1 Digitalne grafične tehnike in vizualna umetnost Dušan Kirbiš (ur.) Digitalne grafične tehnike in vizualna umetnost Dušan Kirbiš Uvod 3 I. del: Digitalna umetniška grafika Gorazd Golob Grafika 10 Umetna inteligenca 45 Tiskanje 10 Ai-Da 46 Grafični proces 16 Linijski in matrični tiskalniki 47 Digitalna fotografija in tisk Tiskanje digitalnih umetniških grafik 47 19 Konvencionalne umetniške grafične tehnike 16 Elektrofotografski tiskalniki 48 Digitalno 19 Kapljični tiskalniki 48 Digitalna umetniška grafika 22 Kakovost in obstojnost digitalne umetniške grafike 53 Začetki digitalne umetniške grafike 24 Kakovost digitalne umetniške grafike 53 Analogni, digitalni in hibridni računalniki 24 Metode preskušanja obstojnosti digitalne umetniške grafike 55 Risanje na zaslonu Zaključek 57 32 Prevlada digitalnih računalnikov 30 Algoritemska grafika Literatura in viri 59 34 Grafični uporabniški vmesniki in grafični programi 41 Andy Warhol 44 II. del: Opis postopkov konvencionalnih grafičnih tehnik Dare Birsa Visoki tisk 67 Prepustni tisk - sitotisk 88 Lesorez 68 Dušan Kirbiš Ksilogravura 70 Litografija 92 Barvni lesorez 71 Likovna vrednost 92 Linorez 73 Podobne tehnike 73 Primerjava tradicionalnih grafičnih tehnik 97 Slikovno gradivo 100 Globoki tisk 75 Posebnosti posamičnih tehnik 77 Literatura in viri 100 Suha igla in bakrorez 77 Spletni viri 102 Mezzotinta 80 Literatura 102 Jedkanica 82 Akvantita 84 Posebna tehnika pri jedkanicah 85 Podobne tehnike 85 5 Uvod Umetniško grafiko, produkt posebnih po­ oblik vizualnih praks neodvisne, ustvar­ vekovih dlani ali negativne odslikave, ko je stopkov razmnoževanja originalne umet­ jalne strategije in prezentacije. Razširjeni bila dlan uporabljena kot šablona. Potre­ nikove risbe ali slike, ki ohranja pridih pojem grafika je povezan z vrsto tehnik ba po krašenju tkanih tekstilij v starih ci­ unikatnosti, že od prehoda v novi vek pa in postopkov, ki zajemajo risanje, pisanje, vilizacijah, (Egipt, Perzija, Kitajska) razvije vse do današnje dobe, uporabljajo veliki pa tudi ročno ali strojno odtiskovanje be­ možnost neposrednega odtiskovanja z mojstri, slikarji in kiparji, Albrecht Dürer, sedila ali slike preko vmesnega medija, lesenimi ali kovinskimi štampiljkami ali Rembrandt, Francisco de Goya, Auguste matrice. V kontekstu vizualnih umetni­ tehniko rezerviranja in kasnejšega bar­ Rodin, Pablo Picasso, Andy Warhol in šte­ ških praks je grafika le ena od panog li­ vanja tkanin v kopelih. Prvi znani odtisi v vilni drugi. Težko bi našli slikarja ali kiparja, kovne umetnosti, katere cilj je unikaten današnjem pomenu besede so vezani na ki ni vsaj dela svojega ustvarjanja posvetil avtorski odtis z umetniško vrednostjo ter izum papirja na Kitajskem, torej na čas grafiki in mnogo je takih, ki jim je grafika možnostjo razmoževanja v manjši ali večji, drugega stoletja pred našim štetjem. Re­ odprla vrata v avtonomen svet ustvarjal­ praviloma pa omejeni nakladi, ob uporabi produktibilnost grafike je eden od vzrokov nosti. Pri vseh ugotavljamo, da grafike ne različnih postopkov za pripravo matrice. razmaha te tehnike v obdobju humaniz­ razumejo le kot možnost razmnoževanja Originalna grafika lahko nastane samos­ ma, obdobju idejnih polarizacij, ki zahteva­ originalnih risb ali slik, ampak predvsem tojno, neodvisno od predlog in z name­ jo intenzivnejše razširjanje idej v slikovni kot ustvarjalno tehniko, ki zaradi specifik nom uporabe grafičnih tehnik za svojstve­ in pisni in ne samo v ustni obliki. Pojavijo tehnične izvedbe ponuja vrsto povsem no likovno izražanje. se lesorezi z nabožnimi podobami, kot izvirnih likovnih rešitev. Vse se skozi stole­ Pogled v zgodovino bi prve znane podobe, medij prenosa liturgičnega obredja v za­ tja, ob iznajdbah vedno novih postopkov, ki imajo značaj razmnoževanja in odtisko­ sebno okolje. Željo širokih slojev prebival­ prilagajajo in včasih celo razvijejo v pov­ vanja našel v prazgodovinskih jamah, kjer stva po zasebnem lastništvu podob je bilo sem samostojne in od konvencionalnih se na stenah pojavijo pozitivni odtisi člo­ mogoče zadovoljiti ceneje in enostavneje 6 kot s slikami, ki so bile prej ročno izdela­ pagandne namene. Medtem ko so grafike Veliko novost v izrabi kemijskih in fizikal­ ne. Prodajali so jih v samostanih in na ro­ kopistov, tako umetnikom, kakor potenci­ nih svojstev različnih materialov, predsta­ marskih krajih. Enolistni lesorezi – danes alnim naročnikom, pogosto predstavlja­ vlja tehnika litografije (kamnotisk), ki se veljajo za najstarejše grafične umetnine le prvo informacijo o delih sodobnikov iz pojavi v začetku devetnajstega stoletja. Z v Srednji Evropi. Razmah lesoreza gre z drugih kulturnih okolij. Distribucija grafike razvojem litografije Aloisa Senefelderja roko v roki s širjenjem proizvodnje papir­ je hkrati pomenila izmenjavo informacij in se je nadaljeval razvoj postopkov, ki ni več ja. Množična proizvodnja papirja, ki je bila s tem vedno intenzivnejše slogovno poe­ temeljil le na mehanski pripravi matric, bistveno cenejša in hitrejša od proizvo­ notenje. zaradi česar je bila tehnika litografije pri­ dnje pergamenta, je bila odločilen pogoj merna za tisk plakatov in razmnoževanje Zamudno in naporno delo mehanskega za to tehnologijo, ki jo je kmalu dopolnil hitro porajajočega se dnevnega tiska. Ne vrezovanja v bakrene in jeklene plošče, bakrorez. Tehniko lesoreza, pri katerem samo, da so tudi umetniki dobili novo iz­ ki so ga opravljali mojstri kopisti, je že v se risba prenese s površine zglajene lese­ razno sredstvo, ampak so se odprla nova začetku šestnajstega stoletja močno po­ ne plošče, v novem veku kmalu zamenja poklicna področja. Pojavijo se časopisni enostavil in olajšal izum različnih tehnik bakrorez, ki omogoča večjo natančnost in ilustratorji in karikaturisti. Litografija ob jedkanja kovinske plošče s pomočjo kisli­ višje naklade, kar vodi v njegovo kasnejšo koncu stoletja, skupaj z že uveljavljenimi ne. Čeprav jedkanica ni dosegla upodo­ masovno uporabo v knjižni ilustraciji. Naj­ fotografskimi postopki, predstavlja tehno­ bitvene natančnosti bakrorezov in tako zgodnejši list, izdelan v tehniki bakroreza, loški temelj za silovit razmah industrijske­ ni nadomestila tega izraznega sredstva je iz leta 1446, tako da je le nekaj desetletij ga ofsetnega tiska. Tisk s kamna omogo­ kot najpomembnejšega medija knjižne mlajši od najstarejšega datiranega leso­ ča umetniku zelo širok razpon risarskih ilustracije, je razširila grafično tehniko reza. Bakrorez v primerjavi z lesorezom in slikarskih tehnik, od ostre in precizne in uvedla možnost novih pristopov ne­ dopušča večje upodobitvene in izrazne linearne risbe, rastrirane površine, vtisa posrednega obdelovanja matrice. Manj možnosti, saj so lahko linije mnogo tanjše, lavirane risbe in akvarela do ekspresivnih, precizno prezentacjo risarskih stilov in kar omogoča podajanje skoraj vseh tonov kontrastnih podob. ploskovito variiranje tonskih vrednosti pri med najnežnejšo sivino in gosto črnino. jedkanici in akvatinti, dopolni tehnika me­ Sredi dvajsetega stoletja opazimo velik Slikarji novega veka so že takrat svoje gra­ zzotinte, ki omogoča bogastvo finih pre­ razmah sitotiska, enostavnega in dosto­ fične odtise pogosto uporabljali za ustvar­ hodov od bogate črnine, preko bogastva pnega postopka pretiskovanja tiskarske janja dohodka od prodaje, in za lastne pro­ sivih tonov do popolne beline.. barve skozi gosto mrežo na papir in dru­ 7 ge materiale. Plakatni, ploskovit izgled, ki je zagotovljena z ustvarjalčevim izraža­ značilnosti originalnega grafičnega odti­ je ena od značilnosti te tehnike, ustvar­ njem umetniških zamisli, konceptov in sa klasičnih tehnik je tudi značilen reliefni jalci pogosto dopolnijo z uvedbo rastra, idej, ki jim ustreza določena tehnika tiska. odtis roba matrice, ki je posledica velikega ki omogoča tonske prehode in obogatijo V tem pogledu predstavlja odmik od, za pritiska na papir. Še posebej je to opazno z uporabo intenzivnih barv. Sodobni di­ konvencionalne likovne prakse značilnih pri litografiji in pri tehnikah globokega ti­ gitalni postopki obdelave in generiranja tehnik, kot sta na primer risanje in slika­ ska, pri katerih se uporablja rahlo navla­ slik seveda razvijejo hitre in tej tehnolo­ nje. Likovna zasnova grafike je tako nelo­ žen papir. giji prilagojene postopke odtiskovanja, ki čljvo povezana s tehnološkimi koraki do­ Certifikat o izvirnosti je dokument, ki jam­ ločenega tiskarskega postopka, tako v fazi pa, zaradi različnih tehnik nanosa tiskar­ či, da je določeno umetniško delo izvirno ske barve, različnih pigmentov in podlag priprave matrice kakor v fazi tiska. Po tej in da je avtorski produkt določenega ume­ sprva le težko izpolnujejo kriterij trajnosti poti zasnovano grafično delo nikakor ni le tnika. V njem so navedeni avtor, naslov in obstojnosti, ki je ena od temeljnih zah­ gola reprodukcija risbe ali slike. Umetnik dela, čas nastanka dela, dimenzije, tehnika tev umetniške grafike. lahko grafiko ustvari neposredno in oseb­ in še vrsta drugih podatkov, ki se nanašajo no ali pa s pomočjo tiskarskega mojstra, na historiat dela, njegove prejšnje lastnike, ki pogosto prevzame predvsem izvedbo Značilnosti grafike kot javne predstavitve in podobno. Pri grafič­ tehnoloških korakov. Umetnik tako sam samostojne umetniške nih listih je obvezen podatek o nakladi, po­ vrezuje v leseno ali kovinsko ploščo, nana­ zvrsti gosto pa pa naveden tudi tiskar ali delav­ ša zaščitne plasti, stopenjsko jedka, slika nica v kateri so odtisi nastali. Reprodukcija in izvirnik. Če zanemarimo in riše na kamen, pripravlja sitotiskarsko pojem reprodukcijske grafike, ki je je iz­ Podpis in številčenje. Umetnikov podpis šablono z risanjem ali s fotopostopkom, delana po likovno dodelanem modelu in nanaša tiskarsko barvo, izvede poizkusni na grafičnem listu jamči za njegovo avtor­ predstavlja zgolj kopističen ali celo me­ stvo. Lastnoročen podpis, ki ni integriran odtis in naklado ... v sodobnem času pa hanski prenos samostojne umetnine, kot predvsem z uporabo fotografije, digital­ v odtis in se običajno nahaja na spodnji je slika ali risba, v grafično tehniko tiska, je nega risanja, slikanja, kolažiranja, z upo­ margini grafičnega lista zagotavlja, da gre produkt umetniške grafike vedno samos­ rabo računalniških programov ter ob po­ za originalno grafično delo, ki ga je ročno tojno avtorsko delo. Njena značilnost, da znavanju sodobne tiskarske tehnologije, izdelal avtor v celoti in v omejeni nakladi. je razmnožena v večjem številu kopij, ne ustvarja podobe, ki jih je možno natisniti Hkrati signatura v sodobnih grafičnih po­ zmanjšuje koncepta izvirnika. Unikatnost na ustrezen nosilec. Ena od prepoznavnih stopkih lahko pomeni tudi, da je avtor iz­ 8 delal predlogo za matrico tisk pa prepustil tiska, ter litografije je naklada običajno Poskusni odtisi so odtisi (tudi Epreuve tiskarju. med 20 in 100 natisi. Nižja naklada pome­ d’état), ki nastanejo med delom na ma­ Običajno se za ročno podpisovanje gra­ ni manjše število izvirnikov in večjo vred­ trici in so pogosto označeni s P/A (proof). fike uporablja svinčnik, ker je podpis s nost posameznega lista. Prav tako lahko So dokument postopka, ki zahteva nada­ svinčnikom težko izbrisati ali spremeni­ nižja zaporedna številka, pri tehnikah, pri ljevanje ali spremembo dela. Lahko so še ti, ne da bi poškodovali papirna vlakna. katerih prihaja do večje obrabe matrice posebej informativni, ker nudijo vpogled v Podpis je običajno postavljen v spodnji predstavlja višjo vrednost odtisa. umetnikove delovne metode. desni kot. Naslov grafike, če obstaja, je na Čeprav sta na umetniškem trgu številče­ Nekateri umetniki že tradicionalno ustva­ sredini, tam je lahko navedena tudi tehni­ nje in avtorjev podpis, kot osebno zago­ rijo tudi večje število različnih variant, ki ka, v levem kotu pa oštevilčenje. Podatek tovilo o avtorstvu vrednostno določujoč se razlikujejo po stopnji jedkanja, dodela­ o številu odtisov je odločujoč dejavnik, ki dejavnik, umetniški status grafike ne sme vi z drugimi postopki ali uporabi različnih vpliva na vrednost grafičnega lista, zato biti odvisen od velikosti naklade. V umetni­ barv. Te unikate, ki se pogosto razlikujejo je številčenje, obvezen podatek in sestav­ ški grafiki je običajna praksa, da matrico, od kasnejše naklade, zbiratelji še posebej ni del podpisa. Sestavljata ga dve številki, po končanem tisku naredijo neuporabno. cenijo in so toliko bolj iskani, kolikor starej­ ločeni s poševnico. Prva je zaporedna šte­ To naredijo na primer tako, da na ploščo ši in bolj slaven je umetnik. vilka odtisa, druga pa določa število listov zarežejo več diagonalnih rezov, litografski Testni odtis končnega stanja tiskarskega kamen pa zbrusijo in pripravijo za novo v nakladi. medija, izdelanega pred izdajo, je označen grafiko. Posamezen list, ustvarjen s postopkom kot E.E. (Epreuve d‘Essai). tiskanja, se imenuje odtis ali grafični list; Nekateri odtisi (največ 10 odstotkov na­ Rezervni odtisi so odtisi, ki se natisnejo klade) so označeni z E.A. (e.a.) ali Epreuve skupno število natisov se imenuje nakla­ poleg izdaje, da se lahko po potrebi zame­ d‘artiste. To so tako imenovane umetniške da. Pravica umetnika je, da določi višino nja neuspel ali poškodovan odtis. grafike, ki se tiskajo vnaprej za umetnika naklade. Medtem ko je bila nekoč višina Barvne variante so pogoste v litografiji in samega, izven naklade. Odgovoren ume­ naklade omejena na majhno število zaradi sitotisku, še pogostejše pa v računalniško tnik to serijo tudi številči. To naredi z rim­ materialne obrabe matrice (npr. cinko­ generiranih slikah. skimi številkami, da se razlikuje od običaj­ ve ali bakrene plošče), se danes naklade popularnih umetnikov dvigajo v vrtoglave nega oštevilčenja. Na primer E.A./ IV. Včasih umetniki naredijo oznako ali skico višine. Za grafiko visokega in globokega za preizkus jedkanja na robu kamna ali 9 plošče za jedkanje, da bi lahko nadzorovali ustvarjalnih praks, in se z njimi povežejo v vodene stroje in naprave za tisk ali slikanje učinek kisline. Skica se običajno odstrani, novo nastale interpretacije. Med umetniki in s temi napravami ustvarjajo slike, risbe, preden se izdaja natisne. Vendar včasih te tudi izginjajo enoznačna poklicna poime­ odtise in objekte. Pri nas so posebej vidni: opombe ostanejo in se ne pojavijo samo novanja, slikar, grafik, risar, fotograf ... ki Bogoslav Kalaš – stroj za slikanje, Domi­ na korekturah, ampak na vseh odtisih. Ti ustvarjalca umestijo v določeno kategori­ nik Mahnič – krmiljenje čopiča, Jasna odtisi se potem imenujejo Remarqueovi jo glede na pridobljeno izobrazbo ali naj­ Samarin – risalni robot (CNC pen plotter) odtisi in so posebej zanimivi za zbiralce. pogosteje uporabljeno tehnologijo. Tako v kombinaciji z ročno izvedenimi postop­ Prednostni odtisi so odtisi na posebej iz­ kot v vseh plasteh življenja, se tudi v vizual­ ki. Vse te spremembe se odražajo tudi v branem papirju, ki ni bil uporabljen za obi­ ni umetnosti razbohoti sodobna digitalna grafiki. Še vedno so prisotni avtorski, sig­ čajno izdajo. Na splošno so, tako kot E.A. tehnologija, ki s sabo prinese nove načine nirani odtisi v omejeni nakladi, vendar so oštevilčeni z rimskimi številkami. materializiranja ustvarjenih podob, vpliva postopki njihovega nastanki v marsičem Tradicionalni načini numeriranja in pod­ na postopke in strategije njihovega na­ drugačni. Klasično matrico zamenja digi­ pisovanja se ohranjajo tudi pri sodobnih stajanja in umetnika uvede v razkrivanje talni zapis, ki ga lahko pripravi avtor sam, tehnikah tiska predvsem zato, ker, poleg specifičnih ustvarjalnih možnosti, ki po­ ali ga pa, izhajajoč iz njegove skice, izde­ avtorjevega certificiranja, najbolj nepos­ segajo v najširši spekter področij. Vizualni la računalničar. Postopki tiska niso več V zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja ljenjskih vzorcev, postane vešč uporabnik jih računalniško vodeni stroj, ki uporablja računalniških aplikacij ter izumlja nove in takšne postopke, pigmente in veziva, ki na redno zagotavljajo izvirnost in avtorstvo. ustvarjalec se kmalu nauči aktualnih miš­ ročno delo tiskarja ali avtorja. Zamenja je opaziti usihanje interesa za starejše nove načine njihovega kombiniranja. Pazi­ izbranem kvalitetnem papirju ali kakem oblike umetniške grafike, izvedene v teh­ ti mora le na to, da se izogne pastem, ki se drugem nosilcu in ob izpolnjevanju pogo­ nikah visokega, globokega ali ploskega kažejo v lahki dostopnosti do vizualnega jev hranjenja, enako kot pri vseh starejših tiska. Vedno manj je tiskarskih delavnic materiala, eklektičnosti umetne inteligen­ grafičnih postopkih, zagotavljajo običajne in mojstrov, ki obvladajo klasične tiskar­ ce in predvsem v mamljivi ponudbi nepo­ srednega kopiranja in apropriacije. Veliko standarde trajnosti in obstojnosti. ske tehnike. Prav tako se število vizualnih umetnikov, ki bi si grafiko izbrali za izključ­ je umetnikov, ki se, v navdušenju nad no­ Sodobne vizualne prakse ohranjajo gra­ ni ustvarjalni medij močno zmanjšuje. vimi ustvarjalnimi možnostmi, lotijo pro­ fiko, vendar z njenim umeščanjem v kon­ V umetnosti se ustaljeni pomen pojma gramiranja, pa tudi takih, ki kar sami, ali pa tekst razširjenega polja umetnosti, ne grafika razprši na skorajda vsa področja s pomočjo poznavalcev, izdelajo digitalno vztrajajo več pri strogem opredeljevanju 10 postopkov, vezanih izključno na repro­ duktibilnost in konvencionalne tehnike odtiskovanja. Estetski pojem grafike po­ stopno prodira v vse postmoderne ume­ tniške prakse, se z njimi zliva ali jih celo po­ vezuje. Pogosto se tako preko poseganja v konkretna ali virtualna družbena okolja, podaja v interdisciplinarne eksperimente z oblikovanjem novih pomenskih struktur, ki se razpredajo v razširjeno pojmovanje sodobne umetnosti. Dušan Kirbiš, 2024 Digitalna umetniška grafika Gorazd Golob I.del 12 Grafika Beseda grafika izhaja iz grščine, γραφικός skovne forme na tiskovni material tako, in razvijali za hitro, kakovostno in cenov­ (grafikós) in tradicionalno označuje zapis da izdelamo potrebno število odtisov. Več no sprejemljivo razmnoževanje – tiska­ ali risbo. V SSKJ je grafika definirana kot stoletij je bil tisk ključna komunikacijska nje različnih tiskovin, mnoge pa so začeli področje likovne umetnosti oz. umetniška tehnologija za izmenjavo, razširjanje in umetniki/grafiki uporabljati za umetniško grafika, pa tudi kot tiskarstvo (grafična in­ hranjenje informacij. V sodobnem svetu ustvarjanje. Kot umetniške grafične tehni­ dustrija). Tudi druge vrste trajnih ali trenu­ se je njegova vloga spremenila, določene ke (graphic art, printmaking; Kunstgrafik) tnih upodobitev slik in besedil povezujemo so se obdržale do današnjih dni. tiskovine oz. grafični izdelki izgubljajo svoj z grafiko; sem sodijo računalniška grafika nekdanji pomen, se pa pojavlja na neka­ Poznanih je več razvrstitev grafičnih teh­ s prikazom upodobitve na zaslonu raču­ terih novih področjih tudi kot industrijska nik, praviloma pa vsi avtorji ločijo med nalnika ali druge projekcije na zaslonih proizvodna tehnologija. Že stoletja je ti­ konvencionalnimi (klasičnimi, analogni­ ali celo v prostoru z uporabo video, film­ skanje znano tudi kot umetniška grafična mi) in digitalnimi. Na sliki 1 je prikazana ske, holografske tehnologije ... V tem delu tehnika. osnovna delitev najbolj razširjenih tiskar­ obravamo grafiko predvsem kot področje Prve odtise je človek zavestno naredil v skih tehnik, poenostavljena, povzeta po likovne umetnosti, katerega rezultat je od­ prazgodovini (odtisi rok v jamah, ob dru­ Kipphanu, ki mednje šteje tudi fotografijo tis na tiskovnem materialu, najpogosteje gih jamskih risbah). Znani so primeri upo­ (Kipphan, 2001). papirju, izdelan in opremljen skladno s rabe pečatov iz antičnih časov, takrat so Že Kipphan podaja bistveno bolj popolno pravili stroke. nastali tudi prvi tiski na tkanine, zatem pa in razčlenjeno delitev tiskarskih tehnik, s tudi na papir. poudarkom predvsem na nekaterih obe­ Tiskanje Skozi zgodovino, predvsem v dvajsetem tavnih digitalnih tehnikah ob prelomu ti­ Tiskanje je tehnologija oz. proces nana­ stoletju, je bilo uporabljenih mnogo grafič­ sočletja, ki jih tudi podrobno predstavi. šanja tankega sloja tiskarske barve s ti­ nih tehnik, praviloma so jih prvotno iznašli Skupno je znanih več kot tisoč tehnik, Na­ 13 deau navaja celo več kot 1500 tiskarskih, fotografskih in fotome­ Slika 2: Prikaz konvencionalnih tehnik tiska s tiskovnimi in haničnih tehnik (Nadeau, 1997). netiskovnimi elementi tiskovne forme in značilnosti odtisov (Golob, 2017). Konvencionalne tiskarske tehnike so razdeljene glede na pozi­ cijo oz. višinsko razliko med tiskovnimi in netiskovnimi elementi tiskovni elementi tiskovne forme in njihovimi lastnostmi (slika 2). netiskovni elementi Slika 1: Delitev tiskarskih tehnik. a) Shematski prikaz tiskovne forme visokega tiska z nabarvanimi tiskovnimi elementi in značilnosti odtisa v tehniki flekso tiska Tehnike tiska tiskovni elementi netiskovni elementi (s tiskovno formo) Konvencionalne Digitalne (brez materialne tiskovne forme) b) Shematski prikaz tiskovne forme globokega tiska in značinosti odtisa so­ Visoki tisk Elektrofotografija dobnega globokega tiska (laserski tisk) Globoki tisk Kapljični tisk tiskovni elementi netiskovni elementi (inkjet) Ploski tisk Druge digitalne tehnike c) Shematski prikaz tiskovne forme ploskega tiska in značilnosti odtisa v Prepustni tisk tehniki ploskega tiska X-grafija Fotografija 14 elementi rakel narejene leta 1516 (Lechène, 2024). bilne embalaže in embalaže iz valovitega netiskovni kralj Taejong, zadnje tovrstne so bile tam duje na področjih tiskanja etiket, fleksi­ V Evropi je prvi izdelal in uporabil ko­ kartona. vinske svinčene (dejansko iz zlitine svin­ ca, antimona in kositra) črke Johannes Christopher), ročno koloriran lesorez, Slika 3: Neznani avtor, Sveti Krištof (St. tiskovni elementi Gutenberg okoli leta 1450, čeprav so znani najstarejši datiran v Evropi, iz leta 1423 d) Shematski prikaz tiskovne forme in procesa (Norman, 2024). njegovi predhodni poskusi in poskusi dru­ tiskanja v tehniki sitotiska gih izumiteljev, ki pa so slabo dokumenti­ rani. V desetletjih pred Gutenbergom so Visoki tisk tudi v Evropi tiskali knjige v tehniki lesore­ za, znane kot blok knjige. Bibilia pauperum Prva znana datirana knjiga Diamantna su­ je bila izvedba ilustrirane blok knjige, ki je tra je izšla leta 868, za tiskanje na papir je vsebino podajala predvsem z ilustracijo bila uporabljena tehnika lesoreza. Najde­ (Wikipedia, 2024b). Lesorez (slika 3) in so­ na je bila v Dunhuangu na Kitajskem, v jami rodne tehnike (npr. linorez) so se za tiska­ s skupaj več kot 40 000 potiskanimi in po­ nje ilustracij v tehniki visokega tiska upo­ pisanimi zvitki iz papirja, konoplje ali svile rabljale tudi še v dvajsetem stoletju. (Wikipedia, 2024a). Prve premične črke je sredi enajstega stoletja (1041–1048) za ti­ Konvencionalni visoki tisk, znan kot knji­ skanje uporabil Pi Sheng. Izdelane so bile gotisk (letterpress; Buchdruck), ki je te­ iz gline in lepila, vendar se njegov izum ni meljil na modernizirani Gutenbergovi izkazal za dovolj uporabnega. Verjetno je tehnologiji, je bil v uporabi do konca 20. bila opustitev tega izuma povezana s krh­ stoletja, ko so ga skoraj v celoti zamenja­ kostjo tiskovne forme in potrebne mno­ le druge tiskarske tehnike. Pred desetletji žice črkovnih znakov kitajske pisave. Tudi se je razmahnila uporaba flekso tiska (fle- lesene črke, ki jih je okoli leta 1313 uporabil xography; Flexodruck), tehnike visokega Wang Sheng, se niso prijele. Prve kovinske, tiska s fleksibilno tiskovno formo in teko­ bronaste črke je leta 1403 dal vliti korejski čimi tiskarskimi barvami, ki danes prevla­ 15 Globoki tisk no formo v obliki valja v tehniki globokega tiskovine v visokih nakladah in za tiskanje Globoki tisk tiska je leta 1860 patentiral in uporabljal tekstila. Globoki tisk se uporablja tudi za (gravure, intaglio; Tiefdruck) tiskanje bankovcev in drugih zaščitenih Auguste Godchaux iz Pariza. Prve Klíče­ se je v Evropi uporabljal vsaj od prve po­ ve slike, natisnjene v tehniki heliogravure, tiskovin. lovice 15. stoletja. V Nemčiji je okoli leta so bile objavljene v obdobju 1879 do 1882. Slika 4: Martin Schogauer, A Foolish Virgin 1430 prve odtise v tej tehniki naredil Mar­ tin Schongauer, okoli leta 1460 je to teh­ Proti njegovi volji je nekaj