50 Didakta februar-marec 2016 KOLIKO ŠE ZNAM TEORETIČNEGA DELA KOLESARSKEGA IZPITA? / Ana Ketiš / Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda Velenje; Boštjan Ketiš, prof. fiz. in mat. / Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki Opravila sem kolesarski izpit in si kasneje postavila vprašanje, ali mi je takrat pridobljeno znanje ostalo ali ne. Na spletu sem našla stran (Vir 1,Vir 2), s pomočjo katere sem preverila svoje znanje, potrebno za opravljanje kolesar- skega izpita. Dosegla sem ravno toliko točk, da sem teoretični del izpita opravila za las. Sledilo je vprašanje, ali bi tudi vrstniki iz osnovnih šol teoretični del izpita opravili, če bi ga še enkrat pisali. Namen naloge je preveriti, ali učenci od šestega do devetega razreda osnovne šole sploh še poznajo pravila cestnega prometa oziroma ali bi teoretični del kolesarskega izpita opravili. Pri raziskavi so bili cilji naslednji: 1. Ugotoviti, koliko učencev osnovnih šol v občini Velenje in občini Šmar- tno ob Paki bi opravilo teoretični del kolesarskega izpita, če bi ga opravljaliponovno. 2. Ugotoviti, ali so glede na spol v uspešnosti opravljanja teoretične- ga dela kolesarskega izpita kakšne razlike. 3. Ugotoviti, učenci katerega razreda bodo pri opravljanju teoretičnega dela kolesarskega izpita najbolj uspešni. Postavljene hipoteze so naslednje: 1. Vsaj 50 % vseh učencev bo opravilo teoretični del kolesarskega izpita. 2. Učenci šestega razreda osnovne šole bodo pri teoretičnem delu kolesarskega izpita najbolj uspešni. 3. Več kot 50 % učencev uporablja kolo vsak dan. PROMETNA VZGOJA OTROK Prometna vzgoja poteka v družini in osnovni šoli. Največkrat so žrtve pro- metnih nesreč otroci od 3 do 9 let. Otroci bi, glede na te podatke, morali biti deležni prometne vzgoje že v vrt- cu. V veliko vrtcih tako vzgojiteljice sodelujejo s policijo in jih seznanijo spravili v prometu. Vendar vsi otroci ne hodijo v vrtec. Tisti, ki se osnov prometnih pravil niso naučili v vrtcu, se jih naučijo v osnovni šoli. Vendar pa vseeno največjo odgovornost pri prometni vzgoji otrok nosijo starši. Za otroke je tako najbolje, da tudi odrasli sodelujejo in jim pomagajo spoznati pravila prometa. Prometna vzgoja v šoli nima svojega učnega predmeta, je pa vključena v različne druge pred- mete. Cilji prometne vzgoje v šolah so varno vedenje v prometu, upoštevanje in spoštovanje drugih udeležencev v prometu in prometna znanja. Upora- bljajo se različne metode pouka: be- sedna razlaga, praktične vaje, film, video, tiskano gradivo in namizni mo- deli (Dobrajc in drugi 2008, Kuclar 2003, vir 1). KAJ JE KOLESARSKI IZPIT? Pri otrocih je eno izmed najpomemb- nejših prevoznih sredstev kolo. Da pa bi se v prometu vozili varno, morajo najprej opraviti kolesarski izpit. Kole- sarski izpit je obvezna dejavnost, ki jo otroci, opravljajo v petem razredu osnovne šole. Na splošno je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Program kolesarskega izpita predpiše Ministrstvo za šolstvo (Hrovat 2012). Naloge in cilji kolesarskega izpita so (Hrovat 2012): - učenci si pridobijo spretnost, zna- nje in pravilno presojo za varno vožnjo s kolesom; - naučijo se pravilnega ravnanja v prometu v skladu s pravili in pred- pisi na cestišču; - spoznajo sestavne dele kolesa, na- men delovanja teh, obvezno opre- mo ter znanje pravilnega vzdrže- vanja kolesa; - znajo varovati sebe ter druge ude- ležence v prometu. Ko učenec dobi kolesarsko