmožnosti posameznikov, ker je dokazana resni-[ ca, da se dobijo po uradih in raznih podjetjih ljudje brez nobene ali prav male šolske izobrazbe, ki prekašajo tako v teoriji, kakor v praksi precej onih s srednjo, ali ceio z višio šolsko izobrazbo. Pa, če bi tudi temu ne bilo tako, če bi se torej vsak z večjo šolsko izobrazbo mogel v resnici izkazati tudi z večjimi zmožnostim!, bi bilo razredovanje kljub temu še vedno plod moči kapitala, ker Je tudi šolska izobrazba nekaka do-mena ali privilegij kapitala prav tako, kakor še mnogo drugih, za navadnega zemljana nedosegljivih svetovnih dobrot in krasot.
Vse vemo namreč, kako je bilo doslej v naših šolali, posebno v srednjih. Zdi se mi, kakor bi imeli tam naravnost naročeno, koliko dijakov smejo izpustiti iz prvega razreda v drugega, iz drugega v tretjega itd. in koliko jih sme dokončati zadnji razred z maturo. Izstopati so morali seveda le oni revnejših slojev, imovitejši so se spravili naprej s pomočjo protekcije in denarja.
Sama nadarjenost in pridnost je prišla le prav redko v poštev. Od slučaja do slučaja se je sicer priplazil tudi kak revnejši študent do univerze, toda ne s svojo nadarjenostjo in pridnostjo, ampak edino le po milosti najsibo to potem štipendije, milodarov imovitejših sorodnikov, rojakov, instrukcijskih podpor in drugih.
Mimogrede bodi omenjeno, da je zanimivo in prav poučno, kako ravno ti otroci sreče in milosti hitro pozabijo križevo pot svoje dijašKc dobe, bedo in revščjno svojih roditeljev in onih slojev, katerim t! pripadajo, in katerim so pripadali 5c pred kratkim sami in stopijo takoj po dobi svoje »Kalvarije« med bojevnike za kapitalizem.
Zanimivo in poučno ie, a čudvio to ni, ker, kakor že omenjeno, je privedel tudi te do svoje »Oljske gore^. le kapitalizem, kakor pač druge prave Krezove otroke, čeprav samo potom milosti in miloščine. Za milost in miloščino pa moraš biti baje hvaležen. Še verjetnejše je, da je kriva temu vzgoja, tendencijozna vzgoja kapitalistične družbe od prvega pričetka, do zadnjega vseučl-liškega predavanja.
O prepotrebni reformi šol se je že razpravljalo v tem listu, toda, dokler ima moč in vlado kapital, Jc vsako pisarjenje o tem bob ob steno; kapital bo slej kot prej služil le sebi in bo vporabljal pri tem poleg vseh drugih sredstev tudi šolo.
Vsemu temu se pa smemo čuditi, če vemo, da je država podjetje, naš delodajalec. Stvar izgleda v resnici tako in zdi se mi, da tako si Jo predstavljajo tudi gotovi vodilni krogi.
Toda kako je vse to napačno! Taka država mora razpasti prej ali slej, ker vsako podjetje uspeva le. če le ustanovljeno za ljudstvo In zaradi ljudstva. Podjetje mora uravnati svoje obratovanje po željah, zahtevah in potrebah ljudstva, svojih odjemalcev, ne pa narobe zahtevati, da ljudstvo kupuje m vporablja izdelke, katerih ne more ali ne r^bi, ali kateri so mu celo v škodo. Vsa^ ko podjetje uspeva in procvita le, če ima složne in zadovoljne uslužbence, ker le taki so zmožni dajati podjetju moč življenja ln obstoja. Vsega tega v naši ranjkl, krušni Avstriji ni bilo, zato je razpadla in vsega do danes v naši novi Jugoslaviji
tudi še ni.	.	.
Zahteve in potrebe ljudstva so danes take, da jim ni mogoče ustreči s takim podjetjem, kot.ga Jugoslavija sedaj predstavlja. Država mora biti res domovina vseh svojih članov, ki jo bodo složni in zadovoljni vzdrževali s svojim delom in ji 5 tem pomagali do blagostanja.
J* B.
Osemurni delavnik.
