Ljubljana, torek 26. marca 1929
Cena 2 Din
NMOUM niii mMetao 25 Dfa. H
Inozemstvo 40 Din.
Urednlitvo«
I|MW1m». Kmfttovm sftca S. Tefefon Mer.
31 33. 3133, 3124, 3125 ta 3126. Maribor: Aleksandrov* oesta 13. Te leto« it. 440.
cm«: Koceoovt al. >. Teteto« Ji ©v. 190. BokopM m m vr»6ajo. - Ogfas po tarifo.
UpravaHtvoi UuMlaoa. Ptctcrnova rt. U Telefoa 4». 1122, 3123, 1124. 312S, 312« iaseratni oddelek: UuhUaoa. Preierao<v
obča 4. Telefon k. 2492. Podružnica Maribor i Aleksandro** e*«
it. 13 Telefon it 456 Pod rafale* Celje: Kooecova rilca tt 3
Telefoa it. 190 Računi pri pnit tek tav&ti h. Unbtjaas it. 11.842. Praha Cisto 78.180; Wle» Mr. 105.241.
Schleglovemu morilcu na sledi?
Senzacijonalna aretacija v Novem Sadu - Močne indi-cije proti upravniku „Vidovdana"
Zeppelin" nad Vatikansko državo
Nad Rimom je metal letake v nemških narodnih barvah — Ogromno zanimanje za nemško zračno ladjo v Italiji
Rim. 25. marca, s. Nemška zračna ladja »Zeppelin«. ki je včeraj zvečer odplula iz Friedrichshafna ter v teku noči preletela Francijo, je zaradi manj ugodnega vremena nad ligursko obalo spremenila svojo prvotno določeno pot. Mesto da bi letela preko Milana in Genove, se je obrnila proti Korsiki in na Tirensko morje. Okoli 15 ure je »Zeppelin« prispel nad Rim Krožil ie nad četrt ure nad mestom. Po vseh cestah in ulicah so se nabrale velike množice ljudi, ki so zelo nizko plavajočo ladjo navdušeno pozdravljale.
»Zeppelin« je preletel tudi vatikansko državo, kjer so ga z vseh oken in balkonov opazovale velike množice radovednežev. Med poletom nad Rimom in palačo Chigi. sedežem zunanjega ministrstva. je vrgel »Zeppelin« poslanico v nemških državnih barvah na zemljo Takoj se je dvignila eskadra italijanskih lovskih letal, ki ga je obkrožil* ter ga spremljala nekaj časa v smeri proti jugu. Ob 17 je krožil »Grof Zeppelin« nad Napoljem ter se nato oddaljil v južni smeri.
Milijoni Francozov ob krsti maršala Focha
Manom velikega vojaka se je poklonilo doslej preko 2 milijona
oteb — V nedeljo zvečer je izbruhnila med množico panika,
tekom katere je bi?o več žrtev
Pariz, 25. marca. d. Pred krsto maršala Focha se vrste nepregledne množice, hoteč se pokloniti zmagovalcu v
svetovni vojni. V nedeljo in v ponedeljek je noč in dan trajalo defiliranje naroda pod slavolokom zinage. Po dosedanjih cenitvah se je pokojniku poklonilo doslej okoli 2 milijona ijudi. Policija. ki ji pomaga pri delu republikanska garda, le s težavo vzdržuje red. Vendar kljub vsem naporom ne more preprečiti gnečo, ki nastaja od časa do časa med množicami. V nedeljo zvečer je bil pritisk ljudstva tako silovit, da je nastal mestoma uprav paničen položaj. Več oseb te pri tem Dalo na tla in so jih pritiskajoče množice opasno pohodile. Neki 62 letni mož ie na dobljenih poškodbah umrl, preko 30 oseb pa so
prepeljali v bolnico Policija je varnost« ne odredbe zato še pomnožila, da je vsako panično gnečo onemogočila.
Krsto s pokojnikom bodo danes ob 23. uri prenesli v cerkev Notre Dame, odkoder se bo do žalni službi božji vršil pogreb v Invalidski dom.
Pariz, 25. marca. g. Pogreb maršala Focha bo imel popolnoma medzavezniški značaj. Tekom današnjega dneva so prispele v Pa« riz številne inozemske delegacije Zvečer je prispel kot zastopnik angleškega kralja vvaleškš princ. Z ozirom na včerajšnje ob» žalovanja vredne dogodke, ki jih je pripi« sati nepričakovanemu navalu občinstva in so zahtevali poleg smrtne žrtve do 150 ra« njencev, so oblasti uvedle obširne Tere, d» do sličnih dogodkov ne bo več prišlo.
Rezultati plebiscita za fašistični režim v Italiji
Za režim se je izjavilo preko 8 milijonov volilcev — Katoliška duhovščina je odlično pripomogla k sijajnem uspehu
Ljubljana, 25. marca.
Včeraj so se v Italiji vršile volitve za novi fašistični parlament. Udeležba je bila ogromna, ravno tako pa je ogromno število za iašistično listo oddanih glasov. Glasovnice z »ne« so v milijonskem morju profašističnih glasov le redke drobne kapljice.
Glasovanje, ki se je včeraj vršilo v Italiji, je po volji voditelja Mussoiinija proglašeno za plebescit. Ta označba je gotovo pravilnejša nego ime volitve. Značaj volitev je. da se volilcu v volilni borbi predstavijo kandidati s svojimi raznimi programi in da je volilcu na razpolago ali izbere tega ali onega. Pri včerajšnjem glasovanju pa ni šlo za izbero med raznimi kandidati, temveč je šlo za odločitev naroda, ali odobrava od Velikega fašističnega sveta odobreno sestavo novega parlamenta aH ne. Značaj glasovanja ie torei bližji plebiscitu nego volitvam. Gre za plebiscit sui generis. ki se razlikuje od normalnega plebiscita v tem. da ie bila zaradi posebnega značaja sestave novega parlamenta pripuščena le pozitivna, ne pa tudi negativna agitacija in da bi eventualni neugodni izid ne po-meni'1 odklonitve sistema, temveč le revizijo sestave kandidatne liste.
Novi fašistični parlamnt bo sestojal h 400 poslancev. Njegova definitivna sestava je dejansko že izvršena s tem, da je Veliki fašistični svet iz 1000 imen. ki so jih predložile obstoječe fašistične zveze, izbral 400 poslancev. Ta definitivna lista je bila včeraj predložena italijanskim volikem (vsak moški Italijan je volilec z 21 leti, povrh pa še oni. ki so najmanj 18 let stari, a že družinski očetje in člani sindikatov ali pa večji davkoplačevalci), ki so na posebnih glasovnicah odgovorili na vprašanje: Ali odobravate od Vel. fašističnega sveta setavljeno listo poslancev?« z »da« ali »ne«. Vsa država ie tvorila en sam volilni okraj, druge, nego fašistične liste v smislu plebiscitarnega značaja cele procedure ni bilo. Udeležiti se volitev se je smatralo za prvo državljansko dolžnost in kakšen pomen se je tej dolžnosti pripisovalo, ie raz-videti iz milanskega poziva, ki progla-Sa abstinenco za veleizdajo.
Mussolini je včerajšnjemu glasovanju dal že z imenom »plebiscit« poseben pomen. Slo je za to. da narod v svoji večini odobri fašistični sistem ureditve države ter da dobi novi red v Italiji sankcijo narodne volje. Gre za potrdilo »ideji, ne osebam«, je rekel Mussolini.
S korporativno zbornico je dovršena v glavnem vsa državna struktura, ki jo fašizem v Italiji postopoma gradi. Proti enakosti državljanov, kakor jo razumeva demokracija, fašizem zavestno stavi neenako vrednost dela in pomena posameznikov za državo in narod. Na mesto parlamenta političnega značaja, prihaja paiilaraent. ki ga režim sam oblikuje strogo po razmerju narodne strukture važnosti in koristi dela posameznih slojev za skupnost. Poslanci so predstavniki organizirani stanov in slojev naroda, katerih interesi se tako v najvišji reprezentaciji naroda spravljajo v medsebojni sklad Ta princio sicer tokrat še ni do zadnje konsekvence izveden. Mussolini ie bi! mnenja, da je treba zaradi kontinuitete zakonodajnega dela prevzeti del poslancev razpu-ščenega parlamenta. To se ie zgodilo in so zaradi tega nekatere stanovske organizaciie (gre seveda izključno za fašistične sindikate) dobile manj. nego bi jim sicer pripadalo. Razen tega je bilo treba gledati, da je na listi poslancev v pretežni večini oni fašistični element ki se je že izkazal v borbi in delu. Lista prve fašistične korporativne zbornice je torej kompromisna.
Iz vsega zgoraj povedanega je tudi razvidno, zakaj ie bilo nepripustno. -bi pri volitvah mogle biti upoštevane tudi narodne manjšine. Poedinec pripadnik neitalijanskega naroda je prišel v poštev le kot pripadnik svojega stanu skupaj z ostalimi italijanskimi državljani italijanske narodnosti. Imel je kot tak enako pravico se izreči z »da« ali »ne«, a tudi enako dolžnost priti k glasovanju. Zato vidimo, da je bila volilna udeležba v slovenskih, hrvatskih in nemških krajih ravno tako velika, kakor drugod.
Posebej le treba še omeniti, da so se nedeljske volitve v Italiji vršile tudi v znamenju sporazuma med Vatikanom in Kvirinalom. Duhovništvo. od kardinalov do žimnikov je skupaj s člani cerkvenih organizacij manifestiralo svoje veselje nad Lateransko pogodbo z naravnost korporativno udeležbo pri glasovanju.