detaljev njego­ in Half-Figure, 15. stoletje Wikipedia, ve tehnike na Dunaju objavil sodelavec 2024c). niko uporabil Andrea Mantegna iz Padove (Peters, Lincoln in Raftery, 2010), sledili pa po imenu Leonard leta 1886. Delo je Klíč so mnogi drugi umetniki. Med njimi je bil s sodelavcem Samuelom Fawcettom, ki tudi Tomasso Finiguera iz Firenc. Ta teh­ je že pred tem eksperimentiral s to teh­ nika se je dolgo uporabljala predvsem za niko, nadaljeval v Angliji, skupaj sta leta tiskanje zahtevnih večtonskih grafik (slika 1895 ustanovila grafično podjetje (multi­ 4), tudi grafičnih reprodukcij drugih del, že mediaman, 2013). Tehnika heliogravure v začetku pa tudi za tiskanje igralnih kart. (fotomehanično kopiranje fotografskega Prvotni tehniki ročnega graviranja (intag- negativa in rastra z osvetljevanjem žela­ lio) z dletom v kovinsko ploščo, so sledile tinskega kopirnega sloja senzibilizirane­ druge tehnike. ga z bikromati na kopirni papir, njegovim Industrijski globoki tisk prenosom na pobakreni valj (tudi bakre­ (rotogravure; Ti- efdruck) no ploščo), razvijanje, jedkanje in končno , poimenovan tudi bakrotisk, za tiskanje reprodukcij se je začel z izumom površinsko kromiranje tiskovne forme) Čeha Karla Klíča konec devetnajstega je danes zaradi varovanja okolja, visokih stoletja. Njegovo delo je temeljilo na foto­ stroškov in zahtevanih ročnih spretnosti mehansko izdelanih cinkovih klišejih Jo­ povsem opuščena. Nadomestilo jo je ele­ sepha­Niécephore Niépceja iz leta 1826 in ktromehanično ali lasersko graviranje, ki metodi izdelave rastrirane tiskovne forme pa je zaradi visokih stroškov in zahtevnosti za globoki tisk Williama Henrya Fox Talbo­ procesa, kljub visoki kakovosti barvnih re­ ta iz leta 1852. Prvi rotacijski stroj s tiskov­ produkcij, primerno le za zelo zahtevne 16 Litografijo le za izdelavo tiskovne forme, predvsem francoske izdaje Senefelderjeve knjige o (lithography; Lithografie) , tudi litografiji (Senefelder, 1819). kovinske cinkove plošče in primerno pri­ Ploski tisk predlagal in uporabil tudi druge materia­ Slika 5: Primer litografske reprodukcije iz starogrško kamen; lagojen papir. Z razvojem fotografskih in γράφω ; gráfo pomeni fotomehaničnih tehnik v devetnajstem kamenotisk oz. kamnotisk (λιθος; líthos je pisati), temeljno tehniko ploskega tiska je leta 1796 izumil Alois Senefelder. Tehnika stoletju se je uveljavila fotolitografija, ki je temelji na tiskovni formi iz apnenca iz ka­ nadomestila tradicionalno risanje tiskov­ mnoloma Solnhofen na Bavarskem, ki se nih elementov. je kot naprimernejši material obdržal do Litografija je kmalu po izumu postala pri­ današnjih dni, seveda le v umetniški grafi­ ljubljena kot relativno hitra in poceni gra­ ki. Po večkratnih poskusih iskanja primer­ fična tehika za tiskanje plakatov in drugih ne tehnike za poceni tiskanje publikacij, ki ilustriranih tiskovin, med bolj znanimi pr­ jih je potreboval kot potujoči igralec in tudi vimi litografi je Henri Toulouse­Lautrec avtor, je Senedfelder najprej neuspešno (slika 6). poskušal z jedkanjem kamnite tiskovne forme, ki bi jo uporabil kot reliefni kamniti Za tiskanje na pločevino je Robert Barclay kliše. Pri tem je ugotovil, da lahko upodo­ razvil posredni ploski tisk (1875) z vme­ bi tiskovne elemente z mastnim tušem ali snim odtisovanjem na valj s fleksibilno kredo, ki odbijata vodo. Ti lahko ležijo v isti prevleko, kar je omogočilo pomembno iz­ Sodobni ofsetni ploski tisk je najbolj raz­ ravnini kot netiskovni elementi hidrofilne boljšanje kakovosti odtisa na trd kovinski širjena in uporabljena tehnika za tiskanje površine tiskovne forme. Z izmeničnim tiskovni material. V začetku dvajsetega knjig, časopisov, revij in drugih tiskovin. vlaženjem in nabarvanjem je v posebni li­ stoletja sta posredni ofsetni tisk (offset Tradicionalno je ponekod, predvsem v tografski odtisovalnici s kamnite tiskovne lithography; Offsetdruck) na papir neodvi­ ZDA, še vedno znan pod imenom litho­ forme lahko naredil odtis. Svojo tehniko sno izumila Ira Washington Rubel iz New graphy, marsikje pa se imenuje preprosto je opisal in predstavil leta 1818 v Vollstan­ Jerseya (1901–1904), in Čeh Cašpar Her­ ofsetni (offset) tisk, čeprav se je posredno diges Lehrbuch der Steindruckerei (slika mann iz Nemčije (1903–1907), ki je deloval tiskanje uveljavilo tudi v drugih tiskarskih 5). Že v prvih letih po izumu je Senefelder v Baltimoru (Wikipedia, 2016; 2024č). tehnikah. Praviloma so sodobne tiskov­ 17 ne forme izdelane na osnovi aluminja­ Prepustni tisk tudi na Japonskem, predvsem za tiska­ stih plošč, le redko iz poliestra, za njihovo nje tekstila. V Franciji so ga uporabljali Sitotisk (screen printing; Siebdruck) je upodabljanje pa se uporablja computer od 17. stoletja. Prvotno so za potiskanje najstarejša in najbolj razširjena tehnika to plate (CtP) tehnologija, brez vmesnih tiskarske barve skozi tekstilno šablono na prepustnega tiska; manj kakovosten ci­ kopirnih predlog iz filma, kar je bilo pred klostil se je uporabljal le za razmnoževanje tiskovni material uporabljali trdo krtačo, nekaj desetletji povsem običajno. preprostih tiskovin. Domnevno so sito­ v devetnajstem stoletju pa se uveljavi sito tisk prvi uporabljali na Kitajskem v času narejeno iz svilene tkanine napete na pri­ dinastije Song (960–1279), kmalu za njimi meren okvir, za tiskanje pa krtačo nado­ Slika 6: Neobdelan litografski kamen (a), kamen z upodobljenimi tiskovnimi elementi za tiskanje s črno barvo (b), ki ga je leta 1893 uporabil Henri de Toulouse-Lautrec za tiskanje plakata Sagesse, ter končni odtis (c) (Wikimedia, 2022; Flickr, 2021). a) b) c) 18 mesti rakel (Vida Hudoklin in Zvest Apo­ v tem času v angleško govorečih deželah original oz. predlogo lahko uporabimo ka­ lonio sta ga poimenovala tiskač) iz tršega uveljavili poimenovanji silk-screen prin- terikoli objekt, katerega oblike in barve v elastomera (Hudoklin Šimaga in Apolonio, ting oz. serigraphy (sericum je latinsko sodobnih sistemih zajamemo z digitalnim 1978; Widewalls editorial, 2016; Rosemary, svila). V tej tehniki je ustvarjal tudi Andy fotoaparatom ali skenerjem, lahko pa ga 2019). Warhol, začetnik umetniške smeri pop art avtor po svoji zamisli 'nariše' na primerni Leta 1907 je (industrijsko) tehniko sitoti­ (slika 7). vhodni napravi (miška, tablica, na dotik ob­ ska patentiral Anglež Samuel Simon. Leta čutljiv zaslon ...) ali poustvari z računalni­ Sodoben industrijski sitotisk ima majhen 1940 je bila ustanovljena Silk Screen Gro­ škim programom. Tako nastalo virtualno tržni delež, uporablja pa se predvsem za up, kasneje preimenovana v National Se­ digitalno sliko grafični strokovnjak obdela tiskanje debelejših slojev tiskarske bar­ rigraph Society, ki je imela svojo galerijo z uporabo namenske programske opre­ ve, tudi za tiskanje elektronike, senzorjev, v New Yorku. Za tehniko sitotiska sta se me in izdela končno datoteko za tiskanje za doseganje posebnih vizualnih, haptič­ Slika 7: Portret Marilyn Monroe, avtor skovne forme na osvetljevalni napravi CtP, za tiskanje tekstila, keramičnih ploščic ... Andy Warhol, 1964, sitotisk na platno za nastavitve tiskarskega stroja, v digital­ V sodobnem sitotisku so svilo zamenjale nih in drugih učinkov. Uporablja se tudi (print file). Ta se uporabi za izdelavo ti­ (silkscreen on canvas) (Wikiart, 2021). nih tehnikah pa neposredno za tiskanje. sintetične tkanine ali celo kovinske mreži­ ce, sita s svileno tkanino pa se (izjemoma) uporabljajo le še v umetniški grafiki. Konvencionalne umetniške grafične tehnike Grafični proces Značilnost konvencionalnih umetniških Tiskanje je le zaključek reprodukcijske­ grafičnih tehnik je udeležba avtorja/ume­ ga procesa kot ključnega dela celotnega tnika v celotnem procesu od upodobitve grafičnega procesa, ki se konča z grafič­ ideje oz. ročne izdelave tiskovne forme, no dodelavo v kateri nastane končni gra­ tiskanja in končne potrditve avtorstva z fični izdelek. Na sliki 8 je prikazan proces označevanjem in podpisovanjem odtisov. izdelave barvne reprodukcije na primeru Uporaba sodobnejših tehnologij in s tem ofsetnega tiska, v osnovi pa velja za vse povezana strokovna pomoč je dopustna konvencionalne in digitalne tehnike. Kot le v obsegu, ki omogoča avtorju izdelavo 19 dela na način kot si ga je zamislil. V pri­ Riko Debenjak (1908–1987) je v svojem jih našteva 16, od lesoreza do gyotaku ti­ meru pomembnega vpliva sodelavcev ti delu 'grafika' (Riko Debenjak, 1967) po­ ska (tiskanje s trofenje ribe v obdobju sa­ postanejo soavtorji, kar mora biti pravilo­ dal pregled pomembnejših umetniških murajev na Japonskem, tudi tisk z rezba­ ma tudi navedeno na odtisu. Tudi uporaba grafičnih tehnik. V tehniki visokega tiska rij), med visoki tisk pa uvršča tudi sitotisk več tehnik (kombinirane, mešane tehnike) mora biti ustrezno navedena. grafični proces Slika 8: Proces barvne Konvencionalne tehnike razvrščamo ena­ reprodukcije v ko kot industrijske v umetniške grafične konvencionalnem ofsetnem tisku (Golob, 2017). tehnike visokega, globokega, ploskega in prepustnega tiska, znotraj vsake od nave­ denih skupin pa obstajajo tehnike poime­ novane glede na uporabljene materiale, način izdelave tiskovne forme, tehniko tiskanja ... Večina avtorjev ustvarja v več različnih tehnikah. V slovenščini imamo le nekaj obsežnejših del v katerih so poime­ novane, opisane in razvrščene konvencio­ nalne umetniške grafične tehnike. Glede original odtis predloga reprodukcija na njihovo uporabo v izobraževanju pa ne preseneča nekaj desetin diplomskih in magistrskih del, ki obravnavajo to temati­ zajem slike, ko. Krajši in nepopolni opisi tehnik so po­ izdelava gosto navedeni tudi v katalogih razstav in barvnih izvlečkov RGB, digitalizacija (A/D) v monografijah, ki praviloma podajajo več informacij o avtorjih in njihovemu prispev­ ku k umetnosti, manj pa o uporabljeni teh­ pretvorba RGB v CMYK, niki. izdelava tiskovnih form (D/A), tiskanje 20 – svilotisk – serigrafijo; v globokem tisku 14 2010), ki je nastala na osnovi skripte Po­ dno poznani in priznani avtor je bil rojen tehnik, od jedkanice do cliché verre (roč­ datki o litografiji (Marjan Pogačnik, 1981). v Užicu, likovno umetnost je študiral v Be­ no gravirana tiskovna forma na steklu, Avtor podrobno opisuje izum litografije, ogradu in Ljubljani, kasneje pa je deloval foliji ali transparentnem papirju, prevleče­ različne metode priprave litografskega predvsem v Sarajevu. Stroka ga uvršča nim s temnim slojem, ki se zatem upora­ kamna, tehnike ročne izdelave tiskovne med pripadnike ljubljanske grafične šole. bi kot fotografski negativ za osvetljevanje forme in tiskanje na litografski stiskalnici, V zadnjih letih svojega delovanja je upora­ fotopapirja); 12 litografskih tehnik vključno ter potrebne materiale in pripomočke za bljal tudi digitalne grafične tehnike. z offset tehniko (ofsetni tisk). Posamezne uspešno delo. V svoji monografiji predstavlja razvoj kon­ tehnike so na kratko opisane in podano je V katalogu Neopaženo ob cesti: grafična vencionalnih umetniških grafičnih tehnik tipično področje uporabe. tehnika Marjana Pogačnika, ki je izšel ob v visokem, globokem in ploskem tisku ter Vida Hudoklin (1926–2004) in Zvest otvoritvi njegove retrospektivne razstave njihov pomen v sodobni umetnosti. Za Apollonio (1935–2009) v dvojezični knji­ leta 2024, je objavljen tudi prispevek Ad­ vsako od tehnik podaja natančna navodila gi Sitotisk = Sitoštampa (Vida Hudoklin mirja Ganića (Admir Ganić, 2024) v kate­ za izvedbo, vključno z materiali, orodji, teh­ Šimaga, Zvest Apollonio, 1978) opisujeta rem opisuje tehnike Pogačnikove izdela­ nikami izdelave tiskovne forme, tiskanjem, tehniko, primerno predvsem za umetni­ ve tiskovnih form in tiskanje jedkanic za pa tudi ukrepe v primeru nezgod npr. pri ško grafiko, materiale, izdelavo tiskovne visoki, globoki in kombinirani tisk. Opisan poškodbi zaradi neprevidnosti pri jedka­ forme in tiskanje. je uspešen poskus rekonstrukcije kom­ nju tiskovne forme s kislino. Dodan je še Boris Jesih binirane tehnike reliefnega tiska, ki ni bil obsežen glosarij in bibliografija. (1943–2024) je svoj učbenik Grafika: visoki tisk, ploski tisk (Boris Jesih, popolnoma dokumentiran kljub velikemu V slovenščini je bilo objavljenih še več del, 2000) namenil študentom Pedagoške fa­ številu del in zapiskov o njihovem nastan­ večinoma v manjšem obsegu ali v drugem kultete. V delu so podrobneje predstavlje­ ku v zapuščini umetnika. formatu. Breda Škrjanec (1960–) je obja­ ne predvsem tehnike linoreza in lesoreza, Dževad Hozo (1938–2020) je avtor ob­ vila dve deli na temo litografije in lesoreza ki jih pedagog ali avtor lahko uporabi tudi sežne monografije Umjetnost multio­ (Breda Škrjanec, 2002; 2006), Marijan v tehnično omejenih razmerah. Drugi na­ riginala: kultura grafičkog lista (Dževad Tršar (1922–2010) pa je v osemdesetih tis tega dela je izšel leta 2019. Hozo, 1988), ki je še vedno pomembno letih objavil več videoposnetkov pod skup­ Marjan Pogačnik referenčno delo, v uporabi na celotnem nim naslovom Grafične tehnike (Marijan (1920–2005) je av­ tor knjige O litografiji (Marjan Pogačnik, področju nekdanje Jugoslavije. Mednaro­ Tršar, 198?). 21 Digitalno Beseda digit je latinska in v prevodu po­ čajo in tudi omogočajo komunikacijo med pretvorba v analogne vrednosti količine meni prst. Pridevnik digitalen je v Slovarju stroji (računalniki) in človekom. tiskarske barve na papirju (najpogosteje slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) razlo­ cian, magenta, rumene in črne; cyan, ma- cij, pa tudi ... opravljen s prsti, prsten, kot 1, je za vnos, obdelavo in zapis oz. upoda­ nik, ki svetlobne barvne dražljaje spreme­ primeri pa so navedeni digitalna tehnolo­ bljanje celovite vizualne informacije pot­ ni najprej v analogne električne signale, ki gija, digitalna fotografija pa tudi digitalna rebno obravnavati bistveno večji obseg jih v naslednjem koraku pretvori še v šte­ preiskava. podatkov. Običajno se upošteva barvni vilčne vrednosti posameznih pikslov sli­ obseg (celotno barvno območje naprave, Večina naprav in procesov, s katerimi se kovnih elementov (picture element, pixel, colour gamut ) 16,7 milijona barv različne­ srečujemo v vsakdanjem življenju, je da­ cije v zaporedju številk 0 in 1 / ki deluje na Kljub definiranju digitalnega zapisa v V digitalni fotografiji je svetlobno tipalo osnovi tako podanih podatkov in informa-SSKJ kot binarnega, z vrednostmi le 0 in (npr. CCD, CMOS) dejansko A/D pretvor­ žen kot ... ki posreduje podatke, informa- genta, yellow, key/black, CMYK). Digitalna fotografija in tisk nes vsaj deloma digitaliziranih, torej delu­ ga barvnega tona, svetlosti in nasičenosti. px, pel), ki tvorijo digitalno zapisano sliko. digitalne podatke. Ljudje pa smo evolucij­ jo, uredijo in zapišejo v primernem forma­ 8 RGB barvnih kanalov ((2)3 = 16 777 216). tu datoteke kot npr. RAW, TIFF ali JPEG. Za Po podatkih iz strokovne literature človek jejo z uporabo računalnikov, ki obdelujejo To dosežemo z 8 biti po vsakem od treh Te digitalne vrednosti se zatem optimizira­ je analogen in ni digitalen, zato so v vseh dejansko vidi do 10 milijonov barv (Muka­ ali računalnika je potrebna D/A pretvorba, mal, 2017; Jeler, 2001). sko prilagojeni na komunikacijo v svetu, ki ogled na zaslonu digitalnega fotoaparata digitalnih tehnologijah potrebni analog­ ki omogoča emisijo barvnih dražljajev (ti­ no/digitalni (A/D) in digitalno/analogni Pomembna je tudi optična ločljivost oče­ pično rdečih, zelenih, modrih; red, green, pretvorniki (D/A), ki to obdelavo omogo­ blue; RGB), tudi za tiskanje je potrebna D/A sa, torej število slikovnih elementov na 22 določeni razdalji, ki jih človek razloči pod Slika 9: Slika očesa s prikazanimi učinki spremembe ločljivosti in barvnih pretvorb običajnimi pogoji opazovanja. Na 25 cm (Wikipedia, 2023). razdalje oko loči 14 parov linij/mm oz. 140 lin/cm. To ustreza razdalji 0,07 mm med parom linij slikovnega elementa, oziroma kotni ločljivosti 1' (ena ločna minuta), kar upoštevamo pri opazovanju objekta na večje razdalje (Verhoeven, 2018). Slika 9 prikazuje upodobitev očesa s spremenje­ nimi barvnimi modeli in v različnih ločlji­ a) Originalna barvna slika, 1024 × 576 pikslov b) Barvna slika nizke ločljivosti, 51 × 29 pikslov vostih. Pretvorbe so bile narejene v pro­ RGB (3 × 8 bit) RGB (3 × 8 bit) gramu ImageJ, ver. 1.53t. Rastriranje je tehnika pretvarjanja različ­ nih tonskih vrednosti slike (pri večbarvnih slikah za vsakega od barvnih kanalov RGB posebej) v rastrske pike, ki s svojo relativ­ no pokritostjo površine odtisa s tiskarsko barvo omogočajo reprodukcijo tonskih vrednosti. V sodobnih reprodukcijskih c) Črno­bela slika, 1024 × 576 pikslov (8 bit) d) Črno­bela slika, 1024 × 576 pikslov (1 bit), procesih rastriranje poteka v procesnem pretvorba pri pragu (threshold) 128/256 računalniku (raster image processor, RIP) oz. v računalniško podprtem tehno­ v sodobnih tiskarskih procesih je pravilo­ tehnikah tiska težko dosegamo, zato so loškem procesu (workflow). ma celo nekoliko večja npr. 70 lin/cm. Pri npr. v sitotisku linijature rastra dva do trik­ Za tiskanje rastrskih reprodukcij je v of­ rastrski celici rastrske pike ( rat nižje. halftone dot ), setnem tisku pri amplitudnem rastriranju ki jo tvori 256 pikslov, tako lahko repro­ V nekaterih sodobnih eletrofotografskih (AM) tradicionalno uporabljena linijatura duciramo 256 tonov ene barve (slika 10). digitalnih tehnikah so linijature rastrov rastra 60 lin/cm ali 150 lpi (lines per inch), Te vrednosti v nekaterih konvencionalnih primerljive z linijaturami v ofsetnem tisku. 23 Pri frekvenčni rastrski modulaciji (FM) oz. rebno zagotoviti ustrezno optično ločlji­ (številčne) vrednosti. V sedemdestih letih stohastičnem rastriranju, ki je značilno za vost. Skladno z Nyquistovim teoremom so bili v tiskarnah v uporabi bobnasti ske­ kapljični (inkjet) tisk, se je uveljavilo opiso­ (Wright, 2022) mora biti optična ločljivost nerji z analognimi računalniki za izvedbo vanje ločljivosti odtisa s številom slikovnih slike za rastriranje dvakrat večja od linija­ barvne korekture, zapisovanje izhodnih pik (dot) na dolžino izpisne linije, tipično iz­ ture rastra, praviloma za kakovostno barv­ signalov na film pa je potekalo analogno ražene v dpi (dots per inch) ali celo s pre­ no reprodukcijo ustreza 300 ppi (pixels z modulacijo jakosti svetlobnega signala. merom rastrske pike. per inch). Iz tehničnih razlogov so nave­ Danes se analogni računalniki uporabljajo Za kakovostno reprodukcijo slik je pri dene vrednosti lahko tudi višje, vendar jih le še izjemoma, zato jih v tem delu podrob­ vnosu slikovne informacije (digitalna fo­ uporabljamo le kadar so za to utemeljeni neje ne obravnavamo. tografija, skener) in njene obdelave pot­ razlogi. Digitalne tehnike tiska, ki so se v preteklo­ Slika 10: Shematski prikaz rastrske Sodobna uporaba besede digitalno po­ sti oz. se še vedno uporabljajo v digitalni pike (73 % rastrske tonske vrednosti), gosto presega uveljavljene definicije, s umetniški grafiki, so podrobneje predsta­ prikazane v rastrski celici s skupaj katerimi opisujemo fenomen ali proces vljene v poglavju o razvoju in uporabi digi­ možnimi 256 (16 × 16) elementarnimi s številkami. Na področju izobraževanja, talne umetniške grafike. Na slikah 11 in 12 pikami oz. piksli. tehnologije in umetnosti se digitalno upo­ sta shematsko prikazani le najbolj razšir­ rablja kot sopomenka informacijsko ko­ jeni tehniki elektrofotografije in kapljične­ munikacijski tehnologiji oziroma računal­ ga tiska. ništvu. Dejansko se povsod srečujemo z Elektrofotografija, znana tudi kot laserski digitalnimi računalniki, brez njih si današ­ tisk temelji na xerografiji, ki je bila prvotno njega sveta ne predstavljamo, toda ljudje uporabljena za fotokopiranje. Z zamenja­ vidimo, tudi ustvarjamo in gledamo slike, vo optičnega sistema za projekcijo slike podobe, in ne številk, ki jih opisujejo, še po­ originala na upodobitveni valj z laserskim sebej ne binarnih. osvetljevalnim sistemom je leta 1969 v Xe­ V času, ko se je pojavila računalniška grafi­ rox research lab (Xerox, 2024) nastal prvi ka, so bili v uporabi tudi analogni računal­ laserski tiskalnik. Večina sodobnih elek­ niki, ki so različne signale (tudi slikovne) trofotografskih tiskalnikov za osvetljevanje obdelovali brez pretvarjanja v digitalne uporablja svetleče diode (light-emitting 24 Slika 11: Shematski prikaz elektrofotografije s suhim tonerjem (Golob, 2017). Slika 12: Shematski prikaz glave tiskalnika s termično tehnologijo kapljičnega tiska (Golob, osvetljevanje 2017). korona / el. naboj laser / LED .---osvetljevanje / razelektritev---- barvna komora šoba .. .---+ grelec + + . ... .. upodobitveni valj čiščenje ... . .. .... .... polprevodnik razvijanje + ..--+ + .-.-+ + + + ++ odtis . .. .. . -- - ---- - --- - -- korona / prenos tonerja na papir diode, LED), alternativa suhemu tonerju razvili in patentirali pri podjetjih Epson, Digitalna umetniška pa je tudi tekoča tiskarska barva (electro­ Hewlett Packard in Canon. Obstaja več grafika ink) s prilagojenimi električnimi in drugi­ tehnik tvorjenja in brizganja kapljic tiskar­ mi lastnostmi. Digitalni elektrofotografski ske barve na tiskovni material. Tiskalniki Digitalna umetniška grafika oziroma di­ tiskarski stroji so tehnično izpopolnjeni ti­ oz. tiskarski stroji, ki temeljijo na tej tehniki gitalno tiskanje umetniških del (digital skalniki, ki so po kakovosti odtisa, formatu so na voljo v zelo širokem razponu glede artwork printmaking; digitale Kunstdrucke) in hitrosti primerljivi s konvencionalnimi kakovosti odtisa, hitrosti, formata, in upo­ je področje likovne umetnosti, katere­ (ofsetnimi) tiskarskimi stroji. rabnosti. Pomembno vlogo so imeli in še ga končni izdelek je odtis podobe, ki jo vedno imajo tudi na področju digitalne je ustvaril umetnik s tiskarsko barvo na Kapljični tisk, poimenovan tudi inkjet ali primeren tiskovni material, najpogosteje umetniške grafike. brizgalni tisk so v petdesetih letih sočasno papir. Umetnik pri tem sledi uveljavljenim 25 pravilom stroke, avtorstvo svojega dela pa V nadaljevanju so nekateri navedeni pojmi prizna in zabeleži z označevanjem in pod­ podrobneje predstavljeni in pojasnjeni. pisom odtisa. Digitalna umetniška grafika Druge sodobne digitalne umetniške teh­ se od konvencionalne umetniške grafi­ nike (video, animacija, projekcija ...) v tem ke razlikuje predvsem glede uporabljene delu niso obravnavane, so pa dobro pred­ tehnike tiska. Avtorjeva uporaba različ­ stavljene v drugih delih (Bavcon, 2009). nih digitalnih naprav (digitalni fotoaparat, računalnik ...) v ustvarjalnem procesu, s katerimi si umetnik lahko olajša ali pohit­ ri svoje delo, je danes dopustna oz. spre­ jemljiva, poimenovanje tehnike za tiskanje končnega odtisa pa je izbrano po upora­ bljeni konvencionalni ali digitalni tehniki tiska. Nekaj dilem pri poimenovanju predsta­ vlja uporaba imena tehnike, ki je bila upo­ rabljena kot končna tehnika za tiskanje umetniških del, ki so nastala z uporabo ra­ čunalniške tehnologije, morda bila v pro­ cesu tudi upodobljena z eni od digitalnih tehnik, vendar so bila na koncu natisnje­ na v eni od konvencionalnih tehnik tiska. Javnost oz. končni uporabniki (tudi kupci) bi morali biti ustrezno seznanjeni z upora­ bljeno tehniko, avtor/umetnik je odgovo­ ren za pravilno poimnovanje uporabljene grafične tehnike za tisaknje svojega dela. 26 Začetki digitalne umetniške grafike Analogni, digitalni in sm) najstarejši znani analogni računalnik Slika 14: Lupinasta črta s parabolo kot ovojnico niza črt, iz knjige Underweysung der Messung hibridni računalniki (slika 13), ki je bil zasnovan kot model so­ (Dürer, 1525). larnega sistema in je omogočal izračuna­ Zgodovina računalništva se je začela že v vanje pozicij takrat znanih planetov, lunine antičnih časih. Iz obdobja konec 2. stoletja in sončne mrke ter druge astronomske ali začetka 1. stoletje pr.n.