Gozdarski vestnik, letnik 67 • številka 2 / Vol. 67^ No. 2 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo / Slovenian professional journal for forestry UVODNIK AKTUALNO ZNANSTVENA RAZPRAVA 66 67 67 77 GOZDARSTVO V ČASU IN PROSTORU KADRI IN IZOBRAŽEVANJE IN MEMORIAM 121 122 123 123 125 126 127 Franc PERKO Želimo sistem izboljšati in dograditi ali razgraditi? Dušan JURC Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - Prvo nadaljevanje Edvard REBULA Raba in uporabnost tarif Use and Usability of Tariffs Mihej URBANČIČ, Milan KOBAL, Tomaž KRALJ, Lado KUTNAR, Primož SIMONČIČ Opis talnih profilov slovenske 16 x 16-kilometrske mreže Description of soil profiles on the Slovenian 16 km x 16 km net Dan Burgar KUŽELIČKI Mednarodno srečanje študentov gozdarstva v Sloveniji Winter Meeting of Forestry Students Licitacija lesa v Slovenj Gradcu Minister Pogačnik s predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije Narava kot vrednota Prof. dr. Franc Pohleven dobitnik Jesenkove nagrade za leto 2009 za življenjsko delo Marjan LIPOGLAVŠEK Prof. dr. Edvard REBULA Arne KOZINA Odšel je naš kolega in prijatelj Pavel Vrtovec Želimo sistem izboljšati in dograditi ali razgraditi? Smo v času globoke gospodarske krize, ocene so, da še nismo dosegli dna, ob prvih optimističnih napovedih naj bi bila zelo kratkotrajna, sedaj pa že vemo, da se bo zavlekla krepko v naslednje desetletje. Država mora povsod varčevati, vsak minister, vsak Zavod ali druga državna ali paradržavna inšti-tucija, si s tem nabira točke. V takih in podobnih kampanjah se običajno hiti, in pri tem se v vse premajhni meri upoštevajo pravi argumenti, bolj pridejo do izraza argumenti moči. To je tudi čas za razmislek, kaj je mogoče racionalizirati, narediti bolj učinkovito, bližje in bolj dostopno uporabnikom. Kot na eni strani težimo v takih razmerah k različnim oblikam privatizacije, koncesionarstvu ipd., si države v vse večji meri podrejajo denarne in zavarovalniške ustanove. Kje je tu gozdarstvo? Koristi gozda so za družbo brez dvoma zelo pomembne. Jasno je že, da bodo z razvojem še pomembnejše. Kako jih učinkovito zagotavljati? Za to je pomembno kvalitetno delo, tako pri načrtovanju razvoja gozdov, kot pri izvajanju ukrepov za njegovo doseganje. Na eni strani je javna gozdarska služba, ki jo pooseblja Zavod za gozdove Slovenije, ki usmerja razvoj vseh gozdov, na drugi strani so lastniki, ki v sodelovanju in po navodilih in usmeritvah javne gozdarske službe gospodarijo s svojimi gozdovi. Lastnike gozdov povezuje in zastopa njihove interese tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Tu so še koncesioanarji, ki gospodarijo z državnimi gozdovi. Relativno enotna javna gozdarska služba skrbi za vse gozdove ne glede na lastništvo. V pestrih rastiščnih, sestojnih in lastniških razmerah, javna gozdarska služba skrbi za enotno načrtovanje razvoja gozdov, usmerja posek, gozdnogojitvena in varstvena dela,... Obseg dela javni gozdarski službi se iz leta v leto povečuje, gozdna površina v Sloveniji se še stalno veča, povečuje se obseg sečenj, večje so potrebe tudi po gojenju in varstvu gozdov, vse večje so zahteve družbe do gozdov in vedno znova je potrebno iskati ravnotežje med proizvodno (najpomembnejša je lesnoproizvodna), ter ekološko in socialno funkcijo, javna gozdarska služba prevzema tudi naravovarstvene funkcije. Naše sonaravno, trajnostno naravnano, večnamensko in z načeli varstva okolja in naravnih vrednot usklajeno gospodarjenje z gozdovi, ki lahko v kar največji meri izpolni vsa pričakovanja sodobnega časa, je možno in racionalno izpolnjevati le ob enotni javni gozdarski službi. Kakršnokoli drobljenje teh pristojnosti ne bo racionalnejše, saj obstoja velika verjetnost, da bi šlo to na račun gozda, njegove trajnosti in večnamenskosti. Primerno pa je, da se organiziranost in delo javne gozdarske službe prouči in poišče način, da bo še bolj učinkovita, da bodo slovenski gozdovi dajali družbi to kar lahko, da se bo vanje vlagalo tudi vse kar je potrebno, da bo v kar največji meri zagotovljena trajnost vseh vlog gozdov tudi našim zanamcem. Mag. Franc PERKO Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - Prvo nadaljevanje V Sloveniji v številnih jesenovih sestojih postajajo vse bolj opazne poškodbe mladja in odraslega drevja zaradi jesenovega ožiga. Temeljna informacija o pojavu bolezni je bila objavljena v prispevku Kaj se dogaja z jesenom pri nas? v Gozdarskem vestniku (2008, let. 66, št.4, str. 211), kjer so bile predstavljene tudi tri teorije o izvoru bolezni. V reviji Forest Pathology (zgodnji ogled člankov pred tiskanjem, 23. februarja 2009) je objavljen članek z naslovom Teleomorf glive Chalara fraxinea, povzročiteljice jesenovega ožiga (The teleomorph of Chalara fraxinea, the causal agent of ash dieback); avtorja sta Tadeusz Kowalski iz Poljske in Ottmar Holdenrieder iz Švice. Prispevek razjasnjuje nekatera vprašanja o izvoru in vzrokih za širjenje patogena po Evropi, zato ga na kratko povzemamo in razlagamo. Hymenoscyphus albidus (Roberge ex Desm.) W. Phillips je drobna gliva, ki je splošno razširjena v Evropi, najdemo pa jo na trohnečih listnih pecljih jesenov (slika 1). Niso je našli na nobenem drugem gostitelju kot na jesenu. Trosišča so apoteciji, pri katerih ima diskasta trosovnica premer 1,5 do 3 mm, bet je visok 0,4 do 2,0 mm. Apoteciji so najprej beli, nato smetanasti in v starosti cime-tasto rjavi. Bet je spodaj temnejši, včasih črn. Na mestu, kjer gliva poganja iz podlage, je ponavadi oblikovana črna psevdosklerocijska plošča (gost preplet črnih hif, dobro je opazen na sliki 1). Gliva nima slovenskega imena, ker ni še nihče poročal o njej iz naših krajev. Rod Hymenosciphus imenujejo »pecljevke« in za H. albidus predlagamo slovensko ime »belkasta pecljevka«, po prevodu iz latinskega imena. Trosišča Hymenoscyphus albidus sta avtorja prispevka našla na listnih pecljih odmrlih listov na tleh in redkeje na poganjkih odmrlih 1- do 3-letnih jesenovih sejank avgusta in septembra v gozdovih in gozdnih drevesnicah, ki jih je zelo prizadel jesenov ožig. Trose belkaste pecljevke sta kalila na hranilni podlagi v laboratoriju in zrasle so kolonije podgobja, popolnoma podobne tistim, ki jih je T. Kowalski leta 2006 opisal kot novo vrsto glive Chalara fraxinea. Molekularne analize so pokazale, da ima gliva Chalara fraxinea enako nukleotidno zaporedje v delu genoma (ITS regija) Slika 1. Odrasla apotecija belkaste pecljevke (Hymenoscyphus albidus) na peclju jesenovega lista (Foto: Stip Helleman, Nizozemska, http://www.helotiales. nl/index.html, 24. 2. 2009, objavljeno z avtorjevim dovoljenjem). kot gliva Hymenoscyphus albidus. To pomeni, da ena vrsta glive oblikuje dve vrsti trosov: nespolne konidije, ki jih oblikuje anamorf z imenom Chalara fraxinea, in spolne askospore, ki jih oblikuje teleomorf z imenom Hymenosciphus albidus. Zato ima gliva dve veljavni imeni, vendar je priporočljivo uporabljati ime teleomorfa. Jesenov ožig torej povzroča gliva belkasta peclj evka (Hymenoscyphus albidus (Roberge ex Desm.) W. Phillips). Anamorfi iz rodu Chalara imajo v veliki večini teleomorfe uvrščene v rod Ceratocystis in vse te glive imajo trosišča v obliki peritecijev. C. fraxinea je ena od redkih izjem, ki ima trosišča teleomorfa Hymenoscyphus albidus oblikovana kot apote-cij. Teleomorf uvrščamo v podrazred kapičaric (Leotiomycetidae), v red pecljarjev (Helotiales) in družino pecljark (Helotiaceae). Odkritje teleomorfa pojasnjuje nenavadno hitro širjenje glive (in bolezni, ki jo povzroča) iz vzhodne Evrope na zahod. Anamorf ima lepljive, sluzaste trose, ki se ponavadi lahko širijo le z vektorji (navadno jih raznašajo živali, na katere se trosi prilepijo) ali dežnimi kapljami in tak način širjenja je počasen, ni mogoč na velike razdalje v kratkem času. Pogosto apotecij trose aktivno izmetava, sicer samo nekaj milimetrov visoko, ampak vseeno jih nato veter lahko zajame in prenaša na velike razdalje. Še ena posebnost je nakazovala obstoj teleomorfa: pri anamorfu v čisti kulturi je opazna velika morfološka raznolikost v barvi in obliki micelija. Taka raznolikost lahko nastane le v procesih mejoze (spolnega razmnoževanja), zato so že od opisa glive C. fraxinea leta 2006 domnevali, da gliva verjetno oblikuje tudi teleomorf. Belkasto pecljevko je že leta 1850 opisal francoski mikolog Michel Robert Roberge. Ta neškodljiva razgrajevalka listnih pecljev jesenovih listov je od nekdaj splošno razširjena v Evropi, nenadoma pa je postala patogena in začela povzročati bolezen jesenov ožig. Kako je to mogoče, je po besedah avtorjev prispevka težko razložiti, postavila pa sta nekaj hipotez. Morda bolezen povzroča vnesena, patogena gliva Hymenoscyphus albidus, ki je morfološko ni mogoče ločiti od domače gniloživke H. albidus. Druga možnost je hibridizacija med H. albidus in neznano vneseno glivo in s tem pojav patogenosti. Mogoča je tudi mutacija pri domači gniloživki H. albidus, saj je bilo že ugotovljeno, da je, npr. pri glivi Glomerella magna dovolj mutacija enega samega gena, da neškodljiva endofitna gliva postane zelo patogena. Potem pa je še popolnoma drugačna hipoteza, ki predvideva povečanje patogenosti glive ali zmanjšanje odpornosti gostitelja zaradi okoljskih sprememb. Vse domneve bo treba podrobno proučiti z analizo in primerjavo nepatogenih in patogenih osebkov belkaste pecljevke. Poznavanje jesenovega ožiga in glive, ki ga povzroča, hitro napreduje. Doc. dr. Dušan JURC Gozdarski inštitut Slovenije GDK: 566+567:905(045)=163.6 Raba in uporabnost tarif Use and Usability of Tariffs Edvard REBULA* Izvleček: Rebula, E.: Raba in uporabnost tarif. Gozdarski vestnik, 67/2009, št. 2. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 24. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. V delu zasledujemo dva cilja: izboljšati in olajšati rabo tarif pri delu z računalniki in povečati uporabnost tarif ter izboljšati njihovo natančnost in zanesljivost pri ocenjevanju količine iz debeljadi izdelanih sortimentov. V delu so navedene enačbe za neposreden izračun kubature debeljadi in tržne mere drevesa za poljubno debelino in tarifni razred Alganovih, Schaefferjevih in Vmesnih (Čoklovih) tarif ter enačbe za isti izračun z poznano debelino in višino drevesa za jelko, smreko in bukev. Navedena je ocena primernosti rabe posameznih vrst tarif in pripomočki, višine drevja, za lažjo izbiro ustrezne tarife in tarifnega razreda. Navedene so tudi enačbe za oceno izkoristka drevesa oziroma ostanka lesa v gozdu in način ocene količine sortimentov iz izračunane debeljadi. Ključne besede: tarife, izračun kubature, jelka, smreka, bukev Abstract: Rebula, E.: Use and Usability of Tariffs. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 67/2009, Vol. 2. In Slovenian, abstract in English, quot. lit. 24. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. In our work we pursue two goals: to improve and facilitate the use of tariffs at work with computers and to increase the usability of tariffs and to improve their precision and reliability in estimating the quantity of assortments made from large diameter trees. This work lists equations for the direct cubature calculation of large diameter trees and market tree measures for any diameter and tariff class of Algan's, Schaeffer's and Intermediate (Čokl's) tariffs and equations for the same calculation in the case of known tree diameter and height for fir, spruce and beech. Adequacy estimation for use of individual kinds of tariffs and accessories and tree heights is listed for easier selection of an adequate tariff and tariff class. Also the equations for tree utilization rate or wood remains in the forest and the modes of evaluating the quantity of assortments from the calculated large diameter trees are registered. Key words: tariffs, cubature calculation, fir, spruce, beech 1 UVOD V vsaki družbi in državi se s časom spreminjajo gospodarski pomen, družbeni položaj, ugled in s tem tudi vpliv ter moč gospodarskih panog in družbenih dejavnosti. Spreminjajo se zaradi vsakovrstnih sprememb družbenih potreb, razvoja znanosti, novih spoznanj, tehnologij in še česa. Vsakokraten položaj je v veliki meri, poleg naštetega, odvisen tudi ravnanja ljudi, največkrat nekaj vodilnih, ki skrbijo (ali bi vsaj morali) za ta položaj v družbi in so odgovorni in zaslužni za umeščanje panoge v neprestanem prerivanju in boju za vpliv in moč v družbi. To velja tudi za gozdarstvo. V zadnjem stoletju se je položaj gozdarstva zelo spreminjal. Brez dvoma pa je enega od vrhuncev, mogoče celo najvišjega, doseglo v sredini prejšnjega stoletja, v tako imenovanih planskih letih ali takoj za njimi. Takega položaja ni gozdarstvo doseglo nikjer drugod v svetu. S čim lahko podpremo to trditev? Vsaj z naslednjim: - imelo je svoje ministrstvo (skupaj z lesarstvom); - ustanovili so dve gozdarski srednji šoli (gozdarska tehnikuma, 1948, v Mariboru in Ljubljani); - ustanovili so gozdarski oddelek pri takratni Agronomski fakulteti (1949) in Gozdarski inštitut (1947); - naredili dve, dandanes bi rekli državni, inventarizaciji gozdov. Z njima so ugotovili zaskrbljujoče stanje v naših gozdovih; - prep ovedali golo sečnj e; - ustanovili in oblikovali gozdnogospodarska območja; * prof. dr. E. R., univ. dipl. inž. gozd., - prvič v novejši zgodovini pri nas zmanjšali sečnje pod prirastek; - ustanovili gozdni sklad in s tem zagotovili sredstva in veliko samostojnost panoge; - začeli urejati vse gozdove. Temelj je bil popolna premerba sestojev! Gotovo nismo našteli vsega in tudi v zaporedje ne želimo razvrščati dosežkov po pomenu. Brez dvoma pa so nekateri dosežki imeli zelo pomemben in trajen učinek, kar je opaziti še dandanes. Za naše nadaljnje razpravljanje sta najpomembnejša zadnja dva dosežka. V tistih časih je ustanovitev gozdnega sklada zagotovila sredstva za vse vrste vlaganj v gozdove, zlasti v urejanje gozdov. Leta 1954 smo začeli urejati zasebne gozdove. Inventarizacija gozdov (popolna premerba, ugotavljanje lesnih zalog in njihovega prirastka) se je zelo razmahnila. S takratnim strokovnim kadrom in opremljenostjo (le malo papirja in svinčnikov, brez pripomočkov za računanje) na vseh ravneh niso mogli zadostiti zahtevam po kakovostnem delu in takrat običajnih metodah ugotavljanja lesnih zalog in prirastkov. Zato so morali delo in postopke racionalizirati. Eden takih ukrepov je bila tudi uvedba tarif in deblovnic. Za to razpravo je pomembna ugotovitev, da so tarife uvedli zaradi nuje in ne zato, ker bi bile boljše in natančnejše od prejšnjih metod in običajnih lokalnih deblovnic. Uvedli so jih za potrebe urejanja gozdov. Pozneje so tarife postale pripomoček tudi za ugotavljanje lesnih zalog za vse potrebe in namene gozdarstva (ugotavljanje poseka, tudi za količino sortimentov, osnova za obračun gozdnega sklada in davščin, cenitev gozdov, v vseh gozdovih itn.). Količine debeljadi (bruto; lesne zaloge, odkazila, cenitve vrednosti gozdov in lesa) preračunavajo (ocenijo) v količino sortimentov (neto) z enakimi faktorji za vse vrste tarif, tarifne razrede (TR) in debeline drevja. Faktorji izhajajo iz drugačnih (največkrat nemških in avstrijskih) okoliščin kot tarife (švicarske, francoske). Zato je v naših razmerah upravičen dvom o takem načinu dela. Za tako rabo tarif (rekli bi mnogonamensko ali celo vsepomensko, izključno) pa je potrebnih še nekaj pripomočkov, ki omogočajo lažjo in zanesljivejšo izbiro vrste tarif, TR in razna preračunavanja (količina odkazanega drevja, višine drevja, debeljad - količina sortimentov, kubatura - premer ipd.). Pripomočki olajšajo rabo tarif za take namene in razmere pri nas ter izboljšajo rezultate. Originalne (prirejene po Čoklu) enačbe za tarife za ugotavljanje lesnih zalog in druga preračunavanja tudi niso najprimernejše za računalniško uporabo. Namen sestavka je ponuditi nekaj rešitev in pripomočkov, ki naj bi olajšali in izboljšali delo s tarifami in razna preračunavanja. Nastaja vprašanje, koliko je avtor tega zapisa pristojen za tako delo. Ponavadi se s tem ukvarjajo strokovnjaki za izmero drevja, sortimentov in sestojev ter načrtovalci razvoja gozdov. Naši načrtovalci - pa tudi strokovnjaki za izmero lesa - se že dolgo ukvarjajo predvsem z racionalizacijo izmere sestojev z raznimi načini vzorčenja. Težave, ki jih taka izmera sestojev (tu obravnavamo le uporabo tarif) povzroča praktikom pri njihovem delu in lastnikom gozda pri gospodarjenju s svojim gozdom (dejanska količina lesa, etat, sečnja v odseku, parceli, količina in vrsta pričakovanih sortimentov, njihova vrednost, stroški dela ipd.), pa so bile manj pomembne in zato zelo zapostavljene. V to vrsto problematike lahko uvrstimo še racionalizacijo izmere in vrednotenja sortimentov; ki je bila nujna zaradi vse slabše donosnosti gospodarjenja z gozdom in je vsaj nekoliko ublažila zapiranje škarij cen lesa in stroškov dela v gozdu. S tega področja najdemo komaj kakšen zapis v naši strokovni literaturi. Še največ je na temu področju delal in objavljal prav avtor. 2 IZPELJAVA ENAČBE ZA POSAMEZNE TARIFE Čokl (1957) je prilagodil Alganove (AT) in Schaef-ferjeve (ST) tarife za rabo pri nas. Pozneje (1959) je sestavil še svoje, t. i. vmesne tarife (VT). Vse tri vrste tarif so zapisane v obliki: vd = K /K (d- k,) • (d- k2), (1) kjer je: vd = kubatura drevesa za posamezno vrsto tarif in tarifni razred pri dbh = d, Kn = konstanta za posamezni tarifni razred; to je kubatura drevesa za posamezni tarifni razred pri d = 45 cm, in je za vse tri vrste tarif za prvi TR K = 1.20 K = konstanta za posamezno vrsto tarif (K = 1400 za AT, K = 1600 za VT in K = 1800 za ST), d = prsni premer - dbh (prsni premer) drevesa z lubjem v cm, kj = prva konstanta za posamezno vrsto tarif (za AT k = 5, za ST = 0 in za VT k = 2,5) k2 = druga konstanta za posamezno vrsto tarif (za AT k2 = 10, za ST k2 = 5 in za VT k2 = 7,5). Čokl (1957) je predlagal za AT ime »tarife za prebiralne gozdove« (P), za ST »tarife za enodobne sestoje« (E) in za svoje »tarife za gozdove prehodnih oblik ali vmesne tarife« (V). Ta imena in kratice so se v praksi uveljavila. Izpeljavo oziroma prilagoditev enačbe bomo prikazali le za VT. Osnovna enačba za 1. TR je: vd = 1.20/1600 (d - 2,5) • (d - 7,5) . (2) Če enačbo zmnožimo in uredimo, dobimo naslednji izraz: vd = 0,00075 • (d2 - 10d + 18,75) ali če zmnožimo v, = 0,00075d2 - 0,0075d + 0,01406. d Kubature drevesa so v vsakem višjem TR večje za f = 105/95 = 1,1052632. Tako dobimo kubature za 2. TR, če gornji enačbi pomnožimo z f = 1,1052632. Za 3. TR moramo kubature 2. TR ponovno pomnožiti s »f«. Kubaturo za 3. TR torej dobimo, če kubature za 1. TR, pri enakem dbh, pomnožimo s f2 . Za poljubni TR (velja tudi za sredine ali četrtine, kubatura in meje med sedaj običajnimi 20 razredi, npr. TR = 5,5 ali 5,25 oz. 5,75) pomnožimo kubature 1. TR z fT-1), kjer je T številka poljubnega TR od 1 do 10. Splošni enačbi za VT sta torej: vd = 0,00075 • (d2 - 10d + 18,75) • fT-1) , (3) vd = (0,00075d2 - 0,0075d + 0,01406) • fT-1) . (3a) Za tarife P sta taki enačbi: vd = 0,00085714 • (d2 - 15d + 50) • fT-1) oziroma (4) vd = (0,00085714d2 - 0,012857d + 0,042857) • fT-1). (4a) Za tarife E pa sta: vd = 0,00066667 • (d2 - 5d) • fT-1) oziroma (5) TR le navidezno poveča točnost izračunov. Druge okoliščine (izbira vrste tarif, določitev TR, prilagojenost tarif razmeram v sestoju ipd.) rabe tarif povzročajo znatno večje napake in negotovosti, ki jih drobljenje tarif ne more izravnati (glej tudi Rebula, 2004, 2005 in 2006). Navedene enačbe so primernejše za računanje z računalniki, kot pa je način, kjer za vsak TR vstavljajo svojo Kn. Vstaviti je treba le številko TR, ki je lahko tudi v decimalkah. Posebno uporabne so pri delu, kjer imamo v poljubni preglednici drevesa različnih TR. Poleg tega imajo navedene enačbe še to prednost, da z njimi, z ustreznim preoblikovanjem, lahko natančno izračunamo dbh za vsako drevo z znano kubaturo, vrsto tarif in TR. To je posebno priročno, ko moramo izračunati dbh za različne povprečne kubature. Tako izračunan dbh iz povprečnega kubnega drevesa je praktično enak dbh srednjega temeljničnega drevesa. Enačbe prikazujemo v naslednjem poglavju. Vse tri vrste tarif (enačb) imajo tudi resno pomanjkljivost. Za tarife P smo jo že omenili. Nastaja zaradi oblike (vrste, tipa) enačb, ko kubatura drevesa doseže vrednost 0 pri debelini drevja, večji od 0. Pri ST za enodobne gozdove je to pri dbh = 5 cm, pri tarifah V pri dbh = 7,5 cm in pri tarifah P pri dbh = 10 cm. Zato je potek krivulj kubatur nekako vsiljen in nenaraven pri drobnemu drevju, najbrž pa tudi pri najdebelejšem (tarife E in P). Posledica tega so verjetno prenizke kubature v 3. debelinski stopnji (DS) in prestrma rast kubatur z debelino. Zato je izračunana lesna zaloga pri teh debelinah precej negotova. Še bolj negotova je ocena prirastka, zlasti še, če ga računamo z odstotki prirastka. Zaradi tega in drugih vzrokov bi kazalo ponovno premisliti o meritvenem pragu, kar je že predlagal Rebula (2004 in 2005). vd = (0,00066667d2 - 0,003333d) • fT-1). (5a) V vseh enačbah je f = 1,1052632. Za praktično računanje zadostuje za f 5 decimalnih mest, za druge koeficiente enačbe pa 6. V enačbah 4 in 4a ni upoštevana korekcija, ki jo je Čokl (Čokl, 1957) naredil pri drobnemu drevju (3 do 5 debelinska stopnja). Tu dajeta enačbi premajhne vrednosti (do 50 %). Pri rabi 20 tarifnih razredov, kot jih sedaj rabijo v praksi, se spremeni vrednost »f« in je: f = 1,05131497. Tarifni razredi so tu od 0,5 do 20. Vse enačbe naprej so speljane le za rabo 10 TR. Menim, da to popolnoma zadostuje, saj večje drobljenje (število) 3. ENAČBE ZA RAČUNANJE PREMERA DREVESA Pri znani kubaturi debla v, in ureditvi enačbe za d izračun dbh dobimo običajno, nekoliko zapleteno kvadratno enačbo. Njena rešitev omogoči izračunati prsni premer drevesa (dbh). Enačbe za posamezno vrsto tarif so: za tarife V: dbh = 5 + (6,25+1333.325 • f1-T) • v/-5, za tarife P: dbh = 7,5 + (6,25+1166,66667 • f=1-T) • v/-5, (7) za tarife E: dbh = 2,5 + (6,25+1500 • f=1-T) • v/'5. (8) Te enačbe bi lahko uporabili v primeru, ko moramo za različne povprečne kubature drevesa (sestoja, odkazila, ploskve ipd.) določiti njegovo debelino. To pa je le v izjemnih primerih, saj je ponavadi navedena frekvenca drevja po debelinskih stopnjah. 