V Italiji vlada danes veliko odušev-ljenje. Listi povdarjaio Domen izvršenega plebiscita ter ueotavliaio. da je sedaj fašistični sistem definifivno utrjen »per la volonta della nazione«.
Imentovarne v generalni direkciji carin
Beograd. 25. marca d. Za načelnika v generalni direkciji carin ie imenovan in-snektor dr. Slobodan CManovič.
Beograd. 25. marca p. Policija je aretirala Bogoljuba Rapajiča, šefa administracije l:sta »Vidovdan« in sicer na zahtevo zagrebške policfie. Osumljen je, da je zapleten v umor Tonija Schlegla v Zagrebu. O priliki preiskave na Ra-pajičevem stanovanju v Novem Sadu so našli suknjo, na kateri manjkajo tri.!e gumb'. KaW znano, je šoJer avtomobila, s katerim se je voz»l Ton; Schlegel v petek zvečer domov, izpovedal, da so manjkali na suknji človeka, ki ie streljal na pokoj. Schlegla trije gumbi. Obenem se je ugotovilo, da ie bil BogoMub Ra-pajič za časa atentata v Zagrebu. Za svoj a!!bi navaja aretirani Rapaj'<5. da se le mudil v Zagrebu pri svojih prijateljih. Podrobnost! preiskave proti Rapaj'ču še niso znane.
Potek preiskave v Zagrebu
Zagreb, 25. marca. r. Preiskavo o umoru Tonija Schlegla nadaljuje zagrebška policija s polno paro Ves policijski aparat je na no gah že od prvega trenutka po izvršenem zločinu. Preiskava se vodi v več smereh na podlagi indicijev. ki so na razpolago. Od trenutka, ko je bilo objavljeno, da je razpisana nagrada 200.000 Din 70 izsleditev zločincev, dobiva policija neprestano pisma, večinoma anonimna; pisma pa ne prinašajo nobenih konkretnih podrobnosti, ki bi m osla pomoči preiskavi k uspehu. Pisci teh pisem navajajo večinoma samo svoje kombinacije ter sklepe, iz katerih vrst bi mogli izvirati atentatorji.
Zasliševanja se na policiji vodijo neprestano podnevi in ponoči. Izvršene so bile mnogoštevilne aretacije, zlasti omladincev. ki so bili prej člani hrvatske omladinske organizacije. V splošnem se more reči o preiskavi samo toliko, da se vodi deloma pod domnevo, da je bil atentat zasebnega značaja, bolj pa pod domnevo, da gre za političen zločin. Policija je izdala tudi nalog, n?j se aretirajo tudi vsi vplivnejši komunisti.
Izmed prijav, ki jih je prejela policija, je najzanimivejša prijava Stjepana Košca. lastnika mlekarne na Prilazu št. 17. ki je izjavil, da sta zadnje tri dni pred umorom prihajala v njegovo trgovino dva človeka običajno proti večeru. Eden izmed njiju je bil majhne postave, sub in podolgastega obraza, kratko prirezanih brk. 7, belim klobukom in oblečen v kratke jahalne hlače ter turistovske nogavice. Naročal je po eno ali dve čaši mleka. Drugi običajno ni ničesar naročil in podrobnega njegovega opisa
lastnik mlekarne ne more dati, ker ga ni natančneje opazoval. Ve edino, da je nekoliko manjši od prvega ter okroglega obraza. Popil navadno ni ničesar, temveč je neprestano gledal *ka:i okno na ulico. V petek zvečer, ko fe bil izvršen atentat, sta ob 6. ponovno prišla v mlekarno. Večji je popil 6 čaš mleka, mlajši pa ni vzel ničesar, temveč je, kakor običajno, gledal skozi okno na ulico. Ob 7. sta oba odšla. Policija skuša ugotoviti točno identiteto obeh, doslej pa ji to še ni uspelo.
Več policijskih uradnikov ie neprestano zaposlenih z zasliševanjem aretiranih oseb. ki pa vse odločno taie. da bi bile z zločinom v kakršnikoli zvezi ter doprinašaio dokaze za alibi. O raznih ukreDih policjie se v interesu preiskave seveda ne izdajajo nobene podrobne informacije. Vsa znamenja pa priča io da Ie bil atentat izredno spretno organiziran in da ne bo lahko priti na sled zločincem. Zato ie bila razpisana tudi izredno visoka nagrada.
Današnii ».lutarnii list« poroča. da ie bilo v sobotni noči aretiranih 24 oseb. o katerih se ie domnevalo, da imaio morda kake zveze z umorom pokoineea Schlegla. Kakor poročalo »Novosti« ie notranie mini-nistrstvo nagrado 200.000 Din za izsleditev zločincev že poslalo zagrebški ooliciii. »Novosti« dalie poročaio. da se policija zanima zlasti za osebe, ki so se v zadniem času mudile v Zagreb brez iasneea namena njihovega bivania. nadal!e za osebe, ki so po atentatu izginile iz Zaereba.
Kondolacije
Zagreb. 25. marca. n. Povodom smrtir Tonija Schlegla je došlo v Zagreb sorodnikom in uredništvu »Novosti* nešteto sožalnih izjav. Med drugimi so izrazili svoje eožalje minister dvora Jeftič, minister ver dr. Alau-povič, minister narodnega sdravja dr. Krulj. uredništva vseh beograjskih in pokrajinskih listov, minister prosvete Maksimovič, minister pravde Srskič, naš dunaiski poslanik Milojevič. jugoslovanske kolonije na Dunaju, v Badgasteinu, Gradcu in drugod, dr. Lttjo Vojnovič in drugi.
Aretacija dveh sumljivih oseb
K?rlovac, 25. marca n. Danes sta doSla semkaj dva individua. ki sta si naiela avtomobil. Ker sta se šoferiu zdela sumljiva in nista povedala smeri, kam se hočeta peljati iz Karlovca iu ie enostavno zapeljal pred magistrat ter obvesti! polici io o njunem prihodu v mnenju. da sta zasledovana morilca Toniia Schlegla. Tu'ca sta bila na po-licii zaslišana, o izidu preiskave ua še niso znane podrobnosti.
Rim, 25. marca s. Izid včerajšnjih plebiscitnih volitev v Italiji kaže-naslednje številke: Volilnih upravičencev je bilo 9 milijonov 650.570- volilo je 8,650.740 volilcev. Volilna udeležba je znašala torej 89.63 odstotkov. Z »da« je odgovorilo 8.506.576 volilcev, z »ne« pa 136.198 volilcev. Neveljavnih glasov pa je bilo oddanih 6824. Z nekaterih volišč še niso znani končnovs-Ijavni rezultati. Za režim izredno ugoden izid plebiscitnih volitev so sprejeli v Vatikanu z živahnim zadoščenjem in velikim veseljem, ker smatra kurija izid voiit-iv brez ozira na notranjepolitični položaj za navdušeno odobravanje lateranskih nogodb in s tem tudi sprave med cerkvijo :n državo- Katoliška duhovščina je močno pripomogla k temu izidu, ker je vsa od kardinalov do zadnjega pomožnega duhovnika strnjena odSla na volišče.
V volilnih okrajih novih Drovinc so bili rezultati naslednji:
London. 25. marca. s. Kakor znano, je v petek zvečer obalna zaščitna ladja >Alat>a-ma< potopila ob louisijanski obali angleški parnik »Imalonec. Parnik je bil osumljen da je tihotapil alkoholne pijače. Kakor se zdi, bo povzročil ta dogodek težavne diplomatske zapletljaje. Včeraj je dal poveljnik obalne zaščitne službe zastopnikom časopisja izjavo, da je prejel od »Alabame« poro čilo o potopitvi parnika »Imalonec. ki je žp tri leta vršil tihotapstvo z alkoholom En mož posadke je bil ubit ob obstreljevanju ladje s topovi Ko je prejel angleški |josla nik iz Londona vsa potrebna navodila, naj zaprosi za pojasnilo o dogodku, so mu sporočili, da niti državni departement, niti za kladni urad ni bil oficijelno obveščen o tem dogodku in da mora zaradi tega Amerika odkloniti vsako pojasnilo in vse angleške pritožbe. To postopanje je zelo iznenadilo in daje sumiti, da hočejo ameriške oblasti najti pretvezo in čas. da bi sporazumno s
Gradec, 25. marca d. Že dolgo časa sem postaja razmerje med nemšidmi nacionalnimi boinimi organizacijami in socialdemokratskimi delavskimi masami skrajno napeto. Čuti ie ponovno o man:š'h spopadih med obema grupama pri raznih nj;hovih prireditvah Vsi ti spopadi pa so se še dokaj srečno končali in so odnesli iz niih eni, ka'kor drugi le par bunk in razbitih nosov. Danes pa so se odigTali pred vratmi Gradca, v tri kilometre oddaljenem delavskem kraju Andritz, krvavi dogodki, ki bodo gotovo doprinesli k končnemu razči-ščen.iu sedaj nevzdržnega stania.
Zjutraj so priredili člani nacionalistične bojne organizacije Heimwehr. propagandni zbor Iti pohod v trg Gratkom. Po zboru so se vračali, kakih 1000 mož po številu v sklenjenih formacijah proti Gradcu. Spotoma so fe posamezne grupe delavcev demonstrirale proti njim ter protestirale proti njihovemn pohodu. Prišlo ie do ponov-
Trst: 46.036 volilcev. 45.022 da. 954 c«. 60 glasov neveliavnih.
Buzet: 2422 vpisanih. 1932 volilcev 1920 da. 3 ne. ostali neveliavni.
Dekani: 1731 vpisanih: 1695 volilcev. 1645 da.
Herpelje: 688 vpisanih: 594 volilcev 594 da.