št. izvira mehani­ pojave (Wikipedia, 2024d). zem z Antikitere (Antikythera mechani- Podobne mehanske naprave so se upora­ Slika 13: Mehanizem z Antikitere (Wikipedia, 2024d). bljale do današnjih dni. Najbolj znani in še vedno uporabljani analogni računalniki so namenjeni merjenju časa – vse vrste urnih mehanizmov. Med prvimi mehanskimi in optičnimi na­ pravami, ki so se uporabljale za risanje vsaj od obdobja renesanse pa do prevla­ de računalniško podprtih naprav v dvaj­ setem stoletju, so bili pantografi in napra­ ve za pomoč pri pravilnem upodabljanju perspektive ali risanju geometrijskih likov (Garcia in Dorsey, 2015). Med avtorji navo­ 27 dil in priporočil je bil tudi znani renesančni 1790), ki je v letih 1772–1773 izdelal stroj z krajša besedila v francoščini in angleščini umetnik Albrecht Dürer (slika 14). mehansko roko za risanje (slika 15). Jean v različnih pisavah, pa tudi risal (slika 16). S konca 18. stoletja so ohranjeni tudi prvi Henri Nicholas Maillardet (1745–1830) Besedila in risbe so bili zapisani in shra­ stroji za risanje. Med prvimi avtorji tovr­ je okoli leta 1800 izdelal avtomat v obliki njeni v kodirani obliki kot izbokline in vdol­ stnih naprav je bil urar Jaquet­Droz (1721– humanoidnega 'robota', ki je lahko pisal bine na obodu kovinskih diskov, s katerih je naprava prebrala ukaz, ki mu je sledilo Slika 15: Avtomat (automata) Jacquet-Droza, razstavljen v umetnostnem in zgodovinskem muzeju v pisanje oz. risanje z uporabo pisala pritr­ Neuchâtelu (musée d'Art et d'Histoire de Neuchâtel) (Wikipedia, 2005). jenega na ustrezen mehanizem (Baron, 2018; Coelho, Branco in Moura, 2019). Tovrstne naprave so omogočale risanje, vendar le tistih risb, ki so bile v kodirani obliki shranjene v 'spominu' avtomata tako, da je bilo vsako potezo pisala možno Slika 16: Risba #5 Nebeška ljubezen (Celestial love), upodobljena z napravo Henrija Maillardeta (Wikimedia, 2013). 28 mehansko odčitati z mehanskim tipalom tiskar zamenjal tkani portret za original. tvah in izboljšavah, uporabil za štetje gla­ in preko edinstvenega mehanizma pre­ Portret so tkali po naročilu pri Didier Pe­ sov na volitvah v ZDA leta 1890. Kartice z tvoriti v risbo. Število kodiranih risb je bilo tit et Cie, ohranjenih je več primerkov digitalnim zapisom so kasneje uporabljali omejeno, za dodatne risbe je bila potreb­ (The Metropolitan Museum of Art, 2024; pri znanem podjetju IBM na računskih na intervencija avtorja avtomata ali druge eduNitas, 2024). strojih in prvih digitalnih računalnikih tudi osebe, ki je obvladala delovanje naprave drugih proizvajalcev vse do sedemdesetih Enak princip uporabe luknjanih kartic je in kodiranje slik. To je tudi eden od izzivov let prejšnjega stoletja (Abby, 2023). Herman Hollerith, po potrebnih prilagodi­ pri restavriranju nekaterih še ohranjenih Poleg luknjanih kartic je bil v 19. in 20. sto­ naprav. Slika 17: Portret izumitelja Jean-Marie letju v uporabi perforiran papirni trak (sli­ V istem obdobju, začetku industrijske re­ Jacquarda, tkan iz svile na žakarskih statvah Slika 18: Perforiran trak, levo 5-bitni za leta 1839 (Wikipedia, 2018). volucije, je deloval tudi Joseph­Marie Ja­ preprosto teleprintersko komunikacijo z največ cquard (1752–1834), ki je leta 1801 predsta­ 32 črkovnimi znaki, desno z 8-bitnim zapisom vil svoj izum – žakarske statve za tkanje (Wikipedia, 2024e). tkanin z vzorci, ki so bili zapisani v kodirani obliki na luknjanih kartonskih karticah. Za ponavljajoče se preproste vzorce je zadoščalo manjše število kartic, ki so lah­ ko bile zaporedno spojene in sklenjene v neskončno zanko. Žakarske statve so bile opremljene s čitalcem kartic, ki je krmilil delovanje statev. Za bolj zahtevne vzorce je bilo potrebno večje število kartic. Za tkanje portreta izumitelja je bilo potreb­ no sliko kodirati z uporabo 24 000 kartic (slika 17). Kakovost portreta, izdelanega na osnovi slike Clauda Bennefonda (1796– 1860) je bila tako prepričljiva, da je po po­ ročanju ene od takratnih revij neki Lyonski 29 ka 18), najprej za pošiljanje teleprinterskih nost pred takrat že uveljavljenimi linotype opreme, ki je bila praviloma načrtovana in tekstovnih sporočil, kasneje pa je nado­ stavnimi stroji je bila predvsem v lažjem in izdelana za uporabo v vojaške namene ali mestil luknjane kartice in z digitalnim za­ hitrejšem stavljenju kompleksnega, tabe­ za potrebe državne uprave, ter na univer­ pisom omogočal zapisovanje alfanume­ laričnega in matematičnega stavka (Wi­ zah in raziskovalnih inštitutih, je bil dostop ričnih podatkov in s tem tudi pisanje, kipedia, 2024f; 2024g; Stewens in Little, za nepooblaščene uporabnike onemogo­ shranjevanje in uporabo računalniških 1967). Monotype stavni stroji so se v času čen. Zmogljivosti naprav so bile zelo ome­ programov (Wikipedia, 2024e). med obema vojnama uporabljali tudi za jene, še posebej v primerjavi s sodobnimi Leta 1887 je Tolbert Lanston (1844–1913) preprosto slikovno reprodukcijo z izkori­ računalniki 21. stoletja. Dodatna težava so na trgu tudi prvi monotype stavni stroji. črkovnih znakov s tiskovnimi elementi (sli­ Slika 19: Portret kraljevske družine, postavljen ka 19) (Batley, 1939). Njihova posebnost je bila v ločeni tipkov­ prijavil prvi patent, od leta 1897 pa so bili ščanjem pokritosti površine posameznih bila potrebna znanja za programiranje in na monotype stavnem stroju, objavljen leta nici za vnos teksta in ukazov za krmiljenje 1937 v Newspaper World magazine (Quinn, Doslej predstavljena uporaba analognih vlivalnega stroja, na katerem je potekalo 2018). računalnikov, pa tudi začetkov digitali­ vlivanje posameznih črk oz. stavljenje ce­ zacije, je bila osredotočena predvsem lotnega besedila. Ločene so bile vhodne na optimizacije naprav in procesov ter in izhodne enote sistema. Ob vnosu teksta na demonstracijo spretnosti njihovih iz­ (tipkanju) je stavec izdelal zapis z luknja­ umiteljev in uporabe njihovih tehničnih njem papirnega traku, v vsaki vrstici je možnosti. Večina na njih izdelanih upo­ bila zapisana pozicija matričnega okvirja dobitev ni bila priznana in obravnavana vlivalnega stroja z dvema luknjama – ko­ kot umetniška dela, temveč predvsem kot ordinatama pozicije matrice, in drugi demonstracija tehnologije za uspešno in ukazi za krmiljenje vlivalnega stroja. Trak kakovostno reprodukcijo umetniških del je bil zatem prečitan na pnevmatskem in drugih slikovnih predlog. čitalcu vlivalnega stroja. Matrice posa­ Obdobje sredi dvajsetega stoletja je za­ meznih črk in drugih črkovnih znakov so znamovala druga svetovna vojna, pa tudi bile nameščene v okvir, prvotno skupaj uporaba in razvoj analognih in tudi prvih 15×15, kasneje tudi do 16×17 matric. Pred­ digitalnih računalnikov. Zaradi visoke cene 30 Slika 20: Prikaz optično mehanskega analognega računalnika, ki ga je vojska ZDA upravljanje naprav, saj šolanja strokovnja­ uporabljala med 2. svetovno vojno in po njej kot pomoč pilotu za natančno bombardiranje kov za novo področje še ni bilo. (Wikipedia, 2024h). V povojnem obdobju se je zmogljivost in dostopnost računalniške opreme pos­ topoma povečevala in v šestdesetih letih srečamo prve avtorje, ki jih lahko prepo­ znamo tudi ali predvsem kot umetnike na področju računalniške grafike. Desmond Paul Henry Britanec Desmond Paul Henry (1921– 2004) je bil med začetniki računalniške umetnosti. Kot osnovno računalniško orodje je v začetku šestdesetih let upo­ rabil analogne računalnike, ki so jih med vojno uporabljali na bombnikih kot ključni del merilne naprave pri bombardiranju (slika 20). Skupaj je uporabil tri naprave, jih ustrezno predelal in prilagodil za risa­ nje grafik (slika 21). Na njihovo delovanje je vplival neposredno med risanjem (slika 22). Rezultati niso bili ponovljivi in predvi­ dlijivi, saj sta že zračnost mehanizma ali popuščen vijak vodila do nepredvidljivih rezultatov. Tako izdelane risbe je tudi roč­ no popravljal in dopolnjeval (O’Hanrahan, 2018). 31 Jack Tait resi (slika 24) na fotografski material, tudi Svoje delo je opisal v monografiji, nastali Med umetniki, ki so pri svojem ustvarjanju neposredno v objektiv digitalne kamere ... na osnovi njegove doktorske disertacije uporabljali analogne računalnike je bil tudi Kasneje, v začetku osemdesetih let, je pri­ (Tait, 2013). dr. Jack Tait. Pri konstrukciji prvih naprav čel za krmiljenje naprav uporabljati tudi di­ v začetku sedemdesetih let je povzel ideje gitalne računalnike (Hewlett Packard 1969 Leon Harmon in Ken Knowlton Henrya, ki pa jih je nadgradil z napravami ­ 9125A calculator/plotter), kasneje pa je lastne konstrukcije (slika 23), ki so omo­ Leta 1967 sta američana Leon Harmon za dodajanje barv in izboljšanje kakovosti gočale natančnejši nadzor nad procesom (1922–1982) in Ken Knowlton (1931–2022) grafik uporabljal tudi program Photoshop, upodabljanja, analogno programiranje preizkušala uporabo računalnika IBM njegova dela so danes na razstavah dos­ gibanja, upodabljanje s svetlobnimi pe­ 7094 (takrat vreden 2 milijona USD) v Bell topna kot odtisi v tehniki kapljičnega tiska. Slika 21: Drawing machine 1, prvi stroj za Slika 22: Slika narejena na Drawing Slika 23: Linkogram Mk II risalnik, ena od risanje Desmonda Paula Henrya, zasnovan machine 1, leta 1962 (Wikipedia, 2007b). naprav ki jih je skonstruiral in uporabljal Jack na analognem računalniku (Wikipedia, Tait za upodabljanje grafike (Tait, 2013). 2007a). 32 Telephone Laboratories za reprodukci­ je bilo izvedeno končno tiskanje v tehniki pozornost zaradi slike gole ženske, ki pa ni jo slik oz. upodabljanje različnih tonskih sitotiska, obstajajo pa tudi kasnejše verzije bila generirana ali programirana za upo­ vrednosti (slika 25). Fotografijo modela narejene na laserskem tiskalniku, slika pa dabljanje z računalnikom, in tudi ne gre za Deborah Hay sta digitalizirala in za upo­ je bila natisnjena tudi na naslovnici časo­ študijo percepcije (Noll, 2022; istitutoma­ dabljanje 8 sivih tonov akta uporabile pisa New York Times 11. oktobra 1967. Leta rangoni, 2024). različne ASCII matematične in električne 1968 je bila razstavljena v dodatku na raz­ simbole oz. znake. Upodabljanje računal­ stavi 'The Machine' v Museum of Modern Prevlada digitalnih niško obdelane slike 'The Nude­ Studies in Art, in v Londonu na 'Cybernetic Seren­ računalnikov Perception I' (slika 26) je bilo narejeno na dipity'. Avtorja sta bila do svojega dela si­ V sedemdesetih letih so digitalni računal­ 35 mm mikrofilm na Stromberg Carlson cer kritična, saj sta ga razlagala kot pote­ niki zamenjali analogne na skoraj vseh SC­4020 napravi. Na osnovi mikrofilma gavščino (sophomoric prank), ki privlači Slika 25: Kontrolni pult (IBM 7151-2 Console Slika 24: Slika narejena s svetlobnim peresom in zajeta s kamero zgoraj, gibanje naprave je bilo Control Unit) računalnika IBM 7094 (Reinhold, interno programirano (Tait, 2013). 2024). 33 Slika 26: 'The Nude - Studies in Perception I' avtorjev Leona Harmona in Kena Knowltona in ne forme, odtisi pa izdelani v eni od kon­ povečan detajl slike (V&A, 1997; WRIGHT, 2017). vencionalnih tehnik tiska. Collin Emmett in Alan Kitching Leta 1974 sta v SRC Atlas Computing La­ boratory, britanskem računalniškem cen­ tru opremljenim z več superračunalniki in drugo vrhunsko opremo, delovala Co­ llin Emmett in Alan Kitching. Z uporabo Animated Technicolor Computer System (ANTICS) sta na ICL 1906A računalniku področjih. Vhodne in izhodne naprave, z današnjimi. Tipična izhodna naprava je (slika 27) ustvarila računalniško grafiko predvsem za računalniško obdelavo slik, bil linijski tiskalnik, ki je omogočal tiskanje 'Perhaps it is the rainbow's egg', poime­ so še vedno ostale predvsem analogne. alfanumeričnih znakov, za risanje slik so novano tudi 'The serpent's egg' (slika 28). Za vnos slik v takratne televizijske (video) se uveljavili risalniki – analogne naprave, Na njej je upodobljeno jajce s kačo, na ka­ sisteme so uporabljali video kamere, zapi­ povezane z računalnikom preko D/A pre­ tere telesu so izpisani vsi dnevi v mesecih sovanje video (in avdio) signala na magne­ tvornika. Opcija na izhodu je postal tudi koledarskega leta. Upodobitev zapisa vsa­ tni trak je pomenil pomemben tehnološki monitor, katerega zaslon so posneli s ka­ kega meseca je bila izrisana s peresom preboj, prikaz slike na zaslonu s katodno mero na film ali naprava za osvetljevanje na papir in zatem digitalizirana na digita­ cevjo (cathode ray tube, CRT) pa je bil v mikrofilma, obe napravi sta bili zasnovani lizatorju DMAC za nadaljnjo računalniško splošni uporabi. na tehnologiji CRT. obdelavo (slika 29). Dvojna kontura jajčne V računalniških centrih so pričeli uporab­ Za kakovostno končno upodabljanje ume­ lupine, sonca in zvezd je bila računalniško ljati magnetne trakove za zapis in vnos tniških del običajna oprema v računalni­ generirana v obliki kroga. Osnovni modri digitalnih podatkov, pojavili so se tudi prvi ških centrih ni zadoščala, zato so bili izpisi podlagi je bila dodana risba kače in celota magnetni diski. Računalniki so bili velikosti na mikrofilmu praviloma fotografsko po­ preoblikovana v obliko jajca in skenirana. vsaj nekaj kosov pohištva, njihove zmoglji­ večani, zmontirani, montaže uporabljene Za upodabljanje računalniško obdelane vosti pa neprimerljivo manjše v primerjavi kot predloge za kopiranje/izdelavo tiskov­ risbe je bila uporabljena naprava za izde­ 34 Slika 27: Računalnik ICL 1906A iz leta 1961, Slika 28: Grafika Perhaps it is the rainbow's egg (levo) in povečan detajl iste upodobitve instaliran v Atlas Computer Laboratory (desno) (Chilton Computing archive - artefacts, 2024; Chilton Computing, 2014b). (Chilton Computing, 2014a). lavo mikrofilmov Stromberg­Carlson Da­ tagrafix 4020 (slika 30), ki je omogočala osvetljevanje in razvijanje filma ter druge opcije upodabljanja. Končni odtis je bil narejen v tehniki sitotiska. Ozadje je bilo tiskano v tehniki sitotiska z modro barvo na mikrofilmskih napravah. V laborato­ Program Sketchpad je omogočil izbolj­ šanjem barv neposredno na situ. Skupaj sistemov so uporabljali osciloskope, ki so kovanju (computer aided design, CAD) je bilo natisnjenih sto grafik, podpisanih tudi temeljili na analogni CRT tehnologiji. na papir zlate barve, sama risba pa z me­ rijih in za nadzor delovanja kompleksnih šavo prvih sistemov za pomoč pri obli­ (slika 32), konstruiranju in projektiranju v in numeriranih (Lasdown, 1975; Emmett, Leta 1962 je Ivan Sutherland (1938–) razvil arhitekturi in v industriji, pa tudi razvoj ka­ 1976). Sketchpad, enostaven grafični uporabniški snejših grafičnih uporabniških vmesnikov, Risanje na zaslonu vmesnik, ki je z uporabo svetlobnega pe­ na katerih temeljijo danes splošno upora­ resa omogočil risanje (slika 31) na zaslon bljeni grafični programi (Wikipedia, 2024i; Na prvih digitalnih računalnikih so bili za­ CRT in prenos risbe (čas in pozicijo sve­ Sutherland, 1963). sloni CRT uporabljeni za upodabljanje slik tlobnega peresa na zaslonu) v računalnik. 35 Slika 29: Digitalizator DMAC za digitalizacijo Slika 30: Naprava za izdelavo mikrofilmov Stromberg-Carlson S-C 4020 Computer slik, izhodna naprava za zapisovanje Recorder (Stromberg-Carlson, 1964). rezultatov in povezavo z računanikom je bil perforator za papirni trak (Kitching, 1975). Slika 31: Ivan Sutherland riše s svetlobnim Slika 32: Prikaz uporabe programa Sketchpad za digitalizacijo (levo) in modifikacijo risbe peresom na zaslon CRT (Davies, n.d.). (desno) dekleta iz doktorske disertacije Ivana Sutherlanda (Sutherland, 1963). 36 Algoritemska grafika V šestdesetih letih so prvi avtorji pričeli ška grafika ali programirana grafika (ge- Slika 33: Grafika Nenaslovljeno (Untitled) digitalne računalnike uporabljati tudi za Jean-Pierra Héberta, 2006, izdelana v nerative art, computer generated art, neposredno ustvarjanje svojih del in ne le tehniki jedkanice z digitalno gravirane programmed art, algorithmic art ... ) . Ob bakrene plošče (Hébert, 2006). za digitalizacijo in upodabljanje obstoječih razstavi ‚Arte programmata: Arte cineti­ slik, risb ali fotografij. Svoja dela so zapisali ca, opere moltiplicate, opera aperta‘ (Pro- kot algoritme in na njihovi osnovi zapisali grammed art: Kinetic art, multiple works, računalniške programe v takrat upora­ open work) v Milanu leta 1962, kjer je kot bljanih programskih jezikih, redkeje celo kurator sodeloval tudi Umberto Eco je bil v strojni kodi. Programi so bili zapisani na pojem programirana grafika temeljito te­ takrat običajne luknjane kartice, perfori­ oretično obdelan, vendar s poudarkom ran papirni trak, rezultati pa so bili vidni na kinetični (gibljivi, spremenljivi) grafiki šele po računalniški obdelavi in upodo­ (Caplan, 2018). bitvi na izhodni enoti: tiskalniku, risalniku Nekateri umetniki, ki so ustvarjali z upora­ ali na napravi za osvetljevanje in razvijanje bo algoritmov, so se leta 1995 povezali in mikrofilmov. Prvotno računalniških termi­ poimenovali ‚algoristi‘ (Hébert, 2006; Wi­ nalov z monitorjem niso uporabljali, njiho­ kipedia, 2024i). Ti delujejo na dveh ključnih va uporaba se je razširila šele v sedemde­ področjih oz. z uporabo dveh metod: ce­ setih letih dvajsetega stoletja. lični avtomati (cellular automata) in frak­ Te tehnike so v literaturi poimenovane talna umetnost (fractal art). Nekateri med tudi kot generativna grafika, računalni­ njimi so kasneje razširili nabor naprav in 37 orodij za upodabljanje, seveda pa gre še umetnost (art). Na teh izkušnjah je zasno­ Slika 34: Gaussian-Quadratic Michaela vedno predvsem za nadgradnjo uporabe Nolla kot primer algoritemske grafike val več del, ki so med prvimi umetniškimi že znanih naprav in metod (slika 33). izdelane v obdobju 1962–1963, pri upodobitvami z uporabo algoritemske katerem je za upodabljanje na x-osi umetniške grafike ( algoritmic art ). Med Med prvimi avtorji, ki so ustvarjali algori­ uporabil psevdo-naključni Gaussov njimi je tudi delo ‚Gausssian­Quadratic‘ podprogram, na y-osi pa kvadratno temsko grafiko, so bili predvsem tehnično (slika 34), poleg osnovne verzije upodo­ enačbo (Noll, 2016). izobraženi strokovnjaki, ki so želeli izko­ bljene na mikrofilmu in zatem natisnjene v ristili priložnost dostopa do računalniške tehniki sitotiska je zatem izdelal tudi razli­ opreme in preizkusiti računalniške tehno­ čice prilagojene za upodabljanje na barv­ logije za umetniško ustvarjanje. Med izzivi ni fotografski papir in ročno kolorirane je bilo tudi preseganje zgolj digitalizacije povečave (Noll, 2016). neposredno ustvarjene vizualne podobe, kar so dosegali predvsem z vključevanjem Svoje delo je predstavil na prvi razstavi variabilnosti, ki je temeljila na uporabi algoritemske umetniške grafike v ZDA, generatorja naključnih števil, s katerim Computer­Generated Pictures, aprila so za vsako upodobitev ali njeno pono­ 1965 v Howard Wise Gallery v New Yorku. vitev spremenili parametre in s tem tudi Med Nollovimi deli je pogosto omenje­ končno podobo svojega dela. na grafika ‚Computer Composition With Lines‘, narejena leta 1964 na IBM 7094 A. Michael Noll računalniku in upodobljena na General Američan Michael Noll (1939–) je deloval Dynamics SC­4020 mikrofimski napravi kot raziskovalec v Bell Labs, Murray Hill, (microfilm plotter). Pri programiranju se New Jersey od leta 1962. Po naključju je je zgledoval po sliki nizozemskega slikar­ leta 1962 naletel na ponesrečen poskus ja Pieta Mondriana ‚Composition With kolega in v mikrofilmski upodobitvi pre­ Lines‘ iz leta 1917, za katero je Mondrijan anovo sliko in z anketo preizkusil rezultat poznal abstrakten vzorec. Na računalniku domnevno uporabil neko shemo ali pro­ svojega dela (slika 35). Fotokopiji obeh del IBM 7090 je izdelal svojo serijo vzorev (pa­ gram, ki pa ni znan. Noll je napisal raču­ je pokazal stotim osebam, od katerih jih je tterns), ki ga prvotno ni hotel poimenovati nalniški program, ki je simuliral Mondri­ 59 % preferiralo računalniško narejeno Slika 35: Fotokopiji Nollove računalniške grafike Computer Composition With Lines (levo) were desired, the two photographs were copied xerographically to be Since only diHerences in the designs or patterns of the two pictures 38 identical in quality. These copies were arranged in two pairs so that the computer picture was alternately labeled "A" or "B"; the order of presentation was counter-balanced. An example of a picture pair as August, 1967 land automation ` Computer An Comeau Firm Prize W ’t;‘ '! i fj VW ‘=4:· ‘” Sine Curve Man, 1967, by Chaglss Csuxi, Anisc, and james Shaiiez, Programme: Slika 36: Digitalna grafika Sine Curve Man, given to the Ss is shown in Fig. 4. in Mondrianove slike Composition With Lines (desno), ki sta bili vsaka na svojem listu avtorja Charlesa Csurija, ustvarjena s prikazani osebam, sodelujočim v raziskavi (A. Michael Noll, 1966). pomočjo programerja Jamesa Shafferja, iz leta 1967, upodobljena na naslovnici revije Computers and Automation, ko je osvojila prvo nagrado na natečaju Computer Art Contest (Berkeley, 1967). Fig. 4 Picture pair as presented on separat e sheets to subjects. The original microfihn and Mondrian photograph were copied xerographically and then re- sliko in le 28 % jih je pravilno prepoznalo animacije, svoja prva digitalna umetniška produced so that both pictures were identical in quality. ( © A. Michael Noll 1965 računalniško generirano sliko. Za svoja and © Rijkmuseum Kroller-Miiller.) dela je ustvaril leta 1964. Predaval je na dela je pridobil zaščito avtorskih del (©, Ohio State University in ustanovil več cen­ nalniku IBM 7094, enem najmočnejših v In addition to the two pictures, each S was also given three Copyright ), nekatera pa imajo izpisano trov in podjetij za računalniško grafiko, separate questionnaires: a background questionnaire, an identification začetku šestdesetih let. Digitalizirana slika tudi ime avtorja ali pa so ročno podpisana. questionnaire, and a preference questionnaire. The background ques-predvsem za računalniško animacijo (Wi­ je bila vnesena v računalnik, zatem pa opi­ tionnaire was given first to each S, and informed him that he was kipedia, 2024k). Med njegovimi zgodnjimi sana z matematičnimi funkcijami: x­os je about to participate in "an exploratory experiment to determine what Charles Csuri deli izstopa ‚Sine Curve Man‘ (Slika 36), ostala nespremenjena, vrednosti na y­osi aesthetic factors are involved in abstract art." The S then wrote his name and job classification on the questionnaire, and checked ap-portret človeka upodobljen z matematič­ Američan Charles (Chuck) Csuri (1922– pa so bile opisane s sinusnimi funkcijami z propriate boxes for his sex ( male, female), age ( under 30, 30-45, over 2022) velja, po navedbah v reviji Smithso­ nimi funkcijami. Narejen je bil s pomočjo narašajočimi vrednostmi spremenljivke v 45), and overall feeling towards abstract art ( strongly like, like, nian, za očeta računalniške umetnosti in programerja Jamesa Shafferja na raču­ zaporednih slikah. indiHerent, dislike, strongly dislike). In those cases in which Ss stated that they liked some and disliked other abstract art, th were e y instructed to mark the indiHerent category. The job classification infor- 39 grafika (archival ink on canvas) Charlesa Paul Klee“), grafika, ki jo je Frieder Nake 142 steklo, kot enega od prvih poskusov reme­ Frieder Nake und Susanne Grabowski Csurija iz leta 2021 (Csuri, n.d.b). ustvaril leta 1965 (Nake in Grabowski, diacije (remediation) – predstavitve enega Slika 37: Together Again, umetniška Slika 38: 13/9/65 Nr. 2 („Hommage à upodabljanje v tehniki sitotiska na pleksi 2005). medija v drugem (Csuri, n.d.a). Kasneje je pogosto ustvarjal povsem ab­ straktna dela, vendar občasno tudi še člo­ veške portrete in figure (slika 37). Frieder Nake Med začetnike ustvarjanja algoritemske umetnosti je pogosto uvrščen tudi Nemec Frieder Nake (1938–). Svoja prva dela je ustvaril leta 1963 in jih razstavil v Galerie Wendelin Niedrich v Stuttgartu leta 1965. Po izobrazbi je matematik, dodatno se je izobraževal iz filozofije, semiotike in este­ Izhodni zapis je bil narejen na 4“ × 7“ luk­ tike. Z računalniki se je prvič srečal med Abb. 1 kodi, izvajal se je na računalniku Standard — Frieder Nake, Homage Paul Klee (13/9/65 Nr. 2). Tusche auf Papier, 40 cm × 40 cm pripravništvom v računalniškem centru Elektrik Lorenz ER56, grafika pa je bila Das Blatt 13/9/65 Nr. 2 ben tigte etwa vier Stunden zur Fertigstellung. v Böblingenu, kasneje je deloval kot pro­ Es wurde mit der Signatur NAKE/ER56/Z64 in eigens konstruierter Typo-upodobljena v 20 izvodih leta 1965 (tuš fesor računalništva v Bremnu in drugje grafie beendet. na papirju) na risalniku Zuse­Graphomat (compArt, n.d.; Nake in Grabowski, 2005; Z64 (slika 39), natisnjenih je bilo tudi 40 Das verdoppelte Bild 2017). nja nih karticah, s katerimi je bila zatem izvodov v tehniki sitotiska (Frieder Nake in Das Bild der Abb. 1 existiert mehrfach verdoppelt . Diese Redeweise gilt es, narejena upodobitev na CalComp 565 ri­ Med njegovimi prvimi znanimi deli je