4 POENOSTAVLJENE ENAČBE ZA IZRAČUN KUBATURE IN VIŠINE DREVESA Rebula (Rebula, 1995 in 2002) je raziskoval povezave med kubaturo, dbh in višino drevesa za nekatere drevesne vrste v naših gozdovih. Pozneje je navedene ugotovitve dopolnil z novimi dognanji z vzorčnih ploskev, na katerih je M. Kotar (Kotar, 1993, 1994, Rebula/Kotar, 1993) proučeval različne prvine sestojev ter druge poznejše podatke (Šušnjar, 2001, Štefančič, 1998). Predlagal je poenostavljene enačbe za izračun kubature drevesa (debeljadi) za jelko, smreko in bukev (ali za vse listavce v običajnih mešanicah drevesnih vrst v naših alpskih in dinarskih gozdovih). Te enačbe so: za jelko: (9) za jelko: h. = 6932,93 • d-1"6211 • v ^ j j (9a) za smreko: hs = 6733,47 • d-1,5955 • vs °,8728 , (10a) za bukev (listavce): hb = 23455,9 • d-1,9775 • vb 0>95034. (1 1a) Za potrebe te razprave so zanimive višine drevja za kubature drevesa za posamezne drevesne vrste, vrste tarif in TR; rabimo jih za določitev TR. 5 DOLOČANJE TARIFNEGA RAZREDA Določanje TR za posamezno vrsto tarif je določeno Čoklovimi navodili (1957) in je nekoliko zamudno. Ob znani kubaturi drevesa pri znanem dbh in določeni vrsti tarif je mogoče z gornjimi enačbami (2 do 4) popolnoma natančno in ob uporabi običajnega ročnega računalnika (dlančnika) tudi hitro ugotavljanje TR. Iz zasnove tarif izhaja zveza: ^ = vdn / V (12) kjer je: v = 0,00005946 • d1,7835 • h1,1002, j za smreko: vs = 0,0000411 • d1,8280 • h1,14574, (10) za bukev (listavce): vb = 0,0000252 • d2,0808 • h1,05225. (1 1) Uporabnost in zanesljivost enačb je primerjal s podobnimi enačbami ali deblovnicami (Rebula 1995, 1996 za jelko in podobno pozneje za bukev in smreko). Te primerjave kažejo zadovoljivo natančnost in uporabnost enačb. Prednost teh enačb je v tem, da z dvema znanima spremenljivkama lahko izračunamo tretjo. Tako izvedene enačbe za višino drevesa (h) so: v^ = kubatura drevesa n - tega TR pri dbh = d, vd1 = kubatura drevesa 1. TR pri dbh = d. Gornji izraz lahko napišemo v logaritemski obliki: (T-1) • ln f = ln v^ - ln vd1. Od tod lahko izpeljemo: T = 1+ (ln v^ - ln vd1)/ ln f. Ker je f konstanta, je njegov naravni logaritem ln f = 0,1000835. Tako dobi enačba obliko: T = 1 + (ln v^ - ln vd1)/0,1000835 ali T = 1 + 9,99166 • (ln v^ - ln vd1). (13) Za praktično rabo enačbo lahko poenostavimo v: T = 1 + 10 • (ln v^ - ln vj . (13a) Komur so ljubši desetiški logaritmi, lahko rabi naslednjo enačbo: T = 1 + 23 • (log v^ - log vj . (13b) Pri navedenem postopku je edina težava določanje kubature posameznega drevesa. To v gozdarstvu ponavadi določamo tako, da izmerimo premer in višino drevesa in z njuno pomočjo, navadno iz dvo-vhodnih deblovnic, odčitamo ustrezno kubaturo. Ponavadi so to razne nemške in avstrijske tablice, ki so narejene v nam neznanih okoliščinah in so stare več kot 100 let. Za nekatere od omenjenih tablic je V. Puhek (v Kotar, 2003) izračunal ustrezne enačbe. Z njimi ob znani višini (h) in dbh drevesa Preglednica 1: Drevesne višine jelke za vmesne tarife - m dbh T a r i f n I r a z r e d i 1,5 2,5 3,5 4,5 5,5 6,5 7,5 8,5 9,5 10,5 12,5 6,10 6,68 7,32 8,02 8,78 9,61 10,53 11,53 12,63 13,83 17,5 9,60 10,51 11,51 12,61 13,81 15,12 16,56 18,14 19,87 21,76 22,5 11,98 13,13 14,38 15,74 17,24 18,89 20,69 22,65 24,81 27,18 27,5 13,77 15,08 16,52 18,09 19,81 21,70 23,76 26,03 28,51 31,22 32,5 15,18 16,63 18,21 19,94 21,84 23,92 26,20 28,70 31,43 34,42 37,5 16,34 17,90 19,60 21,47 23,51 25,75 28,20 30,89 33,83 37,05 42,5 17,33 18,98 20,78 22,76 24,93 27,30 29,90 32,75 35,87 39,28 47,5 18,18 19,91 21,80 23,88 26,15 28,65 31,37 34,36 37,63 41,22 52,5 18,93 20,73 22,71 24,87 27,24 29,83 32,67 35,78 39,19 42,92 57,5 19,60 21,47 23,51 25,75 28,20 30,89 33,83 37,05 40,58 44,44 62,5 20,21 22,13 24,24 26,55 29,07 31,84 34,87 38,19 41,83 45,82 67,5 20,76 22,74 24,90 27,27 29,87 32,71 35,83 39,24 42,98 47,07 72,5 21,27 23,29 25,51 27,94 30,60 33,51 36,71 40,20 44,03 48,22 77,5 21,74 23,81 26,08 28,56 31,28 34,26 37,52 41,09 45,00 49,29 lahko izračunamo njegovo debeljad. Z njimi lahko računamo le kubaturo drevesa. Praktik, z običajnim znanjem matematike, iz teh enačb ne more iz znane kubature in ene neodvisne spremenljivke (dbh ali h) izračunati druge. To lahko naredi le z ustreznimi pripomočki (tablicami) in približno interpolacijo. Prej smo predlagali preproste in dovolj natančne in uporabne enačbe za izračun kubatur in višin. Uporabnost tarif in njihovo natančnost v naših gozdovih so ugotavljali ob njihovem uvajanju pri nas konec petdesetih let in v začetku šestdesetih Preglednica 2: Drevesne višine smreke za vmesne tarife prejšnjega stoletja (npr. Mlinšek, 1955, Čokl, 1957). S tem problemom se srečuje tudi vsak uporabnik še dandanes, če želi vrsto tarif in ustrezen TR določiti natančneje, npr. z višinsko krivuljo ali ustrezno deblovnico: z več izmerjenimi višinami v širšem debelinskem razponu. Največkrat pri tem ugotovi, da se njegova krivulja ne ujema z nobenimi tarifami, lahko seka več TR in jo zelo težko uvrstiti v določeno vrsto tarif in TR. Temu bi lahko rekli tudi, da ob določeni vrsti tarif (V, P ali E) lahko zelo natančno določimo »točkovno vrednost« drevesa ali povpre- - m dbh T a r i f n i r a z r e d i 1,5 2,5 3,5 4,5 5,5 6,5 7,5 8,5 9,5 10,5 12,5 7,12 7,77 8,48 9,25 10,10 11,02 12,03 13,12 14,32 15,63 17,5 10,86 11,85 12,93 14,11 15,40 16,81 18,34 20,01 21,84 23,83 22,5 13,32 14,53 15,86 17,31 18,89 20,61 22,49 24,54 26,78 29,23 27,5 15,10 16,48 17,98 19,62 21,41 23,37 25,50 27,83 30,37 33,14 32,5 16,48 17,98 19,62 21,41 23,37 25,50 27,83 30,37 33,14 36,17 37,5 17,59 19,20 20,95 22,86 24,95 27,22 29,71 32,42 35,38 38,61 42,5 18,52 20,21 22,05 24,07 26,26 28,66 31,28 34,13 37,25 40,65 47,5 19,31 21,07 23,00 25,10 27,39 29,89 32,61 35,59 38,84 42,39 52,5 20,00 21,83 23,82 25,99 28,36 30,95 33,78 36,86 40,23 43,90 57,5 20,61 22,49 24,54 26,78 29,23 31,90 34,81 37,98 41,45 45,24 62,5 21,15 23,08 25,19 27,49 30,00 32,74 35,73 38,99 42,55 46,43 67,5 21,65 23,62 25,78 28,13 30,70 33,50 36,56 39,90 43,54 47,51 72,5 22,10 24,11 26,31 28,72 31,34 34,20 37,32 40,72 44,44 48,50 77,5 22,51 24,56 26,80 29,25 31,92 34,83 38,01 41,48 45,27 49,40 Preglednica 3: Drevesne višine bukve za Vmesne tarife čja skupine dreves in lahko zanesljivo presodimo, kam spada (v kateri TR). To lahko naredimo tudi po opisanem postopku. Težko pa je presoditi, če je to res in če velja za ves razpon debelin in višin v sestoju. Z enačbami 9a do 11a smo izračunali višino drevesa za vmesne tarife za vse tri obravnavane drevesne vrste. Izračunali smo jih tako, da smo v enačbe 9a do 10a vnesli kubaturo drevesa za določen dbh in TR vmesnih tarif. Višine smo prikazali za vmesne tarifne razrede (1,5; 2,5 .10,5) in so tako že meja med TR. Z znano višino drevja (povprečja nekaj dreves) in njihovega dbh ali še bolje njihove višinske krivulje iz priloženih tablic lahko neposredno odčitamo TR. Podobno kot za vmesne tarife izračunamo drevesne višine tudi za drugi dve vrsti tarif, če v enačbe 9a do 11a vnesemo ustrezne kubature drevja za Alganove (P) in Schaefferjeve (E) tarife. Prav tako lahko izračunamo »četrtinske« vmesne TR, ki so meja med vmesnimi (polovičnimi) TR (npr. 4,25 in 4,75 kot meji TR 4,5). Prikaz takih tabel tukaj pa presega namen tega sestavka. Z navedenimi pripomočki lahko dokaj zanesljivo ugotovimo TR za izbrano vrsto tarif. Drugače je z izbiro (odločitvijo), katere tarife bomo rabili v danem primeru ali sestoju. 6 IZBIRA VRSTE TARIF Za praktično rabo tarif je koristno, če poznamo nekaj razmerij med njimi, da tako vemo, kakšne - m posledice (razlike) povzroči raba teh ali onih tarif v določenih okoliščinah. Iz razmerij lahko sklepamo tudi o uporabnosti posamezne vrste tarif. Pri teh primerjavah pa je dobro vedeti, da so razmerja med kubaturami in višinami dreves pri posamezni drevesni vrsti skoraj enaka v vseh TR. Zato tak prikaz lahko zelo poenostavimo. Razmerje kubature drevja med vrstami tarif smo prikazali v preglednici 4. Razmerja kubature med vrstami tarif se nekoliko razlikujejo med drevesnimi vrstami pri drobnem Preglednica 4: Razmerja kubatur debel med posameznimi vrstami tarif - razmerja DS Vrsta primerjave E/V P/V E/P 3 1,67 0,43 3,89 4 1,30 0,71 1,81 5 1,17 0,83 1,40 6 1,10 0,90 1,22 7 1,06 0,94 1,12 8 1,03 0,97 1,06 9 1,01 0,99 1,02 10 1,00 1,01 0,99 11 0,99 1,03 0,96 12 0,98 1,04 0,94 13 0,97 1,05 0,93 14 0,96 1,05 0,91 15 0,96 1,06 0,90 16 0,95 1,07 0,89 dbh T a r i f n i r a z r e d i 1,5 2,5 3,5 4,5 5,5 6,5 7,5 8,5 9,5 10,5 12,5 7,36 8,09 8,90 9,78 10,76 11,83 13,02 14,31 15,74 17,31 17,5 10,74 11,81 12,99 14,29 15,72 17,28 19,01 20,90 22,99 25,28 22,5 12,63 13,89 15,27 16,80 18,47 20,32 22,35 24,57 27,03 29,72 27,5 13,80 15,18 16,69 18,36 20,19 22,20 24,42 26,85 29,53 32,48 32,5 14,58 16,03 17,63 19,39 21,33 23,46 25,80 28,37 31,20 34,31 37,5 15,13 16,63 18,29 20,12 22,13 24,33 26,76 29,43 32,37 35,60 42,5 15,52 17,07 18,77 20,65 22,71 24,97 27,47 30,21 33,22 36,53 47,5 15,82 17,40 19,13 21,04 23,14 25,45 27,99 30,78 33,85 37,23 52,5 16,04 17,64 19,40 21,34 23,47 25,81 28,39 31,22 34,34 37,76 57,5 16,22 17,84 19,62 21,57 23,73 26,09 28,70 31,56 34,71 38,17 62,5 16,35 17,99 19,78 21,75 23,92 26,31 28,94 31,83 35,00 38,49 67,5 16,46 18,10 19,91 21,90 24,08 26,49 29,13 32,03 35,23 38,75 72,5 16,55 18,20 20,01 22,01 24,21 26,62 29,28 32,20 35,41 38,95 77,5 16,62 18,27 20,10 22,10 24,31 26,73 29,40 32,33 35,56 39,11 drevju (do 6 DS), .pri debelejšem pa so praktično enaka. Za naš namen razlike lahko zanemarimo in zadostuje prikaz v preglednici. Podatki v preglednici 4 kažejo razmerja med vrstami tarif. Z njimi lahko izračunamo, kakšno napako naredimo (r = 1-ind), če namesto pravilne vrste tarif izberemo neko drugo. Napake so zelo odvisne od debeline drevja. Pri srednje debelem drevju (dbh okoli 45 cm; 40 do 50 cm) napak skoraj ni (pri dbh = 45 je kubatura drevesa v vseh tarifah enaka za isti TR). Napake se večajo z odmikom od dbh = 45 cm. Počasi se večajo z večjo debelino (več kot 45 cm), hitreje se večajo pri drobnejšemu drevju in najhitreje pri najdrobnejšem. Vzrok za take razlike v 3. DS smo nekoliko že pojasnili pri obravnavi enačb 2 do 4. Pri drobnem drevju je predznak napake drugačen od tistega pri debelem; če določena vrsta tarif v primerjavi z drugo daje pri drobnem drevju večje rezultate (kubature, višine), jih daje pri debelem manjše. Koliko se napake izravnajo v sestoju (tako, da za vse drevje v sestoju dobimo manjšo napako ali da je sploh ni), je odvisno od debelinske sestave drevja. Da bi se napake popolnoma izravnale, je najbrž zgolj teoretična možnost. Kljub majhni napaki pri vsoti vseh DS pa bi izračunali zelo napačno lesno zalogo po posameznih debelinah drevja (sestava lesne zaloge po DS ali debelinskih razredih) z vsemi njenimi posledicami (npr. izračun prirastka, ocenitev sortimentov in s tem vrednosti sestoja ali poseka). Kolikšna bi bila napaka, je razvidno v preglednici 4; vidimo, da so te napake lahko zelo velike. Lahko zaključimo, da je zelo pomembna izbira vrste tarif. To najbrž ve vsak, ki je le malo rabil tarife in se ukvarjal z njimi. Zato zaključek ni posebno presenetljiv ali nov. Podatki v preglednici 4 kažejo, kje je to pomembneje in kje manj. Mogoče podatki ponujajo tudi napotek, kako izločiti veliko subjektivnost (in s tem težave) pri izbiri vrste tarif. Veljavna navodila (npr. v Gozdarskem priročniku) določajo, kako določiti TR za posamezno vrsto tarif. Ta navodila pogojujejo določanje TR pri sredinskem drevesu, kjer je ponavadi največ lesa, zato je tak postopek utemeljen. Izhajajo pa iz predpostavke, da je izbira vrste tarif nesporna in preprosta. To pa največkrat ni res. Debeline dreves, za katere določamo TR, so blizu (ali celo zelo blizu) povprečne debeline sestoja, ki je v sestojih z debelim drevjem ravno v območju, kjer se kubature dreves zelo malo razlikujejo med posameznimi vrstami tarif. To ni nič narobe za enomerne sestoje. Drugače je za raz-nomerne gozdove z zelo debelim drevjem, kakršni so vsi državni gozdovi na Dinaridih, podobnih pa je tudi mnogo zasebnih gozdov. Če v omenjenih raznodobnih in raznomernih sestojih sredinska drevesa že niso blizu debelin, kjer so vse tarife enake, so gotovo vsaj daleč od najtanjših in najdebelejših dreves v sestoju, kjer so razlike med vrstami tarif najpomembnejše in v katerih je lahko zelo velik delež lesne zaloge. Pri tem je lahko vprašljiv običajen način določanja vrste tarif. Iz podatkov v preglednici 4 lahko tudi razberemo, da so najmanjše razlike med vmesnimi tarifami in preostalima dvema. Zato napravimo najmanjšo napako, če ustrezno tarifo, ki ni vmesna, zamenjamo z vmesnimi. Verjetno so tudi zato vmesne tarife najpogosteje v rabi in so gotovo najprimernejše za sestoje srednjih debelin. Drugače je pri drobnih in najdebelejših sestojih. V praksi najmanj rabijo Alganove tarife. Vzrok je znan: »prevelike« kubature najdebelejših dreves. Relativno pa je pri teh tarifah, če rabimo enačbe, največja napaka pri drobnem drevju, pri katerem so izračunane vrednosti mnogo premajhne. Zato je Čokl (Čokl, 1957) popravil vrednosti pri DS 3 do 5 in so v tablicah za Alganove tarife drugačne (višje) kot jih izračunamo z enačbo. Koliko je taka neraba Alganovih tarif v debelih jelovih sestojih na Dinaridih pravilna, ne morem soditi. Če velja predpostavka, da tarife veljajo za prebiralne gozdove, bi jih morali uporabljati ravno zanje. Za drobne in čiste sestoje listavcev pa so nedvomno najprimernejše Schaefferjeve tarife. Pri rabi tarif je uporabljeni TR za listavce velikokrat nižji kot za iglavce v istem sestoju. Koliko je to upravičeno, kažejo podatki v preglednici 5, kjer smo prikazali razmerja drevesnih višin za drevo enake kubature in debeline ali TR med drevesnimi vrstami. V preglednici 5 vidimo, da so pri enaki kubaturi drevesa in enakem TR višine drevja pri posamezni drevesni vrsti precej različne. Posebno velike so razlike med iglavci in listavci. Tudi med smreko in jelko so pomembne razlike pri drobnem drevju. Za enako kubaturo drevesa mora biti smreka nekoliko višja od jelke, nekoliko se razlikujejo tudi med TR. Razlike so majhne, zato jih lahko zanemarimo. Pomembna ugotovitev je, da so pri enaki kuba-turi dreves v istem TR višine listavcev drugačne od iglavcev. Pri drobnemu drevju so višje, pri debelemu pa znatno nižje. Ali drugače: enako debela in visoka Preglednica 5: Razmerje drevesnih višin med drevesnimi vrstami pri enaki kubaturi drevesa in enakem TR - indeksi DS SMREKA/JELKA BUKEV/JELKA BUKEV/SMREKA T a r i f n i r a z r e d T a r i f n i r a z r e d T a r i f n i r a z r e d 3,5 5,5 7,5 3,5 5,5 7,5 3,5 5,5 7,5 3 1,16 1,15 1,14 1,22 1,23 1,24 1,05 1,07 1,08 4 1,12 1,12 1,11 1,13 1,14 1,15 1,00 1,02 1,04 5 1,10 1,10 1,09 1,06 1,07 1,08 0,96 0,98 0,99 6 1,09 1,08 1,07 1,01 1,02 1,03 0,93 0,94 0,96 7 1,08 1,07 1,06 0,97 0,98 0,98 0,90 0,91 0,93 8 1,07 1,06 1,05 0,93 0,94 0,95 0,87 0,89 0,90 9 1,06 1,05 1,05 0,90 0,91 0,92 0,85 0,86 0,88 10 1,05 1,05 1,04 0,88 0,88 0,89 0,83 0,84 0,86 11 1,05 1,04 1,03 0,85 0,86 0,87 0,81 0,83 0,84 12 1,04 1,04 1,03 0,83 0,84 0,85 0,80 0,81 0,82 13 1,04 1,03 1,02 0,82 0,82 0,83 0,79 0,80 0,81 14 1,04 1,03 1,02 0,80 0,81 0,81 0,77 0,78 0,80 15 1,03 1,02 1,02 0,78 0,79 0,80 0,76 0,77 0,78 16 1,03 1,02 1,01 0,77 0,78 0,78 0,75 0,76 0,77 drevesa listavcev so po kubaturi v višjem TR kot iglavci. Ugotovitev je v nasprotju s prej omenjenim stanjem, ko so ponavadi tarife listavcev nižje ali pa kvečjemu enake tarifam iglavcev. 7 IZRAČUN KOLIČINE SORTIMENTOV (neto lesne mase, tržne mere sortimentov) Ponovno velja poudariti, da so tarife uvedli za den-drometrijska dela pri urejanju gozdov. Šli so celo tako daleč, da so ponekod rabili »silve« (fiksne tarife za vse DV in kakovosti rastišč), ki so kazale kubaturo dreves v silvah. Koliko naj bi bila »vredna« silva (koliko naj bi dajala v m3), so ugotavljali za vsako drevesno vrsto in vsako sečišče in sečnjo posebej. Za potrebe urejanja gozdov tak način dela verjetno zadostuje. Drugače pa je, ko je treba ugotoviti količino lesa in sortimentov, tržno mero, ki jih lahko izdelajo (»napadejo«) iz količine debeljadi (bruto), ugotovljene po tarifah, ali celo njihovo vrednost. Za tako rabo, na sedanji način, brez dodatnih pripomočkov, pa so tarife skoraj neuporabne. To trditev bomo dokazali v nadaljevanju. V praksi izračunavajo količino sortimentov iz debeljadi z dvema faktorjema: za iglavce 0,85, za listavce pa 0,88. V določenih okoliščinah (drobno ali debelo drevje in drevje na najslabših in najboljših rastiščih) tak račun lahko povzroči velike napake. Rebula (Rebula, 1995, 2002) ugotavlja, da je količina sortimentov (tržna mera), izdelanih iz posameznega drevesa, odvisna od njegove višine in debeline. Prav tako se izkoristek debeljadi (razmerje med neto in bruto maso, ki ga kažeta faktorja 0,85 oziroma 0,88) spreminja z debelino in višino drevja oziroma z debelino in kubaturo drevja. Enačbe, s katerimi lahko izračunamo količino sortimentov v deblu (tržno mero debla, K), so naslednje: za jelko: K = 0,0000376 • d1-8307 • h1-1316, (14) za smreko: Ks = 0,0000264 • d1'8752 • h1'17714, (15) za bukev (listavce): Kb = 0,0000295 • d2,06234 • h0"98275. (16) Razmerje enačb 14 do 16 z enačbami 9 do 11 (npr. enačba14/enačba 9) kaže izkoristek deblovine v deblu. Enačbe so: za jelko: I = 0,6324 • d0,0472 • h0,0314, (17) Nadaljevanje na strani 117 GDK: 114+11 + 187/188:524.6(045)=163.6 Opis talnih profilov slovenske 16 x 16-kilometrske mreže Description of soil profiles on the Slovenian 16 km x 16 km net Mihej URBANČIČ1, Milan KOBAL2, Tomaž KRALJ3, Lado KUTNAR4, Primož SIMONČIČ5 Izvleček: Urbančič, M., Kobal, M., Kralj, T., Kutnar, L., Simončič, P.: Opis talnih profilov slovenske 16 x 16-kilometrske mreže. Gozdarski vestnik, 67/2009, št. 2. v slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 9. Prevod avtorji in Breda Misja, ki je angleški tekst tudi lektorirala, pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Prikazana je mednarodna metodologija opisa reprezentančnih talnih profilov, izkopanih na trajnih ploskvah slovenske 16 x 16 kilometrske mreže. Obravnavani so splošni podatki o profilih in meteorološki parametri ploskev, saj je podnebje pomemben tlotvorni dejavnik. Tla profilov ploskev z intenzivno humidno klimo so imela v povprečju dvakrat debelejše organske horizonte od tistih v zmerno humidnem podnebju. Ključne besede: monitoring gozdov, opisovanje talnih lastnosti, podnebne razmere Abstract: Urbančič, M., Kobal, M., Kralj, T., Kutnar, L., Simončič, P.: Description of Soil Profiles on the Slovenian 16 km x 16 km Net. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 67/2009, vol. 2. In Slovenian, abstract in English. Translated by the authors and Breda Misja who also proofread the English text, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Presented is international methodology for description of the representative soil profiles dug out from the permanent plots of the Slovenian 16 km x 16 km net. We treated the general data on profiles and meteorological parameters of plots since the climate represents an important soil forming factor. The soils of plot profiles with intensive humid climate displayed averagely twice thicker organic horizons than the soils in the moderately humid climate. Key words: forest monitoring, description of soil characteristics, climatic conditions 1 UVOD ki smo jo uporabili pri terenskem opisu repre- 1 INTRODUCTION zentančnih talnih profilov, izkopanih na trajnih Gozdarski inštitut (GIS) je za slovenski del pl™^ slwenüke 16 x ^kitomtrste mreže, evropske 16 x 16-km mreže izvedel med- med d™gim tudi zato ker slOTemH stroW- narodni demonstracijski projekt BioSoil, s njaki za tla in sorodna področja potrebujemo podprojektoma tla in biodiverziteta, in je bil podobna, le nekoliko prilag^a (ali enafeO doslej največji skupni monitoring gozdnih tal navodila za natančna pedološka prou<:evanja in biodiverzitete v EU. gozdnih rastišč Da smo dosegli primerljivost in skladnost V pnspe^u so ^raraawm tudi spkšm pedoloških rezultatov, smo morali vsi sodelujoči podatki ov Fofilih in ^teOT^šH parametri upoštevati in uporabljati podprojektu BioSoil na območjih ploskev. - tla namenjena navodila za opis talnega profila - (FSCC 2005), ki temelji na starejšem mednarod- 1 M. U., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, nem vodniku (FAO 1990) in je večinoma skladen Večna pot 2, 1000 Ljubljana z nekoliko pozneje izdanim mednarodnim 2 M. K univ. inž. gozd- Gozdarski inštitut ^^ye j -i -il fi (riAmnrt Večna pot 2, 1000 Ljubljana vodnikom za opis talnega profila (FAO 2006). 1 J J Da smo učinkoviteje izvedli terenska pedološka 3 T,K univ. dipl inž. agr^ Biotfhniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo dela, smo ga na GIS prevedli v slovenSčino okolja, Jamnikarjeva ul. 101, 1000 Ljubljana (KOBAL et al., 2°°6) m si pripravffl navodilom 4 dr. L. K., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut prilagojene terenske obrazce za opis profilov. Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana V prispevku je prikazan večji del projektu 5 dr. P. S., univ. dipl. inž. les., Gozdarski inštitut Slovenije, BioSoil namenjene mednarodne metodologije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana 1 METODE 2 METHODS 2.1 Navodila za opis talnih profilov 2.1 Guidelines for description of soil profiles Podatki v vodniju za opis talnega profila (FSCC 2005, KOBAL et al., 2006) so razvrščeni po pomembnosti v naslednjih pet kategorij: Preglednica 1 : Kategorije pomembnosti opisovanja in poročanja podatkov Simbol Symbol Opis Description IM Obvezno opisati in poročati / Mandatory recording and reporting MP Obvezno opisati in poročati, če je primerno/prisotno / Mandatory recording and reporting if appl i cab l e/present MC Obvezno opisati in poročati. Podatki so podobni tistim, ki so bili opisani za Crown Condition Assessment /EU/ICP-Forest Level 1 plots; UN-ECE, 2004)/ Mandatory recording and reporting. Data is similar to those recorded for the Crown Condition Assessment (EU/ICP-Forest Level I plots; UN-ECE, 2004) O Po izbiri ali prostovoljno opišemo in poročamo / Optional or voluntary recording and reporting OL Po izbiri ali prostovoljno opišemo in poročamo, ČE so laboratorijski podatki predpisani, sicer podatek obvezno opišemo na terenu / Optional or voluntary recording and reporting IF laboratory data are provided, otherwise it is mandatory to record the information in the field Navodila so namenjena zbiranju naslednjih treh sklopov podatkov: - splošnih podatkov o nahajališču talnega profila, registraciji in lokaciji, - o dejavnikih, ki oblikujejo tla, - o parametrih talnih horizontov, ki jih zabeležimo pri terenskem opisu talnega profila. Simbol Symbol Koda in opis podatka Code and description of data 1 SPLOSNI PODATKI NAHAJALIŠČA PROFILA, REGISTRACIJA IN LOKACIJA / GENERAL SITE INFORMATION, REGISTRATION AND LOCATION M 1.1 Številka profila / Profile number. Številka profila vsebuje naslednje elemente: kodo države (Slovenija = 60), številko raziskovalne ploskve, ki jo analiziramo, črko P za talni profil in številko talnega profila. M 1.2 Datum opisa / Date of description: Datum opisa navedemo kot ddmmll (6 znakov) / ddmmyy (6 digits). M 1.3 Avtor(ji) / Author (s) : Navedemo prvi dve črki imena in prvi dve črki priimka avtorja/avtorjev opisa ter nato vseh drugih udeležencev terenskega dela na točki. Primer: Mi Ur, Pr Si, Mi Ko, To Kr, Zv St (= Mihej Urbančič, Primož Simončič, Milan Kobal, Tomaž Kralj, Zvone Stermšek ipd.). M 1.4 Lokacija / Location: Ker sta lokacija bioindikacijskega kvadranta in dostop do njega praviloma že opisana iz prejšnjih proučevanj (osutosti drevja, tal), zapišemo le vzorčeno (SV, SZ, JV ali JZ) oglišče ter lego reprezentančnega(nih) profila(ov), npr.: profil leži 15 m južno od sredine JV ogljišča. MC 1.5 Nadmorska višina / Elevation: Višino [m] vzorčenega ogljišča in (neobvezno) reprezentančnega talnega profila glede na gladino morja (nadmorsko višino) ocenimo čim natančneje, najbolje s pomočjo temeljnih topografskih načrtov (TTN). Če te informacije ne moremo dobiti, je najboljša ocena iz pregledne (splošne) karte ali s pomočjo višinomera. Določanje nadmorske višine s pomočjo globalnega pozicijskega sistema (GPS) je netočno in nesprejemljivo, razen v primeru dobrega signala. Čeprav je natančna nadmorska višina zaželena, je zadovoljivo, če uporabljamo višinske razrede, kot so predpisani v priročniku Forest Focus (Preglednica 2). Preglednica 2: Višinski razredi, kot so navedeni priročniku v Forest Focus. Višina je navedena v razredih s 50-m intervali. Table 2: The altitude classes as handled in the Forest Focus manual. The altitude is described in classes of 50 m intervals. 