Koper: 2295 vpisaifih: 2252 volilcev. 2245 da 7 ne.
Buie: 2013 vpisanih. 1867 volilcev. 186? da. 5 ne.
Postojna: 1526 vpisanih. 1434 volilcev. 1356 da. 9 ne. ostali neveliavni.
Vrtojba: 800 vpisanih 725 volilcev. 720 da 5 ne.
Zader in Lastovo: 2759 vpisanih. 2722 volilcev 2722 da.
Pazin mesto? 707 vpisanih. 646 volilcev. 641 da. 5 ne.
poveljnikom ladje naslikale dogodek tako, da bi ga lahko pri drugem obisku angleškega poslanika sporočile v enotni obliki. Uradniki državnega departementa smatrajo ta dogodek za zelo resen.
New Orleans. 25 marca, g Posadka potop ljene angleške tihotapske ladje je bila odvedena v New Orleans Poveljnik ladje je pri zaslišanju izjavil, da je naložil alkoholne pijače po nalogu svoje tvrdke iz Vlont Reala za neko luko v mehiškem zalivu. Obalne zaščitne ladje so ga baje dva dni zasledovale, vendar ni hotel ustaviti svojega parnika. ker je menil, da ni več v ame riških teritorijalnib vodah Moštvo je poska-kalo s krova, ko so pričeli zasledovalci streljati in je bilo ujeto, razen enega, ki je bil ubit pri prvih strelih. V glavnem stanu ameriške obalne zaščite v VVashingtonu izjavljajo, da je bila potopitev v skladu a določbami mednarodnega prava.
nih spopadov pri čemer ie letelo kamenje in padale bat'ne. V bližini Andritza pa ie pri letela po zatrdilu Heimvvehrovcev med njih vrste iz rudniške restavraciie toča kamenja. Zaradi tJga so navalili na restavracijo in se spopadli z v niei nahajaiočimi de-lavci. ki so se seveda branili Vnel se je krvav pretep V kratkem času ie bila restavracija čisto demolirana in pet oseb težko ranienih Med njimi tudi neka ženska, kateri ie izbil kamen devet zob. Na pomoč prihitela policija ie imela samo Se priliko konstatirati stanie demolirane re. sfavradje. Spopad sam na ie vzbudi! v Gradcu največjo senzacijo ter vlada oso-bito v delavskih krogih silno razburjenje.
Dve včerajšnji nogometni tekmi
Zagreb. 25 marca Concordia ie danes porazila HaSka s 3:1 (2:1). splitski Haidu* pa ie na domačih tleli odpravil Saška s 4:0 (2:0>
Prvi dan razprave proti Milana Gerocu
Česa je Geroč obtožen - Večinoma nedoločne izpovedi
prvih zaslišanih prič
Kruševac. 25. marca p. Danes se je pričel pred tukajšnjim porotnim sodiščem proces proti žandarmerijskemu podpolkovniku Milanu Geroču, ki je obtožen krvopre-litja. ubijanja, požigov in tatvin za časa avstrijske okupacije Srbije, posebno pa v času tako zvane topliške pobune. pri kateri je bilo od avstrijskih oblasti pobitih okrog 2000 srbskih državljanov. Za proces vlada
v	vseh krogih velike zanimanje ne samo zaradi tega, ker se nanaša proces na dobo. ko ie bil obtoženi v službi avstrijske armade. marveč zlasti fe zaradi tec;a. ker ie to prvi primer, da se pred sodiščem razpravlja o dogodkih, ki so se odigravali za časa sovražne okupacije.
Preiskava je bila zelo obširna; zaslišanih je bilo več sto prič. predlaganih od obtožbe in obrambe. Rezultat je bil, da je bilo mnogo očitkov ovrženih že v preiskavi. Državno pravdništvo je končno obtožilo podpolkovnika Geroča naslednjih dejanj, ki da jih j> zagrešil kol bivši avstrijski orožniški oficir za časa okupacije:
1.)	da je dal marca 1917 brez sodnega postopanja ustreliti v Starem selu tri seljake;
2.)	da je odredil svojim podrejenim plenjenje in požiganje;
3.)	da je naročil svojim podrejenim po topliški ustaji, naj v Livadu ubijejo več se-ljakov;
4.)	da je izdal enak nalog v selu Paljev-
štici;
5.)	da je poleg običajnih rekvizirij naročil podrejenim, naj odvzamejo prebivalstvu tudi druge predmete.
Obtožnica navaja, da so inkriminirana dejanja dokazana po izpovedbah prič ter obtožuje podpolkovnika Geroča po §§ 229. in 230. kaz. zak.
Za razpravo vlada veliko zanimanje zlasti med prebivalstvom onih kraiev, kjer so se odigravali inkriminirani zločini. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. Obtoženca brani pet odvetnikov iz Zagreba. Beograda in Kruševca. Navzočih |e bilo tudi mnogo .novinarjev iz Reosrada in Zagreba
Po običajnih formalnostih je bila najprej prečitana obtožnica, nakar so bili pred vsem zaslišani trije seljaki, ki nastopajo kot sotožitelji. Seljak Vujičič iz sela Li* vadja, obtožuje podpolkovnika Geroča, da je izdal povelje, naj ubijejo vojaki njego« vo mater in njegovega brata. Ni pa mogei točno navesti, ali je bil dotični oficir, ki je izdal to povelje, baš Geroč sam. Izjavil je, da mu je to končno vseeno, naj pač tudi on izkusi to, kar so morali prestati niego*
vi	sorodniki Drugi je bil zaslišan Radojko Maksimovič. ki so mu avstrijski vojaki ubi« !i brata in mater Tudi on ne more izrecno obtožiti Geroča. ve le. da je bil to neki avstrijski oficir Tretji je neki Vujič. ki so mu ašvabi« umorili brata in mater.
Nato je bil zaslišan Geroč sam V dalj« šem govoru je orisal svoj takratni položaj kot avstrijski oficir, ki je bil kot vojak dolžan pokorščino predpostavljenim Izrec« no izjavlja, da ni nikdar osebno sodeloval pri umorih ki mu jih očita io. marveč je le izvrševal sprejeta povelia. Kar pa se spe» cijelno tiče umorov r>o tonl;ški vstaii, doka> zuje. da takrat sploh ni bil v shižbi v Sr» bi ji, marveč se ie mudil v Saraievu in po» zneie v Beogradu, od koder je bil 5e le 16. marca poslan v Kruševac.
Tekom na daljne razprave ie bilo zašli« šan:h okro? 10 prič. ki večinoma slikajo početje avstrijskih okrnacijskih oblasti, a nobena ne moTe reči, da ie bil baš Geroč oni oficir, ki ie izdal povelia za razne po« hode. Nekatere nriče se samo snominjajo. da ie nekemu oficirju b'1o ime Milan, ka* kor Geroču. Le priča Oi'njen Krstič se st>o» m;nia. da ie Geroč d<d novelie. naj voiaki strelko na seliake.	iznove neki Mi«
lan Dobrovoliac iz Rrda*a. da je bilo ofi* ciriu. ki ie povelieva' tamošmiim avstriv =kim oddelkom, ime Milan. Zadnia priča Svetozar Simič trdi. da pozna Geroča. ki je koncem marca poveljeval avstrijskemu ororniškemu oddelku Ne more pa reči. da je baš on zakrivil očiHna deiania Razpra« va je bila pozno ' opoldne prekinjena
Vrhovni zakonodajni svet
Beograd, 25. marca. p. O današnji seji Vrhovnega zakonodajnega sveta je bil iz« dan naslednji komunike:
»Vrhovni zakonodajni svet je imel danes od 15.30 do 18.30 svojo sejo. Na zahtevo finančnega ministra ie bila razprava o spre« membi člena 101. invalidskega zakona od« godena. Nadaljevala in zaključena je bila razprava zakona o poslovnem redu Držav« nega sveta in upravnih sodišč. Prihodnja seja je sklicana za 4. aprila.«
Kakor je izvedel vaš dopisnik na mero« dajnem mestu, je bil zakon o poslovnem redu Državnega sveta spremenjen v toli« ko, da bodo seje še nadaije javne in do« stopne zlasti za prizadetega interesenta in njegovega odvetnika. Po prvotnem načrtu je bilo nameravano ukiniti javnost razprav Državnega sveta in jih splošno proglasiti tajno.
Sožalje ministrskega predsednika ob smrti generala Sarraiia
Beograd, 25. marca p. Povodom smrti fcranco-%keea generala Sarraiia j« poslal ministrski predsednik general Pera Zivkovič v svojem in v imenu odsotnega vojnega ministra generala Hadžifia sožalne bncojavke rodbini pokojnika te francoskemu vojnemu ministru
Grozeča napetost med Anglijo in Ameriko
Ameriška stražna ladja je potopila angleški tihotapski parnik. Ameriška vlada je odklonila pojasnila o dogodku
Krvavi izgredi avstrijskih nacionalistov
Snooadi med Heimwehrovc! in delavci v bližini Gradca — Hehnwehrovci razbili neko restavracijo in težko ranili več
delavcev
Torelr, 26. m. 1929
Veličasten pogreb Tonija Schlegla
Kraljeva počastitev odličnega novinarja — Udeležba ministrov in generalov — Schleglova oporoka
Nato se je razvrstil pogrebni sprevod, ▼ katerem so korakali zastopniki raznih oblasti, stanov, društev, novinarji, osobje Jugoštampe in drugi. Kraljev venec so nosili štirje podčastniki. Pri grobu se j« škofijski administrator dr. Popp ponovno poslovil od pokojnika, v imenu prijateljev in tovarišev pokojnika je govoril publicist Milan Marja-novič, v imenu osobja Jugoštampe pa dr. Josip Košutič.