genauer zu fassen. Sie ist nicht im w rtlichen, stofflichen Sinn zu nehmen. Susanne Grabowski, 2005). salniku z bobnom ( Die durchaus gel ufige Redeweise von der Verdoppelung soll vielmehr drum plotter ). Risalnik ‚13/9/65 Nr. 2 („Hommage à Paul Klee“)‘, andeuten, da§ ein Gegenstand in zwei materiellen Formen gleichzeitig exi- je omogočal dvig pisala oz. prekinitev risa­ navdih zanj je dobil ob prebiranju knjižice stiert und da§ diese eng mit einander verzahnt sind. nja in pomik na novo lokacijo med upoda­ z risbami Paula Kleeja (slika 38). Raču­ bljanjem. Izrisano sliko je uporabil tudi za nalniški program je bil zapisan v strojni 40 Slika 39: Risalnik Graphomat Zuse Z64 grafik, izrisanih na risalniku) poimenova­ ranih idej so s pomočjo Matjaža Hmeljaka (Rohrbach, 1964). ne RAM (Chong, 2019), je z računalnikom nastali računalniški programi, ki so omo­ ustvaril leta 1969 (slika 40). Izdelane so gočali končno upodobitev načrtovane sli­ bile s programskim jezikom Fortran IV. ke (Zajec, 1975). Leta 1970 se je vrnil v Trst, kjer je s po­ V svojih kasnejših delih se je Zajec posvetil močjo Matjaža Hmeljaka, sistemskega povezavam med glasbo in likovno umet­ analitika v računalniškem centru Tržaške univerze, pridobil dostop do računalnika Slika 40: Grafika RAM 10 V.15 Edwarda in nadaljeval raziskovanje v računalniški Zajca iz leta 1969, programirana s umetniški grafiki. Kot priznani umetnik je obdelana na računalniku IBM 1620 in programskim jezikom Fortran IV, deloval v domači regiji, širše v Evropi in v upodobljena na risalniku Complot DP-1 ZDA (Grafenauer, 2019). Edvard Zajec se (Hall, n.d.; Chong, 2019). je podpisoval tudi kot Edward Zajec; v is­ tem času pa je deloval tudi Edward Zajac, Američan, ki se je ukvarjal predvsem z ra­ Edvard Zajec čunalniško animacijo in manj z računalni­ ško grafiko; oba avtorja moramo obravna­ Med prvimi avtorji, ki so delovali na podro­ vati vsakega posebej. čju računalniško generirane umetnosti je bil v Trstu rojeni Edvard Zajec (1938–2018). Svoj pristop in način dela je Zajec med Študiral je arhitekturo v Ljubljani, se izšo­ drugim pojasnil v prispevku, ki opisuje lal kot oblikovalec reklam v Clevelandu, nastanek računalniške grafike iz serije diplomiral je iz slikarstva na Akademiji v ‚Diagonal White‘ (slika 41). Zaradi mono­ Ljubljani, zatem pa je študij nadaljeval kot tonosti ročnega risanja in časovnih ome­ asistent na Ohio University. V ZDA se je jitev je zasnoval programe, v katerih je bila zaposlil na Carleton College in zatem na vrednost vsake možne kombinacije likov­ Saint Olaf College v Minnesoti, kjer se je nih elementov in barv odvisna od vnaprej prvič srečal z računalnikom. Prve grafike, določenega ravnovesja med verjetnostjo litografije (verjetno ofsetni tisk na osnovi in naključjem. Na osnovi natančno defini­ 41 nostjo, ustvarjal je tudi računalniške ani­ Za to delo je prispeval eno svojih računal­ Slika 42: Nenaslovljena slika Davorina macije, v več delih je obravnaval teoretične Babiča, s katero je prikazal delovanje niških umetniških grafik in del program­ osnove kreativne uporabe in upodabljanja ske kode, s katero je bila upodobljena. programske kode, uporabljene v procesu barv (Zajec, 1988; 1990). poimenoval svoj pristop k ustvarjanju Ključne značilnosti algoritma predstavlje­ kreativnega kodiranja, kot je avtor Dejansko upodabljanje barv na njegovih ne slike temeljijo na naključnih variacijah v algoritemske umetniške grafike. delih ni podrobneje pojasnjeno, sam je (krogi in četrtinski krožni izseki) na ploskvi obliki, barvi in postavitvi grafičnih objektov opisoval predvsem osnove izbire, definici­ znotraj generirane modularne mreže, ki je in prikazovanja barv na računalniškem tvori kompozicijsko ogrodje in zagota­ zaslonu (Zajec, 1986), znani so primeri nje­ vlja vizualno strukturo. Večslojna ozadja, govih del upodobljenih z akrilnimi barvam sence in določena raven proceduralnega na platno (acrylic on canvas) (DAM, n.d.). šuma povečujejo kompleksnost struktu­ re. Uporaba radialnih barvnih prelivov do­ Davorin Babič daja globino in dinamiko grafike (slika 42). Med slovenskimi avtorji, ki pri likovnem Slika 41: Računalniška grafika Diagonal ustvarjanju in pedagoškem delu upora­ White 13685 Edvarda Zajca iz leta 1975 bljajo algoritemsko grafiko je tudi Davorin (Hall, n.d.). Babič (1968–). Po študiju Grafičnih in inte­ raktivnih komunikacij na NTF – Univerzi v Ljubljani, se je posvetil medijskemu obli­ kovanju, kreativnemu kodiranju in progra­ miranju digitalnih medijev. Svoj pogled na kreativno kodiranje in navodila za ustvar­ janje digitalne umetniške grafike s pro­ gramskim jezikom Phyton predstavlja na spletni strani ‚Kreativno kodiranje‘ (Babič, 2024), doslej pa je imel tudi nekaj razstav svojih del. 42 Primer dela programske kode predsta­ vljene slike v programskem jeziku Pro- cessing: 43 Grafični uporabniški vmesniki in grafični programi Konec sedemdesetih let so postali raču­ Poleg osebnih računalnikov za ‚profesio­ na zaslonu in prototip računalniške miške. nalniki bistveno cenejši, zmogljivejši in nalno‘ uporabo so se v začetku osemde­ Razvoj se je nadaljeval v Xerox Corporati­ manjši v primerjavi z računalniki v velikih setih let pojavili tudi prvi računalniki za on Palo Alto Research Center (PARC), kjer računalniških centrih. Pojavi se ideja o ‚domačo‘ uporabo, ki so imeli v preprosto so predstavili prve prototipe delujočih ra­ uporabi ‚osebnega računalnika‘, najprej ohišje vgrajeno tipkovnico in procesor z čunalnikov, ki so temeljili na teh rešitvah na delovnem mestu, kasneje tudi za lastno, grafično kartico, ter vmesnike za uporabo (Levy, 2024). osebno uporabo. Prvi osebni računalniki zunanjih spominskih enot in (najpogoste­ Prelomnica na področju proizvodnje in za ‚profesionalno‘ uporabo so omogočali je) zaslona TV sprejemnika. Barvna gra­ uporabe osebnih računalnikov nastopi predvsem izvajanje relativno preprostih fika nizke ločljivosti je omogočala igranje sredi osemdesetih let, s predstavitvijo računalniških programov, vnos besedil, računalnikih iger in druge ‚zabavne‘ aktiv­ računalnikov Apple MacIntosh januarja računskih operacij ...; vnos podatkov je po­ nosti. Pri nas so bili med bolj priljubljenimi 1984, kot naslednika tržno neuspešnega tekal s tipkovnico, prikaz vnesenih podat­ modeli Commodore 64, ZX Spectrum in računalnika Lisa iz leta 1983, in Commo­ kov in rezultatov njihove obdelave na mo­ Atari (Wikipedia, 2024l; Wikipedia, 2024m; dore Amiga, predstavljenega julija 1985 nokromatskem (najpogosteje zelenem) Wikipedia, 2024n). (Wikipedia, 2024o; Wikipedia, 2024p). Oba zaslonu monitorja, za shranjevanje in Ideja o grafičnem uporabniškem vmesni­ računalnika sta bila opremljena z novim branje podatkov so bili na voljo magnetni ku (graphic user interface, GUI), ki temelji operacijskim sistemom, z vrsto izboljšav diski in diskete, končni izpis pa je bil lah­ na ikonah za izvajanje računalniških uka­ in nadgradenj, imela sta tudi grafični upo­ ko narejen na matričnem ali podobnem zov je bila takrat že znana. V šestdesetih le­ rabniški vmesnik, ki je temeljil na uporabi tiskalniku. Le redki so bili opremljeni z gra­ tih je raziskovalna skupina pod vodstvom ikon, oken in miške (poleg tipkovnice) za fičnimi karticami, ki so omogočale prikaz Douglasa Engelberga razvila prve proto­ izvedbo ukazov in vnos podatkov. Micro­ preproste grafike na zaslonu. tipe oken za prikaz različnih dokumentov soft je prve verzije operacijskega siste­ 44 ma Windows za osebne računalnike IBM publikacij na ustrezno opremljenih oseb­ Za uspešno uporabo navedenih program­ in njegove klone predstavil že v začetku nih računalnikih. Računalniški programi, skih rešitev je bil pomemben razvoj pro­ osemdesetih, vendar je preboj dosegel npr. Aldus PageMaker, kasneje Adobe gramske opreme in povezljivost s tiskar­ šele z verzijo Windows 3.0 oz. 3.1 v začetku PageMaker, InDesign ali QuarkXPress za nami za tiskanje tiskovin, ki so po formatu, devetdesetih let. prelom strani publikacij, programi za ri­ obsegu ali nakladi presegale zmogljivosti Z novo generacijo osebnih računalnikov sanje npr. Adobe Illustrator in programi prvih sistemov DTP. V osemdestih letih so se uveljavila tudi nekatera nova raču­ za obdelavo slik kot je Adobe Photoshop tudi še ni bilo na trgu zmogljivih barvnih ti­ nalniška orodja. V osemdesetih letih se skalnikov, prvotno je bil DTP omejen le na so temeljili na WYSIWYG ( what you see is razširi uporaba že prej znanih, vendar iz­ enobarvne tiskovine manjšega formata what you get ) načinu dela, ki je omogočal boljšanih grafičnih tablic ( (A4, letter) (Wikipedia, 2024š). digitizer, digital kreativno delo z računalnikom brez zna­ graphic tablet, pen tablet, drawing tablet, nja programiranja. Učinek vsakega uka­ Med ključnimi tehnologijami, na katerih je external drawing pad, digital art board), za izvedenega s klikom na ikono, potezo z temeljil sistem DTP, je bil PostScript jezik za ki so omogočale natančnejše risanje in miško ali s pisalom na tablico je bil takoj opisovanje strani (page description langu- uporabo dodatnih funkcij s simulacijo ri­ viden na zaslonu, prikaz pa je ustrezal age). Razvila ga je skupina strokovnjakov sarskih tehnik in orodij (Wikipedia, 2024r). končni upodobitvi na tiskalniku ali drugi pri podjetju Adobe. PostScript omogoča S predstavitvijo nove generacije osebnih izhodni enoti. Za računalnike z operacij­ pretvorbo grafičnih elementov (tipografski računalnikov Apple MacIntosh in Com­ skim sistemom Windows so leta 1989 znaki, risbe, slike), upodobljenih na zaslo­ modore Amiga, ki sta bila zasnovana za razvili pogram za ustvarjanje in urejanje nu računalnika v niz ukazov za krmiljenje delo z GUI, so bili predstavljeni tudi prvi vektorske grafike CorelDRAW, ta je bil kas­ tiskalnika ali druge izhodne enote za upo­ grafični programi za tipografsko obli­ neje prilagojen tudi za MacOS (Wikipedia, dabljanje. PostScript datoteka je dejansko kovanje, risanje in obdelavo barvnih slik, 2024s). Od devetdesetih let je poleg pro­ program za tiskanje (ali drugo upodablja­ kar je skupaj s prvimi ploskimi skenerji fesionalnih (plačljivih) programov na voljo nje) strani dokumenta na napravi, ki je iz­ za vnos slikovnih podatkov in laserskimi tudi več odprtokodnih (brezplačnih) pro­ delana skladno s PostScript ‚industrijskim (elektrofotografskimi) tiskalniki omogo­ gramov npr. GIMP, Inkscape ..., ki imajo standardom‘. V zadnji veziji PostScript 3 čalo uveljavitev sistema ‚namiznega založ­ primerljivo funkcionalnost in uporabnost (od leta 1997) je bilo uspešno rešeno tudi ništva‘ (desktop publishing, DTP), ki se je in jih zaradi cenovne dostopnosti upora­ barvno upravljanje in optimirana kakovost uporabljal za grafično pripravo in tiskanje bljajo tudi umetniki. odtisov na PostScript združljivih tiskalnikih. 45 Na osnovi PostSripta je v začetku devet­ sniku, strojni in programski opremi za ri­ Slika 45: Primeri uporabe filtrov v desetih let nastal format zapisa datotek programu Adobe Photoshop 2.0 za sanje ter s končnim upodabljanjem na Portable Document Format (PDF). Prvot­ tiskalniku ali drugi izhodni napravi, so hit­ spreminjanje originalne slike s podatki no je pretvorba v format PDF potekala z ro postala zelo priljubljena tudi med ume­ o uporabljeni opremi za skeniranje in izdelavo kopirnih predlog – rastriranje ‚destiliranjem‘ PostScript zapisa tako, da tniki. Pisanje računalniških programov za in osvetljevanje filmov barvnih izvlečkov so bile ohranjene vse informacije o sli­ (Octogram Design, 1993). algoritemsko grafiko ali celo za krmiljenje kah, risbah, pisavah in drugih grafičnih analognih računalnikov tako ni bilo več elementih in je bilo zagotovljeno njihovo nujno potrebno. Zadoščal je že dostop do pravilno upodabljanje na vseh napravah v primerno zmogljivega in opremljenega procesu; odstranjeni pa so bili vsi podatki, računalnika ter poznavanje uporabe ra­ ki za upodabljanje niso potrebni. Danes je čunalniških orodij. to eden od standardnih formatov zapisa Tudi izboljšave in nadgradnje opreme so grafičnih datotek, ki ga podpira (skoraj) si zelo hitro sledile, cene pa so ostajale v celoten nabor strojne in programske ra­ sprejmljivem območju. Avtorji/umetniki čunalniške opreme, ki se uporablja v gra­ na svojih delih (odtisnjenih digitalnih gra­ fični dejavnosti in na drugih področjih. fikah) praviloma ne navajajo ali podrobne­ Posebej za grafično področje je bil razvit je razlagajo uporabe teh orodij in se ome­ in se največ uporablja prilagojeni format jujejo (ne vedno ali ne dovolj natančno, PDF/X, ki omogoča optimalno izmenjavo celo zavajajoče) na opis grafične tehnike podatkov v grafični dejavnosti. za končno upodabljanje na papir ali mo­ Z osebnimi računalniki, ki podpirajo upo­ rebitni drugi tiskovni material. rabo grafičnih uporabniških vmesnikov in Že v začetnem obdobju je izšlo več priroč­ druge opreme (npr. tiskalnikov), se prične nikov za uporabo strojne in programske obdobje neposrednega risanja in druge­ opreme, namenjene predvsem grafičnim ga grafičnega umetniškega ustvarjanja z oblikovalcem, pa tudi drugim uporabni­ računalnikom. Računalniška orodja, ki te­ kom. Priročnik MAC­graphics iz leta 1993 meljijo na grafičnem uporabniškem vme­ tako opisuje (slika 45) uporabo računal­ 46 nika Apple MacIntosh za oblikovalce na Centru v New Yorku (Digital Andy, 2024). vzorcih primerov računalniško kreiranih Andy Warhol je v tem obdobju z računal­ in obdelanih slik in končnih tiskovin (Octo­ nikom Amiga in Apple MacIntosh ustvaril gram Design, 1993). Novejše verzije gra­ več del, od svojih znanih motivov embala­ fičnih programov imajo seveda večji na­ že za juho Campbell‘s do avtoportetov in bor izpopolnjenih orodij za obdelavo slik. upodobitve nekaterih znanih oseb tistega časa (Jones, 2014). Vse njegove računalni­ Andy Warhol ške grafike niso bile natisnjene oz. so bile najdene na domnevno izgubljenih diske­ Med prvimi priznanimi umetniki, ki so tah in predstavljene javosti mnogo kasne­ sprejeli izziv in pričeli uporabljati tak­ je (Arcangel, 2014; Moran, 2021). rat novo digitalno tehnologijo je bil Andy Warhol (1928–1987). Na javni predstavitvi novega računalnika Commodore Amiga 1000 leta 1985 je sodeloval kot gostu­ Slika 43: Zaslonska slika videa s Slika 44: Portret Debbie Harry, ki ga je joči umetnik in demonstrator uporabe predstavitve računalnika Commodore ustvaril Andy Warhol leta 1985 (Digital programa ProPaint (Magsino, 2024). S Amiga 1000, med katero je Andy Warhol Andy, 2024). programom ProPaint je pred kamero ra­ s programom ProPaint ustvaril portet čunalniško obdelal portret Debbie Har­ Debbie Carrie (Amiga, 1985). ry, pevke takrat popularnega ansambla Blondie (slika 43; 44), ki je bil kasneje od­ tisnjen v tehniki kapljičnega tiska na Iris tiskalniku (Iris inkjet print on semi-gloss paper stock), poleg AP (artist‘s proof) od­ tisa še v treh podpisanih izvodih, in shra­ njen na podpisani 3.5“ disketi v Amiga IFF formatu z dodatnimi štirimi video posnet­ ki s predstavitve Amige 1000 v Lincoln 47 Umetna inteligenca Ideja o razvoju in uporabi umetne inteli­ uporabe lahko nastane umetniško delo, Slika 46: The Dreamer, slika Alise Smith gence je prisotna že iz obdobja pred pr­ katerega avtor je AI. Danes se sistem AI Williams, ki svoja dela začenja s 3D in/ vimi digitalnimi računalniki. Alan Turing ali AI upodobitvijo, zatem jih ureja s na področju umetnosti lahko uporabi na je leta 1950 objavil članek o računalniških prekrivanjem, grunge učinki, dodelavami več načinov. strojih in inteligenci (Turing, 1950) iz kate­ Nekateri avtorji si z AI pomagajo pri svo­ in najdenimi starimi in novimi elementi, ob sledenju izbranemu umetniškemu stilu rega izhaja njegova ugotovitev, da kadar (Smith Williams, 2024). jem kreativnem delu, kar pomeni, da del človek komunicira z drugim človekom ali kreativnega procesa prepuščajo AI. Ta se strojem pod pogojem, da njuna identiteta lahko uporabi na začetku procesa upoda­ ni znana in ne razloči med njima, potem je bljanja umetniškega dela npr. za postavi­ inteligenca obeh sogovornikov izenačena. tev osnovne kompozicije, med procesom Sodobni sistemi umetne inteligence (arti- za dodajanje posameznih elementov ali ficial intelligence, AI) ta ‚Turingov test‘ že njihovih podrobnosti, ali na koncu za iz­ uspešno prestanejo. vedbo dopolnitev in popravkov upodobi­ Tudi na področju umetnosti velja, da lah­ tve (slika 46). Nekateri umetniki uporabo ko sistem AI upodobi umetniško delo, kot AI tudi navajajo v opisu svojega dela, pravi­ bi ga ustvaril človek. Seveda to ne velja v loma pa ne navajajo podrobnosti. Seveda vseh primerih, vendar z dostopom do ve­ je pogoj za uporabo AI delo v digitalizira­ likih baz digitaliziranih umetniških del in nem procesu, katerega končni rezultat je algoritmi za prepoznavanje njihovih zna­ lahko odtisnjen v eni od digitalnih tehnik. čilnosti, konteksta njihovega nastanka in 48 Umetniško delo lahko nastane tudi brez osebe v zgodovini AI in izrazila željo, da ga Turinga, ki jih je izbrala Ai­Da, so fotogra­ človeka, samo z uporabo sistema AI. Po­ naslika. Po posvetu z ekipo so Ai­Da poka­ firali, naložili na računalnik, kjer so sesta­ meben izziv, seveda poleg sposobnosti AI, zali sliko Turinga in na osnovi algoritmov vili končno sliko na osnovi pogovora v ka­ da deluje kreativno, so vmesniki, s kateri­ za risanje in slikanje je narisala nekaj skic terem je Ai­Da povedala kako naj izgleda mi AI lahko pridobi ustrezne informacije in risb. Zatem je naredila 15 različnih por­ končno umetniško delo. Končni portret za svoje delo in tudi ustvari končno ume­ tretov Turinga v formatu A3, z uporabo do Turinga, odtis na platnu (canvas) v velikem tniško upodobitev, v našem primeru ume­ deset oljnih in akrilnih barv, za vsako je formatu (slika 47), poimenovan ‚AI God‘ je tniško grafiko. bilo potrebnih 6 do 8 ur slikanja. Dodatno nastal s pomočjo ljudi, je pa Ai­Da dodala je Ai­Da naslikala ‚Alan Turing‘s Bombe končne dopolnitve in oznake v barvah, ki Ai-Da Machine‘, računalnik s katerim so deko­ jih je sama izbrala (Connellan, 2024). dirali Enigmo. To sliko in tri svoje portrete Humanoidnega robota Ai­Da, ki za risanje uporablja umetno inteligenco in je opre­ Slika 47: AI God, portret Alana Turinga (levo), ki ga je usvarila Ai-Da (desno) (DED.ai, 2024). mljen s parom premičnih video kamer, za risanje pa uporablja robotsko roko, je s skupino sodelavcev naredil Aidan Meller leta 2019. Glede na vizualno podobo Ai­Da bi bilo pravilneje govoriti o humanoidni robotki. Od takrat je bila robotka večkrat izpopolnjena, tudi z jezikovnim modelom in možnostjo govorne komunikacije. Prvo­ tna funkcija risanja je bila v začetku ome­ jena na skice, na osnovi katerih so ljudje naslikali končne upodobitve. Z zadnjimi izboljšavami lahko Ai­Da upodablja slike samostojno z uporabo palete barv. Med pogovorom Mellerja z Ai­Da je ta iz­ postavila vlogo Alana Turinga kot ključne 49 Tiskanje digitalnih umetniških grafik Odtisi digitalne umetniške grafike so lah­ kov in tiskanjem v večbarvnem tisku ali z je koračno pomikal z veliko hitrostjo preč­ ko narejeni z uporabo različnih grafičnih ročnim koloriranjem originalnega odtisa, no na smer pomikanja papirja po vrsticah tehnik. Prvotno, v času analognih računal­ kar pa je bilo lahko uporabljeno le pri zelo (line). Bili so zelo hitri, glasni, kakovost od­ nikov in algoritemske grafike, so umetniki omejenem številu odtisov. Kasneje, po tisa omejenega števila znakov pa je bila uporabljali linijske in kasneje tudi matrič­ uvedbi osebnih računalnikov so umetniki pogosto na meji sprejemljivega. Uporab­ ne tiskalnike, različne izvedbe risalnikov ljali so jih predvsem v večjih računalniških pričeli za dodajanje ali spreminjanje barv (z različnimi pisali) in tudi naprave za upo­ centrih od petdesetih let dvajsetega stole­ uporabljati tudi ustrezne računalniške dabljanje na mikrofilm. Originalni odtis ali tja. Za tiskanje slik niso bili primerni. Funk­ programe npr. PhotoShop. risbo (tudi mikrofilm) so pogosto uporabi­ cionalno so bili podobni verižnim in mar­ li za izdelavo tiskovne forme v eni od kon­ jetičnim tiskalnikom iz istega obdobja. Linijski in matrični vencionalnih tiskarskih tehnik. Najpogo­ Podoben princip tiskanja se je uporabljal steje uporabljeni sta bili tehniki ofsetnega tiskalniki tudi na takrat razširjenih pisalnih strojih. tiska in sitotiska. V primeru ofsetnega ti­ Linijski tiskalniki (line printer) so ime­ Matrični tiskalniki so se pričeli uporablja­ ska je ta tehnika lahko poimenovana tudi li črkovne (alfanumerične, kontrolne in ti v sedemdesetih letih. Prvi komercialno litografija, saj se je tudi po več desetletjih druge) znake za tiskanje upodobljene dosegljiv je bil tiskalnik Centronics 101 (sli­ opustitve kamnitih tiskovnih form v an­ kot izboklino na jeklenem traku. Njihova ka 48). Tehnika tiskanja je bila podobna glosaških deželah, predvsem v ZDA ohra­ podoba se je prenašala preko z barvilom kot pri linijskih tiskalnikih, vendar z upora­ nilo poimenovanje ‚lithography‘. prepojenega tekstilnega traku na papir bo topih iglic (od 7 do 36 razporejenih ver­ Ti odtisi so lahko bili tudi večbarvni, kar so z udarci majhnih kladiv po hrbtni strani tikalno v glavi tiskalnika, ki se je med tiska­ dosegli z izdelavo ustreznih barvnih izvleč­ tega neskončnega jeklenega traku, ki se njem pomikala horizontalno), s katerimi 50 Slika 48: Shematski prikaz glave tiskalnika setih letih (Xerox, 2024). Način delovanja Kapljični tiskalniki Centronics 101 s sedmimi iglicami pri je bil podoben kot pri takrat razširjenih tiskanju črke H (Centronics, 1987). Kapljični (inkjet) tiskalniki so bili razviti v fotokopirnih strojih s tem, da je, namesto petdesetih letih, vendar so postali primer­ s projekcijo slike originala, osvetljevanje ni za širšo uporabo šele v osemdesetih. upodobitvenega valja potekalo z laserjem, Takrat se prične tudi obdobje intenzivne kasneje tudi z LED­diodami. digitalizacije grafične priprave v tiskar­ V letu 1993 sta podjetji Indigo in Xeikon nah. Na področju stavljenja začne pre­ predstavili svoja modela elektrofotograf­ vladovati fotostavek (osvetljevanje teksta skih tiskarskih strojev za večbarvni obo­ na fotografski film ali fotopapir), na po­ jestranski tisk, ki sta po kakovosti in pro­ dročju reprodukcijske fotografije prevla­ duktivnosti konkurirala ofsetnemu tisku dajo bobnasti in tudi prvi ploski skenerji (Wikipedia, 2024t; Mertens, 2018). Tudi za vnos slikovnih podatkov v sistem. Pos­ elektrofotografski tiskalniki in tiskarski topoma se uveljavijo računalniški sistemi so se upodabljali posamezni črkovni znaki stroji drugih proizvajalci danes dosega­ za obdelavo (predvsem večbarvnih) slik in ene vrstice, pa tudi enostavna grafika. jo primerljivo visoko kakovost tiska. Kljub tekstov, računalniški prelom strani, razpo­ V angleščini je uveljavljeno poimenovanje dobri kakovosti tiska na sodobnih elek­ rejanje oz. montažo strani in osvetljevanje impact printer za tovrstne tiskanike, ker je trofotografskih tiskalnikih oz. tiskarskih celotnih tiskovnih form na film. Pogosto za tiskanje uporabljen udarec tiskovnega strojih, se ti za tiskanje umetniške grafike so del tega procesa prevzemali grafič­ elementa proti tiskovnemu materialu. Os­ praviloma ne uporabljajo. Strokovnjaki jih ni oblikovalci (izven tiskarne) s primerno poimenovane sov in problematične trajnosti, ki je posle­ računalniki. Te spremembe so zahtevale non-impact printer (NIP). dica sestave tiskarske barve (suhi toner z zagotavljanje in preskus kakovosti barvne tale tehnologije (digitalnih) tiskalnikov so odsvetujejo zaradi slabše kakovosti odti­ zmogljivimi in opremljenimi osebnimi visoko vsebnostjo umetnih smol in voskov Elektrofotografski reprodukcije pred tiskanjem v prevladujo­ pri xerografiji). tiskalniki či tehniki ofsetnega tiska. Poleg različnih fotomehaničnih tehnik, ki so temeljile na Laserske (elektrofotografske) tiskalnike uporabi filmov barvnih izvlečkov (klasični so razvili pri podjetju Xerox v sedemde­ poskusni tisk z aluminjastimi tiskovnimi 51 formami na odtisovalnicah, ali z barvni­ kapljic (continious flow, CF). Pri Iris tiskal­ Natančnost upodabljanja z visoko ločlji­ mi folijami npr. DuPont Cromalin, Match niku je bil tiskovni material (papir različ­ vostjo (do 300 ppi, pixels per inch) in ka­ Print ... za simulacijo tiska), ki pa so bile nih kakovosti in formatov) med tiskanjem kovostno reprodukcijo barv na osnovi primerne predvsem za posamezne slike pritrjen