1: 0-50 m 14: 651-700 m 27 1301 -1350 m 40: 1951 -2000 m 2: 51-100 m 15: 701-750 m 28 1351 -1400 m 41: 2001 -2050 m 3: 101-150 m 16: 751-800 m 29 1401 -1450 m 42: 2051 -2100 m 4: 151-200 m 17: 801-850 m 30 1451 -1500 m 43: 2101 -2150 m 5: 201-250 m 18: 851-900 m 31 1501 -1550 m 44: 2151 -2200 m 6: 251-300 m 19: 901-950 m 32 1551 -1600 m 45: 2201 -2250 m 7: 301-350 m 20: 951-1000 m 33 1601 -1650 m 46: 2251 -2300 m 8: 351-400 m 21: 1001-1050 m 34 1651 -1700 m 47: 2301 -2350 m 9: 401-450 m 22: 1051-1100 m 35 1701 -1750 m 48: 2351 -2400 m 10: 451-500 m 23: 1101-1150 m 36 1751 -1800 m 49: 2401 -2450 m 11: 501-550 m 24: 1151-1200 m 37 1801 -1850 m 50: 2451 -2500 m 12: 551-600 m 25: 1201-1250 m 38 1851 -1900 m 51: > 2500 m 13: 601-650 m 26: 1251-1300 m 39 1901 - 1950 m MC 1.6 Geografske koordinate / Profde coordinates: Geografsko širino in geografsko višino območja navedemo čim natančneje, kot je mogoče (v stopinjah, minutah, sekundah in decimalnih stopinjah); lahko jih odčitamo neposredno iz topografske karte ali iz globalnega pozicijskega sistema (GPS). Primer / Example: Širina / Latitude (+/- DDMMSS) WGS84 51°23'30.84" N Dolžina / Longitude (+/- DDMMSS) WGS84 11 °52'40,16" E 2 DEJAVNIKI, KI OBLIKUJEJO TLA / SOIL FORMING FACTORS M/O 2.1 ATMOSFERSKO PODNEBJE IN VREMENSKE RAZMERE / ATMOSPHERIC CLIMATE AND WEATHER CONDITIONS: M Podnebni podatki / Climatic data: Podnebje vpliva na rast rastlin in nastajanje tal. Osnovne podatke o podnebju, srednjo mesečno temperaturo (v °C) in srednjo mesečno količino padavin (v mm) povzamemo po najbližji meteorološki postaji (navedemo lokacijo). / The following basic climatic data should be acquired from the nearest meteorological station (give location): monthly mean temperatures (in °C) and monthly mean precipitation (in mm)_ O Trenutne vremenske razmere / Present weather conditions (SCHOENEBERGER et al., 2002): SU sončno, jasno I sunny, cl ear PC delno oblačno I partly cloudy OV oblačno / overcast RA dež / rain SL sodra / sleet SN sneg / snow O Predhodne vremenske razmere / Antecedent weather conditions (AG-BODEN, 2004): WC1 brez dežja zadnji mesec WC2 brez dežja zadnji teden WC3 brez dežja zadnjih 24 ur WC4 rahel dež v zadnjih 24 urah WC5 močan dež ali neurje v zadnjih 24 urah WC6 izredno močan dež ali snežna brozga no rain during the last month no rain during the last week no rain during the last 24 hours little rain during the last 24 hours strong rain or rainstorm during the last 24 h. extremely rainy or snow melting M/O 2.2 KLIMA TAL ! SOIL CLIMATE: MP Krijični horizont / Cryic horizon: Podatki o talni klimi so neobvezni, razen za tla, ki imajo krijični (zmrznjen, cyric) horizont. Za krijični horizont velja naslednja definicija z upoštevanjem temperature tal: Krijični horizont mora imeti temperaturo tal 0 °C ali manj dve ali več let zaporedoma. / A cryic horizon must have a soil temperature at or below 0 °C for two or more years in succession. o Klasifikacija klime tal / Soil climate classification: Lahko uporabljamo razvrstitve režima vlage v tleh in temperaturni režim po ključu USDA (2003) za zgradbo tal. / The soil moisture and temperature regimes according to the USDA (2003) Keys to Soil Taxonomy may be used. Temperaturni režim v tleh Vodne razmere v tleh Soil temperature regime Soil moisture regime PG zmrznjena tla / Pergelic AQ mokro / Aquic CR zelo mrzla tla / Cryic AR suho / Aridic FR hladna tla / Frigid TO suho in vroče poleti / Torric ME srednje hladna tla / Mesic UD vlažno / Udic TH topla / Thermic US zmerno suho / Ustic HT zelo topla / Hyperthermic XE sredozemsko / Xeric IF povpr. letna T < 8 °C / Isofrigid PQ stalno mokro / Peraquic IM T tal < 15 °C / Isomesic PU stalno vlažno / Perudic IT T tal <22 °C/ Isothermic IH T tal > 22 °C / lsohyperthermic M 2.3 OBLIKA KRAJINE IN TOPOGRAFIJA TERENA / TOPOGRAPHY IVI Lega terena / Terrain position: Navede se lega vzorčne lokacije, ki vpliva na hidrologijo rastišča (zunanja in notranja drenaža, npr. podpovršinski odtok vode). Z njo si lahko razlagamo, ali prevladuje sprejemanje (dotok) ali odliv (odtok) vode ali nobeden od njiju. CR UP j .TTP 1 CR MS MS X \ i Jarek ; / XI LS i , , i LS j/, V-___1 TS BO - ■ Aluvij Slika 1 : Lege v valovitem do goratem terenu Figure 1 : Slope positions in undulating and mountainous terrain (redrawn from SCHOENEBERGER et al., 2002; Lega v valovitem do goratem terenu Lega v ravnini ali zelo položnem terenu Position in undulating to mountainous terrain Position in flat or almost flat terrain CR greben (vrh) / Crest (summit) HI zgornji (dvignjeni) del / Higher part (rise) UP zgornji del pobočja/ Upper slope (shoulder) IN srednji del ravnine/Intermediate part MS srednji del pobočja / Middle slope LO spodnji (najnižji) del / Lower part (and dip) LS spodnji del pobočja / Lower slope (foot slope) BO dno (navpična drenaža) / Bottom (drainage line) TS vznožje pobočja / Toe slope BO dno (ravno) / Bottom (flat) IVI Oblike pobočij / Slope form: Oblike pobočij se nanašajo na prevladujočo obliko pobočja v vertikalni in horizontalni smeri. Razlikujemo naslednje razrede oblike pobočij: S premo C konkavno(vbočeno) V konveksno (izbočeno) T terasasto X zapletenih (nepravilnih) oblik S Straight C Concave V Convex T Terraced X Complex (irregular) smer površinskega toka Slika 2: Razredi oblike pobočij Figure 2: Classes of slope forms M Nagib / Slope gradient Nagib terena se nanaša na strmino neposrednega zemljišča opazovanega rastišča. Merimo ga s padomerom na najbolj strmi smeri pobočja. Če ne moremo uporabiti padomera, nagib lahko ocenimo (izračunamo) s pomočjo razmika med plastnicami na karti. Nagib terena posnamemo na dva načina. Prvi in najpomembnejši je dejanska povprečna zmerjena vrednost, drugi pa način z razvrščanjem v enega od spodaj navedenih razredov. Lahko jih uporabimo za boljši opis lokalne topografije: 01 vodoravno / Flat 0- 0,2 % 06 srednje nagnjeno /Sloping 5 - 10% 02 ravno / Level 0,2 - 0,5 % 07 zelo nagnjeno / Strongly sloping 10- 15 % 03 skoraj ravno / Nearly level 0,5 - 1,0% 08 zmerno strmo / Moderately steep 15 - - 30 % 04 zelo blago nagnjeno / Very gently 1.0 -2% 09 strmo / Steep 30- 60% sloping 05 blago nagnjeno / Gently sloping 2 - 5 % 10 zelo strmo / Very steep >60 % IVI Dolžina strmine / Slope length Poleg prejšnjih opisov nagiba naj se zabeležita še dolžina strmine (predvsem v zgornjem delu raziskovalnega območja, v metrih) in ekspozicija. In addition to the above attributes of slope, the slope length (particularly above the site) is recorded in meters. MC Ekspozicija / Slope orientation Ekspozicija je označena z N za sever, E za vzhod, S za jug in W za zahod in s kombinacijami teh oznak (npr.: NNE je sever severovzhodna, R = ravno!). Ekspozicija vpliva na padavinske temperaturne razmere, ogroženost pred vetrom. The slope orientation should be recorded too. The orientation influences, for instance, precipitation, temperature regime, or risk for wind impact. The orientation of a slope is coded with: N for north, E for east, S for south and Wfor west, and combinations of these. Raba tal / Land use Raba tal se nanaša na trenutno rabo tal in v veliki meri vpliva na smer in hitrost razvoja tal. Podatki o rabi tal v veliki meri povečajo interpretativno vrednost talnih podatkov. Rabo tal lahko opišemo po naslednjem seznamu: kmetijsko-gozdarska drevesni nasadi gozd naravni rezervat brez rabe in gospodarjenja naravni gozd in gozdna krajina naravni gozd in gozdna krajina, prebiralne sečnje naravni gozd in gozdna krajina, goloseki plantažno gozdarstvo zavarovana narava in divjad kontrola degradacije kontrola degradacije brez vmešavanja (motenja) kontrola degradacije z vmešavanjem (motenjem) zavarovana narava in divjad, rezervat zavarovana narava in divjad, park zavarovana narava in divjad, gospodarjenje s prostoživečim živalstvom rekreacijska raba drugo (navedi) Land use applies to the current use of the land. Land use greatly influences the direction and rate of soil formation; its recording greatly enhances the interpretative value of the soil data. The land use should be described according to the following list:_ Agroforestry Tree cropping Forestry Nature protection Not used and not managed Natural forest and woodland Natural forest and woodland, selective felting Natural forest and woodland, clear felling Plantation forestry Nature and game preservation Degradation control Degradation control without interference Degradation control with interference Nature and game preservation, reserves Nature and game preservation, parks Nature and game preservation, wildlife management Recreational use Other (explain) 2.5 ČLOVEKOV VPLIV / HUMAN INFLUENCE Nanaša se na vse evidentirane človekove dejavnosti, za katere je verjetno, da vplivajo na krajino ali fizične in kemične lastnosti tal. Erozija je obravnavana posebej. Za različna okolja je koristno, da pokažemo stopnjo motenosti vegetacije. Obstoječe rastlinstvo je opisano v poglavju 2.6. N brez vpliva BR požiganje NK ni znan TE teras iranje VS vegetacija le malo motena PL oranje VM vegetacija srednje motena MP rezanje ruše, šote VE zelo motena MR obdelovanje površinskih plasti MS odlagališča peska FE uporaba gnojil MU mineralna odlagališča LF nanos zemlje MO odlagališča organskih snovi LV površinska izravnava PO polucija, onesnaževanje CL poseka, krčevina IU namakanje SC površinska zbitost tal AD umetno osuševanje This item refers to any evidence of human activity which is likely to have affected the landscape or the physical and chemical properties of the soil. Erosion is dealt with separately. For various environments it is useful to indicate the degree of disturbance of the natural vegetation. The existing vegetation is described in section 2.6. Examples of human influences with their recommended codes are: N No influence BR Burning NK Not known TE Terracing VS Vegetation slightly disturbed PL Ploughing VM Vegetation moderately disturbed MP Plaggen VE Vegetation strongly disturbed MR Raised beds MS Sand additions FE Application of fertilizers MU Mineral additions LF Land fill MO Organic additions LV Levelling PO Pollution CL Clearing IU Irrigation SC Surface compaction AD Artificial drainage 2.6 RASTLINSTVO / VEGETATION M Vegetacijski tip / Vegetation type FE zimzelen (iglavci) / Evergreen forest FS mešan / Semi-deciduous forest FD listnat / Deciduous forest FX na sušnih rastiščih Xeromorphic fores, SE SS SD SX WE zimzelena (iglavci) / Evergreen woodland WS mešana / Semi-deciduous woodland WD listnata / Deciduous woodland WX na sušnih rastiščih / Xeromorphic woodland zimzeleno (iglavci) / Evergreen shrub mešano / Semi-deciduous shrub listnato / Deciduous shrub na sušnih rastiščih I Xeromorphic shrub Pritlikavo grniiš^e / Dwarf shrub DE zimzeleno (iglavci) / Evergreen dwarf shrub DS mešano Semi-deciduous dwarf shrub DD listnato / Deciduous dwarf shrub DX na sušnih rastiščih / Xeromorphic dwarf shrub DT tundra / Tundra HT visoka travišča / Tall grassland HM srednja travišča / Medium grassland HS nizka travišča I Short grassland HF zelišča / Herbs Drevesna sestava / Tree species composition Za drevje so potrebni naslednji podatki / For the tree vegetation, following information can be recorded: a) drevesne vrste, ki so prisotne v neposredni okolici talnega profila. Navedemo številko vrste iz posebnega seznama (ki ga v tem prispevku ne prikazujemo. V Sloveniji uporabljamo podoben seznam pri Popisu gozdov ZGS, raznih dendrometrijskih datotekah idr.). / The tree species present in the close surroundings of the soil profile. Indicate the species number according to the special list (not presented in this paper). b) pogostnost drevesne vrste, ki je razdeljena v tri razrede / the frequency of the tree-species, divided into 3 classes: I) <10% II) 10-50% III) > 50 % c) zabeležene drevesne vrste, ki tvorijo drevesno plast, delimo v štiri kategorije I the recorded tree species with respect to the canopy, and divided into following 4 categories : Vključuje prostostoječa drevesa, ki imajo zgornji del krošnje nad prevladujočim nivojem strehe sestoja. Drevesa, ki s krošnjami tvorijo prevladujoči nivo strehe sestoja. Drevesa, ki še segajo v streho sestoja in dobijo nekaj neposredne svetlobe, vendar so nižja kot drevesa I in II. Drevesa s krošnjami pod streho sestoja, ki ne dobijo neposredne sončne svetlobe z vrha. Primer / Example: 134, II, ii = smreka /spruce (Picea abies), pogostnost / frequency > 50 %, vladajoča / dominant i) nadvladajoča pre—dominant ii) V ladajoča dominant iii) sovladajoča co-dominant iv) podstojna suppressed M 2.7 MATIČNA PODLAGA / PARENT MATERIAL To je podlaga, iz katere so nastala tla. Poznamo dve skupini matične podlage: v prvo so uvrščene zdrobljene snovi (pretežno usedline) ali prepereli materiali, ki prekrivajo čvrsto kamnino, iz katere so nastali. Poznamo tudi naravno obnovljene talne materiale ali sedimente pa tudi tehnogene materiale. V rabi je seznam matičnih podlag, ki je povzet po Soil Geographical Data Base (SG - DBE) in ga v tem prispevku ne prikazujemo. Matično podlago opišemo vsaj na nivoju glavnega razreda / The detailed table on parent material applied by the Soil Geographical Data Base (SG-DBE) is not presented in this paper. The parent material should be described at least on the major class level. The major class levels are summarised below. Koiia Code 0000 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 Glavni razred matične podlage Major Class level_ ni znan / No information vezane klastične (mehanske) sedimentne kamnine / Consolidated-clastic- sedimentary rocks sedimentne kamenine (kemične, organogene ali biogene usedline) / Sedimentary rocks (chemically precipitated, evaporated, or organo-genic or biogenic in origin) magmatske kamnine / Igneous rocks metamorfne kamnine / Metamorphic rocks nevezani depoziti (aluvialne naplavine, preperinske usedline, pobočni nanosi) / Unconsolidated deposits (alluvium, weathering residuum and slope deposits) nevezani ledeniški nanosi/ledeniške morene / Unconsolidated glacial deposits/glacial drifts eolski (vetrni) nanosi / Aeolian deposits organske snovi / Organic materials antropogeni nanosi ! Anthropogenic deposits_ 2.8 PREPUSTNOST ZA VODO / DRAINAGE CLASSES Drenaža tal se praviloma odraža v barvi tal, toda po naravnem ali umetnem povečanju drenaže se lahko ohranijo reliktni znaki (prejšnjega) stanja. Globina pojavljanja in intenzivnost znakov oglejevanja odražata stanje drenaže tal, toda ne vedno, kajti nekatere talne snovi zaradi svoje specifične kemijske sestave, teksture, strukture in/ali poroznosti ne omogočajo razvoja izrazitih znakov oglejevanja. E Čezmerno odcedna tla / Excessively drained - Voda zelo hitro odteče iz tal. Notranja prosta (gravitacijska) voda se navadno zelo redko pojavlja ali je zelo globoko. Tla so navadno grobe teksture in imajo zelo visoko prepustnost za vodo (> 360 mm hr-1) ali so zelo plitva. S Včasih čezmerno drenirana / Somewhat excessively drained - Voda hitro odteče iz tal. Navadno se gravitacijska voda zelo redko pojavlja ali je zelo globoko. Tla so grobe teksture in imajo visoko prepustnost za vodo (36 do < 360 mm hr~') ali so zelo plitva. W Dobro prepustna, optimalno vlažna / Well drained - Voda odteče iz tal brez težav, vendar ne hitro. Notranja prosta (gravitacijska) voda je navadno globoko do zelo globoko. Letno trajanje nima posebnosti. Vlažnost ne omejuje rasti korenin za značilna obdobja v večini rastnih dob. M Srednje dobro prepustna / Moderately well drained - Voda odteče iz tal nekoliko počasneje v nekaterih obdobjih v letu. Gravitacijska voda je navadno zmerno globoko in je lahko občasna (prehodna) ali stalna. V območju koreninjenja so tla mokra le kratek čas med vegetacijsko dobo, toda dovolj dolgo, daje prizadetih večina mezofitnih rastlin. Tla imajo zmerno nizko (0,36 mm hr ~ ) ali nižjo prepustnost za vodo od površine tal do globine 1 m ali občasno prejmejo veliko količino dežja ali oboje. I Nekoliko slabše (nepopolno) prepustna / Somewhat poorly drained - Tla so mokra v plitvih globinah v značilnih periodah med rastno sezono. Gravitacijska voda je ponavadi plitvo do zmerno globoko in prehodno ali stalno. Če tla niso umetno izsušena, je rast večine mezofitov opazno omejena. Navadno so tla slabo ali zelo slabo prepustna za vodo (<0,036 mm hr~') ali je visok nivo podtalnice ali prejmejo vodo s stranskim dotokom ali z dolgotrajnimi padavinami ali kombinacijo navedenih dejavnikov. P Slabo prepustna / Poorly drained — Tla so mokra v plitvi globini občasno med rastno sezono ali ostanejo mokra daljše obdobje. Gravitacijska voda se pojavlja plitvo do zelo plitvo in običajno ali stalno. Če tla niso umetno drenirana, večina mezofitov ne more rasti. Tla vseeno niso neprestano mokra pod orno globino. Ponavadi je nivo vode rezultat slabe oziroma zelo slabe prepustnosti za vodo (<0,036 mm hr"1) ali dolgotrajnega dežja ali kombinacije obeh dejavnikov. V Zelo slabo prepustna tla / Very poorly drained - Voda je na površju tal ali tik pod njim večino rastne sezone. Gravitacijska voda je zelo plitvo in dolgotrajno ali stalno prisotna. Če tla niso umetno osušena, večina mezofitov ne more rasti. Navadno tla zavzemajo depresijo ali raven teren. Če so padavine dolgotrajne ali izdatne, so tla lahko tudi nagnjena. MC Dostopnost vode za glavne drevesne vrste (ocena) ! Availability of water to principa! tree species (estimate) 1. nezadostno / Insufficient 2. zadostno / Sufficient 3. čezmerno / Excessive O 2.9 NASIČENOST TAL Z VODO / INTERNAL DRAINAGE V opisih razredov drenažnosti kombinacija dveh značilnosti (obdobje, ko so tla nasičena z vodo ali zelo mokra ter hitrost gibanja vode skozi tla) ni dovolj, posebno kadar so padavine razporejene zelo sezonsko ali nepravilno. Zelo prepustni peski so lahko stalno ali sezonsko napojeni z vodo in neprepustne gline mogoče nikoli ne bodo nasičene z njo ali samo nekaj dni v letu. Podrobnejši opis drenažnih lastnosti lahko potemtakem omogoča razločevanje med obstoječimi (sedanjimi ali nedavnimi) vlažnostnimi razmerami ter med hitrostjo gibanja vode skozi tla, izraženo kot prepustnost ali hidravlična prevodnost (če jo merimo). Nasičenost. Obdobje, v katerem so tla blizu površja nasičena, lahko navedemo na temelju lokalnih informacij ali presoje znakov oglejevanja na profilu. Predlagani so naslednji opisi. Saturation. The period during which the soil near the surface is saturated should be indicated, based on the local information or judgment supplemented by gleying features in the profile. The following descriptions are proposed. W Nikoli nasičena / Neyer saturated R Reko nasičena (nekaj dni v posameznem letu) / Rarely saturated (a few days in some years) S Nasičena za kratka obdobja v večini let (do 30 dni) / Saturatedfor short periods in most years (up to 30 days) L Nasičena za dolga obdobja vsako leto / Saturated for long periods every year V Vedno nasičeno / Always saturated NK Neznano / Not known o 2.10 POVRSINSKI VODNI PRETOKI / EXTERNAL DRAINAGE Površinski vodni tokovi rastišča se nanašajo na njegovo lego v krajini in posledično na gibanje površinske vode, ki jo rastišče prejema ali oddaja. Predlagani so naslednji razredi za opis gibanja površinske vode, toda so lahko pozneje izpopolnjeni za lokalne potrebe. P Voda doteka na rastišče / Ponded (run-on site) N Voda niti ne priteka niti ne odteka / Neither receiving nor shedding water S Počasen odtok / Slow run-off IM Zmerno hiter odtok / Moderately rapid run-off R Deroč odtok / Rapid run-off o 2.11 POPLAVA / FLOODING Poplave opišemo glede na njihovo pogostnost, trajanje in globino. Na večini rastišč je težko natančno oceniti poplave. Informacije lahko dobimo iz opisov prejšnjih poplav ali iz lokalnih povpraševanj, preiskovanj. Razredi pogostnosti in trajanja nakazujejo povprečno pojavljanje poplave. Pogostnost / Frequency N Ni / None B Na dve leti / Biennially D Dnevno / Daily F Enkrat na 2 do 4 leta / Once every 2-4 years W Tedensko / Weekly T Enkrat vsakih 5 do 10 let / Once every 5-10 years M Mesečno/ Monthly R Redko (manj kot lx na 10 let) / Rare (less than once in 10 years) A Letno/ Annually NK Neznano / Not known Trajanje / Duration Globina / Depth 1 Manj kot 1 dan / Less than 1 day 1 Zelo plitva / Very shallow 0 - 25 cm 2 1 - 15 dni / days 2 Plitva / Shallow 25 - 50 cm 3 15 - 30 dni / days 3 Zmerno globoka / Moderately deep 50 - 100 cm 4 30 - 90 dni/ days 4 Globoka / Deep 100 - 150 cm 5 90 - 180 dni / days 5 Zelo globoka / Very deep > 150 cm 6 180 - 360 dni / days 6 Nenehna / Continuous o 2.12 PODTALNA VODA / GROUNDWATER Navesti moramo globino podtalnice in oceno letnega nihanja njenega nivoja. Največjo višino podtalnice lahko določimo pri številnih talnih tipih glede na spremembe barve v talnem profilu (začetek pojavljanja peg, madežev, znakov oksidacijsko-redukcijskih procesov), vendar ne vedno. Predlagani globinski razredi za trenutni, najmanjši in največji nivo podtalnice so naslednji: Suggested depth classes for groundwater for present, minimum and maximum depth levels are: Globina / Depth N ni opaziti / Not observed V zelo plitvo / Very shallow 0 - 25 cm S plitvo t Shallow 25 - 50 cm M zmerno globoko / Moderately deep 50 - 100 cm D globoko / Deep 100- 150 cm E zelo globoko / Very deep >150 cm o 2.13 POVRSINSKA SKALOVITOST (SKALNATOST) / ROCK OUTCROPS Površinsko skalovitost opišemo z odstotnim deležem pokritosti površine, velikostjo posameznih izdankov (površinskih delov skal), razmiki med njimi in njihovo trdoto. Predlagani razredi za delež pokritosti površine in povprečne razdalje med izdanki (posameznim ali skupino) so: Recommended classes ofpercentage of surface cover and of average distance between rock outcrops (single or clusters) are: Razdalja med skalami / Distance Pokritost površine / Surface cover between rock outcrops N brez skal / None 0 % V zelo majhna / Very few 0 - 2 % 1 > 50 m F majhna/Few 2-5% 2 20-50 m C srednja / Common 5-15% 3 5 -20 m M precejšnja / Many 15 - 40 % 4 2 - 5 m A obilna /Abundant 40-80 % 5 <2 m D prevladujoča / Dominant > 80 % MP 2.14 KAMNITOST / COARSE SU RFA CE FRA GMENTS Kamnitost, vključno s tisto, ki je delno prekrita, opišemo v odstotkih pokritega površja in velikosti delcev. Razredi nahajanja kamnitosti so enaki kot tisti za površinsko skalovitost. Classes of occurrence of coarse surface fragments are the same as those for rock outcrops: Pokritost površine / Surface cover Velikostni razredi / Size classes (indicating the greatest dimension) N brez kamenja / None 0 % F droban drobir / Fine gravel 0,2 - 0,6 cm V zelo majhna / Very few 0 - 2 % M debel drobir / Medium gravel 0,6 - 2,0 cm F majhna / Few 2 - 5 % C drobno kamenje / Coarse gravel 2 - 6 cm C srednja /Common 5-15% S debelo kamenje /Stones 6-20 cm M precejšnja / Many 15-40% B balvani / Boulders 20-60 cm A obilna /Abundant 40-80% L veliki balvani / Large boulders 60-200 cm D prevladujoča / Dominant > 80 % MP 2.15 EROZIJA / EROSION Erozijo lahko opišemo glede na agens prenosa - voda, veter, gibanje mas (plazovi in podobni pojavi). Opis naj vsebuje tudi odložišče prenesenega materiala. Glavne kategorije / Main categories. N Ni opaziti erozije / No evidence of erosion A Vetrna erozija ali odlaganje / Wind erosion or deposition W Vodna erozija ali naplavljanje / Water erosion - AM Vetrna erozija in odlaganje / Wind erosion and or deposition deposition WS Površinska erozija / Sheet erosion - AD Odlaganje vetra / Deposition by wind WR Brazdasta erozija / Rill erosion - AS Premikanje peska / Shifting sands WG Jarkasta erozija / Gully erosion - AZ Odlaganje soli/Salt deposition WT Erozija s predori / Tunnel erosion WD Vodni nanosi / Deposition by water NK Neznana / Not known phenomena WA Vodna in vetrna erozija / Water and wind M Gibanje mas (palzovi in podobni pojavi) / Mass movement erosion (landslides and similar) Oceni se delež površine, prizadete zaradi erozije in nanosa: The proportion of total area affected by erosion and deposition is estimated: Prizadeta površina / Affected area 0 0% 3 10-25% 1 0-5% 4 25-50% 2 5-10% 5 >50% Težko je opredeliti razrede stopnje erozije, ki so primerni za vse vrste tal, okolja in različne oblike erozije. Razredi so lahko definirani ali za vsak tip ali za kombinacijo erozije in odlaganja ter specifičnih razmer. Na primer: v primeru brazdaste in jarkaste erozije lahko posnamemo globino in razmik; pri površinski eroziji izgubo vrhnjega sloja tal, pri peščinah višino; pri nanesenem materialu debelino plasti. Predlagani so naslednji razredi za opis stopnje erozije: Stopnja erozije / Degree S Neznatna ISlighr. nekaj vidnih poškodb na površinskih horizontih. Prvotne življenjske funkcije večinoma nepoškodovane. M Srednja/ Moderate: odstranitev površinskih horizontov, Prvotne življenjske funkcije delno poškodovane. V Visoka / Severe: površinski horizonti so v celoti odstranjeni in podpovršinski horizonti so izpostavljeni in odkriti. E Ekstremna / Extreme: precejšnje premeščanje globljih podpovršinskih slojev (erodirana krajina). Obdobje aktivnosti pospešene erozije ali odlaganja lahko opišemo tako: Aktivnost / Activity A aktivna sedaj / Active al present R aktivna v nedavni preteklosti (prejšnjih 50 - 100 let) / Active in recent past (previous 50 - 100 years) 11 aktivna v zgodovini / Active in historical times N doba aktivnosti ni znana / Period of activity not known X pospešena in naravna erozija nista razvidni / Accelerated and natural erosion not distinguished MP 2.16 POVRSINSKA ZASKORJENOST 1 SURFACE SEALING Uporablja se za opis skorje, ki je nastala na površini tal, ko je bila zgornja plast tal izsušena. Taka skorja lahko ovira kalitev semena, zmanjša vpijanje vode in pospeši njen odtok. Trdnost (konsistenco) v suhem stanju in debelino skorje opišemo, kot je navedeno spodaj (definicije konsistence so navedene v podpoglavju 3.11): Debelina / Thickness Trdnost / Consistency N ni / None S malo trda / Slightly hard F tanka /Thin < 2 mm H trda 1 Hard M srednja / Medium 2-5 mm V zelo trda / Very hard C debela / Thick 5-20 mm E ekstremno trda / Extremely hard V zelo debela / Very thick > 20 mm MP 2.17 POVRSINSKE RAZPOKE / SURFACE CRACKS Površinske razpoke nastanejo ob izsušitvi na mnogih tleh z veliko vsebnostjo