Ogromna udeležba pri pogrebu je bila dokaz, kolik ugled je pokojni užival v vsej Jugoslovenski javnosti.
Popoldne se je vršila žalna seja ravnateljstva Jugoslovenske štampe d. d., na kateri je bila prečitana pokojnikova oporoka. Delnice Jugoštampe je pokojni Schlegel zapustil v enakih delih svojemu bratu Josipu Schleglu, mladoletnemu nečaku Deanu, sinu nedavno umrlega Henrika Schlegla, ter svojima sodelavcema v podjetju direktorjema Milanu Divjaku in Avgustu Scholtzu. vsem pod pogojem, da osatnejo delnice trajno v rokah ljudi, ki bodo skrbeli za nadaljnji razvoj podjetja. V zvezi z določbami oporoke, so bili na včerajšnji seji ravnateljstva izvoljeni Milan Divjak in Avgust Scholtz za generalna direktorja, Josip Schlegel pa za direktorja Jugoslovenske štampe. Za direktorja dnevnika »Novosti« je bil imenovan dosedanji glavni urednik Slavo Jutriša. Predsedništvo Jugoštampe je prevzel dosedanji podpredsednik dr. Roko Jokovid.
Zagreb, 25. marca. r. Pogreb umorjene* ga Tonija Schlegla se jc vršil včeraj dopol« dne ob 11. ob ogromni udeležbi občinstva s mrtvašnice na Mirogoju. Krsta pokojnika, ki je bila postavljena na oder v mrtvašnici, Je bila obdana od mnogoštevilnih vencev, med katerimi je bil tudi velik venec kralja Aleksandra, »Toni Schleglu — Aleksander«, poleg njega pa venec predsednika vlade ge» nerala Živkoviča z napisom: »Prijatelju Schleglu — general Peter Zivkovič«. Med drugim je bil položen na krsto tudi krasen venec »Jutra« z napisom na traku v držav« nih barvah: »Odličnemu jugoslovenskemu novinarju in tovarišu — »Jutro«.
Pogreba so se udeležili kraljev zastopnik divtzijski general Srečkovič v spremstvu generalov, ministra dr Švrljuga in dr. Ma* žuranič, veliki župan, mestni župan ter ste« vilni zastopniki raznih kulturnih, gospodar« skih in drugih korporacij in skoraj vsi za« grebški novinarji. Po izvršenih obredih so pevci zapeli »Čuj nas Gospodme«, nakar se je evangeljski škofijski administrator dir Popp poslovil od pokojnika z ganljivimi be» sedami, v katerih je slavil njegove velike zasluge za narod. V imenu zagrebške sekci« je JNU je urednik Slavko Vodvarška sla» vil pokojnika kot najboljšega tovariša in
frijatelja, nositelja ene najjačjih inteligenc, ar jih je kdaj delalo v novinarskem po« klicu. Po govoru urednika Vodvarške je
ristopil zastopnik kralja general Srečkovič pokojnikovi vdovi in bratu ter jima v imenu kralja izrazil sožalje.
Schleglov umor na spiritistični seji
V novosadski spiritistični dražbi je medij baje točno opisal umor in morilca ter njun beg
ravnost. Pri drugem vogalu kreneta v Široko ulico. Tu je velika kavarna.
—	Kako izgleda ta kavarna. Medij se napenja, a končno odgovarja:
—	Ne morem povedati, ne vidim dobro
—	Kako se imenuje kavarna. Povejte prvo črko?
—	R.
—	Opišite lastnika te kavarne!
—	Mali človek, ima plešo.
—	Ali sta šla morilca v kavarno?
—	Da. zelo sta nervozna.
—	AH sta v tovarni znana?
—	Da. znana sta. Čim sta vstopila, sta sedla k mizi pri kateri že sedita dva gospoda. Z njima se razgovariata.
—	Ali sta ona dva, ki sta bila že tam, Zagrebčana?
—	Da
e. r;	,e bn ,zvr5e" atentat na Toni
Schlegla?
—	Atentat Je delo osvete. Atentatorja Je vodilo maščevanfe in materialna korist njegovega tovariša pa samo materijalna korist
Tako poroča nocošnia »Pravda«. Ali se le ta soirifistična seja res vršila in ali se Je vršila tako. kakor poroča »Pravda«, seveda nI mogoče kontrolirati. Zato moramo vso odgovornost prepustiti beograjskemu1 listu.
Imenovanje škofa dr. Rozmana izvršeno
Vatikansko shižbeno glasilo »Osser-vatore Romano« javlja, da je papež imenoval univ. prof. dr. Gregorja Rozmana za koadjutona cum jure succes-sionis ljubljanskemu škofu ter mu je istočasno podelil naslov titularnega škofa iz Semta.
Kakor smo že poročali, je z imenovanjem dr. Rožmana definitivno rešeno vprašanje ljubljanske škofijske stolice. Koadjutor stopa, ako njegove kompe-tence v papeževem odloku niso izrecno omejene, v vse pravice in dolžnosti škofa, kateremu je kot »pomočnik« imenovan. Iz objave v »Osservatore Romano« izhaja, da je dobi! škof doktor Rožman polno kompetenco. Cim torej prevzame svojo funkcijo, ostane dosedanji škof dr. Jeglič škof le še po dostojanstvu, dočim preidejo vse njegove dolžnosti in pravice glede duhovne uprave škofije in materijalne uprave cerkvenega premoženja na škofa-koadjutorja. Z nastopom škofa Rožma-na bi bilo torej smatrati škofovsko ero dr. Jegliča za zaključeno.
Pogajanja za prijateljski pakt z Grčijo
Beograjske konference med zunanjima ministroma Ka-rapanosom in Kumanudijem
Beograd. 25. marca. p. Med grškim zunanjim ministrom Karapanosom. ki je prispel včeraj v Beograd, in zastopnikom zunanjega ministra dr. Kumanudijem, so se danes nadaljevali razgovori glede sklenitve prijateljskega pakta. Popoldne ob 17. sta se sestala v zunanjem ministrstvu ter sta konferirala do 18. Konferenci sta prisostvovala tudi grški poslanik v Beogradu g. Poli-hroniades in grški poslanik v Parizu g. Politis. Na vprašanje novinarjev je dr. Kumanudi izjavil, da so pogajanja na dobri poti. da pa o podrobnosti še ne more govoriti. Iz dejstva pa. da je g. Karapanos podaljšal svoje bivanje v Beogradu do četrtka, sklepajo v diplo-
matskih krogih, da bo bržkone že v
Beogradu podpisan prijateljski pakt med Grčijo in Jugoslavijo.
Opoldne je bil grški zunanji minister gost kralja. Na kosilu v dvoru so bili Karapanos. dr. Kumanudi, Politis, Poli-hroniades. višji uradniki zunanjega ministrstva in grškega poslaništva ter oba pomočnika zunanjega ministra gg-Bora Jeftič in Lujo Bakotič. Zvečer se je vršila na univerzi svečana akademija juigoslovensko-grške lige ob udeležbi zastopnikov vlade ter najodl:čne:še beograjske družbe. Jutri opoldne priredi ministrski predsednik na čast grškemu zunanjemu ministru svečan banket na Topčideru.
Beograd, 25. marca p. Nocojšnja »Pravda« objavlja interesantno poročilo svojega poročevalca o spiritistični seji v Novem Sadu. Na seji je znani grafolog in telepat Vinteri uspaval medij ter mu stavljal razna vprašanja o umoru Tonija Schlegla. Medij je dajal precej točne odgovore, vsaj kolikor se tiče časovnih in krajevnih razmer. Izjave medija, ki je bil ves čas v glo bckem transu, slikajo razne podrobnosti, o katerih seveda za enkrat še ni mogoče reči, v koliko so točne. »Pravda« poroča med drugim o tem zanimivem poskusu:
Ko je bil medij že v globokem transu, mu je stavil g. Vinteri po vrsti vprašanja, na katera ie medij odgovarjal deloma glakdo, deloma pa po daljšem napornem vi-zonističnem gledanju:
—	Kako Je bil izvršen atenta na Tonija Schlegla?
—	Vidim gospoda, ki ima rjavo suknjo,
—	Koliko je star?
—	Okrog 3T let
—	Ali biva ta gospod v isti hiši kakor umorjeni Schlegel?
—	Ne. Gre mimo hiše. Sedaj vidim še enega. Ta ima črno suknjo. Na nekaj čaka. Sedaj gre zopet dalje. Zooet prihaja neki gospod, a ta ni sam. v njegovi družbi Je še en moški. Mračno je, ne vidim dobro. Ima mehak klobuk zelenkaste barve. Tiho sq pogovarjata: kaj, ne slišim. Ničesar ne HUrem razumeti.
—	Onišite točno zunanjost obeh moških, k? ste Pri hiši.
—	Eden je suh, srednje velik, star okrog 30 let. Ta še vedno govori, vendar pa ne morem ničesar razumeti.
—	Kje stojita? Blizu hiše.
—	Zakaj stojita?
—	(čakata na nekoga.
—	Koga čakata?
Mediju se opaža na obrazi, kako se na penja. da bi videl še več. Čez nekaj časa zopet spregovori:
—	Avto prihaja. V nfem je šofer in še neki srospod. mož srednje velikosti. Nos' zimsko suknio in siv klobuk. Avtomobil se ustavi pred hišo.
—	Ali le ta gosnod oženjen?
—	Izgleda, da ni.
—	Kaj je po poklicu?
—	Dokončal le visoke šole. Direktor Je dalje ne vidim.