»Arbeiterschutz«, tednik za socialno zakonodajo in glasilo državne zveze bolniških blagajen v Avstriji,
prinaša izpod peresa j. Broda članek o osemurnem delavniku, iz katerega povzamemo,
Česar niso mogle izvoJevati organizacije v težkih, desetletja /a-jajočih bojih, to se le izvedlo v nar mesecih. Osemurm delavnik je bi! vpeljan v celi vrsti držav starega in novega sveta. V državah pa, kjer se to še ni zaodilo. bodo vlade v nai-
krajšem času primorane, storiti i\o, če bodo hotele, da jih i.e prebite dogodki sami. Doslej so vpeljale osemurni delavnik samo poražene države (z malo izjemo par strok v - :-tentnih državaha).
Zmagovalci pa upajo še vedno, da bodo mogli to socialno-higijcnič-no tako potrebno vpeljavo odstraniti z dnevnega reda. Vendar se ču-iejo v zadnjem času glasovi, da se v Franciji in Angliji resnejše pripravljajo na to, da se potom zakona vpelje osemurni delavnik. Tako ie n. pr. francoska zbornica poslancev 19. aprla t. 1. enoglasno sprejela zakon o osemurnem delavniku. 25. aprila je ta zakon sprejel tudi francoski senat. V Italiji je bil s 1. majem vpeljan osemurni delavnik v strojni industriji, v železarski industriji se ga namerava vpeljati s 1. julijem. Po poročilih časnikov se tudi v svilni industriji vpelje 48-ur m delovni teden. V Angliji je v parlamentu podala vlada izjavo, da v najkrajšem Času predloži zakonsko predlogo o osemurnem delavniku in da podvzame korake za določitev najnižjih delavskih plač v industriji. Za železničarje obstoja osemurni delavnik že od 1. februarja 1919. Vsled obstoječega obremenjenja železnic radi demobilizacije se ni moglo na vseh progah Mižati delovni čas na osem ur; vsekakor pa obstoja naredba, da se na takih progah za več kot osemurno delo plača po^ sebne ure. Izvedba enakih norm na vseh progah bo toliko lažja, ker železnice ne preidejo (po izjavi vlade) več v last privatnikov, ki so usluž-benstvo zelo šikanirali in izžemall.
Vprašanje Je, kaj bodo napravili Francozi v saarski kotlini. Takoj, ko so zasedli to ozemlje, so odpravili naredbo glede osemurnega delavnika. Tudi rudarji so brezuspešno protestirali radi poslabšanja delovnih pogojev pod francosko nadoblastjo. Poveljnik francoskih okupacijskih čet je utemeljeval to uo-slabšanje s pomanjkanjem premoga, ki vlada tako v Frandii kot v Nemčiji, in s tem, da morajo rudarji v Franclji delati 10 ur dnevno. (Pač slabo izpričevalo za »napredno« Francijo. Op. prev.). Na ugovor, da je v krajih saarske kotline bil že preje uveden osemurni delavnik, je odvrnil, da ga to ne briga, in da bodo Francozi to odredbo sistirali. ','ot vse kaže, Francozi nimajo namena, Nemčijo tudi na socialno * političnem polju premagati, temveč se Dokazati napram proletariatu kot pra-
vi	zaščitniki kapitalizma.
Izmed novonastalih držav vpeljale osemurni delavnik: Čeho-slovaška republika, J u g o s 1 a v I -j a in po novejših poročilih tudi Poljska. Rusija, prva republika, nastala vsled svetovne vojne, je tudi prva vpeljala osemurni delavnik, enako Ogrska. Da pa G rči j a in Rum u-n i j a nič kaj ne hitita z vpeljavo osemurnega delavnika, je samocb-sebi razumljivo, kajti obe državi sta danes mnogo preveč zaposleni s svojimi »velikanskimi« »zmagami«, da bi mogli misliti na tako »malenkostno« socialno - higijenično pre-osnovo.	.	, .
Na Danskem se po Izjavi delavskega ministra vpelje osemurni delavnik v najkrajšem času na železnicah. V severnoameriških Zveznih državah se Je tekstilnim delavcem posrečilo, da so izvolevali osemurni delavnik.