na valj ob katerem se je v aksialni barvil je bila primerna za poskusni tisk, manjših formatov. Izdelava filmov barvnih smeri pomikala glava tiskalnika. Podjetje pri katerem je dolgoročna obstojnost na izvlečkov in tiskovnih form ali uporaba al­ je večkrat zamenjalo lastnika, leta 1990 ga svetlobo in druge vplive okolja manj po­ ternativnih fotomehaničnih tehnik samo membna. Kljub temu so Iris tiskalniki pos­ je kupil proizvajalec sistemov za grafično za poskusni tisk je bila zamudna in stro­ tali zanimivi tudi za tiskanje umetniških pripravo Scitex (slika 49), zatem je prešel v škovno problematična. digitalnih grafik in barvnih fotografij veli­ last podjetja Creo, ki ga je prevzel Kodak in tiskalnik tržil pod imenom Veris. Osnovna kega formata. Iris kapljični tiskalnik konstrukcija tiskalnika je ostajala nespre­ Slika 50: Prerez glave tiskalnika Iris 3024, Alternativo tem metodam je ponudilo menjena, je pa doživel več izboljšav glede pri kateri med tiskanjem samo kapljice podjetje Iris Graphics, ki je leta 1987 na ločljivosti, razpoložljivih formatov ... brez električnega naboja priletijo na trgu predstavilo kapljični tiskalnik Iris Pri brizganju tiskarske barve na vodni tiskovni material, električno nabite pa se odklonijo navzdol in jih lovilec prestreže 2044 s tehnologijo neprekinjenega toka osnovi skozi šobo v glavi tiskalnika Iris (Iris 3024, 1989). Slika 49: Tiskalnik Scitex IRIS 3047 3024 je bilo generiranih približno 1 milijon (ArtPrint Service, n.d.). kapljic na sekundo za vsako barvo. Glava tiskalnika (slika 50) je omogočala tiskanje s štirimi barvami CMYK, ki so ustrezale procesnim barvam za večbarvni tisk: cian, magenta, rumena in črna. Rastrska re­ produkcija za ofsetni tisk je bila simulirana z različno gostoto in volumnom kapljic oz. velikostjo posameznih barvnih pik na od­ tisu. Vsak piksel (CMYK) je imel dimenzijo (stranico piksla približno kvadratne oblike prekrito s tiskarsko barvo) do 0.085 mm. 52 Iris tiskalniki so se uporabljali v obdobju Giclée tisk dodatna rdeča, zelena ali modra barva od začetka devetdesetih let do približno ...), odvisno od konstrukcije tiskalnika in Francoski izraz giclée pomeni razpršiti ali leta 2005 tudi za tiskanje digitalnih ume­ spektralnih lastnosti tiskarskih barv. Pa­ brizgati tekočino, ima pa tudi nekaj slen­ tniških grafik in za upodabljanje umetni­ pir za giclée tisk je praviloma visoke gra­ govskih pomenov. Na področju tiskanja ških fotografij v velikem formatu, tehnika mature, narejen iz kakovostnih celuloznih digitalnih umetniških grafik ga je prvi upo­ pa je bila pogosto poimenovana Iris tisk vlaken (bombaž), brezkislinski (pH > 7,0), rabil Jack Duganne (1942–2020) leta 1991 (Iris print). Izjemoma še danes lahko naj­ odporen na delovanje svetlobe in druge (Johnson, 2005). Na splošno tehnika gi­ demo podjetja, ki ponujajo storitev tiska­ zunanje vplive (vlaga, ozon ...). Odtisi mora­ clée tiska ni natančneje definirana, večina nja na Iris tiskalnikih, vendar gre verjetno jo biti obstojni v daljšem obdobju npr. 100 avtorjev pa ga razlaga kot tehniko kapljič­ za ‚generično‘ poimenovanje, dejansko pa let ali več, tudi če so izpostavljeni svetlobi nega tiska, primerno za tiskanje umetni­ za tiskanje uporabljajo druge tiskalnike. in delovanju okolja (razstavljeni v galeriji ških grafik. Nekateri slovenski strokovnja­ Prvotne tiskarske barve z barvili so po ne­ ali v drugih osvetljenih prostorih). ki s področja računalništva za kapljični tisk kaj letih zamenjale/dopolnile alternativne (inkjet print) praviloma uporabljajo izraz Na spletu je dostopnih več seznamov ti­ pigmentne tiskarske barve. S tem se je brizgalni tisk, tiskalnike s to tehnologijo pa skalnikov (Mighty Deals Team, 2024; Nea­ obstojnost odtisov nekoliko povečala, ven­ imenujejo brizgalniki. Nekateri avtorji tudi le, 2024; IMikles, 2024), ki so primerni za dar je še vedno problematična (Megyery, Iris tisk uvrščajo med primerne za giclée giclée tisk, med njimi so pogosto navedeni 2021). Znani strokovnjak za področje ob­ tisk, večina pa giclée tisk povezuje z upo­ tiskalniki proizvajalcev Canon in Epson. stojnosti odtisov Henry Wilhelm (Wilhelm, rabo vodnih pigmentnih barv pri tiskanju Model tiskalnika Canon imagePROGRAF 2006) je za odtise iz začetnega obdobja na kakovostne materiale z uporabo več­ PRO­2100 24“ Inkjet Color Printer (slika po uvedbi Iris tiskalnikov s tiskarskimi jega števila procesnih barv, kar zagotavlja 51) po tehničnih lastnostih utreza definiciji barvami na osnovi barvil ugotovil, da ima­ visoko kakovost in trajnost odtisov. tiskalnika primernega za giclée. Največ­ jo ustrezno svetlobno obstojnost le nekaj Tipični giclée tiskalnik omogoča tiskanje ji format papirja ima širino do 610 mm, let, v primeru uporabe optimalnih papir­ na A3 ali večjem formatu papirja, tudi na dolžino do 18 m, uporablja 12 pigmentnih jev in tiskarskih barv pa do največ 70 let papir v zvitkih različnih širin, z uporabo 6 tiskarskih barv (black, matte black, cyan, (American Ink Jet Pinacle Gold Iris inks, do 12 procesnih barv, pigmentnih na vod­ magenta, yellow, photo cyan, photo ma­ Somerset Velvet uncoated 100 % cotton ni osnovi (svetla in temna cian in magenta, genta, gray, photo gray, red, blue, chro­ fine art paper, Iris Graphics 3047 printer). rumena, svetla (siva) in temna črna, tudi ma optimiser), volumen kaplic je min 4 pl 53 Slika 51: Canon imagePROGRAF PRO-2100 (Johnson, 2005). V začetnem obdobju je Sodobni kapljični tiskalniki uporabljajo barvni tiskalnik, primeren za giclée tisk bil giclée predvsem kakovosten odtis fo­ tudi druge vrste tiskarskih barv, pred­ (Canon, 2024). tografij v velikem formatu, šele kasneje se vsem je potrebno omeniti tiskalnike s teh­ kot predloge pričnejo uporabljati skenira­ nologijo UV, LED­UV in lateks tiskarskih ne umetniške slike na platnu, risbe ali celo barv. Obstojnost in kakovost odtisov s teh konvencionalne grafike, ter dela ustvarje­ na neposredno na računalniku. omejene naklade 150 izvodov, s podpisom Slika 52: ‚Poulette de Bresse‘, giclée odtis iz Nekateri kritiki zavračajo giclée tisk kot avtorja originalne slike Jacquesa Pepina, primerno umetniško grafično tehniko z na voljo uokvirjen ali neuokvirjen (Pepin, utemeljitvijo, da za kakovosten odtis ni 2024). potrebna posebna spretnost in trud ume­ tnika, ker je odtis oz. rezultat procesa bolj posledica uporabe vrhunske programske in strojne opreme in ne kreativnosti in dela umetnika. Za razliko od konvencio­ nalnih umetniških grafičnih tehnik digital­ po barvi, glava tiskalnika ima 1536 šob za no predlogo, ki je lahko zgolj slika posneta z vključenim prepoznavanjem in nado­ nimo ter ponovno odtisnemo z uporabo poljubne opreme in materialov, brez ved­ meščanjem nedelujoče šobe ... (Canon, vsako od 12 barv, ločljivost je 600 dpi × 2 z digitalnim fotoaparatom, zlahka shra­ nosti ali nadzora umetnika. V mnogih pri­ 2024). merih gre le za reprodukcije originalnih Celoten proces izdelave giclée umetniške umetniških del, narejenih v poljubni slikar­ grafike, od njenih začetkov do izzivov z ski ali katerikoli drugi tehniki (slika 52; 53; izbiro pravega tiskalnika, materialov, po­ 54). Pomen označevanja in podpisovanja stopkov, pa do pošiljanja končnega odtisa odtisov kot originalnih umetniških grafik naročniku je odlično opisal Harald John­ je tako dejansko izgubljen, kljub kakovo­ son v knjigi Mastering Digital Printing stnemu in trajnemu odtisu (Bailey, n.d.). 54 tiskalnikov je lahko primerljiva z odtisi ti­ barvami so glede primernosti za tiskanje skalnikov, ki se uporabljajo za giclée tisk, umetniške grafike primerljivi z drugimi ti­ vendar imajo nekatere značilnosti, ki jih skalniki, glede lateks tehnologije pa je več moramo pri izboru upoštevati. Tiskalniki omejitev (HP Latex, 2014). UV in LED­UV s pigmentnimi tiskarskimi Slika 54: The Pioneers 1904, slika Frederica Remingtona, reprodukcija originalne ilustracije je na voljo kot giclée Slika 53: Slip Down Mermaid Street, Rye, odtis na platnu (canvas) ali papirju, v primer giclée tiska (giclée reproduction različnih izvedbah, z belim robom ali brez, print) naprodaj v nakladi 250 izvodov uokvirjena ali brez okvirja ... (Texas Art (ryepress, 2024). Warehouse, 2024). 55 Kakovost in obstojnost digitalne umetniške grafike V preteklih desetletjih so umetniki upo­ V začetnem obdobju večina umetnikov, dragocenih umetniških del in dokumen­ rabljali različne tehnike digitalnega ti­ pa tudi umetnostnih kritikov, galeristov in tov. Njihove ugotovitve, uporabljene me­ ska za upodabljanje svojih del. V začetku kritične javnosti ni bila pozorna na more­ tode in priporočila za delo z občutljivim, pogosto nekritično, brez pridobivanja in bitne omejitve v kakovosti odtisov in na nji­ dragocenim gradivom so objavljene v več upoštevanja informacij o primernosti po­ hovo obstojnost ter odpornost na različne javno dostopnih dokumentih (CFPA Evro­ samezne tehnologije za doseganje pot­ dejavnike iz okolja (svetloba, vlaga, smog, pa, 2013; ICA Committee, 2006; Bodin, rebne kakovosti in obstojnosti odtisa. Pri ozon ...). Najkasneje s pričetkom obdobja 2015). Ta pravila so uporabna tudi glede odločitvi za posamezno tehniko je lahko Iris oz. giclée tiska so vsi udeleženci pos­ shranjevanja, prikazovanja in uporabe di­ prevladalo navdušenje nad barvami (ve­ gitalnih umetniških del, velja pa jih upošte­ tali bolj kritični in so začeli presojati pri­ lik barvni obseg, nasičenost, ‚žive‘ barve), vati že v procesu njihovega nastanka, med mernost različnih tehnologij za tiskanje dostopom do velikega formata (večji od tiskanjem. umetniških grafičnih del z upoštevanjem ‚pisarniškega‘ A4 formata), hitrostjo tiska, kriterijev kakovosti in obstojnosti odtisov. enostavno uporabo opreme ali preprosto S podobnimi izzivi so se že dolgo pred Kakovost digitalne samo dostopom do tiskalnika. Alternativa tem spopadali strokovnjaki v muzejih, umetniške grafike in pogosto edina možnost upodabljanja je bila uporaba opreme v velikih računalni­ galerijah, knjižnicah, arhivih in podobnih Odločitev glede kakovosti, barvnega ob­ ških centrih, tam pridobljeni odtisi pa so ustanovah, ki shranjujejo, razstavljajo in sega oz. ustreznega upodabljanja barv bili nato ročno dopolnjeni, končna upo­ restavrirajo umetniška dela. Postavili so sprejmeta predvsem avtor dela in končni dobitev pa je bila izvedena z uporabo kon­ kriterije in pravila oz. standarde za pravil­ uporabnik. Sodoben digitalni tisk omogo­ vencionalnih grafičnih tehnik. no shranjevanje, prikazovanje in uporabo ča doseganje velikega barvnega obsega, 56 praviloma večjega kot v konvencionalnih Proizvajalci tiskalnikov praviloma doba­ kot so steklo, plastične folije, pločevina, le­ tehnikah tiska, pogosto pa imajo taki odtisi vljajo tudi prilagojene tiskarske barve za sene plošče ... Uporabljeni premazi imajo slabo obstojnost. Kakovost barvne repro­ vsak tip tiskalnika in z uporabo originalnih lahko pomemben vpliv na obstojnost od­ dukcije je lahko izboljšana z uporabo več­ tiskarskih barv pogojujejo uveljavljanje tisa, kljub omogočanju doseganja boljše jega števila procesnih barv, ki pa mora biti garancije, tehnično podporo in doseganje kakovosti barvne reprodukcije in večje podprta z ustreznimi barvnimi profili ICC ustrezne kakovosti. Na trgu je tudi več po­ ločljivosti za upodabljanje podrobnosti na (posebej izdelanimi za vsako kombinacijo nudnikov tiskarskih barv, ki so neodvisni odtisu. Nekateri avtorji se odločajo za upo­ tiskalnika, tiskovnega materiala/papirja in od proizvajalcev opreme. Poleg nižje cene rabo platna (canvas) oz. imitacije platna, nabora barv). lahko ponujajo tudi višjo kakovost odti­ predvsem kadar gre za reprodukcijo ori­ Ločljivost sodobnih kapljičnih tiskalnikov, sov, vendar odgovornost zanjo praviloma ginalnih slik na platnu ali pa želijo s svojim ki tiskajo s pigmentnimi tiskarskimi bar­ prevzema tiskar. delom doseči podoben vizualen učinek. vami je zadovoljivo dosežena pri 300 dpi, Za tiskanje digitalnih umetniških grafik Tipičen papir za digitalno umetniško gra­ pri volumnu kapljic tiskarske barve do ne­ se praviloma uporablja visokokakovostne fiko je narejen iz kakovostne celuloze npr. kaj pikolitrov. Vrhunski tiskalniki za giclée tisk dosegajo tudi 600 dpi, kar že prese­ 2 papirje, ki po sestavi, gramaturi (debelini), iz bombažnih vlaken, z gramaturo v ob­ belini, površinskih in taktilnih lastnostih močju približno 200 g/m do 350 g/m2, ga ločljivost človeškega očesa pri nor­ malnih pogojih opazovanja. Pri tiskanju s (hrapavost, otip) bistveno ne odstopajo površinsko obdelan za doseganje različne tiskarskimi barvami, ki vsebujejo pigmen­ od papirjev, ki se uporabljajo za tiskanje stopnje gladkosti. Pri papirjih brez vidne­ te, drobne delce trdne snovi, ki imajo la­ konvencionalnih umetniških grafik (le­ ga (sijajnega) premaza se uporablja zelo stnost selektivne spektralne absorpcije, sorez, jedkanica, litografija ...), morajo pa tanek porozen sloj premaza za zagota­ morajo imeti tiskalniki premer šob v glavi biti prilagojeni za kapljični tisk. V primeru vljanje optimalnega navzemanja tiskar­ dovolj velik, da delci pigmenta ne zamašijo uporabe katere druge digitalne tiskar­ ske barve (image-receiving layer, ink-re-šob v glavi tiskalnika. Tiskarske barve na­ ske tehnike morajo biti tiskovni materiali ceiving layer, IRL), ki ga tvorijo mineralni rejene na osnovi barvil ne vsebujejo trdnih prilagojeni za to tehniko (npr. električne delci v škrobnem ali polimernem vezivu. delcev, zato je volumen kapljic lahko manj­ lastnosti v primeru elektrofotografije). Tako obdelan papir mora imeti primerno ši (npr. 1 pl), vendar imajo običajno, kljub Uporaba premaznih papirjev (sijajna ali vpojnost za dober oprijem tiskarske bar­ večjemu barvnemu obsegu, slabšo ob­ matirana gladka površina) ni priporočlji­ ve brez razlivanja na površini in omogoča­ stojnost. va; podobno velja tudi za druge materiale ti primerno prodiranje v površinske sloje 57 papirja v prvi fazi sušenja odtisa (IPI‘s Metode preskušanja pušča sevanje v območju od 380 nm do Guide, 2018). Papir mora biti rahlo alka­ obstojnosti digitalne 700 nm, tako da je zagotovljena simulacija len, kar omogoča kemijsko stabilnost in umetniške grafike spektralnih značilnosti dnevne svetlobe, ki obstojnost v daljšem časovnem obdobju. vpada skozi okensko steklo. Ugotavljanje Iz nabora predstavljenih metod za ugo­ Dodatki, kot so klejiva, polnila ... morajo biti svetlobne obstojnosti poteka z istočasnim tavljanje obstojnosti je v tem zapisu pred­ obstojni pri izpostavljenosti svetlobi, vlagi osvetljevanjem referenčnega volnenega stavljenih le nekaj metod za ugotavljanje in drugim okoljskim vplivom. Papir naj ne svetlobne obstojnosti. bi vseboval optičnih belil ( optical brighte-Slika 55: Modri volneni referenčni vzorec ning agents, OBAs). ISO, osvetjen in neosvetljen v Xenotest SIST ISO 12040:1997(E) napravi (Rahaeuser, 2022). Glede kakovosti tiskarskih barv, papirjev Grafična tehnologija - Odtisi in tiskar- in odtisov, predvsem za konvencionalne ske barve - Ugotavljanje svetlobne tehnike tiska, obstaja obsežen nabor stan­ obstojnosti s filtrirano svetlobo kse- dardov, ki jih sprejemajo mednarodne in nacionalne organizacije za standardizaci­ nonske žarnice jo, kot so ISO, SIST, TAPPI, DIN, ASTM ... Za Standard SIST ISO 12040:1997(E) izhaja področje giclée tiska oz. tiskanja digitalnih iz standardov, ki so bili razviti za področje umetniških grafik ni sprejetih mednaro­ tekstilstva, njegove različice pa se upora­ dnih ali nacionalnih standardov, obstaja bljajo tudi na področju barv in lakov, vozil, le nekaj ‚industrijskih‘ oz. ‚internih‘ stan­ plastike ... specializiranih tiskarnah ali umetniških nosti temelji na osvetljevanju vzorčnega združenjih (Century Editions, 2008), za odtisa in referenčnega volnenega vzor­ dardov kot podlaga za delo v posameznih Metoda ugotavljanja svetlobne obstoj­ katere pa podrobnosti o metodah presku­ ca obarvanega z osmimi modrimi barvili šanja in kriterijih za oceno kakovosti niso s filtrirano svetlobo ksenonske žarnice z objavljene. barvno temperaturo 5500 K do 6500 K. Svetloba je filtrirana s filtrom, ki absor­ bira valovne dolžine pod 310 nm in pre­ 58 vzorca in tiskanega vzorca. V določenih rimetrične merske metode za določanje vrednosti še višje, >230 let pri obeh vrstah časovnih intervalih operater vizualno pri­ barvnih razlik. V svojih poročilih za vsak zaščite. Meritve svetlobne obstojnosti merja barvne spremembe in ugotovi sve­ odtisnjen vzorec podaja osnovne podatke so bile izvedene s hladno fluorescentno tlobno obstojnost v stopnjah od 1 do 8, od o uporabljenem tiskalniku, tiskovnem ma­ svetlobo, pod steklenim filtrom, pri 24 ºC najslabše do najboljše (slika 55). (SIST ISO in 60 % relativne vlažnosti, temeljile so na terialu in tiskarski barvi, začetne vrednosti 12040, 1997.) običajni osvetljenosti površine pri 450 lux merskih polj na odtisnjeni tablici (slika 56) Vpliv svetlobe na barvne spremembe od­ ter barvne razlike in druge spremembe, ki 12 ur dnevno. Ta osvetlitev je bila pri pre­ tisa lahko tudi izmerimo in izrazimo kot nastanejo pod vplivom svetlobe, tempera­ skušanju simulirana z močno povečano barvne razlike npr. izračunane z uporabo ture, časa, delovanja ozona, dodatno pa še osvetlitvijo, tipično 25 000 lux, natančni CIEDE2000 formule (CIE, 2004). svetlobno obstojnost določeno s Xenote­ podatki o izvedbi preskusa in meritev pa stom ter prisotnost in vpliv optičnih belil niso navedeni. Wilhelm Imaging Research, Inc. ... Poročila o rezultatih preskusov in analiz Slika 56: Primer merske tablice, kot jih so dostopna za dolgo obdobje njegovega pri svojem delu uporablja Henry Wilhelm Henry Wilhelm je začel preučevati obstoj­ (Wilhelm, 2008). delovanja, v večini primerov pa še vedno nost fotografij in odtisov v svojem podjetju hrani originalne materiale in odtise. v Grinellu, Iowa, ZDA, že sredi šestdesetih Za leto 2006 je iz njegove objave (Wi­ let, od leta 1991 pa se je posvetil tudi pre­ helm, 2006) razvidno, da je preskusil tri učevanju obstojnosti tiskovin na podro­ tiskalnike, primerne za tiskanje umetniške čju digitalne umetniške grafike (Wihelm, grafike, z različnimi papirji in pigmentni­ 2006). Svoje dolgoletno delovanje je obja­ mi tiskarskimi barvami. Za vse je ugotovil vil v obsežni publikaciji (2752 strani), ki vse­ visoko obstojnost odtisov. Odtisi s tiskal­ buje tudi pomembne rezultate njegovega nikov Canon PIXMA Pro 9500 in Canon dela, predvsem podrobne opise metod in image PROGRAF iPF5000 ter iPF9000 rezultate analiz (Wilhelm, 2024). imajo ugotovljeno svetlobno obstojnost Najprej je meritve barvnih sprememb iz­ >100 let za uokvirjene odtise pod steklom vajal z denzitometrom, kasneje je prešel oz. >150 let za uokvirjene pod UV filtrom; na spektrofotometrične meritve in kolo­ za HP Photosmart Pro B9180 pa so te 59 Zaključek To delo bi se pravzaprav moralo imeno­ branjem citiranih literaturnih virov, seve­ nu organizirana prva razstava Cybernetic vati Uvod v ... Prinaša sicer vpogled v na­ da pa se tu resen in poglobljen študij šele Serendipity (1968), posvečena digitalni stanek prvih digitalnih umetniških grafik, pričenja. umetniški grafiki, v svetu je pričelo izhajati vendar je po poimenovanju, ki se je uve­ več revij, tudi prvi muzeji in galerije so pri­ Nekaj vsebin je zelo pomanjkljivo obde­ čeli digitalno umetniško grafiko uvrščati ljavilo v spletni enciklopediji Wikipedija lanih, ali pa so v celoti izpuščene. Med v svoje zbirke. Naši umetniki so bili aktivni le ‚škrbina‘. Že v predstavljenih vsebinah njimi je predstavitev dejanskih začetkov udeleženci tega dogajanja od njegovih za­ manjkajo mnogi pomembni podatki, pa digitalne umetniške grafike in umetnikov, četkov. tudi podrobnejši opisi tehnik, materia­ ki so bili pionirji na tem področju, v Slove­ lov in zgodovinskega ozadja, ki bi tvorili V tem delu predstavljeni avtorji so bili niji. Pomembno vlogo vsaj v evropskem, podlago za razumevanje, kaj vse je vpliva­ izbrani kot vidni predstavniki različnih morda tudi v svetovnem merilu, je imelo lo na digitalno umetniško grafiko, kot jo smeri v razvoju digitalne umetniške grafi­ gibanje Nove tendencije , v okviru katere­ poznamo danes. Obravnavanje razvoja in ke, to potrjuje tudi njihovo uvrščanje v šte­ ga je bilo v letih 1961–1973 v Zagrebu or­ vrednotenje umetniških dosežkov pred­ vilne preglede umetnikov s tega področja ganiziranih pet istoimenskih razstav, kjer stavljenih avtorjev vsekakor presega moje v svetu. Seveda pa seznam ni popoln in bi so svoje prve digitalne umetniške grafike teoretično znanje s tega področja, ki ga si mnogi drugi avtorji zaslužili vsaj kratko predstavljali umetniki z vsega sveta, tudi iz tudi občasni ogledi razstav ali pogovori z predstavitev. naših krajev. Ob tem je, poleg razstavnih nekaterimi umetniki ne morejo nadome­ katalogov, izšlo še pet izdaj revije Bit Inter­ Za celovito obravnavo predstavljenih vse­ stiti. Tudi glede vsebin, ki so mi strokovno national, kjer so tudi bili obravnavani izzivi bin bi bilo potrebno posamezna poglavja blizu, svetujem uporabniku/bralcu, da pri­ takrat nove umetniške zvrsti (Rosen, 2011; razširiti v obsežna samostojna dela, to dobi dodatne informacije s poglobljenim Heller, 2017). V tistem času je bila v Londo­ pa bi zahtevalo bolj poglobljen pristop in 60 verjetno tudi sodelovanje širšega kroga dnice s konvencionalnimi umetniškimi strokovnjakov, ki dobro poznajo in pokri­ grafičnimi tehnikami in njene možnosti v vajo posamezne teme. Nekaj poglavij bi umetniškem izražanju. Ta cilj morda ni v bilo potrebno tudi dodati, med drugim o celoti dosežen, je pa narejen vsaj en ko­ priznavanju, označevanju in podpisovanju rak v tej smeri. Naslednji koraki pripadajo digitalnih umetniških del, morda tudi o novim avtorjem, tako umetnikom, kot tudi certifikatih, ki jih lahko spremljajo. tistim, ki bodo pisali razširjena in nova po­ Poseben izziv pri pisanju je bilo strokovno glavja na to temo. izrazoslovje. Med ključnimi strokami na obravnavanem področju ni soglasja, kako Gorazd Golob poimenovati npr. ‚tiskovno formo‘, kot jo imenujemo grafičarji (v tiskarnah), in ki jo grafiki (umetniki) dosledno imenujejo ‚ma­ trica‘; v digitalnem tisku pa je to pogosto kar angleški ‚print file‘, digitalno zapisana vsebina in oblika grafične upodobitve v ‚datoteki za tiskanje‘ na tiskalniku ali dru­ gi napravi za upodabljanje. Podobno je s ‚kapljičnim tiskalnikom‘, ki mu računalni­ čarji pravijo ‚brizgalnik‘, pogovorno pa je to kar angleški ‚inkjet printer‘ ali ‚plotter‘. Upam, da terminološke zadrege nima­ jo pomembnega vpliva na razumevanje predstavljenih vsebin. Ob začetku pisanja tega dela je bil cilj in namen opisati digitalno umetniško gra­ fiko tako, da bodo predstavljene vzpore­ 61 Literatura in viri Abby, 2023. Howard Aiken. Bavcon, Narvika. 2009. Umetnost v svetu pametnih strojev: novome-howard­aiken/>. dijska umetnost Sreča Dragana, Jake Železnikarja in Marka Peljhana. Amiga, 1985. Ljubljana: Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in The World premiere of the Amiga (1985, Andy War-oblikovanje v Ljubljani. hol, Debbie Harry) [video]. QST1ZAJ29o&t=834s>. Berkeley, Edmund C., urednik, 1967. Sine cuve man. Computers and Arcangel, Cory, 2014. Automations, 16(8). str. 1, 7–8. The Warhol files: Andy Warhol‘s long-lost com-puter graphics. computersA_7199056>. Artforum. warhol­files­andy­warhols­long­lost­computer­graphics­220444/>. Bodin, Justin, 2015. A guide to archival quality printmaking: inks, ArtPrint Service, n.d. media & more. Breathing Color. Fine art giclée printing. service.nl/art­print­service­meer­dan­30­jaar­ervaring­in­fine­art­ blogs/news/archival­quality­printmaking­inks­media?srsltid=Afm­ giclee­printing/>. BOop1rBA43rsPEhCiiXqEtgA1EF­_Y0dmtrt5lmGljXvoCwJWNdOJ>. Babič, Davorin, 2024. Canon, 2024. Canon imagePROGRAF PRO-2100 specifications. Kreativno kodiranje. diranje.gitbook.io/kreativno­kodiranje> ps://www.canon­europe.com/business/products/large­format­prin­ ters/imageprograf­pro­2100/specifications/>. Bailey, Colin, n.d. What is giclee. Ryepress. what­is­giclee/>. Caplan, Lindsay, 2018. From collective creation to creating collecti­ Baron, Andrew, 2018. The marvelous Maillardet automaton: part 1 2018, str. 54–81. . ves: arte programmata and the open work, 1962. Grey Room 73, Fall introduction and state of the art. NAWCC Watch & Clock Bulletin, September|October 2018, str. 414–423. Centronics, 1987. Technical manual: Model 101 printer. Hudson: Cen­ ton.com/wp­content/uploads/2020/05/Baron_NAWCC_Part1.pdf>. tronics data computer corp. Batley, 1939. Century Editions, 2008. Giclée industry standards. Monotype portraits: dots and spots [video]. www.youtube.com/watch?v=jqPIfHpB0­4>. centuryeditions.com/gicleeindustrystandards.html>. 