—	Kje sta stala ona dva, ko le prišel avtomobil»
—	Na desni strani hiše. on vogalu. Eden se je približal avtomobilu, '■šofer ie odniral vrata Oospod. ki se ie pripel Ini. izstopi iz avtomobila ln gre proti vežnim vratom. Sedaj seže v žep. notesrne ključ in odnira vrata. Sedaj je prišel oni suhi gospod bliže k njemu.
—	Točno ga opišite!
—	Suh le ima rumene čevlje, progaste hlače, suknjo temnorive barve In temnosivo čepico. Oči so sive, brkov nima.
—	Odkod ie?
—	Ni iz Zagreba.
—	Ali ie Hrvat?
—	Tudi Hrvat ni.
—	Ali Je sorodnik aH prijatelj onega drugega?
—	Njegov prijatelj. Oni Je po narodnosti Hrvat.
—	Kaj ie po poklicu?
—	Piše, uradnik ali nekaj sličnega.
—	A njegov tovariš?
—	Ne vidim, tetiva je . . .
—	Opišite onega drugega gospoda, ki Je stopil iz avtomobila in odprl vrata.
Medij točno opiše pokojnega Schlegla. njegovo zunanjost, obleko kretnje.
—	Ali kaj sluti, se kaj boji?
—	Ne. Mirno ho*e iti v svoje stanovanje.
—	Kaj se dogaja dalje?
—	Suhi pristopi I: gospodu, ki Je stopil iz avtomobila, ga pozdravi. Oospod (Schlegel) se obrne, suhi mu nekaj pripoveduje, govori In seže v žep potegne revolver ter dvakrat ustreli Gospod, k' Je hotel v hišo, pade, napadalec pa zbeži Beži na desno stran. Njegov tovariš teče za njim . . . Tudi šofer krene za njima. V avtomobilu vidim razen šoferja še nekoga . . . Izgleda. da Je šoferjev pomagač . . . Avtomobil je dosegel atentatorja. Šofer ustavi In skoči iz avtomobila. Sedaj nekdo strelja.
—	Kdo? Oni suhi?
—	Ne on; drugi.
—	Kolikokrat?
—	Samo enkrat V tem udari suhi šoferja z revolverjem.
—	Kam' V obraz?
—	Ne. v prsa. Šofer gre nazaj v avtomobil, atentator s svojim tovarišem pa beži dslle.
—	Onišite, kam so šli?
—	Vidim, kako bežita. Do prvega vogala. tu zavijeta na desno- Na koncu ulice fidim park ali trg. Še vedno tečeta na-
Zborovanie prostozidarjev
V nedeljo se Je v Novem Sadn vršil letni zbor jugoslovenskih prostozidarjev. Prisostvovalo je nad 1^0 delegatov Io2 v raznih krajih države, dočim je bil veliki mojster g Gjorgje Vajfert zaradi bolezni zadržan. Na predvečer kongresa se Je v palači novosad-ske Produktivne borze vršil koncert beograjskega kvarteta. Zbor prostozidarjev je v nedeljo razpravljal o važnih internih zadevah in se pok?i/nil spominu zavratno umorjenega direktorja »Novosti« Tonija Schlegla. ki je bH častnik neke zagrebške lože. Padel je kot žrtev svoje poštenosti in nacionalizma.
Opoldne se je na čast udeležencem kongresa vršil velik banket v palači Produktne borze. Kongresisti so kralju Aleksandru poslali naslednji pozdrav: »Svobodni zidarji Vaše kraljevine, zbrani na letnem zboru in prevzeti % željo za blagor našega naroda in vsega človeštva, pozdravljajo viteškega narodnega vodjo in njegov dom«
Odkup mmalnilj železnic
Beoerad, 24. marca Sinoči se i« vršila konferenca med prometnim ministrom in člani bivšega odbora za ureditev vprašanja vicinalnih železnic Prometni mini ster namerava sedaj imenovati nov odbor ki naj izvede likvidacijo tepa problema Prometno ministrstvo je pripravljeno odkupiti 1000 km vieinalnih železnir, večinoma na Hrvatskem in v Bosni. Sedanji lastniki pa zahtevajo večjo odkupnino. kakor pa jo nudi prometne ministrstvo, ki predlaga pol milijard«1 dinarjev.
Ljubavna tragedija
na sulaski promenadi
Sušak, 25 marca. n. Danes med 5. in 6. popoldne je 26letni pristaniški delavec An« ton Hrastina v času največje promenade na Korzu oddal dva strela iz revolverja v So« fijo Ferrari, ki je obležala na mestu mrtva Nekoliko kasneje so morilca izsledili v go» stilni Orient. Pri zaslišanju je izpovedal, da je bila Ferrarijeva prej njegova žaro* čenka, da ga je pa zapustila in se nedavno poročila z zasebnim uradnikom Fen-arijem Zato se je odločil, da se maščuje. Včeraj je ves dan popival, ko je danes videl, da se njegova bivša zaročenka sprehaja s svojim možem, se mu je zameglilo pred očmi, po« tegnil je revolver in jo ustrelil.
Poskusen samomor slovenskega orožnika v Skopiju
Beograd, 25. marca p. Iz Sko^a poročalo, da le sinoči hotel /izvršiti samomor žandarmerBski kaplar Josip Tekar, rodom Iz Slovenije. S sa-mokresom s« le ustrelit v prsa. tako da ma }t šla krogla tik pod srcem Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer le bil operiran. Zdravniki upajo da bo ostal pri življenju. Motiv samomora doslej še mi man.
Ponesrečen slovenski rudar
Mostar, 25 marca. Snoči 8e Je vr-premogokopu se Je po 10 letih pripetila težja nesreča. SinoJl okrog 9. se je porušil rov, pri čemur so bili trije delavci dobesedno zmečkani Med njimi je tudi neki Luka Jelen, doma iz Trbovelj.
Nemiri na Španskem
Vesti, ki prihajajo iz Španije, so dokaj nezanesljive Kar je mogoče zvedeti o dogodkih neposredno iz"1 dežele stoji vse pod uradnim nadzorstvom in predstavlja stvari seveda v obliki, ki jo smatrajo vladni krogi za primerno. Zasebna ter indirektna poročila z meje pa rada prehajajo v drugo skrajnost in pretiravajo važnost dogodkov. Vsekakor se strinjajo vsi viri v ugotovitvi da je dežela močno vznemirjena in se ima boriti režim z resnimi težkočami.
Pred tedni je Primo de Rivera brez znatnega napora mogel v kali zadušiti nameravano revolucijo, ki jo je pripravljal bivši konservativni ministrski predsednik Sanchez Guerra. Do resnejših dogodkov ni prišlo skoro nikjer, ker je zarotnikom upadlo srce, preden so sploh resno poskusili z izvedbo svojih načrtov. Vlada je nato razpustila topničar-ski zbor. Vse se je izvršilo brez krvo-litja. čeprav so se ponekod artiljerijski oficirji skušali upirati svoji usodi.
Niso se še pomirili duhovi v Valen-ciji, Ciudadu Realu, Segoviji in ostalih garnizijah, že so izbruhnili dijaški nemiri v Madridu in drugih vseučiliških mestih. Gotovo je, da je dijaški upor kot zgolj fizična sila daleko manj nevaren, nego bi bila vstaja topništva, na drugi strani pa je v tem večji meri raz-pihal tleče politične strasti in izzval precejšen odziv v prebivalstvu, ki je ostajalo ob raznih vojaških revolucijah večinoma indiferentno.
Povod za dijaške nemire je dalo izenačenje zasebnih katoliških univerz z državnimi, tako da bodo katoliške univerze imele odslej pravico dajati ena-kovefjavne diplome pod istimi pogoji kakor državne univerze. Poleg tega se dijaki boje tudi konkurence razpušče-nih topniških oficirjev, ki so primorani iskati si sedaj civilne službe. S protestnim gibanjem vseučiliščnikov se je so-lidariziralo tudi zelo mnogo univerzitetnih profesorjev. Nemiri so brž dobili politični značaj in so odkrito naperjeni proti vladajočemu režimu.
Vlada bo gotovo kos tudi temu po-kretu, saj je glavna oborožena sila sedaj še zanesljivo v njenih rokah. Toda s tem se oprezni in dalekoviani upravitelji ne morejo zadovoljiti. Letošnji dogodki, zlasti najnovejši, so pokazali, da se širši krogi prebujajo iz indiferent-nosti. Primo de Rivera je nedavno sam priznal na seji ministrskega sveta, da se je javno mnenje zadnje čase nekoliko ohladilo napram njemu, po njegovih mislih zato, ker ni z energičnejšimi sredstvi zatiral nemirov in uporov. Odločil se je torej k radikalnejšim korakom. Prvi jih občutijo dijaki, njih starši in profesorji, občuti pa iili tudi visoko-\ •' Predsednik vlade je sam objavil časopisju, da bodo imeli njegovi ukrepi za posledico ustavitev vseučiliškega pouka za daljšo dobo.
Ce se niti ne upoštevajo najrazličnejše vesti, ki se kolportiraio v inozemstvu o vedno večjem nesoglasju glede politične koncepcije in metode med krono in vlado in o rastočem republikanskem razpoloženju celo v krogih. katerih privrženost monarhiji je bila vedno izven dvoma, ie vendar gotovo. da Primo de Rivera ne more biti zadovoljen s potekom dogodkov.
Objektevni opazovalec mora priznati, da je diktatorski režim izvlekel deželo iz težkih kalamitet. da ie odpravil mnogo zla. ki ga je poleg drugih vzrokov zakrivil tudi lažni parlamentarizem. Končal ie srečno z maroško vojno. dvignil gospodarstvo omogočil mirno delo. Tudi v mednarodni politiki ni zmanjšal vpliva Španije. Vendar vse kaže. da je svojo misijo v glavnem za-vršil in da mu ne preostane kaj znatnega in novega.