gline. Širino (povprečno ali povprečno in največjo širino) razpok in povprečni razmak med razpokami navedemo v centimetrih in metrih. V rabi so naslednji razredi: Following classes apply: Širina 1 Width [cm] Razmak / Distance between cracks |m| F ozke / Fine < 1 C zelo majhen / Very closely spaced < 0,2 M srednje / Medium 1-2 D majhen / Closely spaced 0,2 - 0,5 W široke 1 Wide 2-5 M srednji / Moderately widely spaced 0,5-2 V zelo široke / Very wide 5-10 W velik / Widely spaced 2-5 E ekstremno široke / Extremely wide >10 V zelo velik / Very widely spaced >5 MP 2.18 SOLI / SALTS Nahajališče površinskih soli lahko opišemo z deležem prekritosti površine, debelino nanosa ter z vrsto soli. The occurrence of surface salt may be described in terms of cover, appearance and type of salt. Površinski delež/ Cover [%] Debelina / Thickness [mm] 0 ga ni / None 0-2 V tanka plast / Thin < 2 1 majhen ! low 2-15 M srednja/ Medium 2-5 2 srednji / Moderate 15 - 40 C debela / Thick 5-20 3 visok / High 40-80 V zelo debela / Very thick > 20 4 prevladujoč / Dominam > 80 3 OPISI TALNIH HORIZONTOV / SOIL HORIZON DESCRIPTION V tem (tretjem) sklopu so predstavljeni parametri, ki vplivajo na nastanek talnih horizontov. Zaporedje je drugačno od tistega, kije predstavljeno v vodniku FAO (1990). Po pripravi in očiščenju talnega profila je predlagano naslednje zaporedje opisovanja: a) razmejitev in opis meja horizontov, b) fotografiranje tal na splošno in - posebne lastnosti - detajlno, c) določitev barve. d) od te točke naprej talni profil blago poškodujemo, ko opisujemo teksturo, skelet, strukturo, konsistenco, poroznost, novotvorbe, cementacijo, glinaste prevleke, e) sledi popis prekoreninjenosti in drugih bioloških aktivnosti in podatki o karbonatih, sadri in soleh, f) na končuje vsak horizont označen z enim ali več simboli, naberemo potrebne vzorce. M 3.1 MEJE HORIZONTOV / HORIZON BOUNDARY Lastnosti mej med talnimi plastmi ali horizonti lahko odražajo procese, ki so izoblikovali tla. V nekaterih primerih odražajo antropogeni vpliv. Meje horizontov so opredeljene z opisi njihove globine, razločnosti in oblike. M Oštevilčenje horizontov / Number Po določitvi meja horizontov je vsak horizont (v terenskem formularju) označen s črko "H" (iz "horizont") in z zaporedno arabsko številko: HI, H2, H3 itn. Čeprav se lahko simboli horizontov spremenijo zaradi novega podatka, se zaporedna številka horizonta pri nadaljnjem opisu talnega profila in vzorčenja nič več ne spremeni. Oštevilčevanje se začne na mejni ploskvi med zrakom in tlemi, ne glede na to, ali je mejna plast organski ali mineralni horizont (glej sliko 3). Op.: Iz slike 3 je razvidno, da so po tem vodniku organske plasti OL (opad), OF (fermentacijska plast) in OH (organska humusna plast) horizonti in da s črko H označujejo tudi histični (t. j. večinoma šotni) horizont! ! ! Če je v poznejši fazi nujna delitev horizonta, naj se prednostno razdeli tako, da se originalna številka ne spremeni, npr. H2 postane H2a in H2b. Če je najden nov horizont, npr., med H2 in H3 in je zelo različen od zgornjega in spodnjega horizonta, mu dodamo številko horizonta, kije še nismo uporabili. Vertikalno zaporedje postane npr.: Hl, H2, H10, H3. M Globina / Depth Za zgornjo in spodnjo globino plasti navedemo maks/min in za njeno debelino od - do, v cm. Primer: 20/25-40/45 cm Globina zgornje in spodnje meje vsakega horizonta je (praviloma) navedena tako, da je izmerjena od površine mineralnega dela tal. Če pa so tla pokrita z organskim(i) horizontom(i), ki je(so): a) merjen(i) od površine tal do litičnega ali paralitičnega stika debel(i) 10 cm ali več ali b) debel(i) 40 cm ali več (op.: to so definicije hističnega horizonta), tedaj se meri globina od površine organskega dela (pokrova) tal. Tako merimo pri histosolih (organskih tleh) globino (namesto višino) meja organskih horizontov. Če so organski horizonti preplitvi in ne ustrezajo navedenim zahtevam, jim izmerimo debelino (oz. višino, oz. negativno globino) od točke 0 (t. j. od površine mineralnega dela tal) navzgor (glej sliko 3). Globina je merjena navpično na nagib talnega profila. Večina mej horizontov se pojavlja v obliki debelejših prehodnih pasov, le pri manjšini so ostri prehodi. Če je potrebno, se povprečni globini doda razpon globin, na primer: 28 (25/31) cm - (do) 45 (39/51) cm. Opomba za klasifikacijo: pomembne globine meja so 10, 25, 50, 100 in 200 cm. Opomba za volumsko vzorčenje: praviloma so vnaprej določene globine vzorčenih plasti (0-5 cm, 5-10 cm; 10-20 cm; 20-40 cm, 40-60 cm, 60-80 cm) merjene z vrha mineralnega dela tal, pri zelo debelih organskih (foličnih, hističnih) horizontih pa z vrha humusnega organskega podhorizonta OH (oz. Oh). : A H2: E Depth 0-12 cm 12-20 cm H1; OL H2: OH H3: A H4: E n—i Depth ■30-26 cm 0-12 cm 12-20 cm H2: A H3: E ■ is n mmml EI8ISKSSSIÜ! ESSHiSHSiiSHii iSuUmiiiiiii Depth Slika 3: Primeri, kako naj opišemo globino horizonta na terenu. Globine so pomembne za opis talnega profila in za vzorčenje. Za namen klasifikacije globino vedno merimo na površju vsakega horizonta, četudi je ta organski ali mineralni. Figure 3: The examples of appropriate field recording of horizon depth. These depths are important for the profde description and for the sampling. For classification purposes the depth always begins at the surface of any soil horizon irrespective of its being an organic or a mineral layer. IVI Razločnost in oblika meja / Distinctness and topography Razločnost meje je odvisna od debeline prehodnega pasu med sosednjima horizontoma. Topografija meje odraža njeno obliko. Razločnost / Distinctness A oster prehod / Abrupt C jasen / Clear G postopen/ Gradual D neizrazit/Diffuse 0-2 cm S ravna / Smooth 2 - 5 cm W valovita / Wavy 5 - 15 cm I žepasta / Irregular > 15 cm B pretrgana / Broken X zamotana / Complex Topografija / Topography skoraj ravna površina žepi so manj globoki kot široki žepi so bolj globoki kot široki prekinjena, pretrgana, lomljena M/O 3.2 FOTOGRAFSKI POSNETKI / PHOTOGRAPHIC RECORDINGS Kakovostne fotografije so pomembne za podatkovno bazo o tleh. Predvsem ne pozabimo na meter z dvobarvno centimetrsko skalo za merilo na vseh fotografijah. Uporabi orodij za določanje merila se izogibamo. Če je orodje, npr., lopata, jo lahko uporabimo tako, da dolžino lopate prikažemo v legendi fotografije. Kontrastom - delno senca, delno sonce - se na sliki za vsako ceno izognemo, tudi z uporabo dežnika za osenčenje talnega profila. Lahko se jim izognemo tudi tako, da uporabimo bliskavico fotoaparata. Če uporabljamo analogno kamero, uporabljajmo vedno enako vrsto filma. Če uporabljamo digitalno kamero, uporabimo resolucijo vsaj 5M točk. Fotografska podatkovna baza o tleh naj vključuje naslednje slike: O splošni posnetek, ki prikazuje geomorfologijo in rastlinstvo področja okoli talnega profila M fotografijo neposredne bližine talnega profila M talni profil po očiščenju in preden so horizonti zarisani na steni talnega profila O slika talnega profila potem, ko so horizonti rahlo označeni O talni profil z delno vidno strukturo na očiščeni površini O talni profil z označenimi mesti vzorčenja o organski horizonti od blizu o sekcije horizontov, npr. na globini, kjer smo vzorčili prostorninsko gostoto tal (BD = bulk density) o posebne zanimivosti M 3.3 BARVA TAL / SOIL COLOUR Barvo talne osnove (matriksa) vsakega horizonta opišemo v vlažnem in v suhem stanju s pomočjo Munselovega barvnega atlasa (Munsell soil color charts). Za potrebe klasifikacije in za določitev nekaterih horizontov je nujen tudi opis barve na odlomljenem, zdrobljenem in zmečkanem talnem materialu (glej Preglednico 4). Z vrednostmi in oznakami hue (npr. 7.5YR, Y = rumeno, R = rdeča) se določi prevladujoča spektralna barva (rdeča, rumena, zelena, modra, vijolična), z vrednostmi value med 1 (črna do temna) in 8 (svetla do bela) se določi svetlost ali temnost (svetlostna stopnja) barve, z vrednostmi chroma od 0 (bleda) do 8 (izrazita) pa se določi jakost barve. Če talna osnova horizonta nima prevladujoče barve, horizont opišemo kot raznobarven (lisast) in navedemo dve ali več barv. K barvnim oznakam naj bi po standardnem Munsellovem barvnem atlasu dodali tudi imena barv (npr.: 10YR3/4 = temna rumenkasto rjava). Pomembne diagnostične vrednosti hue, value in chroma v vlažnem stanju so: Hue od NI do N8, 2.5Y, 5Y, 5G, 5B —> značilne za redukcijske procese oglejevanja Value 4 in 5 —» albični E-horizont, hidromorfhe lastnosti Value <3.5 in chroma<3.5 molični in umbrični A-horizont Chroma 1 in 2 hidromorfne lastnosti Chroma 2 ali manj —> črnozem Value 3.5 ali manj in chroma 1.5 ali manj —» pelični vertisoli Hue 7.5YR ali bolj rdeča in chroma >4 —» kromične lastnosti Hue bolj rdeča od 5YR, value <3.5 rodične lastnosti M/O 3.4 LISAVOST IN PEG AVOST / MOTTLING Lise in pege so drugačne barve od prevladujoče barve tal. Ponavadi nakazujejo, da so bila tla pod izmeničnim vplivom mokrih (redukcijskih) in suhih (oksidacijskih) razmer. Lahko so tudi rezultat preperevanja kamnin. Lisavost in pegavost opišemo z navedbo njihove pogostosti, velikosti, kontrasta, mej in barve. Dodatno lahko opišemo njihovo obliko, lego ali katero drugo lastnost. Opomba za razvrščanje tal po WRB: lise in pege so diagnostične za glejne (pri glejsolih), psevdoglejne (pri planosolih in stagnosolih) in (pri kriosolih) za oksimorfne lastnosti. M Barva / Colour Ponavadi je dovolj, če njihovo barvo opišemo s splošnimi izrazi, skladno z Munsellovim barvnim atlasom (.Munsell soil color charts). M Površinski delež / Abundance Pogostnost (abundanco) navedemo v točnih vrednostih (v %) ali z razredi, ki ponazarjajo delež lisaste / pegaste površine: N brez /None 0% C srednja /Common 5-15% V zelo majhna / Very few 0-2% M velika /Many 15-40% F majhna /Few 2-5% A obilna /Abundant >40% Če je delež lis tolikšen, da razlikovanje med barvo osnove (matrixa) in lis ni mogoče, prevladujočo barvo opišemo kot barvo talnega matriksa. O Velikost / Size Lahko navedemo povprečni premer opazovanih lis / peg (v mm). Za prikaz približnih premerov posameznih lis so v rabi naslednji velikostni razredi: The following classes are used to indicate the approximate diameters of individual mottles. V zelo drobne / Very fine < 2 mm M srednje / Medium 6-20 mm F drobne / Fine 2-6 mm C velike / Coarse > 20 mm O Kontrast / Contrast Barvni kontrast med lisami in matriksom opišemo kot: F šibek /Faint: lisavost je opazna samo z podrobnim ogledom. Barva lis in osnove je enaka, D jasen, razločen / Distinct: četudi ni izrazit, so lise vidne brez težav. Barvni spekter hue in vrednosti tonov value in chroma matriksa lahko razločimo od vrednosti lis. Lahko varira za 2,5 enoti v barvnem spektru ali za nekaj enot v value in chroma, P izrazit, odlično viden /Prominent : lise so očitne. Barvni spekter hue in/ali vrednosti tonov value in/ali chroma matriksa in lis je/so si, posamezno ali v povezavi, nekaj enot narazen. O Meje / Boundary Meje med lisami in matriksom so opisane z debelino prehodne cone. The boundary between mottle and matrix is described according to the thickness of the transition zone. S ostra / Sharp < 0,5mm C jasna /Clear 0,5-2 mm D široka /Diffuse > 2 mm MP 3.5 REDOKS POTENCIAL TAL IN SPREMINJANJE REDUKCIJSKIH LASTNOSTI TAL I SOIL REDOX POTENTIAL AND REDUCTOMORPHIC PROPERTIES Redoks potencial tal označuje zračne razmere in dostopnost nekaterih hranil v tleh. WRB ga uporablja za razvrščanje redoksimorfnih tal. Vrednosti rH < 19 so diagnostične za glejne in psevdoglejne lastnosti. S to terensko metodo določamo glejsole, planosole ter oglejene in stagnične podenote drugih referenčnih grup. Za razvrščanje tal po sistemu WRB je na terenu mogoče uporabiti naslednje postopke: • ali test redukcijskih razmer ali merjenje rH (z elektrometričnim merjenjem Eh v talni raztopini) ali • test vsebnosti Fe2+ ionov s škropljenjem sveže izpostavljene površine z 0,2 % (M/V) a,a dipiridsko raztopino v 10 % (V/V) raztopini acetne kisline. Pri testu ob prisotnosti Fe2* ionov nastane očitna rdečkasto-oranžna barva. Pozor, kemijski pripravki so rahlo toksični, • in opis prisotnosti oksidaeijskih in/ali redukcijskih lis in peg (glej poglavje 3.5). Opomba: glejne lise opišemo čim hitreje, kot je mogoče potem, ko je profil pripravljen, lahko tudi že med kopanjem profila, zaradi hitre oksidacije določenih mineralov. Predhodno opisani terenski preizkusi lahko do določene stopnje bolj ponazorijo dejanske redukcijske razmere v času terenskega dela kot splošno stanje tal. Zaradi enakega razloga je v primerih glejnih tal zelo priporočljiva še posebna pozornost na: • korenine (prisotnost/odsotnost) • podtalno vodo (pokazatelje nihanja ali območja trajne podtalnice itn.) OL 3.6 TEKSTURA FINIH TALNIH DELCEV / TEXTURE OF THE FINE-EARTH FRACTION Terenska ocena teksturnih razredov / Field estimate of textural classes Na terenu teksturne razrede ocenimo po občutku. Zato morajo biti talni vzorci vlažni (čim bolj, vendar ne toliko, da presežejo poljsko kapaciteto tal). Delce, večje od 2 mm (skelet), odstranimo. Glina C Umazani prsti, je lepljiva, mazava, lahko jo oblikujemo (npr. v tanek svaljek), je gosta, zelo plastična, razmazana površina je gladka. Melj Si Prsti umazani, nelepljiv, na občutek mokast (kot smukec). Pesek S Ga ne moremo oblikovati, ne umaže prstov, po občutku je zrnat. Ker praviloma talnim vzorcem določamo teksturo z natančnejšimi laboratorijskimi metodami, prstni poizkus služi predvsem za kontrolo podatkov. Opomba za razvrščanje tal Pomembne diagnostične lastnosti, ki izhajajo iz teksture tal, so: - ilovnato-peščena ali bolj groba tekstura najmanj do -» arenosol globine 100 cm - ilovnato-peščena ali bolj groba tekstura v globini več —» arenična podenota kot 50 cm - 40 % ali več melja v več kot 30 cm debelem horizontu —> siltična (meljasta) podenota znotraj globine 100 cm - 30 % ali več gline (ki se krči - nabreka) v več kot 25 vertična podenota, vertisol cm debeli plasti znotraj globine 100 cm M/O 3.7 SKELETNI DELCI / ROCK FRAGMENTS Prisotnost skeletnih delcev vpliva na prehranske razmere, prepustnost tal, rabo in gospodarjenje s tlemi. Odraža tudi izvor in stopnjo razvoja tal. Velike delce (> 2 mm) opišemo glede na pogostnost, velikost, obliko, stanje glede preperelosti in izvor delcev. Pogostnostni razredi se ujemajo s tistimi za kamenitost in za mineralne grude (nodule). MP Prostorninski delež / Abundance Ocenimo prostorninski delež skeleta. Za pomoč pri ocenjevanju glej Sliko 4. By volume, for estimation see Figure 4. N brez 1 None 0% C srednja / Common 5-15% V zelo majhna / Very few 0-2% M velika / Many 15-40% F majhna / Few 2 - 5 % A obilna / Abundant 40 - 80 % D prevladujoča / Dominant > 80 % Opomba za razvrščanje tal: Pomembne diagnostične lastnosti, ki izhajajo iz abundance skeletnih delcev Manj kot 10 % prostorninski delež finih talnih delcev do gl. 75 cm —> leptosol 40 - 80 % prostorninski delež skeleta: do globine 100 cm -> skeletična podenota v globinah od 50 do 100 cm —> endoskeletična v globinah od 20 do 50 cm —> episkeletična Več kot 80 % prostorninski delež skeleta —» hiperskeletična lut a m EHE um « ■.....i r■...... K 11io% ■BSJ PHHB»"11 %\ Slika 4: Skice za oceno deležev skeleta in lis / peg Figure 4: Charts for estimating proportions of coarse fragments and mottles Velikosti skeletnih delcev / Size of rock fragments Koda Razred Kombinacije razredov F droban drobir 0,2- 0,6 cm FM droban do debel drobir IVI debel drobir 0,6- 2,0 cm MC debel drobir in drobno kamenje C drobno kamenje 2 -6 cm CS drobno do debelo kamenje S debelo kamenje 6- -20 cm SB debelo kamenje in balvani B balvani 20- -60 cm BL balvani in veliki balvani L veliki balvani 60- 200 cm F-C droban drobir do drobno kamenje Code Class Combination of classes (examples) F Fine gravel 0,2- 0,6 cm FM Fine and medium gravel M Medium gravel 0,6- 2,0 cm MC Medium and coarse gravel C Coarse gravel 2 -6 cm CS Coarse gravel and stones S Stones 6- -20 cm SB Stones and boulders B Boulders 20- -60 cm BL Boulders and large boulders L Large boulders 60- 200 cm F-C Fine to coarse gravel Oblika skeletnih delcev / Shape of rock fragments Obliko lahko opišemo kot / The shape may be described as: F ploščat / Flat S A oglat / Angular R ovalen / Sub—rounded okrogel / Rounded Dodatno pa še: O ostrorob (grušč), T toporob (prod) Stanje razpadlosti skeletnih delcev I State of rock fragments weathering F Sveži ali rahlo prepereli / Fresh or slightly weathered: delci kažejo majhno preperevanje ali nobenih znakov. W Prepereli / Weathered, delno preperevanje je nakazano z razbarvanjem in izgubo kristalne oblike v zunanjem delu delca, medtem ko je sredina (jedro) večinoma relativno sveže: fragmenti so nekoliko zgubili na svoji trdnosti. S Zelo prepereli / Strongly weathered: večina, razen najodpornejših mineralov, je zelo _razbarvanih in vsepovsod spremenjenih; delci se razdrobijo pod pritiskom roke._ Izvor skeletnih delcev / Nature of rock fragments Izvor skeletnih delcev opišemo z enakimi izrazi kot za matično podlago (poglavje 2.5). Za primarne mineralne delce lahko uporabljamo druge oznake, npr.: QU kremen / Quartz MI sljuda/Mca Deli posameznih preperelih mineralov (npr. luskice sljude) so lahko manjši od 2 mm v premeru. Nič zato, vseeno jih ne upoštevamo kot skelet. Če so prisotni v znatni količini, take delce posebej omenimo v opisu! 3.8 VONJ TAL / SOIL ODOUR (SCHOENBERG et al. 2002) Opišemo prisotnost vsakega močnega (ostrega) vonja talnega horizonta. Vrsta von ja / Odour - kind Merilo / Criteria N brez / None Ne zaznamo vonja. P petrokemičen / Prisotnost plinastih ali tekočih ogljikovodikov, olj, kreozota Petrochemical (katrana) itn. S žveplast / Sulphurous Prisotnost H2S (žveplovodik: smrdi po pokvarjenih jajcih), ponavadi je povezan z zelo reduciranimi tlemi, ki vsebujejo žveplene sestavine. MP 3.9 ANDICNE TVARINE / ANDIC MATERIAL Tla, nastala iz mladih vulkanskih materialov, imajo pogosto andiene lastnosti: volumno gostoto 0,9 kg/dm3 ali manj in < 10 % gline z lepljivo konsistenco (Ki jo povzroči alofan in/ali ferihidrit). Površinski horizonti z andičnimi lastnostmi so navadno črni, zaradi spajanja alofana s humumusnimi snovmi ali zaradi humumusnih snovi, ki so imobilizirane zaradi aluminija. Andični materiali lahko izkazujejo thiksotropijo, tako da se pod pritiskom ali drgnjenjem spremenijo iz plastično trdnega v utekočinjeno stanje in nazaj v trdno stanje. Če tla vsebujejo andični material, na terenu zabeležimo, ali so tla thiksotropična (»se spremenijo na dotik«) ali ne in če je volumenska (navidezna) gostota izjemno nizka (< 1,0 g/cm5). Test thiksotropije: noževo rezilo porinemo v tla. Če nož naglo izpulimo, bo umazan le od blatne vode, če pa ga pritisnemo v tla in počasi izvlečemo, se na rezilo prilepi velika masa tal. M/O 3.10 STRUKTURA TAL I SOIL STRUCTURE Struktura tal se nanaša na naravno združevanje talnih delcev v ločene talne enote (peds). Strukturni agregati so ločeni med seboj s porami ali praznimi prostori. Najbolje je, da opišemo strukturo tal, ko so tla suha ali rahlo vlažna. V vlažnih ali mokrih razmerah je priporočljivo, da opišemo strukturo tal pozneje, ko se tla osušijo. Za opis strukture tal raje vzamemo iz profila veliko grudo tal, po potrebi iz različnih delov horizonta, kot da bi opazovali strukturo tal in situ. Strukturo tal opišemo z izraženostjo, velikostjo in tipom strukturnih agregatov. Ko talni horizont vsebuje strukturne agregate več kot ene izraženosti, velikosti in vrste, različne vrste agregatov opišemo ločeno in navedemo njihovo razmerje. Izraženost / Grade Pri opisu izraženosti ali stopnje razvitosti strukture tal najprej razvrstimo tla v strukturna (s strukturnimi agregati) ali v skupino brez strukturnih skupkov. Tla brez strukturnih skupkov delimo v brezstrukturna (oz. individualna, iz posameznih zrn oz. primarnih delcev) in v nestrukturna (iz masivnega materiala). Brezstrukturna (iz nevezanega materiala - SG) so sipke ali zelo drobljive konsistence in na prelomu vsebujejo več kot 50 % nepovezanih mineralnih delcev, npr. pesek. Tla z masivno strukturo (MA) so ponavadi močnejše (goste do zbite) konsistence in na prelomu bolj koherentna (npr. vlažna, težka glinasta tla). Masivna tla nadalje definiramo s konsistenco (glej poglavje 3.13). Izraženost / Grade oz. stopnja razvitosti strukture tal je opredeljena kot: WE šibka Strukturni agregati so na profilu komaj opazni, njihove površine so le slabo Weak oblikovane. Ko talno grudo nežno zdrobimo, razpade v mešanico nekaj celih skupkov, mnogo razlomljenih agregatov, prevladuje material brez skupkov. Površina skupkov se le nekoliko razlikuje od njihove notranjosti. MO srednja Strukturni agregati so opazni, njihove površine so jasno izražene. Ko grudo Moderate zdrobimo, talni material razpade v mešanico številnih nepoškodovanih agregatov, nekaj razlomljenih agregatov in nekoliko materiala brez oblike agregata. Površina skupkov se večinoma dobro razlikuje od njihove notranjosti. ST močna Agregatni skupki so jasno vidni, njihove površine so izrazito oblikovane. Ko grudo Strong zdrobimo, talni material večinoma razpade na nepoškodovane agregate. Ponavadi se površina agregatov jasno razlikuje od njihove notranjosti. Lahko oblikujemo tudi kombinirane razrede, npr: Combined classes: WM: šibka do srednja / Weak to moderate MS: srednja do močna / Moderate to strong M Tipi strukture / Type Naravni tipi strukture (oz. oblike strukturnih agregatov) so naslednji: poliedrična Skupki so kockaste ali poliedrične oblike, skoraj enako veliki v vseh treh velikostih. Imajo ravne ali rahlo Blocky zaobljene površine, ki odražajo površine sosednjih agregatov. Priporočljiva je razdelitev na: ostrorobe poliedrične skupke s pretežno ravnimi površinami, ki se križajo pod relativno ostrimi koti, in na subpoliedrične z zaobljenimi robovi in ploskvami, zrnčasta Sferoidi (elipsoidi, paoble) ali poliedri, ki imajo ukrivljene ali nepravilne površine, ki niso oblikovane po Granular površinah sosednjih agregatov. listnata Ravni in tanki (razviti v obeh horizontalnih oseh, z omejeno vertikalo). Ponavadi so lističi postavljeni Platy horizontalno in se večinoma prekrivajo. prizmatična Vertikalna osje daljša kot horizontalni osi. Vertikalni videz jih dobro določa, imajo ravne ali rahlo zaobljene Prismatic površine, ki odražajo površine sosednjih agregatov. Stranice se normalno križajo v relativno ostrih kotih. Prizmatične strukture z zaobljenimi vrhovi razlikujemo kot stebričaste. kamninska Kamninska struktura vključuje fino stratifikacijo nelitične usedline in psevdomorfe preperelih mineralov, ki so Rock structure ohranili svojo lego v odnosu med seboj in do nepreperelih mineralov v saprolitu. klinasta Eliptične, notranje čvrste leče, ki se zaključujejo v ostrih kotih, obdane z gladkimi površinami. Niso omejene Wedge-shaped na vertične (glinene) materiale. mrvičasta Mrvice, ki so praviloma precej porozne, so v glavnem nastale zaradi umetnih motenj, npr. obdelovanja zemlje. Crumbs Če želimo, lahko razločimo posebne primere ali kombinacije strukture, ki so podrazdelitev osnovnih struktur. Predlagani so naslednji razredi: If required, special cases or combinations of structures which are subdivisions of the basic structures may be distinguished. The following codes are recommended: SG individualna (brezstrukturna) / Single grain CO stebričasta / Columnar MA masivna (nestrukturna) / Massive PR prizmatična / Prismatic PM porozno masivna / Porous massive WE klinasta / Wedge-shaped BL poliedrična / Blocky PL lističasta / Platy AB ostrorobapoliedrična/Angular blocky GR zrnčasta/Granular SB subpoliedrična / Subangular blocky CRM mrvičasta / Crumbly Če je prisotna drugotna (sekundarna) struktura, opišemo njeno razmerje do prvotne (primarne) strukture. Lahko sta prisotni obe, prvotna in drugotna struktura (na primer stebričasta in prizmatična struktura); prvotna struktura se lahko poruši v sekundarno strukturo (na primer prizmatična struktura v poliedrično ali kockasto); prvotna struktura se lahko spoji v drugotno strukturo (na primer lističasta v prizmatično). To označimo kot: If a second structure is present, its relation to the first structure is described: CO + PR Obe strukturi sta prisotni. / Both structures present. PR -» AB Primarna je razpadla v sekundarno. / Primary structure breaking into secondary one. PL / PR Ena struktura se je spojila v drugo. / One structure merging