Delodajalci so se vedno z vsemi močmi upirali vpeljavi osemurnega delavnika. Izražali so tudi pomisleke, da bo vsled skrajšanja delovnega časa trpela produkcija. Seveda je ta ugovor na prvi pogled vsakomur dostopen in »drži« pri večini delavskih nasprotnikov. Resnica Je tudi, da podjetniki ravno sedaj t vsemi silami rujejo proti uvedbi osemurnega delavnika in Dokazujejo pri tem na pasivnost (l) svojih podjetij. Kdo naj jim verjame? Vpeljava osemurnega delavnika pač n! vzrok propadanja podjetij in padanju produkcije, ampak v polni meri obnemoglost delavcev vsled nezadostne prehrane za časa svetovne vojne. K temu pride Še pomanjkanje surovin, visoka carina (v Slovenili!) itd. Če se ozremo nazaj v predvojno dobo, vidimo, da se Je z vpeljavo osemurnega delavnika produkcijo v obratih n i z n i ž a 1 o, temveč v mnogih slučajih celo zvišalo. Produkcijska zmožnost delavca ni odvisna samo od dolgega delovnega časa, temveč tudi od njegove telesne in duševne čilosti. Ce bi bilo tako, potem bi moral ruski delavec (ki je imel pred vojno najdaljši delovni čas), temu primerno mnogo več producirati kot njegov angleški ali nemški sodrug. Vemo pa, da ic bilo ravno nasprotno resnica.
Za vpeljavo osemurnega delav-oika^&e ia izlav Uo neb rol učeniakov
________________________________ Stran	8.
in socialnih politikov. Tudi med
podjetniki so se dobile »bele vrane <, ki so zagovarjale to uoedbo. j ako ie n. pr. angleški veleindustrijalec Mund el Ja, ki je v svojih tovarnah v Angliji in Saški vpeljal osemurni delavnik: z vsem povd.ukom izjav ii: »Predolg delov u? čas u> on« sredstvo, ki »as varuic prem konkurenco tujih narodov.« — Inženir Fromont, ravnatelj neke belgijske tovarne, je napisal glede . pe-
ijave osemurnega debivmJia Kri run. obsegajočo 100 strani, pod naslovom: »Osemurni delavnik v kemični industriji«. Tam navaja s števii-kami uspehe in zvišanje produkcije kljub vpeljavi osemurnega delavnika.
Pri današnjih razmerah si moremo daljši delovni čas jedva misliti. Skoro petletna vojna je razkrajajoče vplivala ne samo na telo, temveč tudi na duševno razpoloženje. Toda tudi pred vojno Je bila vpeljava osemurnega delavnika socialna potreba. Kdor je kdaj delal v tovarn*, ta pač dobro ve, kako utrujeni zapuščajo delavci tovarno. Jedva čakajo, da morejo leči in se počiti; veseli so, če spravijo utrujene ude zopet v ravnotežje. Ni se bati inozemske konkurence, če vpeljemo osemurni delavnik, kajti boljinbolj se bliža čas, ko bo ta povsem 3vetu izveden. In konečno bodimo veseli, če delavci hočejo delati osem ur. V tem času naj deiajo z veseljem in svet se zopet spravi v pravi tir. Le delo nas bo rešilo. Mnogo govorimo danes o socializaciji in socializmu. Socialist se spozna po tem. da misli na skupnost, ne samo na sebe; socialen se pravi družaben; socializem je nauk, po katerem naj se Človeška družba metodično organizira. Socialistično misleč delavec mora vedno misliti na to, da s svojim delom služi celoti in s tem socialno deluje. Tudi osemurni delavnik ima socialni namen, namreč: Čuvati moči delavca, da more več In dalje časa koristiti človeški družbi.
Kultura.