Njegova tragika je. da mu ne puste v miru dokončati priprav za novo ustavo in nov parlamentarizem, na kar bi se po lastnem zagotoviki sam umaknil. Nesreča za deželo je, da ni še videti nobene druge žive. organizirane, pozitivne sile. ki bi mu bila sj>osobna sledit, in da torej Primo de Rivera niti ne ve. komu naj se umakne.
Uradniška deputacija pri ministrih
Seja Glavne uradniške zveze — Zahteva po podaljšanju stanovanjske zaščite za uradništvo Beograd, 25. marca. o. V soboto ln
nedeljo se ie vršila plenarna seja centralne uprave Glavne uradniške zveze, na kateri so razpravljali o splošnem položaju državnega uradništva v zvezi s skorajšnjo revizik) uradniškega zakona. Danes je posebna deputacija. v kateri sta bila izmed Slovencev gg. dr. Ferjančič i'.i Makso Lifeg iz Ljubljane, posetila ministrskega predsednika Pero Živkoviča. finančnega ministra dr. Švrljugo in ministra sociialne politike dr. Drinkoviča ter jim pojasnila stališče uradništva glede na revizijo uradniškega zakona. Obenem je deputacija intervenirala v zadevi stanovanjskega vprašanja ter prosila naj bi se za državne uradnike stanovanjska zaščita
podaljšala še preko 1. maja tekočega leta, ker bi se sicer najemnine tako povišale, da bi jih državni uradniki pri svojih dosedanjih prejemkih ne zmogli.
Nov predlog za maksimiranje najemnin
Zagreb, 25. marca. Danes dopoldne se je vršila tukaj na inicijativo Zveze društev stanovanjskih najemnikov konferenca sindikalnih oganizacij, na kateri je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj bi se po 1. maju stanovanjska najemnina ne maksimirala na bazi zlate paritete, marveč po dohodkih najemnikov S tem bi 6e preprečilo navijanje cen za siromašne sloje, ki nikakor ne zmorejo visokih najemnin, dočim bi hišni lastniki lahko od premožnejših slojev zahtevali tudi višje najemnine.
Za koncentracijo uprave tehniškega značaja
Zanimivi predlogi Udruženja inženjerjev in arhitektov
Beograd, 25. marca n. Včeraj se je vršila seja glavne uprave Udruženia inženjerjev in arhitektov. Zastopane so bile vse sekcije. Po odpravljenih organizacijskih zadevah, je glavna uprava razpravljala o resoluciji, predloženi od ožjega odseka, ki se je bavil s problemom reorganizacije tehniške državne uprave. Resolucija je bila odobrena in bo predložena vladi
Po predlogu Udruženja Inženjerjev in arhitektov naj bi se vsi tehniški posli državne uprave združili v eno ministrstvo, ki bi imelo vse kompetence dosedanjega prometnega, gradbenega in poštnega ministrstva,
poleg tega pa še tehniške zadeve iz poljedelskega in gozdnorudarskega ministrstva. Ministrstvo naj bi se imenovalo »ministrstvo za promet in javna dela« in bilo razdeljeno v administrativni in v tehniški oddelek. Prvemu naj bi bil prideljen še poseben svet tehneiških in prometnih strokovnjakov. Tehniški oddelek naj bi bil razumljen v šest generalnih direkcij (železnice, pošte, ceste, voda in plovba, strojni obrati, zgradbe in regulacije ter kataster). Vsem tem direkcijam naj bi načelovali izključno strokovnjaki.
Včerajšnji nogomet na Dunaju
Dunaj, 25. marca s. Današnia nogometna tekma med Rapldom in fluneario Je končala neodločno brez trola. Dunalčani so bili skoraj do konca boliši. Madžari so si šele proti koncu nekoliko ooomoeti. vendar so se vsi niihovi napadi izialovili ob iz-borni obrambi Rapida.
Smrt pesnika Otokarja Brezine
Praga, 25. marca. g. Največji sodobni če« škosiovaški pesnik Otokar Brezina, je da« nes dopoldne podlegel pljučnici Dosegel je 61 let. Pokojnik Brezina je bil rodom iz si« romašne rokodelske rodbine ter postal po* zneie ljudskošolski in meščanskošolski uči« telj. Bil je vseskozi filozof, ki mu ni bilo veliko za čast. Zato ni hotel sprejeti čast« ne ponudbe, da bi se preselil v Prago ter je do smrti živel v malem moravskem mestecu Jaromeficah.
Otokarja Brezine pravo ime Je Vaclav Jebavv. Bil je rojen 13 septembra 1868. Deloval m bival je stalno v Jaromericah na Moravskem. Najpomembnejša dela po* kojnega Brezine so: »Jutranja zarja na za« padu«. »Vetrovi s tečajev«. »Roke«. »God* ba studencev«. Ta dela so bila prevedena ne samo na nemški temveč tudi na števil« ne druge jezike Bfezina je prejel lani o priliki IOletnice obstoja države prvo lite« rarno nagrado v znesku 100 000 Kč. ki je pa ni sprejel, temveč jo vrni! s prošnjo, na; se porabi za zboljšanje težkega položaja če« škoslovaških literatov.
Smrten skok s štirinadstropne palače
Beograd, 25. marca. Davi okrog 4. ure je izvršil na Pejačičevem trgn samomor dijak srednie tehnične šole v Baogradu Filip Sajnovič, rodom iz črne gore. Okrog 4 zjutraj ?a je zapazil neki cestni pometač na strehi štirinadstropne palače, ko se je bližal robu »trehe, od koHer je v naslednjem hipu skočil v globino. Popolnoma razmesarjen je obležal na cestnem tlaku Bil je takoj mrtev. Na njegovem stanovanju so našli hranilno knjižico na 4.000 Din in 2 300 Din gotovine. iz Česar sledi, da pa v smrt ni gnala beda. V pismu, naslovljenem na prvega žandaria. ki ga bo našel pravi, da je njegovo življenje brez smisla in da ne ve. zakaj bi še živel Policija vodi preiskavo, da bi ugotovila, kaj Je pravi vzrok tega dokaj zagonetnega samomora.
Ministra Mafuranič in Švrljuga v Zagrebu
Zagreb. 25. marca. n. Včeraj sta doSla v Zagreb na ptgreb pokojnega Tonija Schlegla f?nan?Di minister dr. Švrljuga in minister trgovine dr. Mažuranič. Minister Mažuranič ie ostal tudi danes v Zagrebu, dočim se je finančni minister vrnil v Beograd. Dr. Mažuranič je danes od 10. do 1. popoldne sprejemal v pisarni velikega župana razne deputacije, nakar ije imel daljšo konferenco z velikim županom dr. Zoriči-čem. Zvečer ob 9. je odpotoval v Bcsograd.
Prvi brzovlaki na splitski progi
Zagreb. 25. marca n Po uvedbi potniških vlakov nred neko'iko dnevi ie nocoi ob 30.25 ndnelial nrvi brzovlak iz Zagreba v Split, od koder ie odšel v nasorotni smer drugi brzoviaV ob ?0.Sfi ki bo dosuel v Zagreb intTl zlutral ob 8.55
Lahek potres v Zagrebu
Zagreb. 25. marca n. Danes ob 12 uri 52 minut in 31 sekund se le občutil v Zagrebu potres. Center potresa se ne more točno označiti, biti na ie moral zelo blizu, morebiti na Zagrebški eori. Potres le bi! lahek in ni povzročil nobene škode.
Komunistična zarota v Sofiji
Sofija, 25. marca. g. Policija je razkrila novo komunistično zaroto, ki je bila v zvezi z Moskva Več oseb med njimi emisar tret« je internacijonale je bilo aretiranih. Emisar je živci pod tujim imenom v predmestju Sofije in je prejemal baje večje vsote v do« larjih, da bi z razširjenjem prevratnih bro» šur boljševiziral akademsko omladino in de« lavstvo raznih podjetij.
Dalekosežne reforme
v Rumuniji
BukareSta, 25. marca. g. Zbornica in senat sta bila danes odgodena do 11. aprila. S sprejemom rudniškega zakona je izveden prvi del gospodarskega programa Maniove vlade. Po velikonočnih praznikih bo vlada pričela izvajati svoj obširni agrarni pro« gram in sicer z reorganizacijo vrhovnih po« ljedelskih organizacij in ustanovitvijo agrarne banke. V zvezi s tem bo izvedena tudi reforma upravne in policijske službe.
„Revolucija" v kneževini Monaco
Montecarlo, 25. marca, (be.) Velika fflflO« žica je napadla palačo monakovskega kne« za Predrla je policijski kordon m pretepla policijskega ravnatelja. Končno je knez pri« volil, da sprejme deputacijo, ki je razložila suverenu svoje zahteve.
Katastrofalno neurje v Ameriki
Newyork, 25. marca (lo.) Nad državama Loni-siaoo io Virginijo divjajo silni viharji spremljanj od velikanskih nalivov, škoda je velikanska. V bližini mesta Rockwood v državi Tennes so vode odnesle 21 skavtov. Od teh j« bik) rešenih 13. k« so splezali še pravočasno na drevje. Rešeni so bili vsi več ali manj težko ranjeni. Vodjo skavtov so našli mrtvega. Druge dečke še pogrešajo. V mestu Keatucky je poginilo 15 oseb. Nad newyor5fto luko je ležala veC kot 20 nr tako eosta megla, da Je bilo 10 pa mikov, fci so biK namenjeni v Evropo, zadržanih dalje časa. Odhod $e je vsled tega tako zakasnil, da bo na tisoče potnikov zakasnilo velikonočne praznik* v Evtop«.
