Razne stvari. — Fr. MarešiČ: Zbirka narodnega blaga. 383 L. 1849. Je J- Bogoev začel v Carigradu izdajati politično-literarni časnik „Caregradskij Vžstnik", ki se je močno potegoval za samostalnost bolgarske cerkve. Celo službeni list „Turcia" se je pojavil, ki je hvalil turško vlado; urejeval ga je Genovič. Okoli 1. 1860.se je bolgarsko cerkveno vprašanje nepričakovano zasukalo: po dolgih in bridkih izkušnjah so se Bolgarji iznenada obrnili v Rim. Na vse strani se je začelo živahno razpravljati vprašanje o zjedinjenju z Rimom. Mnogi bolgarski rodoljubi so z besedo in peresom navduševali svoje rojake za združenje; glavni zagovornik zjedinjenja pa je bil znani politik in pisatelj Dragan Cankov. Ustanovil je poseben časnik „Blgarija", v katerem je močno zagovarjal združenje. Bilo je pa tudi hudih nasprotnikov, katere je podpirala ruska in angleška diplomacija. Javno mnenje je bilo vendar-le za zjedinjenje, in ob novem letu -1861. je šlo veliko poslanstvo Naše slike. Prelepo sliko podajemo danes na strani 360, 361: Sv. Družina, ki je prav sedaj primerna, ko se veselo med nami razširja bratovščina sv. Družine. Gospod risar je naredil svoje delo po fotografiji relijefa, ki je v loretanski kapeli frančiškanske cerkve v Ljubljani. Tudi ta relijef je domače delo, izdelal bobov, adj. 1) bobovo korenje je tisto, ki se useje po prahi; imenuje se bobovo zato, ker se bob useje med korenje. Krka. 2) bobovo rešeto je tisto, s katerim se ravna bob, fažol, grah; ima redke in velike luknje. Lipoglav. Krka. bobovnik, m. neka rastlina, podobna matovilcu, raste v mrzlih vodah (studencih) in je tudi za jed dobra. Krka. bodeč, adj. bodeča neža = bodeneža. Šentvid na Gorenjskem. bodeneža, /. bodoneža. Krka. Glej: neža, in: deveto-neža. bodež, m. 1) bodoneža. Moravče. 2) neko strašilo za tiste otroke, ki silijo v gozd: „nikar ne hodi v gozd, vzel te bo bodež", pravijo starši otroku. Krka. Če otrok sili k vodi, strašijo ga s povodnim možem. Krka. Bog, m. za B&ga svetega! t. j. za božjo voljo! Kostanjevica. Slovaško: pre Boha živeho! Poljsko: przebog! Češko : bože pfebože! bogmati se, vb. impf. Boga klicati za pričo, zatrjevati besede svoje z Bogom. N. pr.: bogmal se je, da ni res. Sostro. Pre\ganje. Tudi Hrvatom znana beseda. pod vodstvom Cankova v Rim k papežu Piju IX., ki je s pismom z 21. prosinca i. 1. Bolgarje sprejel v katoliško cerkev ter jim posvetil nadškofa. — Ali med tem so ruski in angleški agentje z denarjem in obljubami ljudstvo premotili, in ko se je poslanstvo vrnilo, bilo je že ljudstvo mrzlo za zjedinjenje.') O tem vprašanju je seveda izšlo tudi več brošur za zjedinjenje in proti njemu; med časniki je najhujše nasprotoval že omenjeni „Caregradskij Vest-nik". L. 1860. so bolgarski dijaki v Moskvi ustano-novili nov časopis, ali bolje zbirko „Bratski Trud" (2 zv.), pri katerem so sodelovali nekateri pozneje znameniti bolgarski pisatelji (Zinzifov, Ljuben Kara-velov itd.). Leta 1865. je amerikanska misijonska družba jela izdajati majhen časnik „Zornica" versko-nravnega značaja. (Dalje.) li Gl. „Rimski Katolik" 1894, L, 74—79. ga je naš domači mladi kipar Ivan Zajec. Preprostost, umna sestava in ljubeznivost se jako dobro družijo na tej sliki. Bog nam živi in ohrani oba umetnika: kiparja in risarja! — Prizor po potresu v ,konj ušnici'. Ta slika nam kaže življenje v Ljubljani prve dni po potresu. V velikem prostoru je tukaj velika množica pribeglih Ljubljančanov. Tako nesreča ljudi preganja, pa jih tudi druži. bogomoljen, adj. pobožen. Kranjsko. bohoten, adj. hitro rastoč na širokost in visokost. Ko-1 stanjevica. D. Trstenjak: razbuhnoti, von Ueppigkeit zerplatzen. (Slovenec 1802, štev. 36.) bolan, gen. bolana, m. neka riba v Krki, ki podi, lovi : in končuje kleče (ribice), kakor volk ovce. Kostanje- vica Čehi in Hrvatje govore: bolen, kakor piše tudi Pleteršnik. bolančkan, adj. bolan (v otročjem govoru). Lipoglav. bolešen, adj. bolehen. Sostro. borne int. bogme. Bog me Pri odgovorih na vprašanje, pomenja: ne. N. pr.: Boš prišel? — Borne bom! (to t je, ne bom prišel) Kostanjevica. , borovje, n. borovničevje. Lipoglav. : bosač, m. voz, ki je ves lesen, in nič železen, tudi koles nima okovanih. V prejšnjem stoletju so bili takšni vozovi precej v navadi, sedaj so pa že silo redki. Lipoglav. Krka. ! botrn, adj. botrn si biti = v botrinji biti. N. pr.: iz teh hiš smo si botrni. Sostro, Bloke. i botnnjevati, vb. impf. piti botrinjo. Krka. i božičevati, vb. imp. praznovati božične praznike: doma ne bom nikoli več božičeval. Dolenjsko. Razne stvari. Zbirka narodnega blaga. (Spisuje Fr. Marešič.J (Dalje.)