Dve enodejanki. Gledališka sezona se bliža koncu. To se ne očituje samo pri občinstvu, ki še dokaj mnogoštevilno poseča predstave, marveč v še večji meri pri igralcih. Tako slabo naštudirane in površno igrane kot je bila predstava »Listnica«, te duhovite, s pristnim francoskim poprom začinjene socialne satire pokojnega Misbeau-a, že lep čas nismo videli na našem odru. Igralci so se kar kosali med sabo, da bi temeljiteje zabrisali finega duha te Justične komedije. G. Danilo je briljiral v neznanju svoje uloge, Jean Guenille (g. Ločnik) je bil, ah, tako šibek in začetniški v igranju in doživljanju, tista dva stražnika pa sta bila, da bog pomagaj! Saj komedija ni farsa in gledišče ni varjete! Edina, ki se je vzdržala na približni višini, Je bila gdč. V. Danilova v »logi Flore in pa g. Novak v primerni kreaciji kanclista. — V istem miljeju č,b vrši Courtelinov »Neizprosni stražnik«. V tej ulogi se je g. Danilo že bolj postavil; kajti govoriti mu ni bilo treba skoro nič, marcijalski brki in maska pa so impotiirali. Ne čisto brezbarvno ulogo komisarjevo je čisto brezbarvno napravil g. Gregorin. V ulogi barona Lazade je pr. zopet nastopil g. Šest, vrnivši se Iz Rusije. Po tej ulogi, dasi mestoma pretirano narejeni in premalo do življeni, igrani vendar z rutino m inteligenco, ne moremo še presodi umetniških kvalitet tega igralca. 1 ^ bomo storili pozneje.	F.	A
Gospodarstvo.
O čekovnem prometu. Poleg blagajniških čekov imamo tudi imenske čeke. Na blagajnikih čekih m navedena oseba, ki naj prejme plačilo. Kdorkoli prinese v blagajno če :cv-nega urada pravilno izpolnjen bia-gainiški ček, prejme znesek, k. e naveden na tem čeku. Na« čeku je pa tista oseba, kina* prekne znesek, z Imenom, navede a Kako s« ravna z imenskim čekom, je c,tn-danes skoro že vsakemu znam Imenski ček izpolnimo m ga posl lemo poštnemu čekovnemu urada v Ljubljani. Pri tem moramo paziti, da je naslov osebe, ki naj prejme znt> sek, jasno in natančno naveden, s tem je naša naloga opravljena. ' ^ drugo napravi čekovni nrad sam. Ako je dotičnik, ki naj prejme dinar, tudi udeležen pri čekovnem prometu, pripiše čekovni urad ta na kratko njegovemu račuuu. U. ^ ni udeležen, mu pošlje Čekovni ^ denar po pošti. Na kak način mu P lic denar, to zavisi od teg u _ j nule tisti ki naj prejme nakazam 6i.e-
CViSnuie v Slovenili, m, «*•
-mr-
he čekovni urad denar po čekovni nakaznici. Ta nakaznica je poštnine prosta in se dostavi ravno^tako, ka-Ror navadna nakaznica. Ce pa sta-uuie izven Slovenije, mu pošlje čekovni urad denar po poštni nakaznici, z denarnim pismom ali pa tudi z brzojavne poštno nakaznico Da ve čekovni urad, kako naj pošlje nakazani znesek, naj lastnik čekovnega računa napiše na ček opombo: »Za izdajo poštne nakaznice za A, B. v C.« ali »Za odpravo vrednostnega pisma za A. B. v C.« ali pa: »Za odpravo brzojavne poštne nakaznice za A. B. v C.« — Razen blagajniških in imenskih čekov imamo tudi skupne čeke. Ta vrsta čekov ie pri nas še malo znana, dasi se v navadnem prometu zelo pogosto rabijo. Do st-daj so se jih posluževali navadno :c uradi. Urad je moral n. pr. izplačati prvega svojim dvajsetim ali tridesetim uslužbencem mesečno plačo. Namesto, da bi izgubil en uradnik cel dan s tem, da bi hodil od uslužbenca do uslužbenca in jim razdeljeval plačo, napiše urad en sam ček za vsoto, ki je tako velika kakor plače vseh uslužbencev pri tem uradu skupaj. Ceku priloži seznam, v katerem so navedeni posamezni uslužbenci po imenu in bivališču in koliko plače prejme vsak izmed njih. Tiskovina za seznam se dobi pri čekovnem uradu. Vsota na tem seznamu je seveda enaka vsoti, ki jc navedena na čeku. Seznam mora biti ravno tako podpisan kakor ček. Do-tični urad pošlje ček in seznam skupaj čekovnemu uradu in s tem je izvršeno vse njegovo delo. Vse ostalo
pa izvrši čekovni urad sam. Ta namreč odpiše vsoto, ki je navedena na čeku, od imovine dotičnega urada ter pošlje posameznim uslužbencem po poštnine prosti čekovni nakaznici zneske, kakor jih je navedel urad v seznamu. — Do sedaj so sc skupnih čekov posluževali skoro samo urad?. Ker pa pride vsak človek večkrat do tega. da mora naenkrat poslati petim, šestim ali še več osebam denar, je dobro, da se tudi občinstvo seznani s to vrsto čekov. Če uporablja skupne čeke, prihrani precej na času in na denarju. Tiskovine za sezname se dobe, kakor že povedano, vedno na čekovnem uradu v Ljubljani.