izkaznico, lahko vozi po prometnih površinah samostojno. TEORETIČNOIN PRAKTIČNO USPOSA- BLJANJE Pri teoretičnem usposabljanju učenci ponovijo vse, kar so se naučili o ce- stnem prometu. Sledi preverjanje, pri katerem učenci ponovijo, kar znajo. Učenci nato rešijo izpitno polo, ki se ocenjuje s pomočjo računalnika, od leta 2015 na spletni strani (vir 2). Napake se individualno analizirajo. Sledi ponoven poskus, ki ga v veliki večini vsi opravijo. Če še kdo ne ra- zume pravil, z delom nadaljuje nasle- dnje leto (Hrovat 2012). Od leta 2015 se deli teoretični del kolesarskega iz- pita na poglavji Podeželje in Mesto. V poglavju Mesto je od leta 2015 v kolesarskem izpitu dvajset vprašanj, petnajst po eno točko in pet po dve točki. Tako je maksimalno število točk na teoretičnem delu izpita 25. Izpit je uspešno opravljen, če učenec doseže vsaj 75 % vseh točk in pravilno reši vsa vprašanja o križišču (dve točki) (vir 3). Praktično usposabljanje se praviloma izmenično prepleta s temami teore- tičnega dela kolesarskega izpita. Če vremenske razmere niso primerne, je sprejemljiv tudi drugačen termin. Za praktično in teoretično usposabljanje je v učnem načrtu odmerjeno enako število ur. Praktično usposabljanje je sestavljeno iz dveh delov: poligona in usposabljanja na javnih površinah (v prometu) (Hrovat 2012). Poligon se izvaja na šolskem igrišču od 5 do 10 ur. Učenci razvijajo sposobnosti vožnje skozi poligon. Nato sledi vožnja po spretnostnem poligonu. Sledi vožnja na prometnem poligonu, kjer se nare- di tudi praktični preizkus kolesarskega izpita, ki traja od ene do dveh ur. Na tem poligonu učenec pokaže znanje v praksi. Za vsako napako dobi 1–2 negativni točki. Nabere lahko do 25 % negativnih točk (Hrovat 2012). Drugi del praktičnega usposabljanja je de- jansko praktični del izpita, ki poteka po dejanskih voznih poteh. Ta poteka tako, da gre na cesto pet otrok naen- krat. Učenci imajo na hrbtni strani Didakta februar-marec 2016 51 pritrjeno črko L, na glavi morajo imeti čelado ter imeti pravilno opremljeno kolo. Učenec, ki izpita ne opravi v dveh ali treh poskusih, z izpitom nadaljuje naslednje leto. KAJ SO UGOTOVILE DOSEDANJE RAZ- ISKAVE? Raziskava učencev 4. razredov (I. Osnovne šole Rogaška Slatina in II. Osnovne šole Rogaška Slatina) jena šte- vilu 90 anketirancev pokazala, da jih 52 (55,7 %) meni, da so dovolj spretni za samostojno vključevanje v promet, 13(16,6 %), da niso dovolj spretni, in 25 (27,7%), da ne vedo, ali so dovolj spretni. Ista raziskava je pokazala, da 28 (80,5 %) deklic uporablja čelado in 27 (50,1 %) vedno. Dečkov, ki nikoli ne uporabljajo čelade, je 10 (17,8 %) in tako tudi ena deklica (2,9 %) Ostali nosijo čelade, če jih opozorijo starši. Avtorica je predvidevala, da je to po- sledica razvojne stopnje dečkov, saj se imajo za bolj sposobne, samozavestne … Prav tako pa je menila, da so pro- blem tudi odrasli, ki ne uporabljajo čelad (Pušnik 2009). Raziskava Osnovne šole bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki (9) je pokazala, da 74 (N = 189) anketirancev ne ve, ali je njihova pot od doma do šole var- na, in 51 anketirancev, da je njihova pot s kolesom varna. V isti raziskavi so predstavili, da 37 % kolesarjev ne uporablja čelade in da jo 25 % upo- rablja občasno. Kar 69 % učencev pa je menilo, da imajo varno opremlje- no kolo. V Občini Šmartno ob Paki ni urejenih kolesarskih stez, vendar lahko kolesarji varno uporabljajo tudi cestišče, namenjeno