into the other. o KONSISTENCA / CONSISTENCE Konsistenca (odpornost tal proti preoblikovanju) se nanaša na stopnjo kohezijskih in adhezijskih sil v tleh - na krhkost, plastičnost, lepljivost in odpornost proti stiskanju. Odvisna je predvsem od količine in tipa gline, organske snovi ter vsebnosti vlage v tleh. Za referenčni opis je potrebna konsistenca v suhem, vlažnem in (za določitev lepljivosti in plastičnosti) mokrem stanju. Če je potrebno, opišemo tudi thixotropijo (ali "se spremene na dotik" - glej poglavje 3.9). Za običajen opis zadostuje opis konsistence v naravnih vlažnostnih razmerah. Mokro in vlažno konsistenco lahko vedno opišemo - če so tla suha, dodamo vzorcu tal vodo. o Konsistenca suhih tal / Consistence when dry Določimo jo z drobljenjem zračno-suhih tal v roki / It is determined by breaking the air-dried soil in the hand : LO rahla / Loose: tla so nepovezana, sipka SO mehka / Soft', zelo slabo povezana in krhka; razdrobijo se v prah ali posamezne mrvice že pod zelo rahlim pritiskom SHA malo trda / Slightly hard, slabo odporna proti pritisku: lahko lomljiva med palcem in kazalcem HA trda / Hard: zmerno odporna proti pritisku, lahko jih razdrobimo v roki, vendar ne med palcem in kazalcem (ampak pri nekoliko močnejšem stisku) VHA zelo trda / Very hard: zelo odporna proti pritisku, z rokami jih drobimo s težavo EHA ekstremno trda / Extremely hard: ekstremno odporna proti pritisku, ne moremo jih zdrobiti z rokami Dodatne kode, ki so včasih potrebne za razločevanje med dvema horizontoma ali plastema, so: / Additional codes, occasionally needed to distinguish between two horizons or layers, are\ SSH mehka do malo trda / Soft to slightly hard SHH malo trda do trda / Slightly hard to hard HVH trda do zelo trda / Hard to very hard o Konsistenca vlažnih tal / Consistence when moist Določimo jo s stiskanjem in drobljenjem vlažnega talnega materiala: LO rahla / Loose: nepovezan talni material VFR zelo drobljiva / Very friable: talni material se drobi že pod zelo nežnim pritiskom, toda pri ponovnem stisku se znova sprime FR drobljiva / Friable: talni material razpade že pod rahlim pritiskom med palcem in kazalcem in se sprime, če ga ponovno stisnemo skupaj. FI Trdna / Firm: talni material se zdrobi pod zmernim pritiskom med palcem in kazalcem, toda jasno je čutiti odpor VFI zelo trdna / Very firm: talni material se drobi le pod močnim pritiskom; med palcem in kazalcem jih komaj lahko zdrobimo EFI ekstremno trdna / Extremely firm: talni material se drobi samo pod zelo močnim pritiskom, ne moremo jih zdrobiti med palcem in kazalcem Dodatne kode so: / Additional codes are: VFF zelo drobljive do drobljive / Very friable to friable FRF drobljive do trdne / Friable to firm FVF trdne do zelo trdne / Firm to very firm o Konsistenca mokrih tal / Consistence when wet Lepljivost je odvisna od vsebnosti vode in od stopnje, do katere je talna struktura porušena. Mokro konsistenco opišemo z opisom lepljivosti in plastičnosti. Ocenjujemo jo pod standardnimi pogoji v vzorcu tal, v katerem je struktura popolnoma uničena in ki vsebuje dovolj vode, da se ustvari čim večja lepljivost. Lepljivost je kakovost adhezijskih sil tal na preostale predmete, ocenjena z opazovanjem njihove adherence, kojih stisnemo med palcem in kazalcem. Stickiness is the quality of adhesion of the soil to other objects, assessed by noting its adherence when pressed between thumb and finger. NST Nelepljiva / Non sticky-, po sprostitvi stiska na palcu in kazalcu ne ostane praktično nič talne mase. SST Slabo lepljiva / Slightly sticky, po stisku se prilepijo tla na palec in kazalec, toda ko ju razpremo, ostane eden od njiju precej čist. ST Lepljiva / Sticky, tla se primejo obeh prstov in bolj teže, da se raztezajo in raztrgajo, kot da popustijo. VST Zelo lepljivo / Very sticky, tla se zelo primejo obeh prstov in se nedvomno raztegnejo, ko prsta ločimo. Dodatne kode so: / Additional codes are\ SSS rahlo lepljiv do lepljiv I Slightly sticky to SVS lepljiv do zelo lepljiv / Sticky to very sticky sticky Plastičnost je sposobnost talnega materiala, da pod pritiskom postopno spremeni obliko in zadrži dano obliko po odstranitvi pritiska. Določimo jo s svaljkanjem tal v žico premera 3 mm, ki jo nato zvijamo. Plasticity is the ability of soil material to change shape continuously under stress and to retain the given shape on removal of stress. It is determined by rolling the soil into a wire about 3 mm in diameter, then bending the wire. NPL Neplastična / Non plastic: dolg, tanek svaljek v obliki žice noče nastati. SPL Slabo plastična / Slightly plastic: svaljek oblikujemo v žico, vendar se ob upogibu takoj prelomi: tla se deformirajo pri zelo majhni sili. PL Plastična / Plastic: žico naredimo, vendar se prelomi, če jo zvijemo v obroč; potrebna je rahla do zmerna obremenitev, da deformiramo talno maso. VPL Zelo plastična / Very plastic: svaljek v obliki žice lahko oblikujemo in zvijemo v obroč: potrebna je močna sila za preoblikovanje tal. Dodatne kode so / Additional codes are: SPP slabo plastično do plastično / Slightly plastic to plastic PVP plastično do zelo plastično / Plastic to very plastic M 3.12 POROZNOST / POROSITY "Prostori" v tleh (kijih ne zavzemajo trdni talni delci) so odvisni od razporeditve primarnih sestavin in skupkov tal, korenin, rovov živali in drugih procesov, ki vplivajo na nastanek tal, kot so nastajanje razpok, premeščanje in izpiranje. Izraz »talni prostor« zajema vse z zrakom in/ali vodo napolnjene prostore v tleh; izraz pore se ponavadi uporablja bolj omejeno in ne vključuje razpok in brazd. Zaradi številnih razlogov bo kvalitativno opisovanje poroznosti zadostovalo. Za verodostojno opisovanje talnega prostora opišemo tip (mehurjaste, cevaste, neenotnih oblik), velikost (v mm) in pogostost; lahko opišemo tudi povezanost (nepovezane, z zoženimi povezavami, dobro povezane) in usmerjenost (vertikalna, horizontalna, poševna, naključna) por. Poroznost je indikator celotnega volumna »talnih prostorov«, vidna je z ročno lupo (10 x), ocenjena na površino in opisana kot odstotni delež površine, ki jo zavzemajo pore. M Delež oz. pogostost por / Abundance 1 zelo nizek / Very low < 2 % 2 nizek / Low 2-5 °/< 3 srednji / Medium 5 - 15 1 4 visok / High 15-40' 5 zelo visok / Very high > 40 % M/O PREVLEKE / CUTANIC FEATURES To poglavje opisuje značilnosti prevlek iz izprane gline ter prevlek drugačne sestave, kot so kalcijev karbonat, mangan, organska snov, melj; sprememb (reorientacij), kot so zglajene in stisnjene površine in koncentracije (konkrecije, izločki), ki so spojene s površinami, toda se pojavljajo kot pege, madeži na ozadju (matrici) (t. i. podkožne prevleke). Vse naštete pojave opišemo glede na njihovo pogostost, kontrast, izvor in lokacijo. Delež oz, pogostost prevlek/ Abundance Pri prevlekah ocenimo, kolikšen delež površin talnih agregatov, kamenja ali por je prevlečenih z njimi. Podobno ocenimo, kolikšen delež talne plasti zavzemajo lamele. brez / None zelo malo / Very few malo / Few srednje / Common 0% 0 - 2 % 2 - 5 % 5-15 % M mnogo / Many 15 - 40 % A obilo / Abundant 40 - 80 % D prevladujejo / Dominant > 80 % Kontrast / Contrast medel Površina prevleke kaže majhno razliko s sosednjo površino. Drobna peščena Faint zrna so v prevleki dobro vidna. Lamele so tanjše od 2 mm. razločen Površina prevlek je razločno bolj gladka ali drugačne barve v primerjavi s Distinct sosednjo površino. Drobna peščena zrna so obdana s prevleko, toda njihovi obrisi so še vidni. Debelina prevlek je od 2 do 5 mm. izrazit Površina prevlek se zelo razlikuje od gladkosti ali barve preostale površine. Prominent Obrisi drobnih zrnc peska niso vidni. Prevleke so debele več kot 5 mm. M Izvor / Nature (type) Izvor prevlek lahko opišemo (SCHOENBERG et al. 2002) kot: PF pritisnjene površine SA peskaste prevleke C glina SF svetleče se površine (kot pri nitičnih lastnostih) CC kalcijev karbonat SL kremen, opal CH glina in humus SI zglajene površine - pretežno razdeljene CS glina in železovi oksidi SN zglajene površine - nerazdeljene GB gibbsit (A1203 • 3H20) SP zglajene površine - delno razdeljene JA jarosit (K2Fe6(S04) • (OH) 12) ST meljaste prevleke MN manganov oksid OR organska snov The nature of coatings may be described as: PF Pressure faces SA Sand coatings C Clay SF Shiny faces (as in nitic properties) CC Calcium carbonate SL Silica (opal) CH Clay and humus SI Slickensides, predominantly intersecting CS Clay and iron oxides SN Slickensides, non-intersecting GB Gibbsite SP Slickensides, partly intersecting JA Jarosite ST Silt coatings MN Manganese oxide OR Organic M Lokacija / Location Navedemo lokacijo prevlek. Za stisnjene in zglajene površine ne navedemo lokacije, ker so po definiciji locirane na površini strukturnih agregatov (skupkov). BR mostovi med peščenimi zrni P skupki CF grobi delci PH horizontalni skupki LA lamele (glinasti trakovi) PV vertikalni skupki NS ni značilne lokacije vo talni prostori (pore, razpoke ...) BR Bridges between sand grains P Ped faces CF Coarse fragments PH Horizontal ped faces LA Lamellae (clay bands) PV Vertical ped faces NS No specific location VO Voids M/O 3.14 CEMENTACIJA IN ZBITOST / CEMENTATION AND COMPACTION Pojavljanje cementacije ali zbitosti v obliki otrdele plasti ali drugače opišemo glede na njihovo kontinuiteto, strukturo, vrsto in stopnjo. Kompaktni materiali imajo v vlažnem stanju trdno ali močnejšo konsistenco in tesno nagnetene delce. Cementiran material ne razpade, če je eno uro potopljen v vodi. M Kontinuiteta / Continuity O B Razdrobljena / Broken: plast je manj kot 50 % cementirana ali zbita in se pojavlja neredno. D Pretrgana / Discontinuous: plast je 50 - 90 % cementirana ali zbita in se redno pojavlja. C Neprekinjena / Continuous: plast je več kot 90 % cementirana ali zbita in rahlo _nalomljena, razpokana._ Struktura / Structure Strukturo (ali zgradbo) cementiranih ali zgoščenih plasti lahko opišemo kot: brez / None: masivna, brez prepoznavne orientacije ploščata / Platy: cementirani ali zgoščeni deli so ploščastih oblik in bolj ali manj horizontalno usmerjeni mehurjasta Vesicular /: plast vsebuje veliko talnih prostorov enakih velikosti, ki so lahko napolnjeni z necementnim materialom pizolitična / Pisolithic: plast je sestavljena iz s cementiranih, okroglastih nodulov (grud) nodulna / Nodular, plast je sestavljena iz s cementiranih nodulov ali konkrecij nepravilnih oblik M Vrsta (tip)/Nature (type) Vrsto povzročitelja cementacije ali dejavnika zgoščevanja opišemo / The cementing agent or compacting activity is described: K karbonati / Carbonates GY sadra / Gypsum Q kremen / Silica C glina / Clay F železovi oksidi / Iron oxides P oranje / Ploughing FM železovo-manganovi oksidi / Iron-manganese oxides O drugo / Others FO železovo-organska snov / Iron-organic matter NK neznan / Not known OL Stopnja / Degree W Ne cementirano in ne zgoščeno / Non-cemented and non-compacted, ni opaziti ne cementacije ne kompaktnosti (vzorec se v vodi razpusti). Zgoščeno, toda ne cementirano / Compacted but non-cemented, kompaktna masa je trša ali bolj lomljiva kot druga primerljiva masa tal (v vodi se razpusti). Slabo cementirana / Weakly cemented, cementna masa je lomljiva in trda, vendar jo M Zmerno cementirana / Moderately cemented: cementirane mase ne moremo zdrobiti v roki, toda je pretrgana (manj kot 90 % talne mase). C Cementirana / Cemented: cementirane mase ne moremo zdrobiti v roki inje neprekinjena (več kot 90 % talne mase). M/O 3.15 NODULI / NODULES Mineralne izločine (noduli) obsegajo veliko raznolikost sekundarnih koncentracij. Znani so postopni prehodi z lisami. Nodule opišemo glede na njihovo pogostost, vrsto, velikost, obliko, trdoto, izvor in barvo, navedemo tudi njihovo prisotnost znotraj talnega horizonta. M Volumenski delež / Abundance (by volume) N brez / None V zelo malo / Very few F malo / Few C povprečno / Common 0% M 0 - 2 % A 2 - 5 % D 5-15 mnogo / Many 15 - 40 % obilno /Abundant 40 - 80 % prevladujoče /Dominan > 80 % Vrsta / Kind kristal / Crystal konkrecija / Concretion: izločeno telo s koncentrično notranjo strukturo, ponavadi cementirano mehka izločina / Soft segregation: od okolne talne mase se razlikuje v barvi in sestavi, toda ni lahko izločljivo kot konkrecija noduli / Nodule: izločeno telo brez notranje organiziranosti ostanki matične podlage / Residual rock fragment: izločena telesa še vedno kažejo kamninsko strukturo Velikost in oblika I Size and shape Velikost / Size V zelo drobni / Very fine F drobni / Fine M srednje veliki / Medium C grobi / Coarse Oblika / Shape < 2 mm R zaobljeni / Rounded (spherical) 2-6 mm E stegnjeni /Elongate 6 - 20 mm F ploščati / Flat > 20 mm I nepravilne oblike / Irregular A oglati / Angular Trdota / Hardness H trdi / Hard: jih ne moremo zdrobiti v roki S mehki / Soft: lahko jih zdrobimo med palcem in kazalcem B oboji / Both: mehki in trdi M Izvor / Nature Nodule opišemo glede na snovni izvor njihove sestave ali nasičenosti. Primeri: Nodules are described according to their composition or impregnating substance. Examples: K karbonati / Carbonales S žveplo / Sulphur KQ karbonati—silikati / Carbonates-silica Q kremen / Silica C glina / Clay F železovi oksidi / Iron oxides CS oksidi gline / Clay-oxides FM Železovo-manganovi oksidi / Iron-manganese oxides GY sadra / Gypsum M manganovi oksidi / Manganese oxides SA sol /Salt NK neznan / Not known Barva / Colour Splošna imena barv so ponavadi zadostna za opis nodulov, podobno kot za opis lisavosti: General colour names are usually sufficient to describe nodules, in the same way as mottles: WH bela / White RY rdečkasto rumena / Reddish yellow RE rdeča / Red GE zelena / Green YR rumeno rdeča / Yellowish red GR siva / Grey BR rjava / Brown BU modra / Blue RB rdeče rjava / Reddish brown BB modrikasto črna / Bluish-black YB rumeno rjava / Yellowish BL črna / Black brown YE rumena / Yellow M 3.16 KORENINE / ROOTS Prisotnost/odsotnost je najbolj bistven podatek, ki ga opišemo. Če je prisotna nenadna sprememba v količini ali/in velikosti korenin, je zelo pomembno, da ugotovimo, zakaj. Morebitni dejavniki, ki omejujejo korenine, so: zgostitev (preveri volumensko gostoto tal), cementacija, pretrgan sistem por itn. Pomemben je kakovostni opis velikosti in pogostosti korenin. Včasih je koristno, da opišemo dodatne informacije, kot so nenadne spremembe v usmerjenosti korenin. Pogostost korenin lahko primerjamo samo znotraj velikostnega razreda. Pogostost tankih in zelo tankih korenin opišemo tako kot prazne prostore, izraženo v številu korenin na kvadratni decimeter. M Velikost (premer) / Size (diameter) VF zelo tanke / Very fine F tanke / Fine M srednje / Medium C grobe / Coarse < 0,5 mm Dodatne oznake so / Additional codes are: 0,5 - 2 mm FF zelo tanke in tanke / Very fine and fine 2-5 mm FM tanke in srednje / Fine and medium > 5 mm MC srednje in grobe / Medium and coarse M Pogostost (število korenin/dm") ! Abundance (number of roots/dm ) Premer / diameter Premer / diameter < 2 mm > 2 mm N brez / None 0 0 V zelo malo / Very few 1 -20 1-2 F malo / Few 20-50 2-5 C srednje / Common 50-200 5-20 M mnogo / Many >200 >20 M Razpoložljiva (efektivna) globina prekoreninjenosti / Effective rooting depth Razpoložljivo (efektivno) globino prekoreninjenosti lahko opredelimo kot globino tal, pri kateri je rast (v gozdu predvsem drevesnih) korenin razločno ustavljena oz. zelo ovirana. Rastlinske vrste imajo svojstveno globino koreninjenja, zato se za efektivno globino (v gozdu) ponavadi uporablja globina koreninjenja glavnih drevesnih vrst obravnavanega rastišča. Na efektivno globino tal vplivajo tudi dejavniki, kot so cementirane, toksične ali zgoščene plasti, litični stik s kompaktno kamnino, strnjene plasti proda ipd. Visok nivo območja trajne podtalnice tudi lahko omejuje globino prekoreninjenosti, a se lahko spremeni po drenaži. Efektivna hidrološka globina je lahko mnogogloblja. Ne glede na očitne okolnosti, kakršna je npr. prisotnost kompaktne kamnine, ugotavljamo, da je ocena efektivne globine tal zelo odvisna od individualne interpretacije. Pri oceni naj bi uporabljali naslednje razrede razpoložljive (efektivne) globine prekoreninjenosti: Efektivna globina tal / Effective soil Depth (po European Soil Geographical Data Base): 0 ni podatka / No information 1 ni ovir za korenine v globinah od 0 do 80 cm / No obstacle to roots between 0 and 80 cm 2 ovire za korenine so v globinah od 60 do 80 cm / Obstacle to roots between 60 and 80 cm depth 3 ovire za korenine so v globinah od 40 do 60 cm / Obstacle to roots between 40 and 60 cm depth 4 ovire za korenine so v globinah od 20 do 40 cm / Obstacle to roots between 20 and 40 cm depth 5 ovire za korenine so v globinah od 0 do 80 cm / Obstacle to roots between 0 and 80 cm depth 6 ovire za korenine so v globinah od 0 do 20 cm / Obstacle to roots between 0 and 20 cm depth 3.17 DRUGE BIOLOŠKE ZNAČILNOSTI / OTHER BIOLOGICAL FEATURES Krtine, mravljišča, legla insektov, iztrebki črvov (glistine, črvojedine), legla, brlogi, gnezda večjih živali opišemo s pogostostjo in vrsto. Dodatno lahko opišemo posebnosti lokacij, oblike, velikost, sestavo ali katero koli drugo značilnost. Pogostost I Abundance Pogostost biološke aktivnosti opišemo s pomočjo splošnih navedenih izrazov / Abundance of biological activity is recorded in the following general descriptive terms: N brez / None F majhna / Few C srednja / Common M velika / Many Vrsta / Kind Primeri bioloških značilnosti so naslednji: B legla (nespecificirana) večjih živali BO prazni veliki brlogi BI naseljeni veliki brlogi C oglje Examples of biological features are the following: B Burrows (unspecified) BO Open large burrows BI Infilled large burrows C Charcoal E kanali deževnikov P glistine T kanali in legla termitov ali mravelj I aktivnost drugih insektov E Earthworm channels P Pedotubules T Termite or ant channels and nests I Other insect activity 3.18 KARBONATI / CARBON A TES Na terenu prisotnost kalcijevega karbonata (CaC03) ugotavljamo tako, da tlem dodamo nekaj kapljic 10 % HCl (ob prisotnosti se penijo ali šumijo). Za horizont naj bi zbirali naslednje podatke: 1. ali je matriks karbonaten ali nekarbonaten (natančno vsebnost karbonata ugotovimo v laboratoriju). Če najdemo sledi karbonata vsaj v enem horizontu profila, potem prisotnost/odsotnost karbonata navedemo za vse horizonte, 2. ali je karbonat vsaj deloma sekundaren (pedogenetskega porekla) ali le primaren (geološki) précipitât, 3. zapišemo podatek o vrsti karbonata (npr.: psevdomicelij - ko npr. korenina, v kateri se koncentrirajo karbonati, odmre, ostane drugotni apnenec v njeni obliki; obeski oz. majhni kapniki ...) Opomba za klasifikacijo: Pomembne vsebnosti karbonatov za klasifikacijo so: - več kot 2 % kalcijevega karbonata - več kot 15 % ekvivalenta kalcijevega karbonata v tleh, ki je vsaj deloma sekundaren —> talni material je karbonaten (kalkaričen) —» s tem je opredeljen karbonatni (kalcijčni) horizont M/O 3.19 SADRA / GYPSUM Sadra (CaS04-2H20) se lahko pojavlja kot ostanek sadraste matične podlage ali kot na novo oblikovana oblika - kot psevdomiceliji, monoklinski kristali (navadno kot gnezda, brade ali prevleke ali kot stegnjene skupine vlaknastih kristalov) ali kot nevezane do zgoščene prašnate akumulacije. MP Prisotnost / Presence Na terenu zadostuje, da zapišemo, ali je sadra prisotna ali ne. Če je, kje je prisotna (v katerem horizontu ...) in kako je prisotna (kristali, prah ... ; je primarna ali sekundarna itn.). Če je sadra prisotna v tleh, je treba narediti priporočila za laboratorij, v katerem vzorcu se ugotavlja vsebnost sadre. OL Vsebnost / Content Če v tleh ni lahko topljivih soli, na terenu sadro lahko ocenimo z merjenjem električne prevodnosti (EC v dS m 1 pri 25 °C) v talni raztopini ( 10 g tal v 25 cm3 vode) po 30 minutah. OL 3.20 LAHKO TOPLJIVE SOLI / READILY SOLUBLE SALTS Lahko topljive soli so bolj topljive od sadre; najpogostejši so kloridi. V tleh vsebnost soli lahko ocenimo z električno prevodnostjo (EC v dS m-1 = mS cm-1), merjeno v nasičeni talni plasti ali v bolj razredčeni suspenziji tal v vodi. Večina klasifikacijskih vrednosti pa tudi podatki o občutljivosti rastlin za sol se nanaša na EC nasičenega ekstrakta, merjenega v laboratoriju. Če med terenskim delom opazimo, da tla vsebujejo topljive soli, priporočila navedemo laboratoriju, v katerih vzorcih naj merijo električno prevodnost. O 3.21 ANTROPOGENO NAREJENI MATERIALI / MAN-MADE MATERIALS Hitro se širijo površine, ki so pretežno ali značilno preoblikovane zaradi človekove aktivnosti, posebno v urbanih in rudniških predelih. Posebno pomembni so antropogeno narejeni materiali, najdeni v tleh; njihova starost, količina, stanje in sestava določajo njihovo trajanje in vpliv na okolje. Opišemo vsak človeški vpliv, npr: - sledi prejšnjega kmetovanja, - prisotnost ročnih izdelkov (npr. keramika), - ostanki prejšnjih zgradb (npr. ruševine), - drugi pojavi morebitnega človekovega izvora (npr. oglje). O 3.22 ANTROPOGENO PRENESENI MATERIALI / HUMAN-TRANSPORTED MATERIALS To so vsi materiali v tleh, ki so po naši oceni antropogeno preneseni na rastišče. Lahko so bili preneseni zaradi potreb kmetijstva (npr. velikopovršinsko terasiranje, ozelenjevanje rudniških jalovin), zaradi človekovega naseljevanja ali preprosto zato, da bi se znebili materiala (npr. deponije). Ti so za tla matična podlaga enako kot, npr., aluvij (rečni nanos). M 3.23 OZNAČEVANJE TALNIH HORIZONTOV / SOIL HORIZON DESIGNATION Izraz horizont označuje plast tal, za katero se predpostavlja, daje nastala v procesih tvorbe tal, v nasprotju s plastmi, ki so nastale s sedimentacijo, aktivnostjo vulkanov ali drugih geoloških dogodkov. Horizonte označimo s simboli. Pri opisovanju talnih profilov smo na terenske obrazce vpisovali in tudi v naših prispevkih o projektu Biosol bomo uporabljali slovenski način označevanja horizontov in drugih talnih plasti (opisan, npr., v URBANČIČ et al., 2005). Smo pa naše označevanje dopolnili z oznakami podrejenih značilnosti glavnih horizontov in talnih plasti po vodnikih FAO (1990, 2006) za opis tal. M Podrejene značilnosti glavnih horizontov in plasti / Subordinate characteristics within master horizons and layers Oznake podrejenih razlik in lastnosti znotraj glavnih horizontov in plasti temeljijo na značilnostih, ki jih opazimo na terenu. Podpisane male črke uporabljamo kot pripono za označevanje posebne vrste glavnih horizontov in plasti ter drugih oblik. Seznam simbolov in izrazi so navedeni v preglednici 3, dodane so tudi obrazložitve. Preglednica 3: Podrejene značilnosti glavnih horizontov Table 3: Subordinate characteristics within master horizons b zasuti horizont o rezidualno kopičenje seskvioksidov c konkrecije ali noduli p oranje ali druge umetne motnje d zgoščena plast (fizično omejuje korenine) q kopičenje pedogentskega kremena f zmrznjena tla r močna redukcija g zelo oglejena s iluvialno kopičenje seskvioksidov h kopičenje organske snovi t iluvialno kopičenje gline i zglajene površine (slickensides) u urbani ali drugi umetni materiali j kopičenje jarosita v plintit k kopičenje pedogentskega karbonata w razvoj barve ali strukture v B m močna cementacija ali strditev x fragipan n pedogenetsko kopičenje izmenljivega Na y pedogenetsko kopičenje sadre @ prisotnost motenj zaradi zaledenelosti z pedogenetsko kopičenje lahko topljivih soli (cryoturbation) M 3.24 VZORČENJE / SAMPLING Vzorci tal profila se lahko nabirajo ali: 1. v enakih količinah po celotni talni plasti. To metodo priporočamo in naj bi jo uporabljali za referenčne (status 1) opise, za katere je zahtevano vzorčenje gostote tal, 2. v enakih količinah znotraj globine 20 cm ali iz središča (območja največje izraženosti) talni plasti ali v enakih presledkih odvzamemo več kot en vzorec iz talni plasti. 