Aprovizacifa.
Amerikauska akcija za otroke do 14. leta. Novih prijav za otroke do ti. leta mestna aprovizacija več ne sprejema ne za Ljubljano in ne za Vič in Moste, ker je vpisanih že toliko otrok, kolikor je blaga na razpolago. Za to akciio se je po listih že toliko pisalo in poživljalo, da bi se vsakdo tekom 14 dni, odkar se vrši vpisovanje (od 27. maja do 11. junija), lahko zglasil. Kdor pa sc niti toliko ne pobriga, da bi se tekom 14 din zglasil, ga tudi aprovizacija nt bode prisl* klicati na dom. Na štev. 1200 do 1000 rdečih izkaznic se bode delilo blago po sledečem redu: št. 1200 do 1500 dne 24. Junija od 8. do 11. ure dopoldne, št. 1501 do 1700 dne 24. junija od 2. do 5. ure popoldne.
Nainovefša poročila.
Belgija priznala državo SHS.
LDU. Belgrad, 18. Belgijski minister za zunanja dela je izročil dne 13. t. m. našemu poslaniku v Parizu noto, s katero vlada kraljevine Belgije priznava kraljevino Srbov. Hrvatov m Slovencev.
Pogreb žrtev na Dunaju.
LDU. Dunaj, 19. (ČTU.) V petek bo pogreb 17 žrtev komunističnega puča. Delavski svet Je prevzel ureditev pogreba. Izprevod se bo pomikal po Kingu. Na pokopališču ne smejo biti govori in ne velikega zbiranja Hudi. Varnostno službo bo vršila ljudska bramba brej orožja. Dovoljene so le rdeče zastave brez napisov. Letaki se ne smejo razdeljevati. Prepovedana Je tudi vsaka stavka v znak sožalja. Delavski svet pozivlje ljudstvo, naj bo mimo. Edinole komunisti agitirajo za splošno stavko.
Komunistična agitacija na Dunaju.
LDU. Dunaj, 19. (CTU.) Komunistična stranka nadaljuje agitacije. 41. bataljon ljudske brambe je popolnoma komunističen, trije drugi bataljoni pa imajo boljševiško večino. Njihov glavni stan je v Alserstrasse št. 69, kjer so na strehi postavljene strojnice. Tudi Rossauerkaserne in vojašnice komunističnih bataljonov so utrjene. Oboroženi rdeči gardisti razdeljujejo po cestah podžigujoče letake. V hiši Biberstrasse 2 so našli komunistično zalogo orožja.
Kriza v češkem kabinetu.
LDU. Praga, 19. (CTU.) Listi po--"alo. da se Je ministrski predsednik dr. Kramar baje pridružil d emisiji ministrov dr. Rašina in dr. Stranskega ter da je v kratkem pričakovati rekonstrukcijo kabineta.
Nota čehoslovaške Bell Kunu.
LDU. Praga, 17. (CTU.) Ceho-slovaška vlada Je poslala dne 16. t. in. komisarju za zunanje stvari Bell Kunu nastopno noto: Vašo na predsednika naše republike naslovljeno brzojavko smo danes prejeli. Z vednostjo predsednikovo naznanjamo, da so takoj, ko je dospela nota od predsednika Clemenceauja, naše če le dobile povelje, upoštevati Želje mirovne konference; madžarske čele pa so še potem in prav posebno 15. t. m. z vso silo napadale naše pozicije zapadno Levic (Lewenz) in zavrnili tudi našega parlamentarja.