motoriziranim vozilom, če le uporabljajo varnostno čelado (obvezna do 14. leta) in imajo pravilno opremljeno kolo (Zabukovnik 2010). Iz raziskovalne naloge na populaciji učencev od 4. do 9. razreda (N =171) se jih 73 ne vozi vsak dan, 38 več kot 4-krat na teden, 46 anketirancev od 2- do 4-krat na teden,14 anketirancev pa 1-krat na teden. Na vprašanje, kdaj so se naučili voziti kolo, jih je 76 od- govorilo, da pri manj kot 5. leti, 92 med 5–7 letom, 2 med 8–10 letom, nihče pa ni bil starejši. Učencev, ki so bili v raziskavi brez izpita, je bilo 55 (od tega trije v 7. razredu), vsi ostali anketiranci pa so imeli opravljen kole- sarski izpit. Večina (105) jih je menila, da upoštevajo pravila varne vožnje. Na naključni vprašanje iz kolesarskega izpita o uporabi kolesarske poti je 44 % anketirancev odgovorilo napačno (Dobrajc in drugi 2008). Avtorica diplomskega dela je naredila pregled vzrokov nesreč v Republiki Sloveniji (N=5525) (kolesarjev od leta 2002 do 2010) in ugotovila, da je naj- pogostejši vzrok nesreč neupoštevanje pravil o prednosti (1030) in nepravilna stran/smer vožnje (1582). V tem obdo- bju je bilo 670 nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji v starosti do 13 let in 790 nesreč skolesarji, ki so bili stari od 12 do 17 let (Šumah 2012). MATERIALI IN METODE K sodelovanju so bile povabljene vse šole občin Velenje in Šmartno ob Paki (N = 7). Raziskava je potekala s pomočjo elektronskega vprašalnika (presečno opazovalna raziskava). Ele- ktronski vprašalnik je vseboval test OŠ MPT OŠ AA OŠ bL OŠ LIVADA OŠ ŠALEK OŠ GORICA OŠ GŠ VSI ŠESTI RAZRED DEČKI 25 24 9 33 26 25 30 172 DEKLICE 22 37 21 19 18 29 23 169 SKUPAJ 47 61 30 52 44 54 53 341 SEDMI RAZRED DEČKI 19 29 20 23 26 21 30 168 DEKLICE 28 24 15 12 18 19 23 139 SKUPAJ 47 53 35 35 44 40 53 307 OSMI RAZRED DEČKI 22 23 14 32 16 26 16 149 DEKLICE 27 29 19 19 18 25 35 172 SKUPAJ 49 52 33 51 34 51 51 321 DEVETI RAZRED DEČKI 19 18 15 19 24 24 21 140 DEKLICE 25 31 10 22 13 33 26 160 SKUPAJ 44 49 25 41 37 57 47 300 VSI RAZREDI DEČKI 85 94 58 107 92 96 97 629 DEKLICE 102 121 65 72 67 106 107 640 SKUPAJ 187 215 123 179 159 202 204 1269 Tabela 1: Število učencev po šolah, razredih in spolu v občini Velenje in Šmartno ob Paki v šolskem letu 2015/2016. 52 Didakta februar-marec 2016 znanja o cestnoprometnih predpisih, ki se uporablja za izvedbo teoretičnega dela kolesarskega izpita v 5. razredu osnovne šole. Teoretični del kolesarskega izpit (torej test znanja o cestnoprometnih predpi- sih) je vseboval dvajset vprašanj. Ob- segal je petnajst vprašanj, ki so bila vredna eno točko, in pet vprašanj, ki so bila vredna dve točki. Tako je bilo ma- ksimalno število točk na teoretičnem delu kolesarskega izpita 25. Teoretični del kolesarskega izpitaje uspešno opra- vljen, če je učenec dosegel vsaj 75 % (šest napak) vseh točk in pravilno rešil vse naloge o križiščih, ki so vredne dve točki. V elektronskem vprašalniku so bila vprašanja o spolu, razredu, šoli, uporabi kolesa v vsakdanjem življenju in opravljanem kolesarskem izpitu v petem razredu. Učitelji so učence, ki so sodelovali v moji raziskavi, pospremili v računal- niško učilnico na šoli, kjer so učenci rešili elektronski vprašalnik. Reševanje je potekalo na vseh šolah od oktobra do decembra 2015. Podatki so urejeni, obdelani in gra- fično oblikovaniv programu Excel. Anketa je bila anonimna. Vseh učen- cev v povabljenih šolah je bilo 1269 (Kukovec 2015, Goršk 