Mehiški uporniki zopet poraženi
Newyork, 25. marca (Jo.) V bitk! xa mesto Mazatlan so bili »pomiki popolnoma poraženi ia so izgubili 1200 mrtvih. Bitka je trajala 48 ur. Zvezne 6ete so v naskoka zavzele mesto Rosario
Carske dragocenosti na prodaj
Moskva, 25. marca h. Komisariiat za finance je sklenil razstaviti na londonskem trpi novo partijo carističnih brillantov na prodaj. Celokupno vrednost teh briljantov ceni sovjetska vlada na 12 milijonov dolarjev.
Nesreča v francoski luki
Parte. 25. marca s. V pristan iMa Boiilogne se i« pripetil« katastrofa. Nemški Lk>ydov par mik Sey(Kitz«. ki se je vrnil s Kube in bil na pod ' Bremen. Je v prlstaniš&i za vozil v megli t francoski ribiški parnik. Pri tem se Je pamfV SevdJita« razklal na dva dela. Izmed 23 mož posadke so }šh 22 reiia, dočim Je eden utonil,
Naši Kraji in ljudje
Sokolski dnevi na Sušaku
Otvoritev Sokolskega doma — Glavna skuščina JSS
Sušak, 25. marca Nad 130 delegatov jugoslovenskega Sokolstva se je zbralo k glavni skupščini JSS na Sušaku. Letošnji sokolski zbor v mestu ob morju in ob meji je tem pomembnejši, ker je z njim združena proslava 10-letnice ujedinjenja 'ugoslovenskega Sokolstva in slavnostna otvoritev impozantne-ga novega doma Sokola Sušak-Reka.
Sušak je svoje goste sprejel s toplo pre-»rčnostjo. Vse mesto je v zastavah, a krasno pomladansko vreme je pripomoglo, da se le včerajšnji sokolski manifestaciji pridružilo vse prebivalstvo mesta in okolice. V krasnem nedeljskem dopoldnevu je na ulicah mrgolelo ljudstva. Pred meščansko šolo se je formirala im^ozantna povor-ka s starosto Ganglcm na čelu. V taktu koračnic je povorka korakala po ulicah proti novemu Sokolskerau domu. Velike množice ljudstva so vso pot pozdravljale Sokole In se končno z ovacijami zgrnile pred Sokolskim domom.
Na prostranem balkonu nove zgradbe so te brali predstavniki oblastev in razni delegati, ki jih ie toplo pozdravil predsednik gradbenega odbora Fračič, zahvaljujoč se vsem, ki so se žrtvovali za zgradbo. Z telo lepim nagovorom Je nato Fračič izročil dom starosti sokolskega društva Sušak-Reka Bogumilu Grkiniču, ki je kakor v prisego Izjavil:
— Mili naš dom, sezidan z ljubeznijo, požrtvovalnostjo in voljo, bo budni stražar na tej izpostavljeni kopri in morski meji naše mlade države. Naj živi Ni. Veličanstvo kral' Aleksander I. s svojim domom!
Godba Je intonirala himno in velika ju-Koslovem ka trobojnica je zaplapolala z do-
ma. Slavnostne nagovore so nato imeli še razni zastopniki, poslednji pa je izprego-voril starosta Gangl, ki je z iskrenimi so-kolskimi besedami uprav elektriziral navzočo množico.
Po ogledu doma se je ob 13. vršil svečan banket, zvečer pa v novi krasni telovadnici izvrstno uspela sokolska akademija.
Glavna skupščina
Sušak. 25. marca n. Danes se ie zaključila glavna letna skupščina JSS. ki se ie vršila od sobote. Obenem s skupščino JSS se je izvršila proslava 25 letnice sokolskega društva Sušak-Reka in svečana otvoritev novega sokolskega doma na Sušaku. Na skupščini so bila predložena ooročila soglasno sprejeta nakar ie bilo izvoljeno novo starešinstvo. Za starosto JSS ie bil do-novno izvoljen dosedanji starosta Cngelbert Gangl. za prvega oodstarosto Marko Car (Zagreb) za drugega oodstarosto Giuro Paunkovič (Beograd), za načelnika JSS dr. Viktor Murnik (Liubliana). za načelnico ga. Jug (Liubliana). za namestnici načelnice ga Brozovič (Zagreb) in ea. ilič (Beograd) Starešinstvo ie v glavnem izvolieno iz ljubljanskih sokolskih vrst.
Danes se ie vršila velika debata o pripravah za sokolski zlet v Beogradu 1. 1930.. ko ima zborovati tudi sokolska ustavo-tvorna skupščina. V posameznih odsekih se ie vršila stvarna razprava o načelnih vprašanjih in nalogah Sokolstva. Savezni davek je bil določen z 12 Din. S skupščine so bili poslani brzojavni pozdravi našemu kraliu. predsedniku Masarvku ter starešinstvoma češkoslovaške in poljske sokolske zveze.
Zveza slovenskih agrarnih interesentov
Liubliana, 25. marca
V	nedeljo se Je vršilo v salonu restavracije »Pri levu« v Ljubljani veliko zborovanje slovenskih agrarnih interesentov, ki Je zavzelo značaj ustanovnega občnega zbora »Zveze slovenskih agrarnih interesentov v Ljubljani«. Zborovanja se je udeležilo okrog 200 delegatov agrarnih interesentov iz vse Slovenije, ki so krepko poudarjali, da se vprašanje agrarne reforme v Sloveniji mora rešit1 tako. da ne bo na škodo rodu, ki živi tu stoletja in obdeluje to zemljo-
V	Sloveniji Je Interesiranlh na pravični agrarni reformi nad 21.000 obitelji, ki jim je seveda ogromno ležeče na tem, da se ustvari pravičen agrarni zakon, ki ne bo služil le veleposestnikom, ki so udruženi kar v dveh močnih organizacijah, v zmernejši »Njivi« in popolnoma intrasigentnem »»Lesnem agraru«. Zbor je vodil g. Albin Prepeluh. ki je naglasi! ob splošnem pritrjevanju prisotnih, kako zelo je potrebna čim bol' močna organizacija agrarnih interesentov baš zaradi nasprotnih organizacij, ki zasledujejo take cilje, ki morajo malega kmeta ogoljufati za vse njegove nade. Tudi z našega narodnega stališča Je potrebna pravična agrarna reforma, saj Je dokazano. da je od 215 veleposestnikov v Sloveniji. ki spadajo pod agrarno reformo. 47 inozemcev. od 168 naših državljanov pa le 106 naše narodnosti. Iz vrst zborovalcev Je bilo navedenih mnogo drastičnih primerov, kako nepravično se Je postopalo doslej pri reševanju agrarnih zadev, ko so bile tudi komisije grdo prevarane in se tako niso dale pravilno reševati posamezne pritožbe. Zato se morajo napake pri reševanju agr. razmer pri nas temeljito popraviti. Načrt razdelitve zemlje naj se pripusti krajnim občinskim odborom, ki gotovo najbolj poznajo razmere. Sprejeta je bila končno z burnim pritrjevanjem
RESOLUCIJA, ki poziva vlado, da čim prej donese zakon o agrarni reformi za Slovenijo, ki je na tem zaradi svoje gospodarske in socijalne strukture še prav posebno interesirana. Maksimum za veleposestva naj se določi na največ 48 ha. Odkup zemlje naj se izvrši tekom dvajsetih let s pomočjo državne garancije.
Pred sprejemom končnega zakona o agraru naj se izvrši revizija vse tiste zemlje, ki 8e spada pod agrarni udar, ker se je izkazalo, da so se mnoga veleoosestva protizakonito odtegnila agrarni reformi. Tudi naj se Črtajo vsi od leta 1920. naprej priznani supermaksimumi.
Izvede naj se lastninska reforma šumskih veleposestev, ukinejo fideikomisi, zasebna šumska veleposest maksimira na največ 150 ha, vse ostale privatne šume pa preidejo po odkupu v last okrajev, v katerih leže.
Končno zahteva resolucija ureditev notranje kolonizacije, reformo kmečkega dedne-
ga prava, reformo zakonite zložitve kmečkih zemljišč in zakon o kolektivnem izvajanju melioracij.
Na zborovanju je bil izvoljen tudi nov odbor Zveze slovenskih agrarnih interesentov z gg. Ivanom Stražišarjem kot predsednikom in Albinom Prepeluhom kot podpredsednikom.
Slovesna otvoritev „Radio-Beograd"
Včeraj Je bila v Beogradu na svečan način izročena svojemu namenu nova ra-diofonska oddajna postaja »Radio Beograd«. Slavnostnemu otvoritvenemu programu in govoru je prisostvovala velika množica ljudi, zbranih okoli zvočnikov, ki jih Je Marconijeva družba v ta namen montirala na palači Akademije nauka, kjer se nahaja oddajna postaja.
Za otvoritev je vladalo veliko zanimanje tudi med našimi amaterji, ki pa, žal. niso prišli v polni meri na svoj račun. Beograjsko postajo je namreč silno motil Rim, ki se pri nas zelo močno sliši in ki ie po valovni dolžini tik poleg Beograda. Sele pozno zvečer je postal sprejem nekoliko boljši. Sodeč po tem. kar se je vobče slišalo, ima beograjska postaja krasno modu-lacijo. s katero si bo gotovo pridobila simpatije evropskih poslušalcev. Unajmo. da postane tudi v naših krajih sprejem boljši, čim bo beograjska postaja zamenjala sedanjo valovno dolžino.