2.2 Terenski obrazci za opis talnih profilov Na terenu smo zapisovali podatke na terenske obrazce za opis talnih profilov. Na prvih dveh straneh obrazca smo zabeležili splošne podatke o nahajališču talnega profila, registraciji in lokaciji ter o dejavnikih, ki oblikujejo tla (sliki 6 in 7). Na naslednjih šestih straneh (ali dvanajstih, če je profil sestavljalo več kot pet plasti in manj kot 11) smo opisovali lastnosti talnih plasti, ki smo jih ugotovili na talnem profilu in praviloma tudi vzorčili. Na zadnji strani terenskega obrazca pa je seznam terenske opreme in opis terenskih del (slika 8). Projekt: Ploskev: Oznaka profila: Datum: Opisovalci: Lokacija:. Naklon Koordinate: X _ Dolžina strmine (m):. _ Nadmorska v. (m): Potencialni viri onesnaženja:. Vreme:__ Bližina prometnic: Matična podlaga:. Makro lega v terenu CR ireben (vrti) UP Zgornji del pobočja MSSređiji del pobočja LS Spodnji del pobočja TS \fenožje pobočja BO Dno (ravno) Aluvij Makro lega v ravnini ali zelo položnem terenu HI Zgornji (dvignjeni) del IN Srednji del ravnine LO Spodnji (najnižji) del BO Dno (navpična drenaža) Tip makro reliefa 1 Ravnina 2 Gričevje 3 Hribovje 4 Gorovje 5 Nizka planota (do nad. višine 700 m) 6 Visoka planota Geomorfološki tip makro reliefa 1 Rečni (destmkcijski in akumulacijski) 2 Ledeniški 3 Kraški (apneniški in dolomitni) 4 Obalni Tip krajine 1 Alpsko visokogorje 2 Alpsko hribovje 3 Alpska ravnina 4 Panonsko gričevje 5 Panonska ravnina 6 Dinarska planota 7 Dinarsko podolje in ravnik 8 Sredozemsko flišno brdo 9 Sredozemska kraška planota Oblika mikroreliefa 1 Brez (raven) 2 Valovit 3 Drugo: Makro oblika pobočja is* m is? '- Podnebje 1 Submediteransko 1.1 obalni podtip 1.2 zaledni podtip 2 Zmerno celinsko 2.1 zahodne in južne Slovenije 2.2 osrednje Slovenije 2.3 subpanonsko vzhodne Slovenije 2.4 subpanonsko jugovzhodne Slovenije 3 Gorsko podnebje 3.1 višjega gorskega sveta 3.2 nižjega gorskega sveta in vmesnih dolin zahodne SLO 3.3 nižjega gorskega sveta in vmesnih dolin severne SLO Predhodne vremenske razmere 1 Brez dežja zadnji mesec 2 Brez dežja zadnji teden 3 Brez dežja zadnjih 24 ur 4 Rahel dež v zadnjih 24 urah 5 Močan dež ali neurje v zadnjih 24 urah 6 Ekstremno močan dež ali snežna brozga 7 Drugo: Razvojna faza sestoja: Raba tal: 1 Naravni gozd in gozdna krajina (pretežno naravna 1.1 Naravni gozd in gozdna krajina brez sečnje 1.2 Naravni gozd in gozdna krajina s prebiralno sečnjo 1.3 Naravni gozd in gozdna krajina • gobseki 2 Plantažno gozdarstvo (pretežno sajeno) 2.2 Plantažno gozdarstvo brez sečnje 2.3 Plantažno gozdarstvo s prebiralno sečnjo 2.4 Plantažno gozdrastvo - goloseki 4 Kmetijsko-gozdarska 5 Zavarovana narava 6 Kmetijska raba_______ 7 Zaraščajoča površina 8 Drugo:_ Divje živali zavarovane DA NE Paša domačih živali DA NE S katerimi živalmi:__________ SESTAVA VEGETACIJE VRSTA in dominantnost % POKRITOSTI POVRŠINE Vegetacijski tip Sklenjen gozd 1 Zimzelen (iglavci) 2 Mešan 3 Listnat 4 Na sušnih rastiščih Grmišče 1 Zimzeleno (iglavci) 2 Mešano 3 Listnato 4 Na sušnih rastiščih Gozdnata krajina 1 Zimzetena (iglavci) 2 Mešana 3 Listnata 4 Na sušnih rastiščih Pritlikavo grmišče 1 Zimzeleno (iglavci) 2 Mešano 3 Listnato 4 Na sušnih rastiščih Travnato - zeliščno rastje 1 Visoka travišča 2 Nizka travišča 3 Srednja travišča 4 Zelišča Človekovvpliv 1 Brez vpliva 2 Ni znan 3 Vegetacija le mab motena 4 Vegetacija srednje motena 5 Vegetacija zelo motena 7 Terasiranje 8 Oranje 9 Rezanje ruše, šote 10 Obdelovanje površinskih p 11 Drugo: Erozija 1 Ni opaziti erozije 2 Vodna erozija ali naplavljanje 2.1 Površinska erozija 2.2 Brazdasta erozija 2.3 Jarkasta erozija 2.4 Erozija s predori 2.5 Vodni nanosi 3 Vodna in vetrna erozija Prizadeta površina: 10% 2 0-5% 35-10% 4 10-25 % 525-50 % 6 >50 % Stopnja: 1 Neznatna, 2 Srednja, 3 Visoka, 4 Ekstremna Aktivnost: 1 Aktivna sedaj 2 Aktivna v nedavni pretekbsti (prejšnjih 50-100 let) 3 Aktivna v zgodovini 4 Doba aktivnosti ni znana 5 Pospešena in naravna erozija ni razvidna Drugi klimatski podatki: 1 Povprečna letna temperatura: 2 Povprečne letne padavine: 3 Drugo: Slika 6: Prva stran terenskega obrazca za opis splošnih podatkov o nahajališču talnega profila, registraciji in lokaciji ter dejavnikov, ki oblikujejo tla. Figure 6: The first side of the field form for general data description on soil profile site, registration, and location and on soil forming factors. Poplave Pogostnost 1 Ni 2 Na dve leti 3 Dnevno 4 Enkrat na 2 - 4 leta 5 Tedensko 6 Enkrat vsakih 5-10 let 7 Mesečno 8 Redko (manj kot 1x na 10 let) 9 Letno 10 Nepoznano Trajanje 1 manj kot 1 dan na leto, 21-15 dni, 3 15-30 dni, 4 30-90 dni, 5 90-180 dni, 6 180-360 dni Globina 1 Zelo plitvo 0-25 cm, 2 Plitvo 25-50 cm, 3 Zmerno globoko 50-100 cm, 4Globoko 100-150 cm, 5 Zelo globoko > 150 cm, 6 Nenehno se spreminjajoča Podtalna voda 1 Ni opaziti 2 Zelo plitvo 0-25 cm 3 Plitvo 25-50 cm 4 Zmerno globoko 50-100 cm 5 Globoko 100-150 cm 6 Zelo globoko >150 cm Opombe: Prepustnost tal za vodo 1 Prekomerno odcedna tla 2 Včasih prekomerno drenirana 3 Dobro prepustna, optimalno vlažna 4 Srednje dobro prepustna 5 Nekoliko slabše (nepopolno) prepustna 6 Slabo prepustna 7 Zelo slabo prepustna tla Dostopnost vode za glavne rastlinske vrste 1 nezadostno, 2 zadostno, 3 prekomerno Nasičenost tal z vodo 1 Nikoli nasičena 2 Redko nasičena (nekaj dni v posameznem letu) 3 Nasičena za kratka obdobja v večini let (do 30 dni) 4 Nasičena za dolga obdobja vsako leto 5 Vedno nasičeno 6 Nepoznano Površinski vodni tokovi 1 Ribnik, luža 2 Ne priteka, ne doteka 3 Počasi odteka 4 Zmerno deroč odtok 5 Deroč odtok_ Fotografije: Površinska skalovitost Pokritost: 1 Brez skal 0 % 2 Zelo majhna 0-2 % 3 Majhna 2-5 % 4 Srednja 5-15% 5 Precejšnja 15-40% 6 Obilna 40-80 % 7 Prevladujoča >80 % Razdalja med skalami 1 > 50 m 2 20 - 50 m 3 5 - 20 m 4 2 - 5 m 5 < 2 m Površinska kamnitost Pokritost 1 Brez kamenja 0 % 2 Zelo majhna 0-2 % 3 Majhna 2-5 % 4 Srednja 5-15% 5 Precejšnja 15-40 % 6 Obilna 40-80 % 7 Prevladujoča > 80 % Velikostni razredi 1 Droban drobir 0,2-0,6 cm 2 Debel drobir 0,6-2,0 cm 3 Drobno kamenje 2-6 cm 4 Debelo kamenje 6-20 cm 5 Balvani 20-60 cm 6 Veliki balvani 60-200 cm Površinske razpoke Širina (cm) . 1 Ozke < 1 2 Srednje 1-2 3 Široke 2-5 4 Zelo široke 5-10 5 Ekstremno široke > 10 Razmak (m): 1 Zelo majhen < 0,2 2 Majhen 0,2-0,5 3 Srednji 0,5-2 4 Velik 2-5 5 Zelo velik > 5 Površinska zaskorjenost Debelina 1 ni 2 Tanka < 2 mm 3 Srednja 2-5 mm 4 Debela 5-20 mm 5 Zelo debela > 20 mm Trdnost 1 Malo trda 2 Trda 3 Zelo trda 4 Ekstremno trda Prisotnost soli (pov. delež, debelina): Skica lokacije Skica profila Pobrani vzorci: Slika 7: Druga stran terenskega obrazca za opis dejavnikov, ki oblikujejo tla in za skiciranje lokacije in zgradbe talnega profila. Figure 7: The second side of the field form for description of soil forming factors and for sketching soil profile location and composition. SEZNAM TERENSKE OPREME • ključ in potni nalog za avto • avto karta • atlas Slovenije • 1 x GPS za določitev koordinat • 1 x digitalni fotoaparat • 1 x baterije, • 1 x spominska kartica • 1 x stativ • 1 x polnilec baterij za v avto • 1 x svetlobni zaslon V nahrbtnikih: mapa s svinčniki navodila za dostop na ploskev dovoljenje za dostop in delo od? stari (I. 1994/95) izpolnjeni obrazci navodila za opis ploskve in profila obrazci za opis ploskve in profila beležka za globine tal na vzorčenih mestih... Munsell barvni atlas 1 kompas 1 višinomer 1 klinometer 1 leča (10x) 4 kovinski merilni trakovi (3 m) 1 mizarski rdeče bel meter (za fotografije) steklenička z 10 % HCl in kapalko steklenica z vodo plastične vrečke za vzorce etikete za označitev vzorcev mrežaste vreče za prenašanje vzorcev vodoodporni flomastri 4 vrtne škarje 4 noži 2 lopatki za jemanje vzorcev strgača za opad V prtljažniku: škatla za manjša orodja 1 velika (14 dm) valjasta sonda 0 7 cm 2 mali (8 dm) valjasti sondi 0 7 cm 2 glavi za zabijanje, 2 droga za izvlek nosilne vreče zanje ščetka in krpa za čiščenje sonde metlica za čiščenje profila 2 bata za zabijanje 1 dvigalka z žicami 2 lopati 1 tžlebasti sveder za preiskavo tal 1 holandski sveder z ušesom 1 ploščate vile 1 kramp 1 krampič 1 vojaška lopatka 1 sekira 1 lomilka 1 geološko kladivo 2 vedra 4 pladnji za nabiranje vzorcev 5 lesenih okvirjev 25 x 25 cm 20 klinov za pritrditev okvirjev mali valjčki (5 cm3) za kvantitativne vzorce deska za zabijanje, pokrovčki, kladivo tehtnica Osebna zaščita: podloge za sedenje, lovski stolček... prva pomoč (v avtu) repelent (proti klopom, komarjem) dežnik, pelerina rokavice pitna voda, malica (sončna) očala, kapa Slika 8: Zadnja stran terenskega obrazca s seznamom terenske opreme in z opisom terenskih del Figure 8: The last side of the field form with the list of field equipment and field works description OPIS TERENSKIH DEL • prihod na teren na mesto BM 16x16 km trakta s štirimi ogljišči z vso opremo (predvidoma 4 sodelavci); • poiskati količek ogljišča, ki je bilo vzorčeno pred 10 leti (če še je oz. na osnovi stare skice lokacij dreves čimbolje locirati to ogljišče); • blizu tega mesta, ko po sondiranju s T sondo najdemo ustrezno vzorčno mesto, pritrdimo središčni leseni okvir in zapišemo morfološke lastnosti na mestu vzorčenja. Nato najmanj 5 metrov od tega mesta proti severu, jugu, vzhodu in zahodu najdemo ostala 4 vzorčna mesta, na njih pritrdimo 4 okvirje, zapišemo morfološke lastnosti teh tal v beležko. Tačas lahko kateri od sodelavcev izpolni obrazec s splošnimi podatki o rastišču; • nato poiščemo za teh 5 vzorčnih mest reprezentativno mesto za izkop talnega profila, ki mora biti izven »kvadrata« trakta in kakih 10 do 20 metrov oddaljen od oglišča; • dva sodelavca izkopljeta profil (priporočljivo je, da prej odvzameta kvalitativne vzorce tankih zgornjih plasti), dva medtem odvzemata kvantitativne vzorce organskih plasti (s pomočjo okvirja, Ol, Of, Oh) in mineralnih plasti (z valjasto sondo 0 7 cm, M5 3x, M10 3x, M20 2x, M40 1x, M60 1x, M80 1x) iz vzorčnih mest; • ko je profil izkopan, se ga fotografira, nato opiše in iz njegovih genetskih horizontov odvzame zadostno količino kvalitativnih vzorcev (ok. 1 kg vsak). Iz vsakega mineralnega horizonta (lahko) vzamemo 5 kvantitativnih vzorcev s 5 cm3 valjčki; • kvantitativne in kvalitativne vzorce se daje v polivinilaste vrečke, ki se jih označi z ustrezno označenimi etiketami (se jo prilepi na vrečko ali npr. v dežju se jo da v vrečko), te pa v vreče »za krompir«...Na obrazcu za sprejem vzorcev v laboratorij se označi debeline vzorčenih organskih plasti in iz katerih globin so bili odvzeti vzorci... • vzorce se na inštitutu da v hladilnik zaradi določevanja mikorize v koreninah. 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3 RESULTS AND DISCUSSION Vsaka ploskev na 16 x 16-kilometrski mreži ima sicer mednarodno identifikacijsko številko (najmanjšo - 31 - ima ploskev I6, največjo - 4001 - pa J4), vendar smo pri delu zaradi lažje predstave o legi ploskev večinoma uporabljali delovne kode ploskev, ki imajo črkovno oznako za zemljepisno dolžino in številčno za zemljepisno širino. Tako najbolj zahodno ležita ploskvi s črkovno oznako B (b6, B7, y = 13° 38'), najbolj vzhodno ploskvi z oznako N (N2, N3, y = 16° 8'), najbolj severno ploskve s številčno oznako 2 (I2, J2, N2, x = 46° 36'), najbolj južno pa ploskve s številčno oznako 9 (D9, F9, H9, I9, x = 45° 36'). Ploskve ležijo v razponu od 110 m (3. višinski razred, ploskev B7) do 1497 m (30. višinski razred, ploskev C4) nad morjem. Največ ploskev leži v predgorskem pasu od 300 do 600 m n. m. Na najviše ležečih ploskvah (C4, G4) so v ostrih podnebnih razmerah nastala le organska tla z naj debelejšima organskima horizontoma (na profilih sta bila v povprečju debela 93 cm in 65 cm), toda brez mineralnega dela tal. Povprečno so bili organski horizonti profilov debeli 8,5 cm, povprečna efektivna globina prekoreninjenosti tal je bila 77,3 cm (največja 150 cm), povprečna globina mineralnega dela tal pa 77,4 cm (največja 188 cm). Štirinajst ploskev (31 %) poraščajo listnati gozdovi, devet (20 %) gozdovi iglavcev, 22 ploskev (49 %) pa mešani gozdovi (preglednica 5). Meteorološki podatki, navedeni v preglednici 5, so pridobljeni iz digitaliziranih meteoroloških kart (ARSO 2006). Iz njih izhaja, da so najnižje povprečne letne temperature (3 do 5°C) na visokogorskih ploskvah (C3, C4, F9, G4, J3), najvišje (10 do 12°C) pa imajo nižinske in predgorske ploskve v vzhodni Sloveniji (L4, M4, N2, N3) in na Primorskem (B6, B7, C8). Na teh primorskih ploskvah je tudi najmanjše povprečno število dni s snežno odejo v sezoni. Najnižje povprečne letne padavine (897 mm) so ugotovljene za ploskev Bunčane ob Muri (N2), najvišje (več kot 2500 mm) pa tudi največje povprečno število dni s snežno odejo v sezoni pa za ploskvi Fužinske planine (C4) in Kneža (C5) v Julijskih Alpah. Na največ ploskvah je na leto od 1200 do 1600 mm padavin (sliki 9, 10). Najnižje povprečne letne potencialne evapo-transpiracije izkazujejo visokogorske ploskve C4, G4 in J3, najvišjo pa nižinska primorska ploskev B7. Podnebje je pomemben tlotvorni dejavnik. Tako, npr., na ploskvah v višjih legah praviloma vladajo humidnejše in hladnejše podnebne razmere, v katerih poteka mineralizacija organske snovi počasneje, zato imajo njihova tla na splošno debelejše organske horizonte od tistih v nižjih DK Krajevno ime PL DAT LATIT LONGIT ELEV Ohor ROOT DEPTH Location (°. '. '') (50 m) (cm) (cm) (cm) B6 Baske 2521 2006-08-16 +46.01.37 + 13.38.33 11 4,5 131 131 B7 Merljaki 2680 2006-08-22 +45.53.02 + 13.38.50 3 2,5 120 122 C3 Martuljek 2200 2006-06-21 +46.27.46 + 13.50.21 23 21,5 40 40 C4 Fužinske planine 195 2006-06-27 +46.19.03 + 13.50.38 30 93 90 0 C5 Kneža 2512 2006-07-31 +46.10.20 + 13.50.51 15 5 33 33 C6 Gorenja Trebuša 889 2006-06-23 +46.01.48 + 13.51.00 10 3 61 61 C8 Križ 2685 2006-04-13 +45.44.29 + 13.51.04 7 10,5 55 55 Preglednica 4: Delovna koda ploskve (DK), krajevno ime, mednarodna identifikacijska številka ploskve (PL), datum opisa talnega profila (DAT), geografska širina (LATIT) in dolžina (LONGIT) ploskve (v stopinjah, minutah, sekundah), njena nadmorska višina, navedena v razredih s 50-m intervali (ELEV), debelina organskega horizonta (Ohor), efektivna globina prekoreninjenosti (ROOT) in reducirana z naklonom terena, povprečna globina mineralnega dela tal (DEPTH) reprezentančnega talnega profila. Table 4: Working code of the plot (DK), geographical name, international plot identification number (PL), data of the soil profile description (DAT), latitude (LATIT) and longitude (LONGIT) of the plot (in grades, minutes, seconds), its elevation in 50 m interval classes (ELEV), organic horizon thickness (Ohor), effective rooting depth (ROOT) and, reduced by the terrain sloping, average depth of the mineral part of soil (DEPTH) of the representative soil profile. DK Krajevno ime PL DAT LATIT LONGIT ELEV Ohor ROOT DEPTH D4 Zajama 190 2006-08-08 +46.19.11 +14.03.08 21 6 76 76 D8 Smolovec 971 2006-04-20 +45.44.38 +14.03.42 14 10,5 75 75 D9 Padež 2695 2006-04-25 +45.35.59 +14.03.51 11 5,5 88 88 E4 Ljubno na Gor. 242 2006-08-11 +46.19.17 +14.15.36 11 3,5 100 100 E5 Lubnik 2301 2006-07-18 +46.10.39 +14.15.42 11 4 89 89 E7 Ravnik 716 2006-05-05 +45.53.21 +14.15.58 11 3 60 63 F7 Rakitna 2574 2006-07-27 +45.53.27 +14.28.17 16 3,5 50 67 F8 Križna jama 587 2006-05-04 +45.44.46 +14.28.25 13 4 48 48 F9 Snežnik 574 2006-05-12 +45.36.07 +14.28.28 25 11 38 38 G4 Podvolovljek 83 2006-05-15 +46.19.29 +14.40.31 25 65 57 0 G5 Rafolče 2553 2006-08-29 +46.10.47 +14.40.36 10 5 35 35 G6 Besnica 2565 2006-05-11 +46.56.07 +14.40.14 12 4 82 82 G7 Čušperk 2575 2006-06-29 +45.53.26 +14.40.42 13 4 40 60 H3 Kavšak 279 2006-06-20 +46.28.07 +14.52.51 19 8 130 130 H4 Okonina 119 2006-07-26 +46.19.24 +14.52.57 9 4 51 51 H5 Trojane 827 2005-11-17 +46.10.48 +14.53.00 14 5 51 51 H6 Jelša 815 2006-05-18 +46.02.08 +14.53.15 8 10,5 63 63 H7 Sela pri Šumberku 1042 2006-06-26 +45.53.31 +14.53.07 12 6 150 188 H8 Hinje 2583 2006-08-24 +45.44.51 +14.53.02 8 4 54 59 H9 Stojna 154 2006-06-07 +45.36.13 +14.53.06 14 5,5 82 82 I2 Gortina 321 2006-05-23 +46.36.37 +15.05.30 13 4 64 64 I4 Andraž 408 2006-06-30 +46.19.27 +15.05.27 8 4 93 93 I5 Čeče 762 2006-07-25 +46.10.44 +15.05.23 12 3,5 74 74 I6 Gradišče 31 2006-07-20 +46.02.07 +15.05.22 14 5 47 47 I8 Draganja sela 1122 2006-05-31 +45.44.50 +15.05.25 7 1,5 90 120 I9 Sredgora 4000 2006-08-28 +45.36.12 +15.05.26 17 4 52 52 J2 Remšnik 479 2006-05-22 +46.36.39 +15.18.04 11 5 109 109 J3 Komisija 2656 2006-06-22 +46.28.03 +15.17.59 27 7,5 88 88 J4 Pogorelec 4001 2006-08-31 +46.19.23 +15.17.58 8 2 90 104 J5 Svetina 2641 2006-08-10 +46.10.44 +15.17.54 16 4 87 87 J6 Ledina - Sevnica 37 2006-08-09 +46.02.05 +15.17.49 8 5 41 41 J8 Trdinov vrh 1148 2006-06-08 +45.44.50 +15.17.44 16 3,5 80 98 K4 Kolačno 426 2006-07-17 +46.19.20 +15.30.23 7 5 122 122 L3 Dravski Dvor 2669 2006-08-17 +46.27.54 +15.42.58 6 3 70 72 L4 Rabuda 2400 2006-08-18 +46.19.19 +15.42.52 8 4 94 94 M4 Gruškovje 533 2006-06-28 +46.19.11 +15.55.18 6 2,5 87 87 N2 Bunčani 2679 2006-08-23 +46.36.20 +16.08.09 4 2 120 120 N3 Runeč 537 2006-05-16 +46.27.43 +16.07.58 6 4,5 120 122 Povpr. /Average 815 2006-05-18 +46.02.08 +14.53.15 13 8,5 77,3 77,4 Najmanj /Min. 31 2005-11-17 +45.36.13 +13.38.33 3 1,5 33 0 Največ / Max. 4001 2006-08-31 +46.36.39 +16.08.09 30 93,0 150 188 Preglednica 5: Delovna koda (DK) in krajevno ime ploskve (LOCATION), raba tal (USE, 311 = gozd listavcev, 312 = gozd iglavcev, 313 = mešan gozd), povprečna letna temperatura (T, v °C), padavine (P, v mm), število dni s snegom (SNOW), osončenost (SUN, v W/m2), potencialna evapotranspiracija (EVAPO, v mm), De Martonnov indeks (DEMAR = P/(T + 10°)), tip podnebja (CLIM, 1 = rahlo humidno podnebje (pri vrednostih DEMAR 25 do 50), 2 = zmerno humidna klima (DEMAR 51 do 100), 3= intenzivno humidna klima (DEMAR 101 do 200)). Meteorološki podatki so povzeti po ARS (2006). Table 5: Working code (DK) and geographical name of the plot (LOCATION), soil use (USE, 311 = deciduous forest, 312 = evergreen forest, 313 = semi-deciduous forest), average yearly temperature (T, in °C), precipitation (P, in mm), number of days with snow (SNOW), insolation (SUN, in W/m2), potential evapotranspiration (EVAPO, in mm), De Martonn index (DEMAR =P/(T + 10°)), climate type (CLIM, 1 = slightly humid climate (DEMAR 25 to 51), 2 = moderately humid climate (DEMAR 51 to 100), 3 = intensively humid climate (DEMAR 101 to 200)). Meteorological data according to ARS (2006). DK Location USE T P SNOW SUN EVAPO DEMAR CLIM B6 Baske 311 10 2202 27 4435 656,0 110,1 3 B7 Merljaki 311 12 1493 3 4458 754,9 67,8 2 C3 Martuljek 313 5 2090 136 3234 517,7 139,3 3 C4 Fužinske planine 312 3 2551 151 4427 345,7 196,3 3 C5 Kneža 311 8 2581 63 3595 596,8 143,4 3 C6 Gorenja Trebuša 313 9 2149 51 4295 646,4 113,1 3 C8 Križ 312 11 1456 6 4785 695,5 69,3 2 D4 Zajama 312 7 1842 86 3706 625,5 108,4 3 D8 Smolovec 311 8 1825 40 4616 587,7 101,4 3 D9 Padež 311 9 1653 30 4292 630,2 87,0 2 E4 Ljubno na Gor. 313 8 1521 58 4406 632,3 84,5 2 E5 Lubnik 313 8 1799 65 3204 632,3 99,9 2 E7 Ravnik 312 8 1788 55 4401 621,0 99,3 2 F7 Rakitna 313 6 1654 82 4552 534,2 103,4 3 F8 Križna jama 313 7 1607 71 4316 576,4 94,5 2 F9 Snežnik 313 4 2358 114 3652 429,7 168,4 3 G4 Podvolovljek 313 4 2067 115 4321 331,8 147,6 3 G5 Rafolče 313 8 1416 47 4329 619,5 78,7 2 G6 Besnica 311 8 1383 56 4603 636,1 76,8 2 G7 Čušperk 311 8 1514 67 4472 635,2 84,1 2 H3 Kavšak 312 6 1628 93 4511 507,1 101,8 3 H4 Okonina 313 9 1484 49 4338 639,4 78,1 2 H5 Trojane 313 8 1451 60 3717 603,2 80,6 2 H6 Jelša 313 9 1313 44 4305 712,1 69,1 2 H7 Sela pri Šumberku 313 8 1316 55 4459 698,4 73,1 2 H8 Hinje 311 9 1471 59 4379 683,3 77,4 2 H9 Stojna 311 8 1607 64 3986 641,9 89,3 2 I2 Gortina 313 8 1206 65 4777 594,3 67,0 2 I4 Andraž 313 9 1278 48 4394 637,3 67,3 2 I5 Čeče 313 8 1370 56 4602 600,4 76,1 2 I6 Gradišče 313 8 1300 63 4822 585,8 72,2 2 I8 Draganja sela 313 9 1434 52 4342 672,6 75,5 2 I9 Sredgora 311 7 1596 82 3897 534,3 93,9 2 J2 Remšnik 312 8 1294 72 4270 582,0 71,9 2 J3 Komisija 312 4 1929 135 4600 379,4 137,8 3 J4 Pogorelec 312 9 1180 47 4471 626,0 62,1 2 J5 Svetina 313 8 1448 66 4538 539,7 80,5 2 DK Location USE T P SNOW SUN EVAPO DEMAR CLIM J6 Ledina - Sevnica 313 9 1210 41 4314 650,8 63,7 2 J8 Trdinov vrh 311 8 1344 71 - 537,4 74,7 2 K4 Kolačno 313 9 1245 38 4442 649,6 65,5 2 L3 Dravski Dvor 312 9 1123 42 4443 685,0 59,1 2 L4 Rabuda 311 10 1231 46 4019 656,3 61,5 2 M4 Gruškovje 313 10 1165 49 4210 695,7 58,2 2 N2 Bunčani 311 10 897 36 4509 693,2 47,2 1 N3 Runeč 311 10 1051 47 4386 709,6 52,5 2 Povpr. /Average 312 8 1567 62 4292 604,9 89,5 2 Najmanj /Min. 311 3 897 3 3204 331,8 47,2 1 Največ / Max. 313 12 2581 151 4822 754,9 196,3 3 Slika 9: Frekvenčna porazdelitev ploskev po 200-mm padavinskih razredih Figure 9: Frequential arrangement of the plots according to 200-mm precipitation classes Slika 10: Porazdelitev ploskev glede na povprečno letno temperaturo (v °C) in količine padavin (v mm) Figure 10: Arrangement of the planes according to the average yearly temperature (in °C) and precipitation quantity (in mm) 100 120 De Martonnov indeks Slika 11: Odvisnost debelin (v cm) organskih horizontov O BioSoil reprezentančnih talnih profilov od De Martonnovih indeksov njihovih ploskev Figure 11: Dependence of the organic horizons of the O BioSoil representative soil profiles thickness (in cm) upon De Martonn's indexes of their plots_ Slika 12: Analiza variance (ANOVA) debelin (v cm) organskih horizontov O BioSoil reprezentančnih talnih profilov po dveh tipih podnebja (zmerno humidnem in intenzivno humidnem) Figure 12: Variance analysis (ANOVA) of organic horizons O BioSoil representative soil profiles thicknesses (in cm) according to two types of climate (moderately humid and intensively humid) legah (slika 11). Take razmere in procesi so v veliki meri prispevali, da so imela tla profilov ploskev z intenzivnim humidnim podnebjem v povprečju še enkrat debelejši organski horizont kot tisti v zmerno humidnem podnebju (slika 12). 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS Navedena navodila za opis talnega profila so zaradi njihove poenotene uporabe omogočila obdelave in primerjave podatkov o tleh in tudi drugih rastiščnih dejavnikih od vseh udeležencev programa BioSoil. Z njimi so ustrezno zajeti splošni podatki o profilih ter zelo natančno obravnavani in razčlenjeni številni dejavniki, ki oblikujejo tla, pa tudi značilnosti talnih plasti profilov. Slovenski strokovnjaki za tla in sorodna področja potrebujemo podobna, le nekoliko prilagojena (ali enaka) navodila za natančna pedološka proučevanja gozdnih rastišč. Slika 13: Dobra fotografija profila je nosilec mnogih podatkov in informacij. Fotografiranje profila na ploskvi G5 - Pogorelec (foto: T. Kralj). Figure 13: A good photography carries many data and information. Taking a photo of the profile in the plot G5 - Pogorelec (Photo: T. Kralj) Slika 15: Fotografija lokacije profila s prikazom njegove lege v prostoru je pomembna za interpretacijo in razumevanje talnih lastnosti. Primer lokacije profila na ploskvi D8 - Smolovec: flišnata matična podlaga, rastišče Castaneo-Fagetum (foto: T. Kralj). Figure 15: A photo of the profile location presenting its situation in the space is important for the interpretation and understanding of soil characteristics. An example of profile location in the plot D8 - Smolovec: flysch parent material, Castaneo-Fagetum site (Photo: T. Kralj) Podnebje je pomemben tlotvorni dejavnik. Njegovi vplivi so v veliki meri vzrok, da imajo tla profilov v višjih legah na splošno debelejše organske horizonte od tistih v nižjih legah in tla profilov ploskev z intenzivno humidnim podnebjem v povprečju še enkrat debelejše organske horizonte od tistih v zmerno humidnem podnebju. 