2015, Juras 2015, Zafošnik Kanduti 2015, Poljanšek-Sivka 2015, Planinc 2015, Lihteneker 2015). REZULTATI Od sedmih povabljenih šol dve nista sodelovali. Sodelovale so naslednje šole: OŠ Miha Pintarja Toleda (OŠ MPT), OŠ Anton Aškerc (OŠ AA), OŠ bratov Letonja(OŠ bL), OŠ Livada (OŠ LIVADA), OŠ Šalek (OŠ ŠALEK). OŠ Gorica (OŠ GORICA) in OŠ Gustav Šilih (OŠ GŠ) pa nista sodelovali. K reševanju teoretičnega dela kolesar- skega izpita je bilo tako povabljenih 863 učencev (tj. vsi učenci šol, ki so se odzvale vabilu). Test je rešilo 637 učencev, kar predstavlja 49,4 % učen- cev vseh šol in 73,8 % od šol, ki so se odzvale vabilu. Največ učencev je teoretični del kolesarskega izpita rešilo na OŠ bratov Letonja, najmanj pa na OŠ Antona Aškerca (Tabela 2). Teoretični del kolesarskega izpita je rešilo 320 deklic (50,2 %) in 317 dečkov (49,8 %) (Graf 1). Graf 1: Spol anketirancev 358 (56,2 %) vseh, ki so reševali teo- retični del kolesarskega izpita, kolo uporablja v vsakodnevnem življenju (Graf 2). Graf 2: Uporaba kolesa v vsakodnevnem življenju za učence, ki so reševali teore- tični del kolesarskega izpita 354 (55,5 %) učencev, ki so reševali teoretični del kolesarskega izpita, upo- rablja kolo v vsakodnevnem življenju in so opravili kolesarski izpit v petem razredu. Štirje anketiranci (0,6 %), ki niso opravili testa znanja, pa kolo vse- eno uporabljajo. 261 (41,0 %) učencev je opravilo kolesarski izpit v petem razredu, pa kolesa vseeno ne upora- blja. 18 (2,9 %) učencev, ki ni opravilo kolesarskega izpita v petem razredu, pa kolesa ne uporablja (Graf 3). Graf 3: Primerjava med opravljenim ko- lesarskim izpitom v petem razredu in vsakodnevno uporabo kolesa 615 (96,5 %) učencev, ki so reševali teoretični del kolesarskega izpita, je v petem razredu opravilo kolesarski izpit (Graf 4). Graf 4: Delež učencev, ki so opravili ko- lesarski izpit v petem razredu Didakta februar-marec 2016 53 RAZRED OŠ MPT OŠ AA OŠ bL OŠ LIVADA OŠ ŠALEK Število (%) učencev Število (%) učencev Število (%) učencev Število (%) učencev Število (%) učencev Skupaj (%) ŠESTI RAZRED DEČKI 22 (88,0 %) 4 (16,7 %) 9 (100,0 %) 31 (93,9 %) 19 (73,1 %) 85 (100,0%) DEKLICE 16 (72,7 %) 10 (27,0 %) 21 (100,0 %) 19 (100,0 %) 18 (100,0%) 84 (100,0%) SKUPAJ 38 (80,9 %) 14 (23,0 %) 30 (100,0 %) 50 (96,2 %) 37 (84,1 %) 169 (100,0%) SEDMI RAZRED DEČKI 14 (73,7 %) 15 (51,7 %) 20 (100,0 %) 12 (52,2 %) 16 (61,5 %) 77 (100,0%) DEKLICE 24 (85,7 %) 13 (54,2 %) 15 (100,0 %) 5 (41,7 %) 14 (77,8 %) 71 (100,0%) SKUPAJ 38 (80,9 %) 28 (52,8 %) 35 (100,0 %) 17 (48,6 %) 30 (68,2 %) 148 (100,0%) OSMI RAZRED DEČKI 20 (90,9 %) 8 (34,8 %) 14 (100,0 %) 31 (96,9 %) 11 (68,8 %) 84 (100,0%) DEKLICE 22 (81,5 %) 12 (41,4 %) 19 (100,0 %) 19 (100,0 %) 16 (88,9 %) 88 (100,0%) SKUPAJ 42 (85,7 %) 20 (38,5 %) 33 (100,0 %) 50 (98,0 %) 27 (79,4 %) 172 (100,0%) DEVETI RAZRED DEČKI 16 (84,2 %) 6 (33,3 %) 15 (100,0 %) 16 (84,2 %) 17 (70,8 %) 70 (100,0 %) DEKLICE 25 (100,0 %) 11 (35,5 %) 10 (100,0 %) 21 (95,5 %) 11 (84,6 %) 78 (100,0 %) SKUPAJ 41 (93,2 %) 17 (34,7 %) 25 (100,0 %) 37 (90,2 %) 28 (75,7 %) 148 (100,0 %) VSI DEČKI 72 (100,0 %) 33 100,0 %) 58 (100,0 %) 90 (100,0 %) 63 (100,0 %) 316 (100,0 %) DEKLICE 87 (100,0 %) 46 (100,0 %) 65 (100,0 %) 64 (100,0 %) 59 (100,0 %) 321 (100,0 %) SKUPAJ 159 (100,0 %) 79 (100,0 %) 123 (100,0 %) 154 (100,0 %) 122 (100,0 %) 637 (100,0 %) Tabela 2: Število in odstotek učencev po posameznih šolah, razredih in po