Orlando podal kralju ostavko celokupnega kabineta.
LDU. Dunaj, 17. (CTU.) *Wie* ner Mittagspost« javlja iz Rima: Ml-nistrski predsednik Orlando je podal kralju demisijo kabineta. Kralj Je opozarjal na nerazjasnjeni položaj in na težkoče pri sestavi novega kabineta. Orlando bo dal v zbornici na glasovanje, ali nai kabinet ostane.
Izdajatelj: .loslp Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. d isk »Učit, tiskarne« v Liuhlinni
Št. 9734.
Kljub temu želimo čimpre! končati krvoprelitje in izjavljamo, da ustavijo naše čete takoj vse sovražnosti, kakor hitro se bodo Vaše čele pokorile ententnim zahtevam. Zaeno Van. pošiljamo besedilo odgovora, ki smo ga dobili od predsednika Clemenceauja.
Poljaki vdrli v Vzhodno Galicijo.
LDU. Nauen, 16. (Brezžično.) Rusinska ,Gazela Lvovskaja* javlja: Poljska armada je vdrla v Vzhodno Galicijo. Oblasti so začele vojno proti ukrajinskim Judom. Ustanovile so povsodi vojna sodišča in uvedle kazenske ekspedicije. Po vaseh trumoma zapirajo ukrajinske inteligen-te in Jih mnogo brez preiskave po-strele. Vse ukrajinske liste so ustavili in poštne uslužbence zaprli.
Miiiler lu Wels, načelnika soclalno-dentokratične stranke.
LDU. Weimar, 14. (DunKU. — Zakasnelo.) Na socialno-demokrat-skein taboru sta bila izvoljena za načelnika stranke Hermann Miiiler (Breslau) in Otto Wels (Berlin), za blagajničarja Bartels in Braun. V načelstvo so bili nadalje izvoljeni: Scheidemann, Molkenbuhr, Pfann-kuch, Heinrich, Schulz, gospa Ju-charz, Adolf Richter, Otto Frank in gospa Rynick. Koncem zborovanja sta poročala dr. Sinzheimer in Cohon (Reuss) o načinu, kako bi šlo sprejeti v ustavo sistem sovjetov. Tabor se v nedeljo nadaljuje; tudi konferenca socialističnih žen je napovedana za nedeljo popoldne.
Brockdorff v Welmarju.
LDU. Weimar, 20. (CTU.) Grof Brockdorff-Rantzau je dospei v Weimar in se je udeležil seje ministrskega sveta. Ministrski svet pa se ni mogel zediniti. Vsled izvanredne-ga nesoglasja svet ni napravil nobenih sklepov. Najbrže bodo zaprosili za podaljšanje roka. Orof Brckdorff-Rantzau in vsi člani mirovne delegacije so proti podpisu miru, ravno tako tudi Scheidemann in Ebert, ki hočejo rajši demisionirati kot podpisati. Nemara se bo sestavila nova vlada z Erzbergerjem, Noskejem ali Miiiler-Jem na čelu. Neodvisni socialisti so izdali proglas, kjer odklanjajo vsako odgovornost za posledice, ako se mir ne podpiše ter zahtevajo v zaupanju na zmago proletarskih idealov takojšnji podpis mirovne pogodbe.
Razglas.
V zmislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano na-znaja podpisani mestni magistrat, da so proračuni mestne občine za čas od 1. julija 1919 do 30. junija 1912. in sicer:
1. mestnega zaklada,
2. ubožnega zaklada,
3. zaklada meščanske imovine.
4. ustanovnega zaklada,
5. mestne peliotne vojašnice,
6. mestne klavnice,
7. mestnega vodovoda,
8. amortizačnega zaklada mestnega' loterijskega posojila,
9. mestne elektrarne,
10. mestne plinarne,
11. mestnega pogrebnega zaveda
12. mestne zastavljalnice in
13. mestne priprege, dogotovljeni ter so občanom štirinajst dni, t. j. od 18. junija do 1. julija 1919 v prostorih mestnega knjigovodstva na vpogled,
O ugovorih, ki bi bili glede proračunov pravočasno prijavljeni, bo razsojal občinski svet.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. junija 1919.