5 POVZETEK Gozdarski inštitut je na ploskvah slovenske gozdarske 16 x 16-km mreže izvedel mednarodni Slika 14: Na profilih smo označili meje posameznih horizontov. Primer distričnih rjavih tal na ploskvi H6 - Jelša (foto: T. Kralj). Figure 14: We marked the boundaries of individual horizons on the profiles. An example of dystric brown soil in the plot H6 - Jelša (Photo: T. Kralj) Slika 16: Ugodne podnebne razmere vplivajo na hitro mineralizacijo organske snovi, kar se odraža v tankih organskih in humusno akumulativnih horizontih. Primer primorskega profila B7 - Merljaki, na flišnati matični podlagi (foto: T. Kralj). Figure 16: Favorable climatic conditions affect the fast mineralization of organic matter, which is reflected in thin organic and humus-accumulative horizons. An example of a littoral profile B7 - Merljaki, on flysch parent material (photo T. Kralj) demonstracijski projekt BioSoil, ki je doslej največji skupni monitoring gozdnih tal in biodiverzitete v EU. Pripravljalna dela so se začela leta 2004, terenska pedološka in fitocenološka dela so bila opravljena v letih 2005 do 2007, laboratorijska in kabinetna dela pa so bila končana konec leta 2008. V prispevku je prikazan večji del projektu BioSoil namenjenega vodnika za opis talnega profila (FSCC 2005, KOBAL et al., 2006), ki smo ga uporabljali skupaj s terenskimi obrazci za opise Preglednica 6: Hierarhija opisovanja značilnosti talnih plasti: vedno obvezen opis značilnosti na terenu (V), obvezen, če je prisotna (P), neobvezen (N), neobvezen opis značilnosti na terenu, če se jo ugotavlja tudi v laboratoriju (Č) Table 6: Hierarchy of description of soil layers characteristics: description of the characteristics always mandatory in the field (V), mandatory, if (P) is presentit, optional (N), description of the characteristics in the field optional, if they are also determined in the laboratory (Č) V P N Č Glavna značilnost Obvezen opis podznačilnosti Neobvezen opis podznačilnosti X Debelina horizonta zap. št. razločnost topo-grafija X Barva osnove vlažno X Lisavost Barva pogostnost velikost kontrast meja X Redukcijske lastnosti Marmoriranost Testi X Tekstura na terenu X Skelet Pogostnost velikost oblika razpa-dlost izvor X Vonj tal X Andične lastnosti Thixotropija majhna gostota X Struktura Tip stopnja velikost X Konsistenca Suho vlažno mokro X Poroznost % delež X Prevleke Izvor lokacija pogostnost kontrast X Cementacija, zbitost Kontinuiteta vrsta struktura stopnja* X Noduli Pogostnost izvor Vrsta velikost trdota barva X Korenine Velikost pogostnost X Biološka aktivnost Pogostnost vrsta X Karbonati (ne)karbonat-nost kje kako vsebnost* X Sadra Prisotnost vsebnost* X Lahko topljive soli Prisotnost el.pre-vodnost* X Antropogeno narejene snovi starost količina stanje sestava X Antrop. prenesene snovi X Simbol horizonta reprezentančnih talnih profilov, izkopanih na trajnih ploskvah. Navodila so namenjena zbiranju naslednjih treh sklopov podatkov: 1. splošnih podatkov o nahajališču talnega profila, registraciji in lokaciji; 2. o dejavnikih, ki oblikujejo tla; 3. o parametrih talnih horizontov, ki jih zabeležimo pri terenskem opisu talnega profila. V sklopu splošnih podatkov o talnem profilu smo na terenski obrazec zabeležili: ime projekta (Biosoil), delovno kodo ploskve, mednarodno identifikacijsko številko ploskve, ki je veljala tudi za profil, datum njegovega opisa, opisovalce, lokacijo (z navedbo krajevnih imen), geografske koordinate, nadmorsko višino. V sklopu podatkov o dejavnikih, ki oblikujejo tla, smo na terenski obrazec zabeležili: trenutne in predhodne vremenske razmere, vrsto podnebja, potencialne vire onesnaževanja, bližino prometnic, vrsto matične podlage, značilnosti reliefa (naklon, ekspozicijo, lego terena, tip reliefa, oblika pobočja in mikroreliefa), tip krajine, rabo tal, razvojno fazo sestoja, sestavo vegetacije, vegetacijski tip, vpliv človeka, značilnosti erozije, vodnih lastnosti (poplav, podtalne vode, oceno prepustnosti tal za vodo, dostopnosti vode za glavne rastlinske vrste, nasičenosti tal z vodo, vrsto površinskih vodnih tokov), oceno površinske skalovitosti, kamnitosti, površinskih razpok, površinske zaskorjenosti in prisotnost soli na površini tal. V sklopu podatkov o talnih horizontih smo na terenski obrazec vsaki od na profilu ugotovljenih in praviloma pozneje vzorčenih talnih plasti zabeležili: oznako plasti (s simbolom horizonta, ki mu talna plast pripada, in oznakami drugih, podrejenih značilnosti plasti), značilnosti njenih meja, njeno vlažnost in barvo ob opisu, značilnosti skeleta, vonj tal, značilnosti njene strukture, konsistence, poroznost, biološko aktivnost, pre-koreninjenost, prisotnost karbonatov, lis in peg, prevlek, konkrecij, cementacije, zbitosti, lahko topnih snovi, antropogeno narejenih materialov, antropogeno prinesenih materialov, pH vrednost (če je bila določena na terenu, obvezno je bila tako določena v laboratoriju), oceno teksture (določena je bila s prstnim poskusom, služila je predvsem za kontrolo teksture, določene v laboratoriju) in humoznosti talne plasti. Značilnosti talnih plasti se med seboj razlikujejo tudi po obveznosti opisovanja na terenu (preglednica 6). V terenski obrazec smo zapisali še (domnevni) talni tip profila in morebitne opombe ter vrisali skico lokacije profila in skico talnih plasti profila. S ploskvami BioSoil so dobro zajete precejšnje podnebne razlike, ki vladajo v naših gozdovih. Glede na podatke iz digitaliziranih meteoroloških kart (ARSO 2006) ugotavljamo, da na obravnavanih ploskvah najdemo povprečne letne temperature v razponu od 12 °C do 3 °C, povprečne letne padavine v razponu od < 900 mm do > 2500 mm in vrednosti De Martonnovega indeksa od 47,2 do 196,3, tako da jih lahko razvrstimo v tri tipe podnebja: v rahlo humidno (pri vrednostih De Martonnovega indeksa 25 do 50), zmerno humidno (pri vrednostih 51 do 100) in intenzivno humidno podnebje (pri vrednostih 101 do 200). Tla profilov ploskev z intenzivno humidnim podnebjem so imela v povprečju dvakrat debelejše organske horizonte od tistih v zmerno humidnem podnebju. 5 SUMMARY Forestry Institute performed international demonstration project BioSoil, the largest common forest soil and biodiversity monitoring in EU until now, on the plots of the 16 x 16 km Slovenian forestry net. The preparations started in 2004, the field pedological and phytocoenological works were executed in 2005 - 2007, and laboratory and chamber works were closed at the end of 2008. This article presents the major part of the soil profile description guide (FSCC 2005, KOBAL et al., 2006), intended for the BioSoil project, which was used together with field forms for description of the representative soil profiles, acquired in the permanent plots. The guidelines are intended for gathering the following three data complexes: 1. General data on soil profile site, registration, and location. 2. Data on soil-forming factors. 3. Data on soil horizons parameters which are recorded during field description of the soil profile. The following was recorded in the field form in the complex of general data on soil profile: project name (BioSoil), working code of the plot, international identification number of the plot, applying also to the profile, date of its description, describers, location (including geographical names), geographical coordinates, elevation. The following was recorded in the field form in the complex of data on soil-forming factors: the present and past weather conditions, type of the climate, potential pollution sources, closeness of traffic routes, parent material type, relief characteristics (sloping, exposition, terrain position, relief type, slope and micro-relief form), landscape type, soil use, development phase of a stand, vegetation composition, vegetation type, human influence, erosion characteristics, water characteristics (floods, groundwater, estimation of drainage, water accessibility for the main plant species, internal drainage, external drainage type), estimation of rock outcrops, coarse surface fragments, surface cracks, surface sealing and surface salts presence. In the complex of data on soil horizons we recorded the following for every of the, in the profile determined and, as a rule, later sampled soil layers: layer marking (with the symbol of the horizon to which the soil layer appertains and with markings of other, subordinate layer characteristics), characteristics of its boundaries, its humidity and color during the description, skeletal characteristics, soil odor, characteristics of its structure, consistency, porosity, biological activity, rooting, presence of carbonates, mottling, cutanic features, concretions, cementations, compaction, readily soluble matters, man-made materials, human-transported materials, pH value (if determined in the field, determination in the lab is mandatory), texture estimation (determined by the finger test, serving above all as the control of the texture, determined in the lab), and humosity of the soil layer. The soil layers characteristics differ also with regard to the mandatory field description (Table 6). The field form also contains the (presumed) soil type of the profile and potential notes, a sketch of the profile location and a sketch of the profile soil layers. The BioSoil plots embrace well the considerable climatic differences in our forests. According to the data from the digitalized meteorological maps (ARSO 2006) we find average yearly temperatures in the range from 12°C to 3 °C, average yearly precipitation in the range from < 900 mm to > 2500 mm, and De Martonn's index values from 47.2 do 196.3; thus we can classify them into three climate types: slightly humid (De Martonn's index values from 25 to 50), moderately humid (values from 51 to 100) and intensiveli humid (values from 101 to 200). The soils of the plane profiles with intensely humid climate had in average twice thicker organic horizons than the ones in the moderately humid climate. * Terenska opažanja niso obvezna, če so predpisani laboratorijski podatki (obvezni so ali terenski podatki ali laboratorijski rezultati) 6 VIRI 6 REFERENCES AG-BODEN 2004. KA5: Bodenkundliche Kartieranleitung - 5. Auflage. Hannover, 438 s. ARSO, 2006. Povprečna mesečna in letna vsota korigiranih padavin za obdobje 1971-2000: 12 mesečnih kart in ena letna karta v digitalni rasterski obliki z ločljivostjo 1 km. Povprečna referenčna evapotranspiracija za obdobje 19712000: 12 mesečnih kart in ena letna karta v digitalni rasterski obliki z ločljivostjo 1 km. Povprečna relativna vlaga zraka za obdobje 1971-2000: 12 mesečnih kart in ena letna karta v digitalni rasterski obliki z ločljivostjo 1 km. Povprečna skupna višina novozapadlega snega v sezoni za obdobje 1971-2000: 12 mesečnih kart in ena letna karta v digitalni rasterski obliki z ločljivostjo 1 km. Povprečna temperatura zraka za obdobje 1971-2000: 12 mesečnih kart in ena letna karta v digitalni rasterski obliki z ločljivostjo 1 km. Povprečno število dni s snežno odejo v sezoni za obdobje 1971-2000: 12 mesečnih kart in ena letna karta v digitalni rasterski obliki z ločljivostjo 1 km. Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo, Ljubljana FAO, 1990. Guidelines for soil description. 3rd edition. Soil Resources, Management and Conservation Service Land and Water Development Division. International Soil Reference Information Centre, Food and Agriculture Organisation of the United Nations, Rome, 70 s. FAO, 2006. Guidelines for soil description. 4th edition. Food and Agriculture Organization of United Nations. Rome, 98 s. FSCC, 2005. Comprehensive guidelines for soil description. Modified for optimal field observations of forest soils within the framework of the EU Forest Focus Demonstration Project BioSoil. Forest Soil Co-ordinating Centre(FSCC). Institute for Forestry and Game Management, Geraardsbergen, Belgium, 47 s. KOBAL, M., URBANČIČ, M., KRALJ, T., SIMONČIČ, P., 2006. Navodila za opis talnega profila za projekt BIOSOIL. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 40 s. SCHOENEBERGER, P., J., WYSOCKI, D., A., BENHAM, E., C., BRODERSON, W., D., 2002. Field book for describing and sampling soils. Version 2.0. Natural Resources Conservation Service, National Soil Survey Center, Natural Resources Conservation Service, USDA. Lincoln, USA. URBANČIČ, M., SIMONČIČ, P., PRUS, T., KUTNAR, L., 2005. Atlas gozdnih tal Slovenije. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije: Gozdarski vestnik: Gozdarski inštitut Slovenije, 2005. 100 s., ilustr., http://petelin.gozdis.si/impsi/ publikacije/ atlas_tal.pdf USDA, 2003. Keys to Soil Taxonomy. Soil Survey Staff, 9th edition. Natural Resources Conservation Service, United States Department of Agriculture (USDA) , Washington, D. C., 332 s. Nadaljevanje s strani 76 za smreko: I = 0,6418 • d0-0472 • h0-0314, s za bukev (listavce): Ib = 1.169 • d-0'01844 • h-0'0695 . (19) Ali za jelko: I. = 0,8348 • d-0,0037 • v.0"02854 , (17a) za smreko: Is = 0,8465 • d (18) -0,0029 0,0274 (18a) za bukev (listavce): L = 0,5805 • d0,119 • b (19a) Že natančnejši pregled enačb 17 do 19a pokaže razlike med njimi. Vidimo, da se izkoristek z debelino in višino ali kubaturo drevesa spreminja počasi (eksponenti so zelo blizu 0). Tu tudi vidimo, da so velike razlike med izkoristki iglavcev in listavcev. Prikazovanje vseh razlik, za vse drevesne vrste in VT, bi vzelo preveč prostora, zato jih bomo prikazali le za vmesne tarife in jelko ter bukev (listavce). Kolikšen je izkoristek, vidimo za vmesne tarife v preglednicah 6 do 9. Podatki so izračunani z enačbami 17a do 19a. V preglednici 6 smo prikazali izkoristke debeljadi jelke glede na debelino drevja in kakovost rastišča (višine drevja, TR). Pri tem vidimo, da se pri drobnem drevju zelo, pri najdebelejšem pa pomembno razlikujejo od običajno uporabljenega enotnega faktorja za iglavce 0,85. Kakšno napako delamo pri jelki in vmesnih tarifah, če rabimo enotni običajen faktor za preračunavanje debeljadi v tržno mero, pa smo prikazali v preglednici 7. V preglednici 7 lahko ugotovimo, da so največje napake pri najdrobnejšemu drevju. Pri tem z rabo enotnega faktorja naračunamo skoraj 10 % preveč neto mase. Nasprotno je pri najdebelejšem drevju, kjer lahko naračunamo do 2% premalo. Napake se spreminjajo tudi z višino (TR) drevja. Izkoristki pri smreki so nekoliko boljši (za okoli 2%) kot pri jelki in so po težnjah enaki. Zato jih tu ne prikazujemo. Drugače je pri listavcih, ki jih prikazujemo v preglednici 8. V preglednici 8 lahko spoznamo, da se izkoristki pri listavcih precej razlikujejo od tistih pri iglavcih. Pri listavcih so izkoristki pri drobnemu drevju znatno večji, kot jih kaže enoten faktor za listavce (0,88). To kaže tudi, da bi tu morali rabiti Schaefferjeve tarife. Pri debelem drevju pa so blizu enotnemu faktorju ali še celo malo manjši. To ponovno kaže, da so tu (pri zelo debelem drevju) vmesne tarife ustrezne in da bi bila raba Schaefferjevih tarif (dajejo precej manjše kubature) neustrezna. Zakaj je to tako, je težko ugotoviti. Najbrž zato, ker raba vmesnih tarif (te so največ v rabi in so bile uporabljene na skoraj vseh vzorčnih ploskvah in sečiščih, kjer smo to proučevali) daje pri drobnem drevju listavcev premajhne v b Preglednica 6: Izkoristki debeljadi jelke pri vmesnih tarifah DS T a r i f n i r a z r e d i 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 3 0,753 0,755 0,757 0,760 0,762 0,764 0,766 0,768 0,770 0,773 4 0,776 0,778 0,781 0,783 0,785 0,787 0,789 0,792 0,794 0,796 5 0,791 0,793 0,795 0,798 0,800 0,802 0,805 0,807 0,809 0,811 6 0,802 0,804 0,806 0,809 0,811 0,813 0,816 0,818 0,820 0,823 7 0,811 0,813 0,815 0,818 0,820 0,822 0,825 0,827 0,829 0,832 8 0,818 0,820 0,823 0,825 0,827 0,830 0,832 0,835 0,837 0,839 9 0,824 0,827 0,829 0,832 0,834 0,836 0,839 0,841 0,844 0,846 10 0,830 0,832 0,835 0,837 0,840 0,842 0,844 0,847 0,849 0,852 11 0,835 0,837 0,840 0,842 0,845 0,847 0,849 0,852 0,854 0,857 12 0,840 0,842 0,844 0,847 0,849 0,852 0,854 0,857 0,859 0,861 13 0,844 0,846 0,848 0,851 0,853 0,856 0,858 0,861 0,863 0,866 14 0,847 0,850 0,852 0,855 0,857 0,860 0,862 0,865 0,867 0,870 15 0,851 0,853 0,856 0,858 0,861 0,863 0,866 0,868 0,871 0,873 16 0,854 0,857 0,859 0,862 0,864 0,867 0,869 0,871 0,874 0,876 Preglednica 8: Izkoristki debeljadi bukve (listavcev) pri vmesnih tarifah Preglednica 7: Napake pri preračunavanju debeljadi jelke v tržno mero debel za vmesne tarife pri rabi enotnega faktorja 0,85 -% DS T a r i f n i r a z r e d i 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 3 9,7 9,5 9,3 9,0 8,8 8,6 8,4 8,2 8,0 7,7 4 7,4 7,2 6,9 6,7 6,5 6,3 6,1 5,8 5,6 5,4 5 5,9 5,7 5,5 5,2 5,0 4,8 4,5 4,3 4,1 3,9 6 4,8 4,6 4,4 4,1 3,9 3,7 3,4 3,2 3,0 2,7 7 3,9 3,7 3,5 3,2 3,0 2,8 2,5 2,3 2,1 1,8 8 3,2 3,0 2,7 2,5 2,3 2,0 1,8 1,5 1,3 1,1 9 2,6 2,3 2,1 1,8 1,6 1,4 1,1 0,9 0,6 0,4 10 2,0 1,8 1,5 1,3 1,0 0,8 0,6 0,3 0,1 -0,2 11 1,5 1,3 1,0 0,8 0,5 0,3 0,1 -0,2 -0,4 -0,7 12 1,0 0,8 0,6 0,3 0,1 -0,2 -0,4 -0,7 -0,9 -1,1 13 0,6 0,4 0,2 -0,1 -0,3 -0,6 -0,8 -1,1 -1,3 -1,6 14 0,3 0,0 -0,2 -0,5 -0,7 -1,0 -1,2 -1,5 -1,7 -2,0 15 -0,1 -0,3 -0,6 -0,8 -1,1 -1,3 -1,6 -1,8 -2,1 -2,3 16 -0,4 -0,7 -0,9 -1,2 -1,4 -1,7 -1,9 -2,1 -2,4 -2,6 DS T a r i f n i r a z r e d i 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 5 0,97 0,97 0,96 0,95 0,95 0,94 0,94 0,93 0,92 0,92 6 0,94 0,94 0,93 0,92 0,92 0,91 0,91 0,90 0,89 0,89 7 0,93 0,92 0,92 0,91 0,90 0,90 0,89 0,89 0,88 0,87 8 0,92 0,91 0,91 0,90 0,89 0,89 0,88 0,88 0,87 0,87 9 0,91 0,91 0,90 0,89 0,89 0,88 0,88 0,87 0,87 0,86 10 0,91 0,90 0,90 0,89 0,88 0,88 0,87 0,87 0,86 0,86 11 0,90 0,90 0,89 0,89 0,88 0,87 0,87 0,86 0,86 0,85 12 0,90 0,90 0,89 0,88 0,88 0,87 0,87 0,86 0,85 0,85 13 0,90 0,89 0,89 0,88 0,88 0,87 0,86 0,86 0,85 0,85 14 0,90 0,89 0,88 0,88 0,87 0,87 0,86 0,86 0,85 0,84 15 0,89 0,89 0,88 0,88 0,87 0,87 0,86 0,85 0,85 0,84 16 0,89 0,89 0,88 0,88 0,87 0,86 0,86 0,85 0,85 0,84 kubature debelj adi. Pri tem bi bilo bolje rabiti Scha-efferjeve tarife, kar smo že omenili. Kakšno napako povzroči raba enotnega faktorja pri listavcih, smo prikazali v preglednici 9. Po absolutni velikosti so napake pri jelki in bukvi precej podobne, razlikujejo pa se po predznakih 8. ZAKLJUČKI Obravnavamo rabo in uporabnost Alganovih, Scha-efferjevih in vmesnih (Čoklovih) tarif v Sloveniji. Podane so enačbe za neposreden izračun kubature drevesa in njegove tržne mere za vse tri vrste tarif. Poudarek je na pripomočkih (enačbah, postopkih) za uporabo tarif za določanje tržne mere (količine sortimentov, neto lesne mase) iz debeljadi (bruto lesne mase) izdelanih sortimentov. Ker bi prikazovanje rezultatov za vse tri vrste tarif zavzelo preveč prostora, smo podrobneje prikazali le rezultate za vmesne (Čoklove) tarife. Te so za naše razmere najprimernejše in najbolj v rabi. Najpomembnejše ugotovitve so naslednje: 1. Uporaba tablic kubatur drevesa (debeljadi) za različne vrste tarif in posamezne TR je za računalniško rabo neprimerna. Tudi računanje z enačbami, kjer moramo za vsako vrsto tarif in TR v enačbo vstaviti dve konstanti (kubaturo Preglednica 9: Napake pri preračunavanju debeljadi bukve (listavcev) v tržno mero debel za vmesne tarife pri rabi enotnega faktorja 0,88 -% DS T a r i f n i r a z r e d i 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 3 -9,4 -8,7 -8,1 -7,5 -6,8 -6,2 -5,6 -5,0 -4,4 -3,8 4 -6,3 -5,6 -5,0 -4,4 -3,8 -3,2 -2,6 -2,0 -1,4 -0,8 5 -4,8 -4,2 -3,6 -3,0 -2,4 -1,8 -1,2 -0,6 0,0 0,6 6 -3,9 -3,3 -2,7 -2,1 -1,5 -0,9 -0,3 0,3 0,9 1,4 7 -3,2 -2,6 -2,0 -1,5 -0,9 -0,3 0,3 0,9 1,5 2,0 8 -2,8 -2,2 -1,6 -1,0 -0,4 0,2 0,8 1,3 1,9 2,5 9 -2,4 -1,8 -1,2 -0,6 0,0 0,5 1,1 1,7 2,3 2,8 10 -2,1 -1,5 -0,9 -0,3 0,2 0,8 1,4 2,0 2,5 3,1 11 -1,8 -1,3 -0,7 -0,1 0,5 1,1 1,6 2,2 2,8 3,3 12 -1,6 -1,0 -0,5 0,1 0,7 1,3 1,9 2,4 3,0 3,5 13 -1,4 -0,9 -0,3 0,3 0,9 1,5 2,0 2,6 3,2 3,7 14 -1,3 -0,7 -0,1 0,5 1,1 1,6 2,2 2,8 3,3 3,9 15 -1,1 -0,5 0,0 0,6 1,2 1,8 2,3 2,9 3,5 4,0 16 -1,0 -0,4 0,2 0,8 1,3 1,9 2,5 3,0 3,6 4,1 drevesa pri dbh = 45 cm in konstanto 1400, 1600 ali 1800, odvisno od vrste tarif) je za računalniško rabo manj primerno. Zato smo izračunali enačbe za vsako vrsto tarif, s katerimi lahko za poljuben dbh in TR (lahko tudi v decimalkah) izračunamo kubaturo debeljadi in tržno mero drevesa. Enačbe za tržno mero drevesa se razlikujejo med drevesnimi vrstami, ker iz enake debeljadi (bruto kubature) drevesa dobimo različno tržno mero. Zato smo navedli enačbe za jelko, smreko in bukev. 2. Iz enačb, omenjenih v 1. točki, lahko izračunamo dbh drevesa. Tega potrebujemo velikokrat, ko moramo iz srednjega kubnega drevesa izračunati njegov dbh. Navedli smo enačbe za vse tri vrste tarif, s katerimi lahko iz znane kubature drevesa, vrste tarif in TR izračunamo njegov dbh. 3. Najnatančnejše in krajevnim razmeram najustrezneje lahko določimo kubaturo debla in njegovo tržno mero z ustreznimi deblovnicami ali enačbami, ki povzemajo deblovnice. Za to moramo izmeriti višino dreves in izdelati višinsko krivuljo. Navedli smo enačbe za izračun kubature (debeljadi) drevesa in njegove tržne mere na osnovi izmerjenega dbh in višine drevesa za jelko, smreko in bukev. Enačbe izhajajo iz naših gozdov. Osnova enačbam je okoli 11.000 m3 izmerjenega lesa vseh treh drevesnih vrst. 4. Pri rabi tarif nastajajo težave pri določitvi vrste tarif in ustreznega TR. Da bi olajšali to delo, smo izračunali in prikazali višine drevj a za jelko, smreko in bukev, ki ustrezajo posameznim debelinam drevja in TR vmesnih tarif. V ta namen smo izračunali in prikazali razmerja med višinami in kubaturami drevj a, med različnimi vrstami tarif, tarifnimi razredi in drevesnimi vrstami, da bi tako olajšali izbiro vrste tarif in določitve ustreznega TR. 5. Tarife so uvedli za potrebe načrtovanja razvoja gozdov. Pri tem računajo le z debeljadjo. Zato se ne srečujejo s težavo, kako iz debeljadi izračunati (oceniti) količino izdelanih sortimentov. Tarife so danes pri nas povsod edini pripomoček za ugotavljanje lesnih mas za vse namene. Na drugi strani pa se je zelo razširila kupoprodaja lesa na panju, in sicer v državnih pa tudi zasebnih gozdovih. Pri takem delu je treba dovolj natančno ugotoviti količino izdelanih sortimentov in največkrat tudi njihovo vrednost. Za take namene pa sedanji način preračunavanja debeljadi v neto maso z enotnima faktorjema 0,85 za iglavce in 0,88 za listavce, ki veljata za vse debeline in višine dreves, ni ustrezen. Ni dovolj natančen in lahko pri najdrobnejšem in najdebelejšem drevju privede do velikih napak. Poleg tega sedanji način preračunavanja povzroča velike napake v debelinski sestavi lesa in s tem tudi pri oceni njegove vrednosti. Zato smo izdelali vrsto pripomočkov, s katerimi lažje in natančnejše ocenimo količino izdelanih sortimentov, ki so: enačbe za izračun tržne mere debla glede na njihovo višino in debelino za jelko, smreko in bukev (listavce) in enačbe na isti osnovi za ocenitev izkoristka debla za vse tri drevesne vrste. 9 LITERATURA ČOKL, M., 1957. Prirejene Alganove in Schaefferjeve tarife ter njihova raba pri inventarizaciji sestojev. Zbornik 2 s. 165-195, IGLS Ljubljana. ČOKL, M., 1959. Tarife za sestoje prehodnih oblik. GozV. 17, s 221-236. Čokl, M., 1962. Dvovhodne deblovnice za celjski okraj. GozV. 20, s.257-269. ČOKL, M., 1967. Meritveni prag ter njegov vpliv na stroške in natančnost meritev. GozV. 25, s. 129-137. KOTAR, M., 1993. Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo - bukovem gozdu. GozV. 51. s. 370-383 KOTAR, M., 1994. Proizvodna sposobnost gozdnih rastišč, ki jih poraščajo smrekovi in bukovi gozdovi ter njihova proizvodna zmogljivost v optimalni razvojni fazi. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 s. 125-148. KOTAR, M., 2003. Gozdarski priročnik 8. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, UL, Ljubljana MLINŠEK, D., 1955. Poizkus uporabe francoskih tarif v naših gozdovih. GozV. 13, s. 161-166. REBULA, E., 1980. Ugotavljanje količine sortimentov s pomočjo mase in gostote. Gozdni gospodar, št. 3 Postojna. REBULA, E., 1982. Problematika merjenja dolge, neobdelane oblovine iglavcev. Elaborat, GG Postojna. REBULA, E., 1983. Mjerenje sortimenata u uslovima dorade na centralnim mehaniziranim stovarištima. Šumarski list, št. 8, Zagreb. REBULA, E., 1989. Melesi v Sloveniji. V Zborniku gozdarstva in lesarstva št. 33 s. 185-246. REBULA, E., 1993a. Posodobiti moramo izmero gozdnih lesnih sortimentov. GozV. 51, s. 93-95. REBULA, E., 1993b. Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega načina izmere. GozV. 51, s. 446-459 in 52, s. 2-28. REBULA, E., 1995a. Tablice oblikovnega števila, debeljadi in količine izdelanih sortimentov za jelko. GozV. 53, s. 402-425. REBULA, E., 1996 b. Sortimentne in vrednostne tablice za debla jelke. GozV. 54, s. 2-31. REBULA, E., 2002. Izkoristek lesa pri sečnji bukovine. V Zbornik gozdarstva in lesarstva št. 69, s. 197-213. REBULA, E., 2004. Kaj je pokazala analiza popisov na stalnih vzorčnih ploskvah v revirju Mašun. Tipkopis, Postojna. REBULA, E., 2005. Količinski in vrednostni prirastek drevja v revirju Mašun. GozV. 63, s. 115-130. REBULA, E., 2006. Rast in priraščanje gozdov v revirjih Mašun in Leskova dolina, polikopija 140 st., Postojna REBULA, E., KOTAR, M., 2004. Stroški sečnje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju GozV. 62, s. 187-200 ŠUŠNJAR., M., 2001. Neke značajke kakvoče stabala jele (Abies Alba, Mill.) u gospodarskoj jedinici »Belevina« nastavnog pokusnog objekta Zalesina. Mag. delo, Šumarski fak. Zagreb ŠTEFANČIČ, A., 1998. Udio drvenih sortimenata u volumenu krupnog drveta do 7 cm promjera za običnu bukvu u jednodobnim sastojinama. Šumarski list s. 329-337. Mednarodno srečanje študentov gozdarstva v Sloveniji Winter Meeting of Forestry Students 15 - 21. 