spolu, ki so rešili teoretični del kolesarskega izpita 54 Didakta februar-marec 2016 75 (11,8 %) učencev bi opravilo teore- tični del kolesarskega izpita, če bi ga delali še enkrat (Graf 5). Graf 5: Delež učencev, ki bi opravili teo- retični del kolesarskega izpita Teoretični del kolesarskega izpita bi opravilo 75 (11,8 %) anketirancev, od tega 41 deklic (12,8 %) in 34 dečkov (10,7 %) (Graf 6). Graf 6: Delež učencev, ki bi opravili teo- retični del kolesarskega izpita Največ učencev, ki bi opravili teoretič- ni del kolesarskega izpita, prihaja iz šestega razreda (Graf 7). Graf 7: Odstotek učencev, ki bi opravili teoretični del kolesarskega izpita Teoretični del kolesarski izpita bi v največjem deležu opravile deklice v šestem razredu, v devetem razredu pa so dečki od deklic boljši v teoretičnem delu kolesarskega izpita (Graf 8). Graf 8: Delež učencev po spolu in razre- dih, ki bi opravili teoretični del kolesar- skega izpita RAZPRAVA Večina anketirancev (11,8 %) teore- tičnega dela kolesarskega izpita ne bi opravila, če bi ga opravljala še enkrat. Verjetno zato, ker snovi, ki je bila preverjana v teoretičnem delu kolesarskega izpita, niso utrjevali in so jo pozabili. Glede na to, da jih več kot polovica (Graf 2) uporablja kolo vsakodnevno, je pomembno, da po- znajo prometna pravila, saj v naspro- tnem primeru ogrožajo svoje življenje in tudi življenje drugih udeležencev cestnega prometa. Največ učencev je sodelovalo z OŠ bra- tov Letonja, najmanj učencev pa je anketo rešilo na OŠ Antona Aškerca (Tabela 2). Velika večina anketirancev je opravila kolesarski izpit v petem razredu, le malo pa ga ni naredilo (Graf 4). Rezultati so pokazali, da bi deklice v šestem razredu kolesarski izpit opravi- le v večjem številu, v devetem razredu pa so se dečki odrezali bolje. Zanimivo je, da učenci devetega razreda teore- tičnega dela kolesarskega izpita niso opravili najslabše, pač pa so to bili učenci osmih razredov (Graf 7, Graf 8). Glede na raziskovalno nalogo (Do- brajc in drugi 2008), kjer navajajo, da bi 44 % anketirancev (od 4. do 9. razreda) napačno odgovorilo na na- ključno izbrano vprašanje iz znanja prometnih predpisov, je zanimivo, da je ta delež pri teoretičnem delu kolesarskega izpita veliko nižji (Graf 4). Gotovo bi bil ta delež višji, če bi po- dobno kot v raziskavi (Dobrajc in drugi 2008), odgovarjali le na eno vprašanje. V mojem primeru je teža raziskave večja, saj so anketiranci odgovarjali na vprašanja, ki bi jih lahko dobili na teoretičnem delu kolesarskega izpita, če bi ga ponovno opravljali. Vprašanja so bila izbrana in ovrednotena na isti način, kot jih opravijo učenci v petem razredu od 1. 9. 2015, ko opravljajo del kolesarskega izpita. Z nalogo so doseženi vsi cilji, vendar pa niso potrjene vse hipoteze. Prve hipoteze je ovržena, saj bi kolesar- ski izpit opravilo le 11,8 % anketiran- cev (Graf 8). Rezultat me je presene- tljiv, glede na delež učencev (96,5 %), ki so opravili kolesarski izpit v petem razredu (Graf 4), saj bi jih zelo malo naredilo teoretični del kolesarskega izpita. Ta pa je pogoj za opravljanje praktičnega dela kolesarskega izpita. Druga (Graf 7) hipoteza je potrjena, saj so najbolje opravili teoretični del kolesarskega izpita učenci 6. razredov. To je posledica dejstva, da so učenci Didakta februar-marec 2016 55 opravili kolesarski izpit eno leto prej. Tretja hipotezo je prav tako potrjena, saj je več kot 56,2 % (Graf 2) učen- cev odgovorilo, da