Razglas.
Pri rudniku Brezno - Hudajama trboveljske preinogokopne družbe sc razpisuje sledeča mesta za takojšnji nastop:
1. enega rudniškega Inženirja z dovršeno rudarsko visoko šolo ln državno skušnjo;
2. enega Jamomerskega podurad-nlka z rudarsko šolsko izobrazbo, znanjem vseh zadevnih na- ln po-dnevnih merskih del ter leporisa-njem;
3. enega računskega poduradnika z dopadljivo piskvo in znanjem vsega materljalnega in mezdnega računstva;
4. treh Jamskih paznikov z rud niško šolsko izobrazbo.
Samo prosilci, kateri odgovarjajo pogojem, imajo prakso, so slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni, naj pošljejo svc]e, lastnoročno pisane prošnje s prilo-žitvijo prepisov spričeval — kateri se ne vrnejo — ter z navedbo domo-vinstva in kedaj morejo služim nastopiti, ter z zahtevo plače, in sicer: za 1. na trboveljsko preinogokopno družbo reprezentanco v Ljubljani, za 2.—4. na rudniško vodstvo Brezovo-Hudajama trboveljske premogokop-ne družbe v Laškem (Spodnje Štajersko).
"Vabilo
na
redni občni zbor
otti ton. Mm v m a
(vpisana zadruga z. omejenim poroštvom) ki se bo vršil dne 6. Julija 1919. ob 2. uri popoldne v poslopju Občn. konz. društva.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko poročilo za 1918.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Sklepanje o čistem dobičku.
5. Volitev treh nadzornikov in enega namestnika.
6. Volitev predstojništva.
7. Interpelacije in vprašanja.
Vstop dovoljen samo elanom.
Nadzorništvo.
Kdo razpolaga s
Moptikonoffi
urejenim za potovanje. Aparat mora imeti brezhiben konden-sator in objektiv. Ponudbe na Protialkoholni oddelek pri poverjeništvu za soc. skrb v Ljubljani.
■bhmbhmm*
Kje se dobi najboljši kruh in pecivo? v Franjo Korenovi
Sr pekarni
Celje, Gosposka ulica 3. ■!!■■■■■■■*■■■■
S»p,“BSfl-Sg
preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Z« podgane in miSi K 5; za ščurke K 5 —; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura KS’—, uničevalec moljev K 2; prašek proU rarte-som K 2-50 in K 5 -; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri Hvalih K -; prašek za uši v obleki in perilu K 3; t»nK-tura proti pasjim bolham K 1*50*» Pra_5J proti pernlm ulem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (uničev. rastlin) K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. JUl*h*i> Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, Hi.
tovarna
BARVA
vsakovrstno blago
pere
domače perilo	ini	DCIfll
(pošilja po isto ua dom) JUJ. nLllII
IjBbijasa, Poljanski nasip #. I
' *	.Mc	t	okt	si'	vj&j*	'te	r	o.c	*
' 4 Z|V*	'p	A	/p i «|\ S /,t* /jC A Z|’. ♦ 'p * A'
CISTI
obleke
sveilolika
ovratnice, zapestnice in srajce
PiMniu: SdHtmni sl. 3.
rv	•	•	prevzamem	blago
Za uvoz m izvoz
tero imam vedno v zalogi.— Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z Ia- referencami. ImpOn BR exp©rl
FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta
-.L-. ~ registrcvano zadruga z ometeno zavezo
■■
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
mm
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
POSOllla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1*1* milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.
mm
-M|r; • /
— Dolnllka glavnica — M 18,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obreBtovanju.
E«
Ljubljanska kreditna banka
v Liubllanl. PosKevnlca razredne loteriie.
Pcdruinlee: v Splitu, Celovcu, Trstu, Serejevu, Cerki, Celju In Kerlboru
Roiorvni fondi okroglo K 4^)00.000.
Knpnje >n prodaja v » e vratc vrednostnih papirjev, financira erarične dobave m^jovojjuie — aprovltacijske kredite^