2. 2009 Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete je od nedavnega ponovno članica International Forestry Student's Association (IFSA). Namen organizacije je povezovanje študentov gozdarstva celega sveta, razpravljanje o problemih v gozdarstvu in iskanje rešitev. Društvo študentov gozdarstva je v Sloveniji od 15 - 21. 2. 2009 organiziralo mednarodno srečanje študentov gozdarstva, na katerega je povabilo študentske kolege iz tujine. Srečanja se je udeležilo kar 26 študentov iz tujine iz več evropskih držav, Na predstavitvah, ki so jih priparvili udeleženci v Jurkovi koči na Lisci. kot so Češke, Slovaške, Nemčije, Austrije, Francije, Madžarske in balkanskih držav. Na sedem dnevnem srečanju smo predstavili Slovenijo, slovensko kulturo in slovensko gozdarstvo. Srečanje, ki ga je organiziralo Društvo študentov gozdarstva, se je začelo v Ljubljani, na Oddelku za gozdarstvo s pozdravnim govorom prodekana doc. dr. Janeza Pirnata in kratko predstavitvijo slovenskih gozdov, ki jo je pripravil doc. Robert Brus. Večji del srečanja se je odvijal okoli strokovnih vsebin, saj smo kar pet dni srečanja preživeli izven Ljubljane na različnih ogledih in predavanjih. Pod strokovnim vodstvom revirnega gozdarja g. Jožeta Praha smo si ogledali Gašperjev kostanj in se seznanili z gospodarjenjem s kostanji, prisostvovali predstavitvi slovenskega gozdarstva, celostno rabo lesa, se seznanili z zvezo lastnikov gozdov. Ogledali smo si proizvodnjo vitlov v podjetju Vitli Krpan, razstavo slovenskih drevesnih vrst v Radečah ter obiskali Krakovski pragozd, kjer nam je pragozd in probleme z gospodarjenjem predstavil g. Hrvoje Oršanić. V večernih urah, pa smo imeli predstavitve udeležencev, v katerih so predstavili svoje države in gozdarstvo. Na predstavitvi v Krakovskem pragozdu GozdV 67 (2009) 2 Namen srečanja študentov gozdarstva v Sloveniji je ohranjanje in ustvarjanje vezi med študenti gozdarstva iz drugih držav Evrope. S tem se krepi sodelovanje, širi se znanje študentov, ki z ogledom tujih držav in z bolj podrobno predstavitvijo delovanja gozdarstva v njih, dobijo nova znanja, ki jih lahko kasneje uporabijo v svoji državi. Tako srečanje je pomembno za uspešno sodelovanje, ki je v zadnjem času zmeraj bolj poudarjeno v vseh strokah. Saj če želimo da se kaj korenito spremeni, nas mora biti več za do seganj e cilj a. Tako nameravamo v društvu v prihodnje organizirati še več takih srečanj, da se še bolje povežemo in domačim in tujim kolegom predstavimo še druga območja Slovenije in tamkajšnje značilnosti slovenskega gozdarstva. Dan Burgar KUŽELIČKI predsednik Društva študentov gozdarstva E-mail: danburgar@gmail.com Licitacija lesa v Slovenj Gradcu Ljubljana, 12. februarja 2009 V Slovenj Gradcu je potekala razglasitev rezultatov tretje slovenska licitacija vrednega lesa. Na razglasitvi je sodeloval predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj, ki je poudaril pomen organizacije licitacije vrednega lesa, ki omogoča lastnikom gozdov prodajo in plačilo kakovosti. Na letošnji licitaciji je sodelovalo 107 lastnikov gozdov in 20 kupcev. Prodanih je bilo 594 hlodov od 824 ponujenih hlodov v skupni izmeri okoli 700 kubičnih metrov Zanje so lastniki skupaj iztržili 159.000 evrov, kar v povprečju pomeni 311 evrov na kos. Najvišja cena po kubičnem metru je dosegla 3.530 evrov. Za najdražji kos, ki je meril nekaj nad tri kubične metre, je lastnik iztržil 5.562 evrov, pri čemer je v obeh primerih šlo za gorski javor. Minister Pogačnik s predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije Ljubljana, 16. 3. 2009 - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik se je na delovnem sestanku srečal s predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS). Na področju izvajanja Programa razvoja podeželja 2007 - 2013 (PRP 2007 - 2013) so se dogovorili, da bo ZLGS v kratkem poslala konkretne predloge in pripombe vezane na razpise s področja gozdarstva. Ministrstvo bo tudi preučilo možnost sofinanciranja delovanja ZLGS kot organizacije proizvajalcev, če to le dopušča evropski pravni red. Predstavniki ministrstva so gostom predstavili tudi aktivnosti na področju podeljevanja koncesij za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, za katere še ni podeljena koncesija, fizičnim osebam, ki kmetujejo v gorskem oz. hribovitem svetu. Sogovorniki so obravnavali še področje certifici-ranja gozdov, podeljevanja poklicnih kvalifikacij v gozdarstvu in prihodnjega sofinanciranja nege gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) sofinancira programe društev in Zveze lastnikov gozdov Slovenije. V okviru razpoložljivih sredstev bo višina sofinanciranja v letu 2009 znašala 850 EUR na posamezno društvo. Sicer pa MKGP zelo dobro sodeluje z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, tako pri pripravi strateških aktov (PRP 2007-2013 za področje gozdarstva, Nacionalni gozdni program) kot tudi pri pripravi predpisov s področja gozdarstva. Zveza lastnikov gozdov Slovenije je bila ustanovljena leta 2006 in združuje 20 društev lastnikov gozdov. Namen združitve posameznih društev lastnikov gozdov v zvezo je bilo učinkovitej še komuniciranje, boljša obveščenost, skupno nastopanje pri zastopanju interesov tako pri pripravi različnih strateških aktov s področja gozdarstva kot tudi predpisov ter skupno nastopanje na lesnem trgu, pri izvedbi del v gozdovih, pri izobraževanju ipd. Po spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS priredil Franc PERKO Narava kot vrednota Društvo za ohranjanje naravne dediščine v Hostlu celica na Metelkovi v Ljubljani tudi v letošnjem letu pripravlja niz prireditev iz ciklusa Narava kot vrednota. Januarja je dr. Gregor Torkar v predavanju Živeti z naravo, živeti s smislom predstavil nekatera izhodišča svoje doktorske disertacije. Razprava išče odgovore na nekatera temeljna vprašanja človekovega odnosa do narave v sodobni družbi. Naravovarstveno vzgojo opredeli kot pomemben element (naravne) selekcije in obstoja človečnosti. V februarju je imela mag. Mateja Šmid Hribar predavanje z naslovom Drevo kot dvopomenska dediščina. Drevesa so v zgodovini človeštva odigrala pomembno materialno in nematerialno vlogo, odnos do njih pa se je tekom časa in znotraj različnih kultur spreminjal. Ker imajo drevesa daljšo življenjsko dobo kot človek in ker so s koreninami vezana na določen prostor, se je med drevesom in človekom spletla posebna vez. Na določena drevesa, zasajena ob različnih priložnostih, je bil človek še posebno navezan in ponosen. Taka drevesa imajo v prostoru posebno vlogo, predstavljajo nosilce kulturnega izročila in jih tudi uvrščamo med drevesno dediščino. Kljub temu pa so v trenutnem sistemu vrednotenja drevesnih naravnih vrednot zaradi nedefiniranih in nekonsistentnih kriterijev prav taka drevesa večkrat prezrta. V marcu je nastopila že mag. Barbara Vidmar s predavanjem Biotska pestrost in varstvo narave na Madagaskarju Ponedeljek, 23. marec 2009 pa je v prostorih Hostla celica, Metelkova 8, Ljubljana nastopila mag. Špela Habič iz Zavoda za gozdove Slovenije s predavanjem Drevesa kot naravne vrednote in naša dediščina. Izmed vseh zvrsti naravnih vrednot, kot jih opredeljuje Uredba o zvrsteh naravnih vrednot, so drevesa prav posebna. Drevesne naravne vrednote so posamezni osebki različnih vrst, so živi organizmi, ki rastejo in umirajo, so del narave, samosevci ali kot del urbanega okolja posajeni. Ljudje gledamo nanje iz vidika uporabnosti, jih občudujemo zaradi mogočnosti, častimo in nanje vežemo spomine. Specifičnim lastnostim dreves kot naravnih vrednot je v naši zakonodaji posvečeno premalo pozornosti. Posledica tega pa so tudi težave pri vrednotenju dreves. Na predavanju je bil predstavljen predlog sistema kriterijev in meril za vrednotenje izjemnih dreves v Sloveniji, izdelan na podlagi ovrednotenih podatkov o drevesih, ki so naravne vrednote. Na podlagi stanja in izkušenj iz Notranjske je avtorica predstavila tudi več predlogov za bolj učinkovito evidentiranje izjemnih dreves ter njihovo ohranjanje in varstvo. Spremljajoči dogodek pa je bil otvoritev razstave Vaške lipe na Pivškem. Avtorji: Magda Peršič, Notranjski muzej Postojna, mag. Špela Habič, Zavod za gozdove Slovenije ter David Fučka, Zavod RS za varstvo narave. Razstava prikazuje mnogoteri kulturni in naravovarstveni pomen starodavnih lip, ki že stoletja rastejo v vaseh na Pivškem in imajo prav poseben pomen. Pod lipami se je odvijalo javno vaško življenje. Ljudje so se družili, praznovali, si izmenjevali informacije, opravljali skupna dela, se posvetovali in celo razglašali sodbe. Sodoben način življenja je večino tega potisnil v spomin starejših domačinov. Zgodbe o življenju pod lipami v pivških vaseh zato prikazujemo na razstavi - sedaj, ko jim je mogoče še prisluhniti in so tudi starodavne lipe še med nami. Po spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije priredil Franc PERKO Knjigo lahko naročite na Zvezi gozdarskih društev Slovenije, Večna pot 2,1000 Ljubljana. Cena knjige: Redni študenti in dijaki 40 EURO, ostali 60 EURO. Fizične osebe lahko kupijo knjigo na tri obroke. Prof. dr. Franc Pohleven dobitnik Jesenkove nagrade za leto 2009 za življenjsko delo Biotehniška fakulteta je v petek, 13. marca 2009 podelila Jesenkova priznanja in nagrade v letu 2009. Nagrado za življensko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju je letos prejel redni profesor Franc POHLEVEN, doktor znanosti. Prof. dr. Franc Pohleven se je rodil v vasi Strug pri Makolah. Po maturi v Mariboru se je vpisal na študij biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1975 diplomiral z nalogo »Vpliv citokininov iz eksudata borovih korenin na rast mikoriznih gliv«. Za posebno raziskovalno nalogo s podobno tematiko je prejel Univerzitetno Prešernovo nagrado. Prof. Pohleven je tako že na začetku poklicne poti nakazal svojo prihodnost: glivam, ki so bile tema njegove diplomske naloge se intenzivno posveča še danes, univerzitetna Prešernova nagrada pa je nakazala razvoj v enega najuglednejših znanstvenikov in akademskih pedagogov na svojem področju. Z glivami sta bili seveda povezani tudi njegova magistrska naloga in doktorska disertacija. Prof. dr. Franc Pohleven se je po diplomi leta 1976 zaposlil na Inštitutu za biologijo Univerze v Ljubljani. 1981 je začel z delom na Biotehniški fakulteti, Oddelku za biologij o, kjer je bil v novembru leta 1988 izvoljen v docenta s področja rastlinske fiziologije. Od 1989 leta prof. Pohleven deluje na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete in sicer na Katedri za patologijo in zaščito lesa. V letu 1994 je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja za področje Patologije in zaščite lesa, leta 2000 pa za rednega profesorja. Prof. Pohleven je bil in je v prvi vrsti zavzet pedagoški delavec, sprva na področju rastlinske fiziologije, nato pa na področjih lesnih škodljivcev, zaščite lesa, konzervatorstva, gojenja gob in biotehnologije višjih gliv, na različnih oddelkih matične fakultete kakor tudi na drugih fakultetah. Intenzivno delo s študenti se izkazuje v obsežnem številu diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Bil je mentor 84 diplomantom, trem magistrom in petim doktorantom, na študijih lesarstva, gozdarstva, agronomije, biologije, kemije in restavratorstva. Njegovo skrb za pedagoško delo izraža tudi dejstvo, da je na Oddelku za lesarstvo že zelo zgodaj sprožil in oral ledino pri bolonjski prenovi študijev, zelo velik pa je bil tudi njegov prispevek pri bolonjski prenovi na nivoju Biotehniške fakultete. Kot prodekan BF v obdobju 2004-2006 je namreč vodil komisijo za prenovo študija v skladu z bolonjsko deklaracijo, ki je na I. in II. stopnji oblikovala 27 programov. Prof. dr. Franc Pohleven je samostojno ali v soavtorstvu objavil 73 izvirnih znanstvenih člankov, od tega 41 s faktorjem vpliva. Skupaj ima v podatkovni bazi COBISS kar 847 zapisov. V zgodnejšem obdobju se je posvetil proučevanju mikoriznih gliv. Po prihodu na Oddelek za lesarstvo se je najprej, skupaj s sodelavci, lotil preučevanja zaščite lesa s sodobnimi, predvsem bakrovimi pripravki. Kasneje je pričel raziskovati še glivne razkrojne procese in možnosti represivne zaščite kulturnozgodovinskih lesenih predmetov. V zadnjem času znanstveno deluje na možnostih uporabe lesnih gliv za razstrupljanje - remediacijo onesnaženega substrata (lesa, kulturnozgodovinske dediščine, zemlje...) z lesnimi glivami. Raziskovalna dejavnost prof. dr. Pohlevna je potekala v okviru številnih domačih in mednarodnih projektov, v obdobju 1999-2004 je vodil tudi programsko skupino Lesarstvo. Pri raziskovalnem delu prof. Pohleven sodeluje s številnimi domačimi in tujimi organizacijami, med tujimi naj omenim univerze v Zagrebu, Hamburgu in Göttingenu, Imperial College London, Metropolitanski muzej v New Yorku, in muzej Smithsonian v Washingtonu. Na številnih od zgoraj naštetih ustanov je tudi gostoval in znanstveno deloval. Prof. dr. Franc Pohleven opravlja tudi obsežno uredniško delo. Že od leta 1997 je član uredniškega odbora revije Les, od leta 2007 je tudi njen urednik. Prav tako je član številnih uredniških odborov, med drugim dveh revij s faktorjem vpliva. Dr. Pohleven je organiziral številna mednarodna znanstvena srečanja in konference. Naj izpostavim le tri taka srečanja: 35. letno srečanje International Research Group for Wood Protection (IRG/WP) (2004), 3. svetovno konferenco International Medicinal Mushroom Conference (IMMC) (2007) in srečanje Evropskih Gozdno lesnih tehnoloških platform (2008). Vsa srečanja so bila odlično organizirana in so požela številne pohvale udeležencev. V zadnjem obdobju je prof. dr. Franc Pohleven v številnih javnih medijih objavil serijo poljudnih prispevkov o umni rabi lesa. S svojo aktivnostjo je skušal širši javnosti predstaviti pomen rabe lesa za blaženje klimatskih sprememb. Za delo s tega področja mu je Slovenska znanstvena fundacija leta 2008 podelila priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti. V kratkem času, ki mi je odmerjen, je o prof. Pohlevnu nemogoče povedati vse, kar bi bilo nujno za celovito sliko o njegovih številnih aktivnostih. Zato naj zaključim z nekaj podatki o vodstvenih in organizacijskih dejavnostih prof. dr. Franca Pohlevna: dve leti je bil prodekan za področje lesarstva, dve leti prodekan Biotehniške fakultete, bil je med ustanovitelji Tehnološkega inštituta za lesarstvo, ki ga trenutno še vedno vodi, na Službi vlade za razvoj je član 4. razvojne skupine za okolje in gradbeništvo. Je vodja Slovenske gozdno-lesne tehnološke platforme in ožji član evropske Forest-Based Sector Technology Platform. Je pobudnik in vodja Sveta za les. Na ARRS je član Znanstvenoraziskovalnega sveta za biotehniko, na ministrstvu za zdravje pa je bil član in podpredsednik Komisije za biocide. In memoriam Prof. dr. Edvard REBULA Februarja 2009 nas je nepričakovano, nenadoma in prezgodaj, v 72. letu, zapustil Edvard Rebula, priznani slovenski gozdarski strokovnjak na področju pridobivanja lesa. Odpovedalo mu je srce, s katerim so se začele njegove težave že pred tridesetimi leti. Rodil se je v Velikem Dolu pri Sežani, v Senožečah je hodil v osnovno šolo, v Postojni v nižjo gimnazijo. Srednjo gozdarsko tehniško šolo je dokončal leta 1954 v Ljubljani. V gozdarskem poklicu je prehodil široko paleto zadolžitev od revirnega vodje, vodje gozdarskega obrata v Ilirski Bistrici in Cerknici, vodje odseka za tehnologijo in napredek proizvodnje na Gozdnem gozdarstvu Postojna. Vmes je diplomiral (1965), magistriral (1974) in doktoriral (1977) na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1983 je bil izvoljen za izrednega, leta 1988 pa za rednega profesorja za področje tehnologije gozdne proizvodnje na Oddelku za gozdarstvo BF. Znanstvenoraziskovalno delo je začel že na Gozdnem gospodarstvu Postojna s proučevanjem spravila lesa. Njegove raziskave, vedno podprte s statističnimi obdelavami, so slonele na proučevanju dela v gozdarski operativi. Njegovo temeljno raziskovanje je bilo proučevanje produktivnosti dela oz. porabe časa pri sečnji in izdelavi gozdnih sortimentov. Zelo veliko racionalizacijo dela je pomenila njegova utemeljitev novega načina merjenja učinkov dela s pomočjo števila dreves, saj je odpravila zamudno merjenje izdelanih sortimentov. Temelj takega načina so bile ugotovljene tesne odvisnosti učinkov od prsnega premera. Njegovi »nizi« normirane porabe časa po debelini drevja in rastiščnih rastlinskih združbah so za vso Slovenijo omogočili enotno določanje panožnih norm sečnje in izdelave. Tudi za norme spravila in prevoza lesa je prispeval vrsto podatkov o potrebni porabi časa. Pri tem ni pozabil na omejitve, ki jih terja humanizacija dela. Dokazal je, da je določanje potrebnega časa izdelave po lastnostih sestoja in rastiščnih dejavnikih dovolj natančno za prognoziranje, načrtovanje in organizacijo dela celotnega pridobivanja lesa. Svoje znanstvene ugotovitve je s številnimi članki, referati in seminarji uspešno uveljavljal v gozdarski praksi. Naslednje pomembno področje njegovega dela je bilo raziskovanje odprtosti gozdov oz. ugotavljanje optimalne gostote gozdnih cest in vlak za gospodarno pridobivanje gozdnih proizvodov in za neškodljiv vpliv na gozd. Prvi v Sloveniji je ugotovil, da je treba gostoto vlak tudi omejevati, in sicer zaradi gospodarskih razlogov pa tudi okoljskih. Proučeval je namreč vpliv mehaniziranosti dela na gozd, pa tudi porabo goriva pri sečnji in izdelavi. Pri tem je predlagal nov način obračuna porabe goriva glede na potrebni izdelovalni čas in prevoz lesa s tovornjaki. Pri tem je ugotovil, da je odločilen način vožnje posameznega šoferja. Prof. Rebula si je zavzeto in vztrajno prizadeval za uveljavitev svojih znanstvenih spoznanj pri uporabi v gozdarski praksi. Ni vedno naletel na razumevanje, vendar ni odnehal s prepričevanjem o potrebnosti in moči znanja. Gozdarsko znanje s področja tehnologije in organizacije dela pri pridobivanju gozdnih lesnih proizvodov je posredoval tudi študentom. Leta 1989 se je moral sicer invalidsko upokojiti, vendar pri raziskavah ni odnehal. Njegove zadnje objave so stare samo dve leti. V njegovi bibliografiji lahko najdemo več kot 70 naslovov znanstvenih in strokovnih del in še vrsto referatov, elaboratov ter poročil. V zadnjih letih ga je zanimal vpliv lastnosti dreves na kakovost in vrednotenje sortimentov. Ugotav- ljal je, da debelina poleg nekaterih posameznih napak lesa bistveno vpliva na vrednost, medtem ko so druge napake lesa na splošno nepomembne, čeprav jih upoštevajo vsi standardi. Prof. Rebula je bil tudi družbeno angažiran, saj se je ob dogodkih zadnjih let v gozdarstvu vedno oglašal s svojimi stališči in predlogi. Tudi v Gozdarskem društvu je bil dejaven in je bil častni član ZIT gozdarstva in lesarstva Slovenije. V gozdarstvu Slovenije se je prof. Rebula s svojim trdim delom uveljavil kot vodilni strokovnjak na področju tehnologije pridobivanja lesa. Tudi v jugoslovanskem prostoru in mednarodno je bil priznan poznavalec svojega strokovnega področja. V razvoju tehnike in tehnologije pridobivanja lesa je pustil neizbrisen pečat. Rezultati njegovih raziskav bodo še dolgo pomembni za zagotavljanje gospodarnosti dela v gozdarstvu. Prof. dr. Marjan LIPOGLAVŠEK Odšel je naš kolega in prijatelj Pavel Vrtovec Z iztekajočimi dnevi letošnje zime se je končal še eden od brezupnih bojev z zahrbtno boleznijo. Podlegel ji je naš kolega, prijatelj, sodelavec Pavel Vrtovec. Ko je še pred nedavnim prestal mukotrpno kemoterapijo, nam je prepričljivo zatrdil: »Ne glede na to, ali bo uspešna ali ne, vesel sem, da je za mano.« Kako radi bi zdaj verjeli, da je sedaj na neki način vendarle odrešen! Čeprav smo skupaj z njim hoteli verjeti in upati, da bo ostal med nami še naprej. Toda zmogel je le še na nekaj srečanj naše terminološke komisije. Potem se nam je skromno opravičil - in ni ga bilo več. Od njega smo se poslovili 3. februarja 2009. Vrzel, ki ostaja za njim, bo, kot vse hudo in žalostno, zacelil čas. Ostala pa bo sled, ki jo je zapustil. Spomin na njegovo predano delo in na lepe trenutke, ki smo jih delili z njim. Pavle je zašel med gozdarje z vpisom v srednjo tehniško gozdarsko šolo v Ljubljani. Končal jo je s prvo generacijo l. 1959 ustanovljenega Gozdarskega šolskega centra v Postojni. Svoje šolanje je nadaljeval na gozdarski fakulteti v Ljubljani in ga zaključil s četrto generacijo gozdarskih inženirjev leta 1967. Tako kot večina gozdarjev nekoč je tudi Pavle začel svojo gozdarsko pot na taksaciji v GG Kočevje. S pridobljeno prakso se je leta 1972 vrnil domov in pridružil kolektivu gozdarskih inženirjev v GG Postojna. Bil je vodja sektorja za urejanje gozdov in gojenje v Knežaku, zadolžen za izdelavo ureditvenih načrtov in njihovo praktično udejanjanje v gozdu. Kot uveljavljenega gojitelja in načrtovalca so ga leta 1980 zvabili na Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa. V povsem drugačnih, tako naravnih kot organizacijskih razmerah se je moral novega izziva lotiti kot direktor TOK. Naloge gozdarskega menedžerja je opravljal slabo desetletje. Po pestrih in poučnih izkušnjah v delu z gozdom in v gozdarstvu se je konec osemdesetih let spet vrnil domov v Postojno. Svoje znanje je razdajal dijakom Gozdarskega šolskega centra kot učitelj ključnih gozdarskih predmetov. S svojim zaupljivim, mirnim in veselim, marsikdaj tudi humornim nastopom je znal pridobiti zanimanje svojih dijakov. Imeli so ga radi in mu zaupali. Med njimi je ostal, vse dokler ga ni v predčasni pokoj prisilila zahrbtna bolezen. Ob svojem pedagoškem delu se je zavzeto lotil pisanja strokovnih učbenikov, predvsem za dijake SGŠC. Za Pavlom Vrtovcem ostaja skromen, a spoštljiv opus njegove strokovne bibliografije. Napisal je učbenika Gojenje in varstvo gozdov in Ekologija in gozdoslovje. Sledili sta še knjigi Gojenje gozdov - gojitvena tehnika in Gojenje gozdov-nega gozda. Pisal je tudi v Gozdarski vestnik in je soavtor strokovne publikacije Proizvodni poklici. Svoje obširno strokovno znanje je dobrohotno prispeval pri prevajanju štirijezičnega gozdarskega terminološkega slovarja Leksikon Silvestre. V terminološko skupino pri Zvezi gozdarskih društev Slovenije se je venomer vračal, tudi ko ga je kruta bolezen že zelo načela. Dejaven in priljubljen je bil tudi zunaj svojega gozdarskega poklica. Vodil je svet SGLŠ Postojna, bil podžupan Občine Postojna, deloval je v Krajevni skupnosti, Društvu gozdarskih inženirjev in tehnikov, pa v Planinskem društvu in še kje. Marsikje je zapustil svojo sled in mnogi se ga bomo radi spominjali. Kot gozdarji - naravoslovci smo vajeni zaključek nekega življenja razumeti v širšem kontekstu minljivosti vsega živega. Kot nekaj, kar nikoli zares ne preneha. Kar se nadaljuje v večnost in vedno znova ustvarja možnosti za novo nadaljevanje, za novo upanje ... Kot gozdovi, ki šumijo večno in v svojem šelestenju ohranjajo spomin ne tiste, ki jih ni več. Poslej nas bo to šumenje spominjalo tudi na Pavla Vrtovca. Arne KOZINA Gozdarski vestnik, LETNIK 67'LETO 2009'STEVILKA 2 Gozdarski vestnik, VOLUME 67'YEAR 2009'NUMBER 2 Gozdarski vestnik je na Ministrstvu za kulturo vpisan v Razvid medijev pod zap. št. 610. Glavni urednik/Editor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor/Editorial board Jure Beguš, prof. dr. Andrej Bončina, doc. dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, dr. Klemen Jerina, doc. dr. Aleš Kadunc, doc. dr. Darij Krajčič, dr. Mirko Medved, prof. dr. Ladislav Paule, mag. Mitja Piškur, prof. dr. Stanislav Sever, dr. Primož Simončič, prof. dr. Heinrich Spiecker, Jože Sterle, Baldomir Svetličič, mag. Živan Veselič Dokumentacijska obdelava/lndexing and classification Maja Božič Uredništvo in uprava/Editors address ZGD Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2007866 E-mail: franc.v.perko@siol.net Domača stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 7.70 EUR. Letna naročnina: fizične osebe 33,38 EUR, za dijake in študente 20,86 EUR, pravne osebe 91,80 EUR. Izdajo številke podprlo/Supported by Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board Foto: F. Perko