62 CFPA Evropa, 2013. Zaščita umetniških slik: transport, razstavljanje DAM, 2009. Prostor. DAM: Digital Art Museum. in deponiranje. CFPA Evropa. dox/2618.cV263.H.1.De.php>. ads/Smernica­CFPA_E­29­2019_F­v­slovenscini.pdf>. Davies, Evan, urednik, n.d. The history of computers. Sutori. Chilton Computing, 2014a. ICL 1906A – overview. Atlas. www.sutori.com/en/story/the­history­of­computers­­Xuq4J7qnX­ www.chilton­computing.org.uk/acl/technology/1906a/overview. 5tEQRpehhcuAx5K>. htm>. Chilton Computing, 2014b. Atlas@50. Science & Technology Facilities jana: Sekretariat za organizacijo mednarodnih grafičnih razstav. Debenjak, Riko. 1967. Grafika: zvrsti sodobne umetniške grafike. Ljubl­ Council. brochure.pdf>. DED.ai, 2024. $IM for AI art, decentralized AI model, and the long tail Chilton Computing archive – artefacts, 2024. of AI value. . ATLAS.01.0011: ‚Ser-pents Egg‘ print. Chilton. Digital Andy, 2024. Untitled, portrait of Debbie Harry, 1985. gallery/catalogs/artefacts.htm>. www.digitalandyart.com/image­11>. Chong, Sher Minn, 2019. History of computer art – part 2: plotters. Dürer, Albrecht. 1525. Underweysung der Messung, mit dem Zirckel Piratefsh. vn(d) Richtscheyt, in Linien, Ebenen unnd gantzen corporen. Nürn­ tory­part­2.html>. berg: Hironimus Andreae. CIE, 2004. CIE 15:2004: Colorimety: technical report. 3. izdaja. Vien­ File:Fotothek_df_tg_0000678_Geometrie_%5E_Parabel_%5E_Al­ na: International Commision on Illumination. gebra_%5E_Kurve.jpg>. Coelho, António; Branco, Pedro in Moura, João Martinho, 2019. A eduNitas, 2024. Jacquard loom. brief overview on the evolution of drawing machines. V: P. Cortez, 10/Jacquard­loom_10238_eduNitas.html>. et al., urednik. Inteligent Technologies for Interactive Enterta- inment, INTETAIN 2018, Emmett, Collin, 1976. The Rainbow‘s egg. Computer Graphics and Art, str. 14–24. Cham: Springer. org/10.1007/978­3­030­16447­8_2>. 1(2), str. 25. compArt, n.d. Frieder Nake. compArt: center of excellence digital art. Flickr, 2021. Henri de Toulouse-Lautrec, 1893: Les Vieilles histoires – . Sagesse. Cleveland Museum of Art. Csuri, Caroline, n.d.a. vintage_illustration/51003960800/in/photostream/>. Renaissance man. Charles Csuri. charlescsuri.com>. Ganić, Admir. 2024. „Podobno ni dovolj“: grafični postopek Marjana Csuri, Caroline, n.d.b. Pogačnika. V: Neopaženo ob cesti: Grafična tehnika Marjana Po-Contemporary Period: 2010–2022. Charles Csuri. . gačnika. Ljubljana: Narodna galerija. Connellan, Shannon, 2024. Ai-Da robot just sold an artwork for $1 Garcia, Pablo in Dorsey, Brannon, 2015. DrawingMachines.org: an million. Yes, it made history. Mashable. archive of optical/mechanical/automated drawing machne/devices/ ticle/ai­robot­artwork­sale­sothebys>. aids. . 63 Golob, Gorazd, 2017. Grafični priročnik. Ljubljana: Obrtno­podjetniška istitutomarangoni, 2024. A few things you need to know about digital zbornica Slovenije. art. istitutomarangoni. Grafenauer, Petja, 2019. Edvard Zajec, znanilec sprememb umetnost­ bune/few­things­you­need­to­know­about­digital­art>. ne paradigme. Likovne besede / Artwords, 111, str. 74–79. Jeler, Slava, 2001. Barvni sistemi. V: Interdisciplinarnost barve: I. del, v znanosti. Maribor: Društvo koloristov Slovenije. Hall, Christine, n.d. Zajec studies. dies>. Jesih, Boris. 2000. Grafika: visoki tisk, ploski tisk. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Hébert, Jean­Pierre, 2006. The Algorists: four visual artists in the land of Newton. Kavli Institute for Theoretical Physics. Johnson, Harald, 2005. Mastering digital printing. Druga izdaja. rists.org/algorists­lorez.pdf>. Thomson Course Technology. Heller, Steven, 2017. A bit of computer art and design history. Print. Jones, Jonathan, 2014. Andy Warhol‘s Amiga art confirms him as a true hero for our digital age. The Guardian. ry­new­tendencies/>. ardian.com/artanddesign/jonathanjonesblog/2014/apr/25/war­ hol­amiga­disc­art­rediscovered>. Hozo, Dževad. 1988. Umjetnost multioriginala: kultura grafičkog lista. Mostar: Prva književna komuna. Kipphan, Helmut, ed., 2001. Handbook of print media. Springer. HP Latex, 2014. Kitching, Alan, 1975. The Antics computer animation system. Atlas. HP latexinks and print durability. Hewlett­Packard Development Company. public/5a5/761/282/5a57612829cf7033533547.pdf>. p003.htm>. Hudoklin Šimaga, Vida in Apollonio, Zvest, 1978 Lasdown, John, 1975. Serpents egg. Atlas. . Sitotisk = Sitoštampa. Ljubljana: Univerzum. puting.org.uk/acl/applications/animation/p015.htm>. ICA Committee, 2006. Lechène, Robert, 2024. Printing. Britannica. Guidelines on exhibiting archival materials. com/topic/printing­publishing/History­of­printing>. ne_exhibition_EN.pdf>. Levy, Steven, 2024. Graphical user interface. Britannica. IPI‘s Guide, 2018. www.britannica.com/technology/graphical­user­interface>. Preservation of digitally printed images. RIT: Image Permanence Institute. Magsino, Isiah. 2024. Lost Andy Warhol digital works are being sold dp3_guide.pdf>. for $26 million. Town&Country. Iris 3024, 1989. com/style/collectibles/a62059008/andy­warhol­digital­works­auc­ Operator‘s manual: IRIS 3024 color ink jet printer. Bedford: Iris Graphics. tion­2024/>. pdf/irisGraphics/01250­301_Rev_3_1_Operators_Manual_IRIS_3024_ Megyery, Jordan, 2021. The fugitive fugitives: the presence Color_Ink_Jet_Printer_1Jul1989.pdf>. and preservation of Iris prints in the Tate collection. The Book 64 and Paper Gathering. of Science and Technology of the Arts, 9(3), str. 21–31. org/2021/12/16/the­fugitive­fugitives­the­presence­and­preserva­ org/10.7559/citarj.v9i3.458>. tion­of­iris­prints­in­the­tate­collection/>. Neale, Beren, 2024. The best art printers: from premium to portable. Mertens, Danny, 2018. Xeikon celebrates 30-year anniversary. Creative Bloq. Xeikon. best­art­printers>. niversary>. Noll, A. Michael, 1966. Human or machine: a subjective comparison of Mighty Deals Team, 2024. Top 5 best giclee printers for artists and Piet Mondrian‘s „Composition With Lines“ (1917) and a computer­ge­ photographers in 2024. nerated picture. The Psychological Record, 16(1), str. 1–10. giclee­printers/> dada.compart­bremen.de/item/publication/200>. Mikles, Iva, 2024. Best giclée printer for your art studio in 2024. Art Noll, A. Michael, 2016. Early digital computer art at Bell Telephone Side of Life with Iva. . Laboratories, Incorporated. Leonardo, 49(1), str. 55–65. Moran, Taylor, 2021. org/10.1162/LEON_a_00830>. Andy Warhol: the first-ever digital artist? . Revol­ ver. Noll, A. Michael, 2022. Fist-hand: Harmon-Knowlton‘s „The Nude“ digital­artist/>. overshadows all. ETHW. Mukamal, Reena, 2017. mon­Knowlton%27s_%22The_Nude%22_Overshadows_All>. How humans see in color. American Academy of Ophthalmology. Norman, Jeremy, 2024. The earliest dated European woodblock how­humans­see­in­color>. print. HistoryofInformation.com. multimediaman, 2013. com/detail.php?entryid=30>. Karel Vaclav Klíč (Klietch): 1841–1926). multimediaman. Octogram Design, 1993. MAC-graphics: a designer ‚s visual guide to rel­klic­1841­1926/>. graphics for the Apple Macintosh ... Singapore: Octogram Publishing. Nadeau, Luis, 1997. Encyclopedia of printing, photographic, and pho- O’Hanrahan, Elaine, 2018. The contribution of Desmond Paul Henry tomechanical processes: comprehensive reference to reproduction (1921–2004) to twentieth­century computer art. Leonardo, 51(2), str. technologies. New Brunswick, Canada: Atelier Louis Nadeau. 157–162. . Nake, Frieder in Grabowski, Susanne, 2005. Zwei Weisen, das Pepin, Jacques, 2024. „Poulette de Bresse“ special edition signed Computerbild zu betrachten: Ansicht des Analogen und des Digi­ limited edition print. The Artistry of Jacques Pepin. talen. V: Martin Wanke, Wolfgang Coy in Georg Christoph Tholen, spepinart.com/shop/poulet­de­bresse­special­edition­signed­limi­ uredniki. Hyperkult II. Bielefeld: Transcript Verlag. ted­edition­print>. org/10.14361/9783839402740>. Peters, Emily; Lincoln, Evelyn in Raftery, Andrew Stein, 2010. The brilliant Nake, Frieder in Grabowski, Susan, 2017. Think the image, don‘t make line: following the early modern engraver, 1480–1650. RISD Museum. it! On algorithmic thinking, art education, and re­coding. Journal . 65 Pogačnik, Marjan. 1981. Podatki o litografiji. Ljubljana: ALU. Smith Williams, Alisa, 2024. Surrealist digital art. alisasmithwilliams. Pogačnik, Marjan. 2010. . O litografiji. Ljubljana: Inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. SSKJ, https://fran.si/iskanje?View=1&Query=digitalen. Quinn, Anthony, 2018. Type portrait of the royal family on a Mo- Stewens, Mary Elizabeth in Little, John L., 1967. Automatic ty-notype in 1937. Magforum blog. pographic-quality typesetting techniques: a state-of-the-art review. com/2018/02/16/type­portrait­of­the­royal­family­on­a­monotype­ Washington, D.C.: National Bureau of Standards. in­1937/>. Stromberg­Carlson, 1964. Stromberg­Carlson S­C 4020 Computer Rahaeuser, Oliver D, 2022. How long do I need to test? Part 1: ba- Recorder: information manual. sic considerations. Atlas/Ametek. uk/acl/technology/sc4020/overview.htm>. do­i­need­to­test­part­1­basic­considerations>. Sutherland, Ivan Edward 1963. Sketchpad, a man-machine graphical knowledge­center/atlas­weathering­blog/2022/february/how­long­ communication system. Doktorska disertacija, Massachusetts Insti­ Reinhold, Arnold, 2024. IBM 7094 console 3. tute of Technology. org/wiki/IBM_7090#/media/File:IBM_7094_console3.agr.jpg>. Škrjanec, Breda. 2002. Litografija. Ljubljana: Mednarodni grafični Rohrbach, Robert, 1964. Graphomat Zuse Z64. likovni center. org/wiki/Datei:Graphomat_Zuse_Z64.jpg>. Škrjanec, Breda. 2006. Lesorez. Ljubljana: Mednarodni grafični likov­ Rosemary, 2019. A brief history of screenprinting. BookArts. ni center. wnybookarts.org/a­brief­history­of­screenprinting/>. Rosen, Margit, urednica, 2011. A little-known story about a movement Tait, Jack, 2013. Analogue drawing machines: machines to make art. , a magazine and the computer‘s arrival in art: New Tendecies and Bit mable­analogue­drawing­machines.pdf>. International, 1961–1973. ZKM | Center for Art and Media Karlsruhe; Cambridge: The MIT Press; London: MA. Texas Art Warehouse, 2024. The Pioneers 1904 by Federic Remin- gton western giclee print + ships free. Ryepress, 2024. Slip down Mermaid street, Rye. itm/266742526499>. com/slip­down­mermaid­street­rye­painting­giclee>. The Metropolitan Museum of Art, 2024. Joseph Marie Jacquard. Senefelder, Alois, 1819. L‘art de la lithographie: ou instruction pra- . tique. Paris: Chez Treuttel et Würtz. bpt6k130475f/f11.item>. Tršar, Marijan. 198?. Grafične tehnike (videoposnetek). Ljubljana: RTV SIST ISO 12040, 1997. Ljubljana. SIST ISO 12040:18997(E), 1997. Grafična tehno- logija - Odtisi in tiskarske barve - Ugotavljanje svetlobne obstojnosti s Turing, Alan M., 1950. Computing machinery and intelligence. Mind, filtrirano svetlobo ksenonske žarnice. Ljubljana: SIST. LIX(236), str. 443–460. . 66 V&A, 1997. Studies in Perception I. Wikipedia, 2018. À la mémoire de J.M. Jacquard. item/O239963/studies­in­perception­i­print­harmon­leon/>. pedia.org/wiki/Joseph_Marie_Jacquard#/media/Ficheru:À_la_mé­ moire_de_J.M._Jacquard_­_d‘après_le_tableau_de_C._Bonnefond_;_ Verhoeven, Gert, 2018. Resolving some spatial resolution issues – exécuté_par_Didier_Petit_et_Cie._LCCN2002737214.tif>. part 1: between line pairs and sampling distances. AARGnews, 57, str. 25–34. . Wikipedia, 2023. Human eye. eye#/media/File:Human_eye,_anterior_view.jpg>. Widewalls editorial, 2016. Screen printing - the complete story. Wikipedia, 2024a. Dunhuang manuscripts. Widewalls. wiki/Dunhuang_manuscripts>. ksreen­prints>. Wikipedia, 2024b. Biblia pauperum. Wikiart, 2021. Marilyn. Biblia_pauperum>. rilyn­1>. Wikipedia, 2024c. Martin Schongauer. Wikimedia, 2013. Maillardet‘s automation drawing 5. Martin_Schongauer>. mons.wikimedia.org/wiki/File:Maillardet‘s_automaton_drawing_5. Wikipedia, 2024č. Offset printing. gif#/media/File:Maillardet‘s_automaton_drawing_5.gif>. set_printing#cite_note­meggs146­150­3>. Wikimedia, 2022. Henri de Toulouse-Lautrec, c. 1896: Albi Sagesse. Wikipedia, 2024d. Antikythera machanism. Musée Toulouse­ Lautrec. wiki/Antikythera_mechanism>. Category:Lithographic_stones#/media/File:(Albi)_Sagesse_c.1896_­_ Wikipedia, 2024e. Punched tape. Henri_de_Toulouse­Lautrec_­_Pierre_Lithographique_­_Musée_To­ ched_tape>. ulouse­Lautrec.jpg>. Wikipedia, 2024f. Tolbert Lanston. Wikipedia, 2005. The Jacquet-Droz automata. bert_Lanston>. pedia.org/wiki/Pierre_Jaquet­Droz#/media/File:Automa­ Wikipedia, 2024g. Monotype system. tes­Jaquet­Droz­p1030472.jpg>. Monotype_system>. Wikipedia, 2007a. Henry‘s first drawing machine. Wikipedia, 2024h. Analog computer. pedia.org/wiki/Desmond_Paul_Henry#/media/File:Wiki.Henry_ Analog_computer>. Drawing_Machine_1.jpg>. Wikipedia, 2024i. Sketchpad. Wikipedia, 2007b. Picture produced by drawing machine 1. chpad>. en.wikipedia.org/wiki/Desmond_Paul_Henry#/media/File:Wiki.pictu­ Wikipedia, 2024j. Algorithmic art. re_by_drawing_machine_1.jpg>. gorithmic_art#Algorists>. Wikipedia, 2016. Cašpar Hermann. Wikipedia, 2024k. Charles Csuri. Cašpar_Hermann>. les_Csuri>. 67 Wikipedia, 2024l. Commodore 64. The_Wilhelm_Analog_and_Digital_Color_Print_Materials_Referen­ Commodore_64>. ce_Collection_1971_to_2024_v25_(2024­11­12).pdf>. Wikipedia, 2024m. ZX Spectrum. WRIGHT, 2017. Art & technology. Wright ZX_Spectrum>. com/auctions/2017/07/art­design/147>. Wikipedia, 2024n. Atari 8-bit computers. Wright, Gavin, 2022. Nyquist theorem. TechTarget WhatIs? wiki/Atari_8­bit_computers>. www.techtarget.com/whatis/definition/Nyquist­Theorem>. Wikipedia, 2024o. Mac (computer). Xerox, 2024. Xerox invented laser printers. Mac_(computer)>. en­us/office/insights/laser­printers>. Wikipedia, 2024p. Amiga. . Zajec, Edward, 1975. Edward Zajec. V: Ruth Leavitt, urednica. Artist Wikipedia, 2024r. and Computer. 1976. New York: Harmony Books. Graphics tablet. . Zajec, Edward, 1986. Computer graphics: color­based time. Leonar-Wikipedia, 2024s. do, 19(1), str. 39–43. CorelDRAW. DRAW>. Zajec, Edward, 1988. Orphics: computer graphics and the shaping Wikipedia, 2024š. of time with color. Leonardo, Electronic Art Supplemental Issue, str. Desktop publishing. Desktop_publishing>. 111–116. Wikipedia, 2024t. Zajec, Edward, 1990. Orphics: computer graphics and the temporal HP Indigo Division. HP_Indigo_Division>. dimension of electronic colour. SISEA: Second International Sym- Wilhelm, Henry, 2006. A 15­year history of digital printing techno­ 1990. posium on Electronic Art. Groningen, Netherlands, 11.–16. november logy and print permanence in the evolution of digital fine art pho­ tography – from 1991 to 2006. NIP22: The 22nd International Con- ference on Digital Printing Technologies. Denver, 17–22 September 2006. HW.pdf>. Wilhelm, Henry, urednik, 2008. WIR i-Star professional tutorial No. 1: “Comparison of Printer Profiles”. Grinnell: Wilhelm Imaging Resear­ ch, Inc. . Wilhelm, Henry, 2024. The Wilhelm analog and digital color print materials reference collection. Grinell: Wilhelm Imaging Research. Opis postopkov konvencionalnih grafičnih tehnik Dare Birsa II.del 69 Visoki tisk Visoki tisk je tehnika, s katero tiskamo s po­ knjiga, ki so jo tiskali do konca 14. stoletja), Slika 1: shematski prikaz preseka matrice vršine matrice. Mehansko izrezani, vdol­ visokega tiska (Dare Birsa, 2018) Gutenbergov tisk z vlitimi svinčenimi črka­ beni, punktirani, izstruženi deli, lahko tudi mi ter knjigotisk, s katerim lahko na ovitke jedkani, ostanejo na odtisu nepotiskani. prenašamo tudi kovinske folije. Predhodnik visokega tiska je pečat. Naj­ Postopkovno je priprava vseh tehnik po­ zgodnejše primere poznamo iz Mezopo­ dobna: izrezane površine in linije izdolbe­ tamije okoli leta 3500 pred našim štetjem, mo z nožki, kar je likovno podobno, kot bi na Kitajskem pred l. 220. pritisk se pa ustvari enakomerno po celi na črno podlago risali z belo barvo (nega­ Visoki tisk deluje izrazito ploskovito, a lah­ tiv). Za vsako barvo rabimo nov kliše – ma­ ploskvi, bodisi pomočjo vzvoda, ali vrete­ ko ohranja teksturo materiala, tipično le­ trico, je pa lahko barva prosojna, s čimer na (nekako kot pečatni tisk). Možen je tudi soreza in drugih površinsko teksturiranih povečamo število barv na odtisu (npr. ročni tisk, brez stiskalnice. nosilcev. prosojna modra čez rumeno = zelena). Material V to skupino sodijo tehnike linoreza, lesore­ Odtis je zrcalen in lahko ima sledove povr­ V osnovi sta to les in linolej, a nam laser­ za in ksilogravure, monta žni tisk, a lahko šinske teksture matrice; v primeru lesore­ ska in druge, računalniško vodene tehno­ na ta način tiskamo tudi matrice globo­ za je to tekstura letnic. logije, omogočajo uporabo veliko drugih kega tiska, če tiskamo z navaljano barvo, Tiska se na rotacijskih stiskalnicah (z va­ materialov. s površine. Zgodovinsko in tehnično gle­ ljem), a lahko za manjše površine tiska­ dano vključuje ta kategorija tudi tisk na mo tudi na ploskovnih, kjer sta spodnja in podlagi lesenih matric (inkunabula ali blok zgornja ploskev stiskalnice iz litega železa, 70 Tehnike zgornjega valja stiskalnice uravnavamo no na eni strani papir zadržimo na matrici Lesorez (ksilografija), ksilogravura, lino­ na levem in desnem vretenu ločeno, da in na drugi strani dvignemo, da preverimo rez. dosežemo na obeh straneh enakomeren prenos barve. Če uporabimo hitro sušeče odtis. Pomembno je upoštevati tudi višino barve na vodni osnovi, uporabimo navla­ Matrico torej izrežemo v tistih predelih, ob robovih mize dodati vodila, da nado­ kjer ne želimo barve. Sodobni, računalni­ Postopek priprave žen papir. matrice. Če je ta višja od 2 mm, moramo mestimo razliko med mizo in površino Lesorez ško vodeni stroji za izrezovanje in 3D tisk ploskve, ki naj ne bi bila večja od 2 mm. nam omogočajo nove možnosti. (ksilografija, woodcut, Holzschnitt) Obstajajo stiskalnice, kjer je možno nasta­ Tisk tehnik visokega tiska viti tudi spodnji nivo valja in potem bočnih V SSKJ je tehnika opredeljena kot »gra- Postopek tiska je pri vseh tehni kah vi­ vodil ne rabimo. fična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo«. sokega tiska enak. Na površino matrice Debelina matrice je za nastavitev viši­ (Opredelitev se nanaša na pripravo matri­ navaljamo barvo, ki se odtisne na pa­ ne valja ključna, ker valj stiskalnice težko ce.) pir, oziroma neki drugi nosilec podobe. preseže 2 mm višinske razlike med ‚mizo‘ Barvo lahko nanesemo tudi z, v usnje ob­ Prvi znani odtis lesoreza je menda iz Ki­ in matrico brez poškodb, je pa to odvis­ lečenim tamponom (nekoč so mu rekli te­ tajske, dinastija Han, pred letom 220, nato no tudi od amortizacijskih elementov na rilnik), kot so to delali v primeru zgodnjih iz knjige »Diamantna sutra », ki ročno ko­ vretenih in skupne debeline slojev polsti. tiskov besedil, inkunabul. loriran lesorez iz leta 868. V 9. stoletju Grafike manjših formatov lahko tiska­ Najprej naredimo poskusni odtis, papir mo tudi na tiskalnicah z navpičnim pri­ se pojavi lesorez tudi na Japonskem, na na eni strani zadržimo med valji, na drugi tiskom, tiskamo lahko tudi ročno, z dr­ ozemlju Evrope so pa prvi odtisi zaznani iz strani ga dvignemo, da preverimo kako­ gnjenjem po papirju, ki ga namestimo konca 14. stoletja. vost odtisa. Slaboten odtis lahko popra­ na matrico (tipično s tiskarsko kostjo Leta 1860 so v Evropo prispeli prvi primer­ vimo z vrtenjem mize nazaj, vmes lahko ali žlico). Pri tem uporabljamo manj kle­ ki japonskega lesoreza, ki so močno vpli­ povečamo pritisk, in s tem ponovimo pre­ jan, mehak in tanek papir (npr. rižev). vali na razvoj umetnosti impresionistov in nos barve. Pri tem moramo paziti, da se Ko papir položimo na matrico, ga z roko ekspresionistov, najdemo jih tudi na ozad­ matrica ne zamakne, papir pa moramo na zadržimo in začnemo drgniti s kostjo, lah­ ju slike Portret Pèrea Tanguya, 1887, Vin­ eni strani ohraniti vpet med valje. Pritisk ko tudi z žlici podobnim profilom. Občas­ centa van Gogha. 71 Na ozemlju Slovenije je bil prvi ustvarjalec dimi in mehkimi letnicami neuporabna). sloja, kar je pomembno glede na globino Janez Potočnik (1749­1834), iz 16. stoletja, Les uporabljamo rezan vzdolžno, skla­ in širino vrezanih linij in večjih področij. Za v zadnjih dveh stoletjih pa Ivan Grohar, dno z rastjo, ali prečno na rast. Prvega, tanke linije je morda dovolj 1 mm, za moč­ Božidar Jakac, Marij Pregelj, Lojze Spa­ vzdolžno rezanega, uporabljamo za leso­ nejše izreze mora biti vrhnji sloj debelejši. cal, Riko Debenjak, Tone kralj, Štefan Galič, rez, drugega za ksilogravuro, kjer je les Za izrezovanje uporabljamo nožke, polna Zdenko Huzjan in drugi. rezan prečno. Prvi omogoča tisk teksture dleta in dleta s kanalom, ki bolje odstra­ Barvni lesorez se na Kitajskem pojavi že v lesa in je najbolje da ga cepimo in potem njujejo material, a so za natančno upora­ 10. stoletju, v Evropi 1508. Japonski leso­ izravnamo, drugi pa omogoča natančnej­ bo manj primerna. rez (nekje po letu 1760) je bil ročno kolo­ šo artikulacijo, ker so letnice skoraj nevi­ Japonski lesorez je v vsem enak evropske­ riran. dne. Slednji omogoča tudi več odtisov, ker mu, so ga pa izvajali v deljenih vlogah: risar – V Sloveniji so znana dela Štefana Galiča, je bolj odporen ne deformacije pod priti­ rezbar – tiskar. Tiskali so ga ročno, na tanek ki je ustvaril svoj postopek barvnega le­ skom stiskalnice. papir z drgnjenjem po hrbtni strani papirja. soreza s sprotnim uničevanjem matrice. Uporabljamo bukov, hruškov, češnjev les. Nekatere barvne grafike so bile ročno po­ Lesorez so v 20. letih 20. stol. Uporabljali Uporabna je tudi vezana plošča, ki je plas­ barvane. Začetki segajo v leto 770, razmah ekspresionisti, člani skupine »Die Brücke«, tena v najmanj treh, navzkrižno zleplje­ pa se zgodi v 17. in 18. stoletju, na ozemlju pred tem so pa najbolj znane grafike Al­ nih slojih furnirja. Zunanja sloja sta lahko Evrope pa jih pa spoznajo v 19. stoletju. brechta Dürerja (Nosorog, Štirje jezdeci mehka (topol), ali trša (bukev) in izbira je Za lesorez lahko uporabimo zelo tanek Apokalipse). odvisna od predloge. Za natančnejše li­ papir, še posebej pri ročnem odtiskova­ nije izberemo tršo, za bolj ekspresivno nju, za odtis reliefa pa moramo uporabiti Material mehkejše, kar pa vpliva tudi na deforma­ bolj voluminozen papir. Les je material, ki omogoča relativno lah­ cijo in posledično omejitev števila ‚enakih‘ ko vrezovanje negativa, torej tistega, kar Orodja odtisov. Tekstura lesa je pri tisku bolj izra­ ne bo obarvano. Ni homogen, ker ima zita pri mehkejši zgornji površini, pri bolj Stiskalnica ‚letnice‘, trše in mehkejše dele, zato upo­ homogenih (bukev) je pa skoraj nevidna. Stiskalnica je ročna, ima zgornji in spo­ rabljamo tiste vrste lesa, kjer je razlika Težava je lahko v konsistentnosti lepljenih dnji valj, med katerimi se nahaja plošča. med njimi čim manjša (na primer bor ali slojev, ker se lahko zgornji hitro odlušči v Da zdrži pritiske, je ogrodje stiskalnice smreka sta zaradi velike razlike med tr­ smeri vlaken in seveda v debelini vrhnjega večinoma iz litega železa, in pri starejših je 72 Slika 2: Dleta za lesorez (Alatke za izradu litoželezna tudi plošča/miza. Pritisk zgor­ Pomembno je, da uporabimo les, kjer raz­ drvoreza, noževi i dleta raznih veličina i njega valja na ploščo nastavljamo z vrete­ lika med mehkim in trdim delom letnic ni širina U i V preseka, wikipedia, 2024) ni na obeh straneh. Vreteni sta amorti­ preveč izrazita. To je bukov ter hruškov zirani z 8, ali več sloji debele lepenke, saj les in les vrste pušpana. Prečno rezan les so cinkove plošče lahko debele tudi 2 mm narežemo v kocke in jih zlepimo v velikost in ta amortizacija omogoča, da ne pride potrebne osnove, izravnamo in zgladimo. do poškodb stiskalnice. Zobniški prenos Vrezovanje je težje, a natančnejše, letnice omogoča enakomerno počasno vrtenje manj motijo poteze roke­orodja, obra­ in s tem gibanje ‚mize‘ (ploskve, na kate­ ba je pod pritiskom stiskalnice manjša. ro postavimo matrico, papir in polst (filc). Obstajajo tudi stiskalnice z vgrajenim mo­ Slika 3: Bewick, Thomas: Barn_Owl_Tyto_ torjem na elektriko, v industrijski grafiki alba (wikipedia, 2024) pa tudi povsem avtomatizirane, namenje­ ne so tisku bankovcev, znamk in podobno. Pri manjših formatih lahko uporabimo Slika 2a: Stiskalnica za visoki in globoki vertikalno stiskalnico, ki temelji na enem tisk (Musashino Art University, MAU Art & vretenu oz. vzvodu na njem. Zaradi pot­ Design glossary, 2024) rebnega visokega pritiska na površino so take stiskalnice litoželezne. Ksilogravura (wood engraving) Začetnik je Thomas Bewick, l. 1775. Gre za graviranje v prečno rezanem lesu, sestavljenem iz več cca 3x3x3 cm veli­ kih kock, ki so potem zlepljene v ravni­ no v kombinacijah 3x3, 4x3, 4x6 in več. 73 Slika 4: Albrecht Dürer: The_Rhinoceros Slika 5: Barvni lesorez, E. L. Kirchner, Slika 6: Lojze Spacal: Kraški senik, 1971, (wikipedia, 2024) 1915, Portret Otta Mullerja (wikipedia, barvni lesorez (iz kataloga 2. Bienala 2024) slovenske grafike Otočec, 1992) Ksilogravura omogoča natančnejše de­ tajle in več odtisov, ker je les čelno rezan in zato odpornejši na deformacije zaradi pritiska stiskalnice. Barvni lesorez foliji, ki jo prekriva, drugi z lepljenjem kva­ Postopek je enak tisku enobarvnega dratkov, ki določajo pozicijo papirja, tretji z lesoreza, a potrebujemo za vsako bar­ začrtano pozicijo na papirju, ki ga vstavijo in barvnih tonov in tudi prosojnosti barv, vo novo matrico. Vse barve tiskamo pod folijo, ki prekriva mizo. enako kot prvo, moramo pa poskrbe­ da dobimo vmesne tone. Primer je sivina ti za vedno enako pozicijo papirja. V ta Tisk vedno začnemo s svetlejšimi toni, npr. med prosojnima oranžno in vijolično, rja­ namen uporabljamo oznake za pozi­ z rumeno, nato z rdečo in modro in zaklju­ va v mešanici oranžne in modre ali zele­ cioniranje papirja glede na matrico. čimo s črno, kar je podobno litografiji in ne. Variacij je v analognem svetu mešanja Variacij je veliko in posledično tudi pristo­ ofsetu, (v slednjem uporabljamo CMYK), barv nešteto in zamenjava vrstnega reda pov. Eni uporabljajo oznake na mizi ali na a ponuja lesorez izbiro katerih koli barv tiska barv povzroči vedno drugačen rezul­ 74 Slika 7: Štefan Galič: Fosil – drevo XX, 1991, barvni lesorez (iz kataloga 2. Bienala slovenske grafike Otočec, 1992) Slika 8, 8a: Dare Birsa, Brez naslova, 1989, barvni lesorez, povečava tat, ni namreč vseeno, če tiskamo rumeno barvit, že obarvane dele pa spremeni gle­ zoval ali oblal in odtisnil drugo barvo, ter čez modro ali obratno. de na dodano količino. Več kot ga doda­ s tem delno prekril prvo, in tako naprej. Učinek posamične barve lahko slabimo mo, manjši je vpliv na že odtisnjeno barvo. Grafike je tiskal stopenjsko, z veliko sloji od temnih do svetlih. Posledica vmesnih z dodajanjem transparentne barve, v ti­ Poseben način lesoreza je uporabljal Šte­ brušenj (skobljanje) površine deske je ne­ fan Galič, ki je leseno ploščo sproti uni­ skarskem slengu ‚mišvajs‘ (Mischweiss), ki ponovljivost. čeval. Najprej je odtisnil osnovno barvo je transparentni medij, ki zmanjša kritnost barve. Na nepobarvanih delih papirja je celih površin lesa, nato jih je dodatno izre­ 75 Barvni lesorez je možno odtisniti tudi le v Slika 9: Dleta za lesorez (Alati za urezivanje Sllika 10: Marijan Pogačnik: Pomlad, 1978, enem koraku, bodisi z navaljanjem barv u ploču linoleuma, wikipedia) reliefna barvna jedkanica (iz kataloga 1. na posamične parcele, ali s kombinacijo Slovenskega bienala Otočec, 1989) tehnike globokega in visokega tiska. Pri slednjem najprej nanesemo barvo kot pri tehniki globokega tiska, visoke površine dobro obrišemo in nato navaljamo drugo ali druge barve, na sliki 8 so to magenta, oranžni oker in cyan. Linorez SSKJ opredeljuje linoréz kot »um. grafično Danes poznamo vrsto podobnih mate­ tehniko, pri kateri se z žlebičastimi peresi rialov, a moramo upoštevati fizične last­ reže v linolej« Linolej se prvič pojavi okoli nosti vsakega. Pomembno je, da se pod leta 1860 in gre praviloma za naravni ma­ pritiskom valja stiskalnice ne deformira v terial iz smole, z dodatkom lanenega olja vzdolžni in prečni smeri. in polnil (lesna moka), ter v manjši meri mineralnih olj, utrjen na juti. Orodja Podložena juta okrepi rezistenco na doseže pojedkanih globin. Primer tega so Dleta in noži so podobni, ali tudi enaki kot vzdolžne in prečne deformacije, lesna matrice fotografij v zgodnjem offset tisku, za lesorez. moka pa zmanjšuje elastičnost in tako ok­ kjer so približno 2 mm debele cinkove repi konsistentnost materiala. plošče vstavljali med besedilo. Matrice so Postopek tiska je v osnovi enak lesorezu, Podobne tehnike bile prevlečene s foto­občutljivo emulzijo a je odtis drugačen, ker ima linolej bolj in pred jedkanjem osvetljene preko rastri­ homogeno strukturo, kar omogoča ena­ VISOKI TISK s kovinskih plošč ranih fotolitov, in nato sprane. Fotolit (ime kovredno rezanje je v vseh smereh, česar Pri visokem tisku iz kovinskih plošč mora je skrajšava besede fotolitografija) je pro­ npr. les ne omogoča. biti relief dovolj globok, da valj z barvo ne zorna folija, na kateri je s foto­postopkom 76 razvita podoba. Kjer je ostala folija prozor­ na, je pri osvetljevanju na offsetno ploščo svetloba utrdila emulzijo. Svetlobno ne­ utrjena področja speremo in tam kislina doseže kovinsko ploščo in poglobi raze. V umetnosti poznamo primere Williama Blakea. SLEPI TISK Reliefne matrice, odtisnjene brez barve. Razlika med nivojem izrezanih ali izje­ dkanih predelov in vrhnjo površino ti­ skovnih elementov se odtisne le reliefno. Za boljše rezultate uporabimo vlažen vo­ luminoznim papir, ki se bolj prilagodi re­ liefu matrice, ki jih lahko izdelamo v teh­ niki linoreza, lesoreza, ali jedkanice. Pri slednji tehniki lahko grafično predlogo prenesemo s pomočjo foto­osvetljevanja. Pri nas je slepi tisk pogosto uporabljal Marjan Pogačnik, v tehniki visoke jedkani­ ce, kjer je slepi tisk kombiniral z barvnim. 77 Globoki tisk (Intaglio, Tiefdruck) Prvi pomembnejši primeri datirajo Te tehnike označujemo kot originalne gra­ SSKJ globokega tiska ne definira po­ zgodovinsko v XVI stoletje. Med prvi­ fike ravno zaradi inovativnosti grafikov­ti­ sebej, a gre za to, da barve tiskamo iz mi znanimi avtorji je bil Albrecht Dürer. skarjev v pripravi matrice in osebnega pri­ globin rezov v matrico, ne pa s površin. Tehnike so prisotne v umetniški grafiki še stopa pri pripravi za tisk, kjer posledično Globoke predele ­ linije, rastre, kjer se zdrži danes, najpomembnejši predstavniki so noben odtis ni povsem enak prejšnjemu. barva za odtis, ustvarimo z jedkanjem, ali z še Peter Paul Rubens, Rembrandt, Fran­ mehanskimi postopki, kot so : praskanje, cisco de Goya, William Hogarth, Pablo Material punktiranje, struženje, vrezovanje, gravura. Picasso, Max Beckman, Alex Katz, Jasper Večinoma je to cinkova ali bakrena plošča, Tisk je za vse tehnike globokega ti­ Jones in drugi, v Sloveniji pa Janez Bernik, a so primerne tudi plošče iz umetnih mas, ska podoben in jih lahko kombiniramo. npr. akrilno steklo (pleksiglas), ultrapas, Marjan Pogačnik, Adriana Maraž, Vladi­ V pripravi matrice je pogosta kombinacija ipd. mir Makuc, Ivo Mršnik, Todorče Atanasov akvatinte in mezzotinte za raster, ter linij­ in drugi. ske jedkanice in suhe igle. Orodja Tehnike Rakel za nanašanje barve ter igle in nožki Slika 11: shematski prikaz preseka Suha igla, bakrorez, jedkanica, vernis­ za izrezovanje. matrice globokega tiska (Dare Birsa, 2018) ­mou, akvatinta in mezzotinta. Dodatne in manj znane tehnike so rezervaž (pri jedka­ Papir nju in litografiji), jedkanje z žveplenim cve­ Papir mora dobro vpijati vlago in bar­ tom in ročno jedkanje z laviranjem. vo ter biti obstojen na UV žarke, kar po­ 78 meni, da s časom čim manj porumeni. Na ploščo nanašamo barvo z mehkim pir z oznakami. To nam tudi omogoči lažje Površina ne sme biti pregroba in papir ne raklom (silikon, guma) ali s širokim tam­ čiščenje morebitnih madežev barve izven preveč klejan. Praviloma uporabljamo vo­ ponom, da ne povzročimo dodatnih raz. območja matrice. luminozni, 280­320 g/m2 papir. S površine nato odstranimo odvečno bar­ Na markirano območje najprej položimo Da se lažje prilega udrtinam in razam, ter vo, da ostane le v globokih predelih. Za lažje matrico. Pri tem pazimo, da ostane obmo­ pride v stik z barvo, papir pred tiskom nekaj nanašanje in brisanje barve ploščo segre­ čje izven matrice čisto, sicer ga očistimo, v časa namakamo v vodi, v velikem plitvem vamo na ogrevani mizi, kar barvo omehča. primeru rahlega onesnaženja nanesemo koritu. Čas namakanja je od 1 do 24 ur, od­ Odstranjevanje barve s površine matri­ smukec. Matrico pokrijemo s pripravlje­ visno od vsebnosti veziv in polnil v papirju, ce začnemo z organtinom (organdi, tar­ nim navlaženim papirjem, tega pa s pol­ in je najbolje slediti navodilom proizvajal­ latan ), ki je neke vrste poštirkana gaza, stjo (klobučina, filc), debelo 3­5 mm, pri­ ca (Arches, Fabriano, Hahnemühle, idr.). nadaljujemo plosko s papirjem, za dober poročeno v dveh do treh plasteh, ter vse Po namakanju vstavimo grafični pa­ nadzor pa zaključimo z blagimi, a hitrimi skupaj pretisnemo skozi valja stiskalnice. pir med liste relativno tankega pa­ potezami blazinice na spodnjem predelu Vlažen papir je zelo občutljiv na maščo­ pirja, ki pri vpijanju vode ne razpade. dlani. Pazimo, da iz raz ne potegnemo vse bo kislino s prstov, zato ga prijemljemo Primeren je papir za roto­tisk – časopisni barve, pri čemer je pomembna tudi smer z ‚uhlji‘, kar majhen kos papirja ali folije, papir, a ker niso vsi papirji enako vpojni, brisanja, še posebej pri suhi igli in vernis­ prepognjen v obliki črke V). Papir vedno moramo morda postopek večkrat pono­ ­mou. Dlan občasno obrišemo v cunjo in najprej poravnamo z oznakami na eni viti, ali dodati več slojev. Pred tiskom je po­ pred tiskom obrišemo še robove matrice. strani, ga blago pritisnemo na podlago, membno, da se papir na površini ne sveti, Barve nikoli ne odstranjujemo s topilom. in ga potem počasi spustimo še na drugi kar pomeni, da na njem voda ‚ne leži‘. strani. Če tega ne storimo dovolj previ­ Postopek tiska dno, se nam pojavi dvojni prvi rob matrice. Stiskalnica Da lahko odtis ujamemo vedno na istem Na površini matrice nato pridržimo pa­ Za vse tehnike visokega in globokega tiska predelu papirja, označimo pozicijo matri­ pir z blagim pritiskom in čezenj odvije­ je stiskalnica enaka. ce in papirja na mizi, oziroma na podlagi. mo polstenino. Nikakor lege papirja ne Za podlago je priporočljivo uporabiti popravljamo, ker je že prišel v stik z barvo. Priprava matrice neraztegljivo (poliestersko ali polipropi­ Mizo stiskalnice zavrtimo, vendar ne do Tiskamo z mastno barvo, a je kljub temu pri­ lensko) prozorno folijo, s katero prekrije­ konca. Zadnji del papirja pustimo pod valji, poročljivo matrico predhodno razmastiti. mo ‚mizo‘, pod katero podložimo tanek pa­ dvignemo filc čez valj in papir počasi dvig­ 79 nemo na enem robu, da preverimo odtis. Posebnosti posamičnih trično iglo, ki tolče z določeno frekvenco. Če odtis ni popoln lahko ponastavimo V Sloveniji je električno iglo uporabljal tehnik pritisk na vretenih in poženemo/zavrtimo grafik Todorče Atanasov. Suha igla in bakrorez mizo v obratni smeri in s tem okrepimo odtis. Valj lahko pri povratnem gibanju za­ Material (Dry Point, Engraving, Kaltnadelradierung) makne ploščo, kar se pogosteje zgodi pri Za suho iglo se uporablja izključno ko­ Pri obeh na ne k način režemo v bakreno vinske, cinkove ali bakrene plošče, za debelejših materialih. To je odvisno tudi ali cinkovo ploščo, a je zaradi uporabe bakrorez je uporabna tudi medenina. od premera zgornjega valja. Večji kot je različnih orodij različen tudi končni videz. Bakrorezu podobne rezultate lahko do­ premer, manjša je nevarnost zamika ploš­ Pri bakrorezu je natančen, pri suhi igli je sežemo tudi z uporabo plošč iz umetnih če. Če se papir prilepi in ob dvigu zatrga, je mehkejši. V umetniški grafiki uporablja mas, kot so ultrapas, akrilno steklo (ple­ to znak da se je barva na matrici pričela danes bakrorez redko kdo, suho iglo pa ksi), pomembno je, da imamo gladko po­ sušiti. so pri nas uporabljali številni, med drugimi vršino, da jih je mogoče rezati, ter da pod Po tisku papir posušimo v sušilniku ali na Vladimir Makuc, Bogdan Borčič, Božidar pritiskom valja ne počijo. ravni ploskvi, dokler barva ni popolnoma Jakac, Samuel Grajfoner. suha, kar lahko traja do 24 ur. Nato papir Tehnika suhe igle omogoča 20­40 odti­ Slika 13: Orodja za bakrorez, burin položimo med dva sloja ravne valovite le­ (Musashino Art University, MAU Art & sov, saj se pri tisku izrinjen material splo­ penke, da izravnamo morebitno valovitost. Design glossary, 2024) šči ali odpade in ‚brade‘ ni več, bakrorez Po vsakem odtisu je potrebno matrico omogoča do 60 odtisov. Obe tehniki očistiti s topilom ali čistilom za barvo, saj omogočata ustvarjanje zelo rahlih tonov se lahko v razah zasušijo ostanki barve, z izjemno tankimi praskami ter močnih kar povzroči trganje papirja pri nasled­ raz, odvisno od izbranega orodja in pri­ njem odtisu. tiska pri izrezovanju. Punktirana tehnika temelji na pikanju z iglo. Začetnik je Giulio Campagnola v začetku 16. stol., razmah je pa tehnika doživela v Angliji v 18. stol. Punktiranje se lahko izvaja ročno s tolče­ njem po igli (punta) s kladivom, ali z elek­ 80 Orodja Slika 14: Orodja za suho iglo (Musashino Slika 16: Roulette – orodje za rastriranje in Za bakrorez uporabljamo ‚burin‘ in orodja Art University, MAU Art & Design glossary, povečava (Musashino Art University, MAU 2024) Art & Design glossary, 2024) za rastriranje, ki omogočajo ustvarjanje šrafuri podobno tonsko rastriranje, po­ dobnih tistim na bankovcih in npr. vedu­ tah iz 17. do 19. stoletja. Pri suhi igli uporabljamo praviloma igle z okroglim presekom, ki puščajo ob linijah izrinjen material, ki mu rečemo »brada«, v tisku se pa odraža kot blaga senca ob liniji. Orodja so jeklena, lahko tudi z diamantno konico. Za punktirano tehniko obstajajo tudi ele­ ktrična orodja. Ena so prirejena za ročno (wikipedia) Slika 15: Električno orodje za punktiranje upravljanje, druga v povezavi z digitalnimi sistemi, ki temeljijo na CAD, čemur raje re­ čemo gravura, ker tisk ni edini namen. Priprava matrice zato, ker lahko orodje hitro zdrsne, zato P ga večinoma držimo z obema rokama. Z ri suhi igli matrico praskamo, vrisujemo z iglo z željenim pritiskom, pri bakrorezu eno roko držimo orodje na vrhu in nadzi­ zarezujemo z dleti, pri mezzotinti rastri­ ramo pritisk, z drugo pa nadziramo smer. ramo z nihajnim orodjem oziroma krtači­ Lažje zdrse lahko morda popravimo z gla­ mo in potem svetlimo z glajenjem. Tonske dilnikom, globljih raz ne. vrednosti dosežemo s ‚šrafiranjem‘, oz. izrinjenega materiala, ki povzroča ‚brado‘. V primerjavi s suho iglo je to drugačno rastriranjem. Barvo nanašamo z mehkim Neposredno praskanje in vrezovanje v orodje. To ne pušča brade in ima natan­ raklom, da ne poškodujemo površine in kovinsko ploščo je težavno predvsem čen odtis. 81 Za boljši pregled nad postopkom praska­ Slika 18, 18a: Vzorčni odtis suhe igle in detajl (Musashino Art University, MAU Art & Design nja in vrezovanja lahko površino matrice glossary, 2024) predhodno premažemo s temno barvo. Slika 17: Primer praskanja v bakreno ploščo, suha igla (Musashino Art University, MAU Art & Design glossary, 2024) Slika 19: Primer rezanja - bakroreza (Musashino Art University, MAU Art & Design glossary, 2024) 82 Slika 20, 20a: Albrecht Dürer: Slika 21: Vladimir Makuc: Pokrajina z ženo, ci najprej z glajenjem ustvarimo srednje »Hieronymus-im-Gehäus« in detajl, 1987, suha igla (iz kataloga 1. Slovenskega tone, nato svetlejše in na koncu temnejše. gravura – bakrorez (wikipedia) bienala Otočec, 1989) Tehnika je bila popularna predvsem na Japonskem, z akvatinto pa jo je med dru­ gimi kombiniral tudi Bogdan Borčič. Lahko uporabimo jekleno krtačo in kr­ tačimo v vseh smereh, da postane plo­ šča ‚kosmata‘, ali to dosežemo z noži za rastriranje, valjastim orodjem z zobci, oz. kombinacijami, da dosežemo akvatinti podobno rastrirano matrico. V proce­ su lahko z intenzivnostjo uporabe orodij poglobimo ton (črnino), pri čemer z ni­ hajnim orodjem delujemo v štirih sme­ reh glede na izhodiščni kot delovanja: 0° in 90°, nato delimo na polovice za di­ agonalne (45° v obeh smereh). (risba) Tako pripravljeno matrico nato ‚vračamo v svetle tone z gladilniki ali s strganjem. Z jeklenim orodjem – gladilnikom gladimo Mezzotinta in strgamo in s tem zmanjšamo ‚kosma­ (Mezzotint, Schabtechnik) tost‘. Odtis je izrazito mehak, z možnostjo neštetih tonskih stopenj. Od močne črne, Mezzotinta je na prvi pogled lahko podob­ do povsem svetle. Mezzotinta omogoča rastrira mehansko. Ime ima po postopku, akvatinti podoben odtis, vendar mehkejši na akvatinti, vendar se cinkova plošča kjer na močno rastrirani kovinski matri­ in z neskončnim številom stopenj. 83 Slika 22, 22a: Nihajnik - orodje za Slika 23: Shirley Jones: A Dark Side of the Slika 24: strgalnik, ‚šauber‘ (Musashino rastriranje kovinske plošče in detajl Sun, 1986, Mezzotint_tools_(wikimedia) Art University, MAU Art & Design glossary, (Musashino Art University, MAU Art & Grafika predstavlja osnovna orodja za 2024) Design glossary, 2024) tehniko mezzotinte. Slika 25: gladilnik, (Musashino Art Orodja University, MAU Art & Design glossary, 2024) Nihajnik za mezzotinto, Mezzotint roc­ ker, Mezzotintwieger, je orodje s katerim rastriramo površino. Z nihanjem in s priti­ skom na ploščo z njim povzročimo pikčast raster. Strgalnik, s katerim izravnamo premo­ čan raster. Površino postrgamo in s tem zmanjšamo globino udrtin in prask in tako posvetlimo odtis. 84 Slika 26, 26a: Test mezzotinte in povečava, (Musashino Art University, MAU Art & Design nici Albrechta Dürerja iz leta 1515. Oba sta glossary, 2024) uporabljala matrice iz železa, katere so kas­ neje zamenjale bakrene in kasneje cinkove. Albrecht Dürer, Tiepolo Pablo Picasso, Henri Matisse, Emil Nolde, Jasper Johns, pri nas je jedkanico uporabljalo veliko avtorjev, med njimi Veno Pilon, Marjan Pogačnik, Adriana Maraž, Janez Bernik, France Mihelič in drugi. Namesto nepo­ srednega rezanja in praskanja v ploščo kot pri suhi igli, jedkamo matrico s kislino. Podobo ustvarimo tako, da dobro raz­ maščeno kovinsko ploščo prekrijemo z asfaltnim lakom, ki je mešanica bitumna in voska in jo spraskamo, da kislina doseže Jasno je viden geometrijski vzorec ra­ kovino. Grafično formo je možno na ma­ striranja pod kotom 0, 45, in 90°, kar je trico prenesti tudi s foto­postopkom. možno preseči z dodatnimi ­ vmesnimi koti nihajnika. Mezzotinta se pogosta upo­ Priprava matrice rablja v kombinaciji s suho iglo, a tudi z Matrico zaščitimo na vseh straneh in ro­ jedkanico. bovih z lakom ­ asfaltom. Na zgornji povr­ šini matrice spraskamo asfaltno zaščito in Gladilnik, polierstahl, burnisher je, podob­ odstranjen, bo le­ta raztopila kovino in s (Etching, Radierung) tem poglobila raze. no kot strgalnik, namenjen glajenju povr­ Jedkanica jo pomočimo v jedko raztopino. Kjer je lak šine in nižanju reliefa mezzotinte ter akva­ Prvo jedkanico je v začetku 16.stoletja men­ Uporabimo dušikovo (HNO₃), žveplovo tinte. Z njim odtis svetlimo. da ustvaril Daniel Hopfer iz Augsburga v (H₂SO₄), klorvodikovo (HCl), fluorvodi­ Nemčiji, a je bolj zanesljiv podatek o jedka­ kovo kislino (HF), lahko pa tudi raztopi­ 85 Slika 27: Praskanje v kovinsko ploščo, Slika 28: Testni odtis jedkanice (Musashino Slika 29: rastriran portret na bankovcu, prevlečeno z asfaltom (Musashino Art Art University, MAU Art & Design glossary, večbarvna jedkanica, (wikipedia, 2024) University, MAU Art & Design glossary, 2024) 2024) no soli, na primer bakrov sulfat (CuSO4), ali železov triklorid. (FeCl₃) za baker. Jedkanje opravimo na odprtem pro­ storu ali v ventiliranem digestoriju, ker so hlapi agresivni in škodljivi za dihala. Jedkanico je uporabljalo veliko mojstrov Jakost raztopine, ki s časoma slabi, pre­ od začetka 16. stoletja do danes in na spo­ verjamo s časovnim testiranjem. Testni dnjih slikah lahko vidimo tudi odtis robov vzorec potopimo v raztopino kisline za plošče, ki se vedno odtisne reliefno. določen časovni interval, del prekrije­ mo in ponavljamo postopek, da ugoto­ valu, da dobimo občutek kako temen bo vimo, koliko časa moramo jedkati, da določen raster, kot prikazuje slika 28. dosežemo željeno globino (Slika 32). Večbarvna jedkanica, ali gravura sta bili Testiramo tudi razne vzorce v enem inter­ tudi osnova za tiskanje bankovcev. 86 Slika 30: Rembrandt: Avtoportret z Slika 31: Lovis Corinth: Avtoportret s Akvantita izbuljenimi očmi, 1630 (wikipedia, 2024) slamnikom, jedkanica (wikimedia.org) (Aquatint, Átzradierung) V osnovi je to jedkanica. Da dosežemo tonske vrednosti površin jih rastriramo tako, da jih posujemo s prahom, ki pod naprašenimi zrnci točkovno zaščiti ploščo pred jedko raztopino. Kislina nato poglobi prostore med zrnci, kjer se zadrži barva po brisanju. Uporabljali so jo William Hogarth, Honoré Daumier, Francisca Goya, pri nas Bogdan Borčič, Janez Bernik, Adriana Maraž, Ma­ rija Starič Jenko, in drugi. Priprava matrice Ploščo oprašimo z zrnci smole, kar sta as­ faltni prah ali kolofonija. Opraševanje se Slika 32: Test časa jedkanja za stopenjsko Slika 33: Bogdan Boročič (Didaktična izvaja v posebni omari, da prah ne uhaja, jedkanje (Musashino Art University, MAU zbirka Galerije Ribnica) in da je naprašitev enakomerna. Omara Art & Design glossary, 2024) ima na sprednji strani vratca, skozi kate­ ra dostopamo do plošče, ki je povezana z ročico za vrtenje. Ta plošča ima ob stra­ neh krtače, ki dvigujejo prah, medtem ko je dno omare polkrožno, v premeru krtač. V omaro vsujemo prah, ploščo s krtača­ mi nekaj krat zavrtimo, da se prah dvigne, nato skozi vratca na vodoravno poravna­ no ploščo položimo matrico in počakamo, 87 Slika 34: Francisco Goya: Capricio 4, 1797- medtem ko bodo nezaščitena področja Za dosego negativnega učinka lahko upo­ 98, akvatinta in Jedkanica, (wikipedia, poglobljena. rabimo tudi rezervaž, opisan v nadaljevanju. 