kolo uporabljajo vsakodnevno. Predlogi učencem so, da naj večkrat ponovijo reševanje teoretičnega dela kolesarskega izpita. S tem namreč utrjujemo znanjecestnoprometnih predpisov, ki pa ga potrebujemo vsa- kodnevno.Slabosti raziskave so, da pri raziskovalni nalogi niso sodelovale vse šole občine Velenje in tako v raziskavo niso bili zajeti učenci vseh šol, da vsi anketiranci morda niso imeli časa, da bi premislili in označili pravi odgovor, ter učenci morda niso reševali premi- šljeno, ampak so naključno označevali odgovore. Prednost raziskave je, da je dovolj velik vzorec (malo manj kot polovica vseh učencev v obeh obči- nah), da veljajo za vse učence v Šaleški dolini. ZAKLJUČEK Raziskava je pokazala, da večina učen- cev ne pozna cestnoprometnih pravil. To za varnost v prometu ni dobro, saj lahko pride do prometne nesreče za- radi neupoštevanja pravil. Učenci bi morali ponoviti pravila v prometu; pri pouku ali sami doma. Literatura Dobrajc Katja, Smeh Anika, Steblov- nik Kaja (2008) Kolesarji – najšibkejši člen. Raziskovalna naloga. Mladi za Celje. Kuclar Helga (2003) S kolesom v pro- met. Avto-moto zveza Slovenije, Ljubljana. Pušnik Stevanka (2009) Po korakih do znanja za samostojno vključevanje učencev kolesarjev v promet. Diplom- sko delo. Univerza v Mariboru, Pe- dagoška fakulteta, Maribor. Hrovat Melita (2012) Primerjalna ana- liza izdelave kolesarskega izpita med podeželskimi in mestnimi šolami v severovzhodnem delu Slovenije. Mari- bor: Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru. Zabukovnik Janja (2012) Kako si želim priti v osnovno šolo in kako varna je moja pot? Raziskovalna naloga. Osnovna šola bratov Letonja Šmar- tno ob Paki. Šmartno ob Paki. Šumah Darinka (2012) Varnost kolesar- jev v RS. Maribor: Fakulteta za var- nostne vede, Univerza v Mariboru. Kukovec Sebastjan (2015) Publikacija o organizaciji in delu šole v šolskem letu 2015/2016. Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda Velenje, Velenje. Dostopno na http://www.mpt-ve- lenje.si/, 15. 9. 2015. Gorišek Zdenko (2015) Letni delovni načrt šole 2015/2016. Osnovna šola Antona Aškerca Velenje, Velenje. Dostopno na http://www.o-aavele- nje.ce.edus.si/, 15. 9. 2015. Juras Bojan (2015) Vodnik za šolsko leto 2015/2016. Osnovna šola bratov Le- tonja Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki. Dostopno na http://www. ossmartno.si/, 15. 9. 2015. Poljanšek-Sivka Irena (2015) Publikacija za šolsko leto 2015/2016. Osnovna šola Šalek Velenje, Velenje. Dosto- pno na http://os-salek-velenje.splet. arnes.si/, 15. 9. 2015. Planinc Ivan (2015) Dobro je vedeti – pu- blikacija Osnovne šole Gorica Velenje, šolsko leto 2015/2016. Osnovna šola Gorica Velenje, Velenje. Dostopno na http://www.osgorica-velenje.si/, 15. 9. 2015. Lihteneker Lidija (2015) Publikacija - šolsko leto 2015/2016. Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje, Velenje. Do- stopno na http://vojko3.wix.com/ os-gustava-siliha, 15. 9. 2015. Zafošnik Kanduti Tatjana (2015) Pu- blikacija za šolsko leto 2015/2016. Osnovna šola Livada Velenje, Ve- lenje. Dostopno na http://www. os-livada.si/, 15. 9. 2015. Viri Vir 1: Zakon o varnosti v cestnem pro- metu. 2008. Ur. l. 56/2008 Vir 4: https://promet.kolesar.info/ sim/,15. 4. 2015. Vir 3: http://podpora.sio.si/wp-con- tent/uploads/sites/7/2015/04/na- vodila_kolesarki_posodobitev_no- vember2015.pdf, 21. 12. 2015. Vir 2: https://podpora.sio.si/kolesar/, 15. 9. 2015.