2024) Stopenjsko jedkanje: da dosežemo raz­ Za dosego zelo temnih tonov moramo lične stopnje tonov jedkamo posamič­ ploščo naprašiti in jedkati večkrat. Moj­ ne predele matrice pogosto večkrat. ster akvatinte je bil pri nas Bogdan Borčič. Z asfaltom najprej prekrijemo predele, ki bi naj ostali nepobarvani. S prvim jedka­ Posebna tehnika pri njem ustvarimo predele, ki bodo natisnje­ jedkanicah (in pri ni kot najsvetlejše sivine, nato le­te zaščiti­ prepustnem tisku) mo z asfaltom in nadaljujemo z jedkanjem temnejših tonov. Prekrijemo 2. stopnjo Rezervaž jedkanja in s ponavljanjem postopka (Reservage) ustva rimo željeno število sivinskih stopenj. Pred nanosom asfaltne zaščite nanesemo Opomba: pri jedkanju je potrebno upošte­ na matrico raztopino sladkorja. Po nanosu vati, da raztopina kisline slabi in moramo asfalta speremo matrico s toplo vodo in čas jedkanja podaljšati, ali jakost raztopi­ tako odstranimo asfalt s površin, kjer smo ne osvežiti. nanesli rezervaž. To omogoči dostop kisli­ Po končanem stopenjskem jedkanju lah­ ni, medtem ko ostane površina, kjer je os­ ko matrico ponovno prekrijemo z asfal­ tal asfalt nepojedkana. Nastale ‚odprte‘ po­ tom in uveljavimo linijsko risbo, tone lahko vršine so primerne za uporabo akvatinte. potemnimo dodatno, nadziramo in prila­ da se prah nanjo poleže. Čez nekaj minut gajamo z orodji za mezzotinto, posvetlimo Podobne tehnike vzamemo matrico iz napraševalne oma­ z glajenjem ali temnimo s površinskim re in jo nato s plinskim gorilnikom iz spo­ brušenjem z vodobrusnim papirjem. VERNIS MOU dnje strani segrejemo, da se prah zapeče. (mehko jedkanje, Vernimu, Weihgrundätzung) Jedkanje je možno opraviti tudi ročno, z na­ Na matrici tako zrnca prahu zavarujejo našanjem kisline s čopičem, z izbiro debeli­ Gre za redko uporabljano tehniko, ki točke, kjer kislina matrice ne bo jedkala, ne zrn prahu je pa različno grob tudi raster. sloni na jedkanju kovinske plošče. Od­ 88 Slika 35, 35a: Ivo Mršnik: Prostori svetlobe, 2019, vernis mou in detajl (arhiv Pokrajinskega vosek ščitil površine pred kislo raztopino, muzeja Kočevje) Močne linije so ustvarjene s pritiskom svinčnika, blažje pa s prsti. in bodo ostale svetle. Kolagrafija (Collagraphy) Poimenovanje izhaja iz grške besede kolla, ki pomeni lepilo in besede graph. Izraz je uveljavil Glen Alps v petdesetih le­ tih prejšnjega stoletja. Poleg njega sta pri nas tehniko uporabljala predvsem Črto­ mir Frelih in Dare Birsa. V Slovenščini lahko poimenovanje razu­ memo analogno iz besed kolaž in grafija in kot pove ime, temelji tehnika na kolažu Pri tisku lahko uporabimo tako visoki, kot globoki tisk, ter kombinacijo obeh. Material Čvrsta plošča ­ kartonska lepenka debeli­ tis je podoben risbi s svinčnikom ali kre­ Z mehkim valjem in blagim pritiskom na­ ne 1 do 2 mm, les, ali kateri koli material, ki Med drugimi jo je uporabljal Auguste Re­ melji na čebeljem vosku. Nato nanesemo Lepilo (dobro se obnese lepilo za les). noir, pri nas pa Bogdan Borčič, Ivo Mršnik, tanek papir, kot so stančevina ali tanin, in Zrnati materiali (pesek, šamotna moka, di, odvisno s katerim risalom rišemo. nesemo na matrico raztopljen vosek, ki te­ ne presega predvidene debeline. in drugi. na njem rišemo s svinčnikom ali drugim zdrob in podobno). trdim risalom. Vosek se prilepi na papir in Priprava matrice Priprava matrice ga s tem odstranimo, kar povzroči kislini Namesto asfalta se na kovinsko ploščo na­ izpostavljena mesta, na katerih bo pri jed­ Nosilec matrice z vseh strani prevlečemo nese raztopina voska, asfalt se pa uporabi za kanju prišlo do udrtin. Kjer se risba ni do­ z redkim lepilom, da ga učvrstimo in zašči­ zaščito zadnje in stranskih površin matrice. taknila matrice, oziroma voska na njej, bo timo. Za visoki tisk nalepimo nanj obliko­ 89 vane materiale, za globoki tisk pa zrnate, Slika 36: Dare Birsa: ySB-I22, 1993, Slika 37: Dare Birsa: Fields II, 1989, pomešane z lepilom. kolagrafija, lasten vir avtorja kolagrafija, lasten vir Pred tiskom vse materiale ponovno zašči­ timo s tankim slojem lepila, da ne odpada­ jo in da ne vpijajo barve. Pri zrnatih povr­ šinah lahko z večkratnim nanosom lepila zmanjšamo jakost tona, kar je primerljivo z glajenjem akvatinte ali mezzotinte. Tisk Izvaja se na stiskalnicah za globoki in vi­ soki tisk, tudi postopek tiska je načeloma enak. Če tiskamo le globoko ali le visoko, prip­ ravimo matrico skladno s prej opisanimi postopki za vsak način, tiskamo pa lah­ ko oboje istočasno, ali pa v dveh korakih. Kadar tiskamo v dveh korakih, tiskamo najprej ‚globoko‘. Na matrico z raklom Črna risba je narejena z mešanico mivke in lesar­ V globoke predele in raze je vtrta rjava barva (se­ nanesemo barvo, jo obrišemo iz površin, skega lepila, rumenkasta podoba je pa nalepljen pia), po brisanju sta dodani rdeči točki, nato je bila nato v drugi fazi barvo navaljamo na viso­ sloj usnja, z dodatnim vrezovanjem in praskanjem. položena maska z izrezom področij za visoki tisk in ke površine in tisk ponovimo. Možno je tudi Odtisnjena je bila v enem koraku, pripravljena pa sta bili navaljani modra ter cyan. najprej ‹globoko›, nato je bila navaljana rumena obratno zaporedje, a bo rezultat drugačen. barva. Iz iste matrice lahko tiskamo v enem ko­ raku, a tudi pri tem najprej vtremo barvo v prenaša na valjček, zato uporabimo trši dobro prekriti predele z vtrto barvo (glo­ globine, obrišemo, nato navaljamo barvo valj, ki pokrije ploskev v enem ciklu vrtenja, boki tisk) z masko iz neraztegljive folije ali za visoki tisk. Pri tem moramo upošteva­ da preprečimo ponavljanje barve iz glo­ povoskanim papirjem. ti, da se lahko barva iz ‚globokih‘ predelov bin. Pred nanašanjem barve z valjčkom je 90 Prepustni tisk - sitotisk (Silkscreen, Siebdruck) Slika 38: Prikaz tiska sitotiska (Wikipedia) Slika 39: Z emulzijo zaščiteni in propustni Gre za tisk, kjer na nosilec potisnemo forma, D – sito, E – okvir z napetim sitom, A - barva, B – strgalo (rakel), C – tiskovna deli sita ( Wikipedia) barvo skozi odprte ­ nemaskirane prede­ F – odtis le tkanine, ki je napeta na okvir. Odtis ni zrcalen in daje občutek ploskovitosti. Raz­ cvet je doživel s Pop­artom. Pomembnejši avtorji: Andy Warhol, Roy Lichstenstein, Jasper Johns, pri nas Lojze Logar, Zvest Appollonio, Andrej Jemec, Janez Knez, Metka Krašovec, Mojca Zlokarnik, Silves­ ter Plotajs – Sicoe in številni drugi. Odtisnjeno bo vse, kjer ni sito zaprto z Material in orodja emulzijo. Nosilec podobe je lahko kateri Sito ­ okvir z napeto tkanino, ki je bila ne­ teri skozi luknjice na zgornji plošči prisesa koli material, na katerega se oprime izbra­ koč svilena (od tod ime), nadomestile so jo papir. Naprava ima dvižni nosilec za sito in na barva. pa tkanine iz umetnih mas in iz jekla. strgalo (rakel), s katerim potiskamo barvo. Zgodovinsko se je prvič pojavil na Kitaj­ Vakuumirana miza ­ škatla s perforirano Miza ima dvižne roke, v katere vpnemo skem, po letu 960. zgornjo ploščo, priklopljena na sesalec, ka­ sito in ročaj v katerega vpnemo rakel. V 91 Slika 40: Shema stiskalnice z vpetim sitom ter raklom, in čolnička Slika 41: Rakel neraztegljiva folija iz polimerov, npr. polip­ ropilen, polietilen, ipd. Pri tem uporabimo foto­občutljivo emulzijo, ki se pod svetlobo utrdi in ni več vodotopna. S čolničkom jo nanesemo na spodnjo stran sita. Ko se emulzija posuši, jo osvetlimo. Na prosojnih delih grafične forme bo UV svetloba utrdi­ la emulzijo, na maskiranih (črnih) pa ne, in te predele preprosto speremo z vodo, da ostanejo prepustni. silcem nastavljen odmik, približno 5­7mm, dobo iz nosilca, na katerem lahko imamo Kjer ne želimo odtisa barve na nosilec, sito razvito fotografijo, risbo s kredo, tušem, ker se spuščeno sito nosilca ne sme doti­ spuščeni poziciji sita je med le­tem in no­ Z osvetljevanjem prenesemo na sito po­ Postopek priprave sita (matrice) kati (slika 40). maskirno barvo. Pomembno je, da so pre­ maskiramo oz. zapremo z emulzijo. Če je emulzija na vodni osnovi, uporabimo bar­ Rakel ve, ki niso vodotopne, oziroma imajo dru­ deli, ki jih ne želimo osvetliti, nepropustni (squeegee) ­ v podolgovat ročaj vpe­ za svetlobo. Neosvetljeni, in z vodo izprani gačno topilo. ta elastična silikonska letev. Pomembno predeli bodo prepuščali barvo. Po konča­ je, da je spodnja linija rakla ravna, zato jo Prenos grafične forme lahko opravimo nem tisku moramo utrjeno emulzijo spra­ občasno obrusimo. (slika 41) tudi po foto­postopku iz prosojnih nosil­ ti z varekino, ali s čistilom, ki ga priporoča Čolniček za nanašanje emulzije (Slika 40). cev, na primer prosojni papir, ali bolje, proizvajalec emulzije. 92 Tisk Primeri 1. Pred spuščanjem sita, na njem z rak­ Slika 42: And Warhol: MAO, 1972, sitotisk Slika 43: Lojze Logar: »O«, 1990, sitotisk lom razporedimo barvo. (iz kataloga 2. Bienala slovenske grafike Otočec, 1992) 2. Sito spustimo do najnižje nastavljene višine (z nastavljenim odstopom od papirja). 3. Rakel pritisnemo do stika s papirjem in potegnemo vzdolž papirja. S tem prenesemo barvo na papir. Barva mora biti ustrezno viskozna. Če je preredka se razlije, če je pregosta, jo z raklom težko potisnemo skozi sito, je pa to odvisno tudi od gostote sita, zato so pot­ rebni poskusni odtisi. V rdečih in oranžnih predelih je vidna kombinacija dveh barv. Da je dobil rdečo, je delno čez rumeno tiskal ma­ gento, na svežem papirju je pa ostala magenta. 93 Slika 44: Dare Birsa: Petelin, 1985, sitotisk Slika 45: Dare Birsa, Rja, 1987, večbarvni sitotisk Ploski 5­barvni sitotisk z neposrednim maskira­ njem na situ, delno z uporabo že opisane tehnike rezervaža. Grafika je ustvarjena z osvetljevanjem emulzije po risanju z voščeno kredo neposredno na sito. Zaradi uporabe kred in več nanosov transpa­ rentnih barv, za sitotisk tipično ploskega odtisa ni zaznati. 94 Litografija Dušan Kirbiš Litografija ­ kamnotisk, (iz starogrškega Ponuja uporabo izjemno širokega spektra Slika 46: Dušan Kirbiš, Brez naslova, λίθος (líthos) ‚kamen‘ in barvna litografija s 4 kamnov, 1981, 54 x γράφω (gráphō) likovnih izrazil, od nežnih in subtilnih, do 64 cm ‚pisati‘) je grafična tehnika ploskega tiska, grobo ekspresivnih površin. Po eni strani ki temelji na nezdružljivosti maščobe in mogoča zelo fino in natančno risbo, ki jo vode. Tisk se izvaja s kamnite plošče (li­ dosežemo z zelo gladko površino kamna, tografski apnenec) ali kovinske plošče z medtem ko groba zrnatost površine vodi gladko površino. v videz hrapave teksture. Na istem kamnu lahko dosežemo vtis transparentne meh­ Leta 1796 litografijo je izumil nemški pisa­ kobe in nasičene globoke črnine. Barvna telj in igralec Alois Senefelder, sprva so jo litografija ohranja pikturalno svežino, ki je večinoma uporabljali za tiskanje glasbe­ lastna akvarelu, pastelu, oljni slikarski teh­ nih partitur in zemljevidov, kasneje, zlasi niki ali drugim grafičnim tehnikam globo­ v drugi polovici devetnajstega stoletja, pa kega in visokega tiska. vse bolj za tisk plakatov in časnikov ter za Mojstri litografije: Goya, Millet, Menzel, avtorsko, umetniško grafiko. Omogoča tisk besedila in slik v visoki nakladi. Dufy, Léger, Matisse, Miró, Picasso, Hoc­ Daumier, Degas, Manet, Braque, Chagall, kney, Rauschenberg, pri nas pa: Pregelj, Likovna vrednost Maleš, Jesih, Šefran, Bratuš, Miklavc ... Ta tradicionalna tehnika se še vedno po­ V sodobni komercialni litografiji je slika gosto uporablja za umetniško grafiko. ustvarjena kot polimerna prevleka z ris­ 95 Slika 47: Dušan Kirbiš, OT, litografija, 1980, 20 x 30 cm, e.a. bo, ki se prenese na upogljivo plastično ali kovinsko ploščo. Tiskarske plošče, neg­ lede na to, ali so kamnite ali kovinske, je mogoče ustvariti tudi s fotografskim po­ stopkom, metodo, ki jo lahko imenujemo „fotolitografija“. Ofsetni tisk ali „ofsetna litografija“ je izvedba litografije, pri kateri se tiskarska barva prenese s plošče na papir s pomočjo gumijastega valja, ne pa z neposrednim stikom plošče in papirja. Ta tehnika ohranja papir suh in omogoča visoko hitrost ter popolnoma avtomatizi­ rano delovanje. Večinoma je nadomestila tradicionalno litografijo za tiskanje sre­ dnje in velike naklade. Od šestdesetih let 20. stoletja je večina knjig in revij, zlasti barvno ilustriranih, natisnjenih z ofsetno litografijo s kovinskih plošč, ustvarjenih s Slika 48: Dušan Kirbiš, B.N., litografija, 1981, 24 x 29 cm. Prikaz odtisa v dveh barvah. fotopostopkom. Viden je rob kamna. POSTOPEK 1. Priprava kamna (bavarski apnenec) za­ jema razmaščevanje, glajenje in zrnanje. 2. Sledi risanje neposredno na kamen z mastno litografsko kredo ali litograf­ skim tušem. Na mestih kjer je risba, je kamen masten. Kamen je pripravljen za blago jedkanje 96 3. V kamen vtremo plast kolofonije v pra­ 5. Risbo z rahlim drgnjenjem odstrani­ mestih, kjer je bila risba, mesta, ki so hu, nato pa še plast smukca. Površino mo s topilom. vlažna pa tiskarsko barvo odbijejo. kamna s čopičem premažemo z gu­ Vlaženje kamna in nanašanje barve 6. Kamen premažemo z litofinom, ki se miarabiko ali kombinacijo arabskega ponavljamo, dokler ni celotna risba vpije v tista mesta, kjer je bila risba. Za gumija in blage kisline (HNO₃). Kemič­ temeljito prekrita. zagotovitev podlage za tiskarsko bar­ na reakcija med raztopino in kamnom vo nato na celotno površino kamna 9. Kamen položimo z risbo navzgor na utrdi mastno sliko, ki je narisana z lito­ nanesemo plast asfalta in pustimo, da mizo litografske stiskalnice, nanjo pa grafsko kredo ali tušem. Hkrati zago­ se posuši. položimo vlažen list papirja. Kamen in tavlja, da prazna, neporisana področ­ papir prekrijemo z lepenko, imenova­ 7. Kamen operemo z vodo. S tem od­ ja kamna absorbirajo vodo in kasneje, no tudi timpan. Ploski litografski stroj stranimo arabski gumi. ko so mokra, odbijajo tiskarsko barvo. je opremljen s tlačno desko, ki pritisne 8. Preden je kamen pripravljen za tiska­ 4. Kamen osušimo. Osuši se tudi sloj na timpan na začetku kamna, nato se nje, ga navlažimo z vodo, ki se vpije le arabskega gumija (Gumiarabika je na praznih mestih. Na vlažno površi­ kamen pomika skozi stiskalnico tako, naravni rastlinski polisaharid, prido­ no, s širokim usnjenim ali gumijastim da deska drsi po namaščeni površini bljen iz soka akacijevih dreves.) valjem, navaljamo tiskarsko barvo. timpana. Deska, ki jo na spodnji povr­ Barva se kamna oprime na mastnih šini ovija usnjen trak, zagotavlja gla­ Slika 49: Dušan Kirbiš, Barvna litografija, detajli 97 dek in enakomeren pritisk po celotni Za ofsetno litografijo, pri kateri je upo­ Slika 51: Dušan Kirbiš, barvna litografija, površini kamna. Premikanje kamna odtis. Prikaz zrnatosti litografskega rabljen fotografski postopek, namesto končamo preden deska pride do nje­ kamna in njegov rob kamnitih plošč najpogosteje uporablja­ govega roba. mo upogljive aluminijaste, poliestrske 10. Odtis na papirju prikazuje zrcalno sli­ tiskarske plošče. Te imajo brušeno ali ko prvotne kompozicije, narisane na hrapavo površino in so prekrite s foto­ kamen. Za litografijo je značilen reli­ občutljivo emulzijo. Fotografski negativ efni odtis obeh vzdolžnih robov kam­ želene slike postavimo v stik z emulzijo in na. Za izdelavo večbarvne litografije ploščo izpostavimo ultravijolični svetlobi. je potrebno za vsako želeno barvo Po razvijanju emulzija pokaže obrnjeno uporabiti dodatne kamne ali matri­ podobo negativne slike, ki je torej dvojnik ce, isti list papirja pa zapeljati skozi originalne (pozitivne) slike. Sliko na plošč­ stiskalnico za vsako barvo posebej. ni emulziji je mogoče ustvariti tudi z ne­ Pri tem je treba paziti, da vsakič na­ posrednim laserskim slikanjem. Pozitivna tančno poravnamo kamen in papir. slika je emulzija, ki ostane po slikanju. Dele emulzije brez slike odstranimo s kemič­ Slika 50: Dušan Kirbiš, Poteza čopiča v nim postopkom. V uporabi so tudi plošče, litografiji ki ne zahtevajo takšne obdelave. Plošča ovijemo okrog valja na tiskarskem stroju. Vlažilni valji, tako kot pri tisku s kamna, na­ našajo vodo, ki prekrije prazne dele plošče, hkrati jo pa emulzija območja slike odbije. Mastno tiskarsko barvo, ki jo nanese drug valj z barvo, voda odbija, zato se oprime le emulzije. Sliko je potrebno zrcalno obrniti, zato jo stroj prenese na naslednji valj z gu­ mijasto prevleko, s tega pa na papir. 98 Slika 53: Litografska stiskalnica, Vir: MAU Slika 52: Litografski kamni in valji. Vir: MAU Art & Design Glossary, 2024 Art & Design Glossary, 2024 Slika 54: Erasmus Sutter, 1839, litografski tiskarski stroj s kolenskim vzvodom 99 Primerjava tradicionalnih grafičnih tehnik PLOSKI TISK VISOKI TISK GLOBOKI TISK / INTAGLIO PREPUSTNI TISK JEDKANICA LESOREZ GRAVURA LINOREZ TEHNIKA LITOGRAFIJA, KAMNOTISK GRAVURA V LES SUHA IGLA SITOTISK / SERIGRAFIJA AKVATINTA RELIEFNA JEDKANICA MEZZOTINTA VERNIS MOU LITOGRAFSKI KAMEN LESENA PLOŠČA BAKRENA PLOŠČA CINKOVA PLOŠČA LINOLEJ GOSTO TKANA MREŽA MATERIAL CINKOVA PLPŠČA ALUMINJEVA PLOŠČA ... CINKOVA PLOŠČA NAPETA NA OKVIR PLASTIČNA PLOŠČA LITOGRAFSKA KREDA NAPETO SITO IGLA LITOGRAFSKI TUŠ NOŽ FILM NOŽ ZA GRAVIRANJE ORODJA, KISLINA SMUKEC KOLOFONIJA DLETO SVETLOBNO OBČUTLJIVA BURIN ŽELATINA MATERIALI ASFALT LITOFIN, ASFALT TISKARSKA BARVA OSVETLJEVALNA KOMORA PILA KORUND TISKARSKA KOST ALI ŽLICA SUŠILNA KOMORA TISKARSKA BARVA TISKARSKA BARVA TISKARSKA BARVA TISKARSKI LITOGRAFSKI STROJ S SITOTISKARSKI STROJ PRITISKOM STROJ Z VERTIKALNIM STISKALNICA Z VALJI STROJ POMIČNO MIZO ALI ROČNO KOST ZA ROČNI TISK 100 PLOSKI TISK VISOKI TISK GLOBOKI TISK / INTAGLIO PREPUSTNI TISK TISK BARVE Z VRHOV MATRICA TISK BARVE S POVRŠINE BREZ RELIEFNO OBDELANE PLOŠČE POGLOBLJENIH DELOV PLOŠČE TISK BARVE IZ RELIEFNO TISK BARVE SKOZI ODPRTINE ŠABLONE NA PAPIR ALI DRUGE TISK RELIEFA NA PAPIR NA PAPIR NA PAPIR MATERIALE ZA VSAKO BARVO POSEBEN ZA VSAKO BARVO POSEBNA ZA VSAKO BARVO POSEBNA ZA VSAKO BARVO POSEBNA BARVA KAMEN PLOŠČA PLOŠČA ŠABLONA ŠIROK SPEKTER OD ZELO ŠIROK RAZPON Z UPORABO VSE NIANSE OD SVETLO SIVE SVETLIH DO GLOBOKE ČRNINE RASTRSKEGA FILMA VALEUR ČRNO IN BELO, PLOSKOVITO DO BOGATO ČRNE POSEBEJ MEZZOTINTA, BREZ VALEURJA PRI ODPRTI AKVATINTA ŠABLONI SUHA IGLA – MEHKA LINIJA OSTRA ČRTA TOGA LINIJA JEDKANICA – OSTRA LINIJA LINIJA ČRTA KOT S KREDO ČRNO NA BELI PODLAGI VSE VRSTE LINIJE VERNIS MOU – ZELO MEHKA, POTEZA ČOPIČA BELO NA ČRNI PODLAGI SVETLA LINIJA BREZ TEKSTURE TEKSTURA TEKSTURA MREŽE ŠABLONE KAMNA OZ. RASTRA ODVISNA OD ZRNATOSTI ALI MOČNO IZRAŽENA ŠIROK RAZPON USTVARJENIH TEKSTURA GROBE POVRŠINE TEKSTUR GLEDE NA TEHNIKO SUROVE DESKE VSE VRSTE PAPIRJA KVALITEN, DOBRO VPOJNI TISKANEC, KVALITEN, DOBRO VPOJNI PAPIR GRAFIČNI PAPIR (RIŽEV) PAPIR PRI ROČNEM TISKANJU TANEK GRAFIČNI PAPIR. VSE VRSTE PODLAG TISK NA VLAŽEN PAPIR. TRAJNO OB UPORABI TRAJNO OB UPORABI TRAJNO OB UPORABI TRAJNO OB UPORABI KVALITETNIH TISKARSKIH TRAJNOST KVALITETNIH TISKARSKIH KVALITETNIH TISKARSKIH KVALITETNIH TISKARSKIH BARV IN PAPIRJA BARV IN PAPIRJA BARV IN PAPIRJA BARV IN PAPIRJA 101 PLOSKI TISK VISOKI TISK GLOBOKI TISK / INTAGLIO PREPUSTNI TISK VIDEZ 102 Literatura in viri Slikovno gradivo Bienale slovenske grafike (2 ; 1992 ; Otočec). Štefan Galič: Fosil – drevo XX, 1991. Iz kataloga bienala. Sika 1: Dare Birsa, 2018. shematski prikaz preseka matrice visokega Sika 8: Dare Birsa, 1989. Brez naslova. Lesorez iz lastne zbirke. tiska. lasten vir. Sika 2: Wikimedia, 2024. Sika 9: Wikipedia, 2024. Alati za urezivanje u ploču linoleuma. mons/c/c7/Stichel_2a.jpg> upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c6/Gouges_gravure. JPG> Sika 2a: MAU art&design glossary, 2024. Press. gn­glossary.musabi.ac.jp/wpwp/wp­content/uploads/2013/12/101_ Sika 10: I. bienale slovenske grafike, Otočec = The first biennial of Slo­ press_04.jpg> vene graphic art, Otočec : 25. V.­30. VI. 1989 Bienale slovenske grafike (1 ; 1989 ; Otočec, Novo mesto). Marijan Po­ Sika 3: Wikipedia, 2024. gačnik: Pomlad. Iz kataloga bienala. ving#/media/File:Bewick_Thomas_Barn_Owl_Tyto_alba.png> Sika 4: Wikimedia, 2024. tiska. lasten vir. mons/b/bc/The_Rhinoceros_%28NGA_1964.8.697%29_enhanced. Sika 11: Dare Birsa, 2018. shematski prikaz preseka matrice globokega png> Sika 12: MAU art&design glossary, 2024. Burin. Sika 5: Wikimedia, 2024. ­glossary.musabi.ac.jp/wpwp/wp­content/uploads/2014/09/254_bu­ rin_01.jpg> commons/4/4c/Kirchner_­_Bildnis_Otto_Mueller.jpg> Sika 6: 2. bienale slovenske grafike, Otočec 1992 = 2nd Biennial of Slo­ Sika 13: MAU art&design glossary, 2024. Roulette. ­glossary.musabi.ac.jp/roulette/> vene Graphic Arts, Otočec 1992 : [20.5.­15.9.l992] Bienale slovenske grafike (2 ; 1992 ; Otočec). Lojze Spacal: Sika 14: MAU art&design glossary, 2024. Drypoint. Kraški senik. Iz kataloga bienala. gn­glossary.musabi.ac.jp/wpwp/wp­content/uploads/2014/09/089_ drypoint_01.jpg> Sika 7: 2. bienale slovenske grafike, Otočec 1992 = 2nd Biennial of Slo­ vene Graphic Arts, Otočec 1992 : [20.5.­15.9.l992] Sika 15: Wikipedia, 2024. Hand engraving tool. 103 org/wiki/Engraving#/media/File:Hand_engraving_tool.jpg> Sika 26: MAU art&design glossary, 2024. Etching. Sika 16: MAU art&design glossary, 2024. Dry point. etching_01.jpg> gn­glossary.musabi.ac.jp/wpwp/wp­content/uploads/2014/09/237_ gn­glossary.musabi.ac.jp/wpwp/wp­content/uploads/2014/09/089_ drypoint_01.jpg> Sika 27: MAU art&design glossary, 2024. Etching. gn­glossary.musabi.ac.jp/wpwp/wp­content/uploads/2014/09/237_ Sika 17: MAU art&design glossary, 2024. Dry point. etching_02.jpg> drypoint_02.jpg> Slika 28: MAU art&design glossary, 2024. Etching. gn­glossary.musabi.ac.jp/wpwp/wp­content/uploads/2014/09/237_ gn­glossary.musabi.ac.jp/wpwp/wp­content/uploads/2014/09/089_ Sika 18: MAU art&design glossary, 2024. Engraving. etching_02.jpg> gn­glossary.musabi.ac.jp/wpwp/wp­content/uploads/2014/09/068_ Sika 29: Wikipedia, 2024. Banknote portrait pattern (Intaglio print, ta-engraving_01.jpg> ctile effect). < https://en.wikipedia.org/wiki/File:Banknote_portrait_pa­ Sika 19: Wikimedia, 2024. Dürer: Hieronimus in Gehaus. ad.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/ac/D%C3%BCrer­Hierony­ Sika 30: Wikipedia, 2024. File:B320 Rembrandt.jpg dia.org/wiki/File:B320_Rembrandt.jpg> Sika 20: I. bienale slovenske grafike, Otočec = The first biennial of Slo­ Sika 31: Wikimedia, 2024. Corinth Selbstbildnis im Strohhut. vene graphic art, Otočec : 25. V.­30. VI. 1989 commons.wikimedia.org/w/index.php?search=Lovis+corinth+sel­ Bienale slovenske grafike (1 ; 1989 ; Otočec, Novo mesto). Vladimir Ma- bstbildnis+etching&title=Special:MediaSearch&go=Go&type=image> kuc: Pokrajina z ženo. Iz kataloga bienala. Sika 32: MAU art&design glossary, 2024. Etching. Sika 21, 21a: MAU art&design glossary, 2024. Mezotint. ­glossary.musabi.ac.jp/wpwp/wp­content/uploads/2014/09/233_aqu­ le.musabi.ac.jp/wpwp/wp­content/uploads/2014/08/110_rocker.pdf> atint_02.jpg> Sika 22: Wikipedia. 2024. A mezzotint of mezzotint tools. Shirley Jones, Sika 33: Galerija Miklova hiša, Ribnica ­ Didaktična zbirka, 2024. Bor­ A Dark Side of the Sun. čič Bogdan, Črno-bela 88 – 1, 1988, jedkanica, suha igla in akvatinta. dia/File:Mezzotint_tools_1986.jpg> Sika 23, 23a: MAU art&design glossary, 2024. ­galerije­miklova­hisa/#gallery­42> Mezzotint. art­design­glossary.musabi.ac.jp/wpwp/wp­content/uplo­ Sika 34: Wikipedia, 2024. Goya - Caprichos (43) - Sleep of Reason. < ads/2014/09/079_scraper_01.jpg> https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0f/Goya_­_Capri­ Sika 24: MAU art&design glossary, 2024. chos_%2843%29_­_Sleep_of_Reason.jpg> Mezzotint. < https://art­desi­ gn­glossary.musabi.ac.jp/wpwp/wp­content/uploads/2014/06/095_ Sika 35: Pokrajinski muzej Kočevje, zbirka Iva Mršnika, 2024. Prostori burnisher_02.jpg> svetlobe. Arhiv avtorja in Pokrajinskega muzeja Kočevje Sika 25, 5a: MAU art&design glossary, 2024. Mezzotint. Sika 36: Dare Birsa, 1993. ySB-I22, kolagrafija. lastni vir avtorja. mezzotint_02.jpg> Sika 37: Dare Birsa, 1989. Fields II, kolagrafija. lastni vir avtorja. sign­glossary.musabi.ac.jp/wpwp/wp­content/uploads/2014/06/107_ 104 Sika 38: Wikipedia, 2024. Screen printing. Wikipedia, 2024. Collagraphy. org/wiki/Screen_printing#/media/File:Silketrykk.svg> lagraphy> Sika 39: Wikipedia, 2024. Screen printing. org/wikipedia/commons/5/54/Ssc.jpg> Literatura Sika 40: Dare Birsa,2024. Stiskalnica za sitotisk in orodja. lastni vir avtorja. Vicary, Richard, The Thames and Hudson Manual of Advanced Lito­ graphy, Thames and Hudson Ltd,London, 1977 Sika 41: MAU art&design glossary, 2024. Silk screen. gn­glossary.musabi.ac.jp/squeegee/> Heller, Jules, Printmaking Today, An Artist7s Handbook, Holt, Reinhart and Winston, Inc, 1972, ISBN 0­03­091403­5 Slika 42: Wikiart, 2024. MAO. https://www.wikiart.org/en/andy­warhol/ mao­2 Klein, Heijo, Mali leksikon štamparstva i grafike (Sachwörterbuch der Drucktechnik und grafischen Kunst), Izdavački zavod Jugoslavja, Beog­ Slovene Graphic Arts, Otočec 1992 : [20.5.­15.9.l992]. rad, 1979 Sika 43: 2. bienale slovenske grafike, Otočec 1992 = 2nd Biennial of Lojze Logar: »O«, 1990, sitotisk. Iz kataloga bienala. Sika 44: Dare Birsa, 1985. Petelin. lastni vir avtorja. Sika 45: Dare Birsa, 1985. Rja. lastni vir avtorja. Sliki gumiarabike: https://img.rtvcdn.si/_up/uplo­ ad/2024/12/20/66337508.jpg Spletni viri Wikipedia, 2024. Modern hand engraving. wiki/Engraving> Youtube, 2022. How was it made? Etching | Printmaking tech- niques | Katherine Jones | V&A. search?view=detail&q=etching+wiki&mid=3E2501558CA2E3D6E­ 55C3E2501558CA2E3D6E55C&FORM=VIRE> Wikipedia, 2024. Wikipedia, 2024. Mezzotint. Wikipedia, 2024. Screen printing. < https://en.wikipedia.org/wiki/Scre­ en_printing> KOLOFON Digitalne grafične tehnike in vizualna umetnost Urednik: Dušan Kirbiš Publikacija je brezplačna. Uredniški odbor: Gorazd Golob, Dare Birsa, Primož Weingerl, Dušan Prva e­izdaja Kirbiš Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na: Besedila: Gorazd Golob, Dare Birsa, Dušan Kirbiš https://ebooks.uni­lj.si Reprodukcije: Dušan Kirbiš, Dare Birsa Fotografije in risbe: fotoarhiv avtorjev besedil Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni Jezikovni pregled: avtorji knjižnici v Ljubljani Oblikovanje: Primož Weingerl COBISS.SI­ID 224434691 Slika naslovnice je bila ustvarjena z generativnim modelom DALL·E 3. ISBN 978­961­297­521­0 (PDF) Založila: Založba Univerze v Ljubljani DOI: 10.14502/9789612975210 Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Za izdajateljico: Urška Stankovč Elesini, dekanja Naravoslovno tehniške umetnosti: uvajanje in razvoj odprtih izobraževalnih virov znotraj pedagoškega procesa(A II 1). Izdala: Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Publikacija je rezultat Razvojnega stebra financiranja (RSF) za področje fakultete UL Ljubljana, december 2024 To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva­Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution­ShareAlike 4.0 International License (except photographs).