Zveza slovanskih žen in Slovenke
LJubllana. 25. marca
V slavnostnih dneh vsekokolskega zleta v Pragi I. 1926. so češke žene-Sokotice iz Amerike sprožile Idejo skupne organizacije vseh slovanskih ženskih društev. Predlog je vzbudil splošne simpatije in veliko zanimanje med slovanskimi ženami. Ustanovila se ie lani 20. Januarja ob obletnici smrti Eliške Krasnohorske v Pragi »Jed-nota slovanskih žen« ter se je v podrobnostih izdelal program dela Za predsednico Jednote Je bila izvoljena ga. B. Smola-reva-Capkova, za podpredsednice in od-bornice pa zastopnice posameznih slovanskih plemen: Ana Stolfoya Iz Chicaga. Vera Vergunova kot zastopnica ruskih žen v emigraciji. Zorka Hovortkova za Jugoslo-venke, M. Lešavic za lužiške Srbkinje in dr. Budzinska-Tvlicka za Poljakinje.
Glavni smoter Jednote slovanskih žen Je zbližanje vseh slovanskih plemen na osnovi vzajemnega delovanja v kulturnem, socijalnem in gospodarskem pogledu. Jed-nota je strogo nepolitična organizacija, v kateri so se včlanila vsa pomembnejša ženska društva, ruska, poljska, slovaška, lu-žiška. bolgarska, srbska, hrvatska in končno tudi naša, slovenska. Smotre Jednote, ki goji tudi stike s slovanskimi ženami v emigraciji. zlasti v Ameriki. podpirajo
mnogi odlični slovanski kulturni delavci.
Veliko pažnjo posveča Jcdnota vzgoji otrok, posebno še ženskega naraščaja v smeri slovanske zavednosti in značajnosti, dalje spoznavanju slovanske zgodovine, osobito položaju žene in ženskih društev v zgodovini ter spoznavanju slov. umetnosti in slovstva. Stalni stiki med slovanskimi ženskimi društvi in skupno organizacijo se po prizadevanju vodstva Jednote močno poglabljajo.
V nedeljo sta prispeli iz Zagreba v Ljubljano predsednica Jednote ga. SmolaFeva-ČapKova tn ga. Marija Dostalova-Tretja-kova. Obe odlični zastopnici slovanskih žen sta že od 15. marca na potovanju po Jugoslaviji .V nedeljo sta se udeležili občnega zbora Kola jugoslovenskih sester, kjer sta bili od slovenskih Kolašic najpresrčneje pozdravljeni. Poročali sta na občnem zboru o programu in pomenu Jednote, po zboru pa sta posetili nekatere ugledne osebnosti in zvečer materinski dan v Unionu. Tekom včerajšnjega dopoldneva in danes sta si odlični dami v spremstvu zastopnic Kola ogledali zanimivosti mesta, a popoldne so Kolašice priredile v Kazini na čast odličnimi boriteljicama za ženske pravice družaben sestanek s čajanko, ki ie bila prav odlično obiskana.
Ga. B. Smolareva-Capkova, rodom iz Pfibrama, a živeča v Pragi, je ena najod-ličnejših prvoboriteljic za pravice čeških in slovanskih žen. Udejstvuje se tudi politično ter je podpredsednica ženskega odseka Narodno-demokratske stranke in obenem odločna voditeljica mnogih čeških ženskih organizacij Deluje tudi pri obmejnem odboru in skrbi za češko deco v obmejnih krajih. Za pravice žen se bori tudi v tisku: izdaja in urejuje žensko revijo »Nove sile« ter je sotrudnica »Narodnih listov« in tednika »Samostatnost«.
Izredno zanimive doživljaje ima za seboj ga. Marija Dostalova-Tretjakova: je Čehinja. rojena v volinski guberniji, kjer so se njeni starši naselili leta 1870. Ob izbruhu svetovne vojne je s starši imela kot avstrijska državljanka v Kijevu od strani ruskih političnih oblasti mnoge neprilike. Da manifestira svoje slovansko čustvovanje, je ga. Dostalova-Tretjakova pristopila k ruskemu Rdečemu križu kot bolničarka. Ob ustanovitvi Češke družine Je takoj zaprosila za premestitev k češkim legijam, s katerimi je odšla na fronto ter z največjo požrtvovalnostjo stregla ranjencem in prenašala vse bojne napore. Na dobruški fronti je imela priliko streči tudi jugosloven-skim dobrovoljcem, ki jih je podpiraia in negovala s pravo sestersko ljubeznijo. S češkimi legijami je napravila anabazo Iz Odese preko Sibirije in Amerike ter se vrnila v domačo državo leta 1920. Ga. Dostava je bila za svojo junaško požrtvovalnost na fronti večkrat odlikovana.
Poziv slovenskim umetnikom
Kakor smo beležili, prireja udruženje pri« jateljev umetnosti »Cvijeta Zuzorič« v Beo» gradu "eliko ,/omladansko razstavo v novo zgrajenem umetniškem paviljonu na Kale« megdanu. Ker društvo na vabila, naslovlje« na na umetniške organizacije v Sloveniji, ni prejelo nikakega odgovora, se obrača tem potom do slovenskih umetnikov z na« slednjim pozivom:
Društvo »Cvijeta Zuzorič priredi maja v umetniškem paviljoni v Beogradu razstavo slikarskih, kiparskih in arhitektonskih del umetnikov iz ceh države. Razpoložljivi prostor za slovenske umetnike znaša pri« bližno 76 m za slike, a 20 m za grafiko in arhitekturo.
Razstavljalci nosijo stroške za embalažo tn transport sem in tja, ne pa za vlaganje umetnin v zaboje ob priliki vračanja del iz Beograda. V primeru, da se pojavijo skvenski umetniki na tej razsta ; kot or« ganizirana celota, bo pregledala nj.n dela lastna žirija. V nasprotnem primeru (če nastopijo posamično ali razdeljeni v posa« mezre skupine) bodo prišla njih dela pred beograjsko jnjevalno komisijo.
Slovenski umetniki in n tniske skupine, ki žele razstaviti na tej razstavi, naj se prijavijo sekretarijatu udru*enja »Ci jeta Zuzorič,« Beograd, Umetuiški paviljon, Ma« ii Kalemegdan najdalje do 5 aprila Od tam dobe prijavne listp s podrobnimi dolo« čili.
Pri lenlvosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju že-lodca in črevesa ter obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica za-stajanja v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušenje po bolnišnicah uče, da izbomo uravna »Franz Josefo-va« voda delovanje črevesa. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah
Že majhen kos
9
Afbus milo Zvon za pranje se dobiva v vseh v stroko spa-dajočih trgovinah.
dole lira peno
A!>bus milo Zvon za pranje čisti perilo hitro in brez truda. Močna raztopina mila prodere v vsak rob perila ter odstrani oprezno vso nesnago. Prosto vseh jedkih dodatkov varuje Albus milo Zvon tudi občutljivo svilo ter mehko volno. Barve barvastega
perila se svetijo sveže in novo. Mehko Albus milo Zvon za pranje varuje roke. Albus milo Zvon za pranje je izdatno ter odgovarja ceni, njegova kakovost ie vedno v neizpremenjeni vrlini.
Albus milo Ziion n pranje.
Izdeluje: Albus tovarna mila d. d., Novi Sad
Velik vlom v Laškem
Laško, 25. marca.
V petek zjutraj je razburila naše prebi« valstvo vest, da je bilo tekom noči vlom* Ijeno v prodajalno pekovskega mojstra in trgovca g. Vivoda in da so vlomilci od« nesli obilen plen. Vest je bila resnična Ko je prišel g. Vivod zjutraj v trgovski lokal, je takoj postal pozoren na tam vladajo« čim nered in je ugotovil, da «o ga obiskali tatovi. Pri nadaljnjem pregledovanju se je izkazalo, da je storilec na proti bregu le« žeči strehi izžagal luknjo, skozi katero je prišel na podstrešje. Tam je počakal, da se je g. Vivod s pomočniki podal k počitku, nato pa vlomil v trgovino, kjer je dobil preko 3000 Din gotovine, pobral veliko množino tobaka, klobas in raznega speče« rijskega blaga ter nemoteno zginil skozi vrata na glavni trg in v temo.
Škode ima g. Vivod nad 10000 Din in pomilujemo tega pridnega in solidnega obrtnika. Storilec mora biti domačin. kate» rerau so razmere v hiši natančno znane, ker bi ga sicer pe''i gotovo slišali ponoči Orož« niki so pridno na delu in iim želimo dosti uspeha, da se ne bodo začeli znova ponav« Ijati številni vlomi prejšnjih let.
Prlekija in ukinitve vlakov
fvanikovci. 25. marca
Na progi Maribor-Kotoriba sta ukinjena potniška vlaka 1120 in 1121. Tako imajo potniki, ki potujejo iz Ljubljane ob 12.15. ali iz Zagreba ob 9.05. edino zvezo od Pra-gerskega naprej. Prej pa Je imel od Pra-gerskega naprej ter potem iz Ormoža proti Gornji Radgoni in Murski Soboti potnik zvezo na vlak, ki odhaja iz Pragerskega ob 6.15, če se je peljal iz Zagreba ob 22.05. odnosno iz Ljubljane ob 23.08.
Vsakdo lahko uvidi, da je pri današnjih težkih gospodarskih razmerah in ob dragem prenočevanju za človeka brez premoženja nemogoče iz Prekmurja. Medjimurja. Murskega in Dravskega polja potovati v Ljubljano v zadevah, ki mu ne povračajo stroškov. Ce ima v Ljubljani le nekaj opravkov, rabi za to tri dni. Jasno je, da ni to niti v interesu Ljubljane, niti v interesu splošnega gospodarstva.
Za potovanje v Zagreb se še da nekako pomagati ter se lahko uporablja proga Cakovec-Zagreb.
Fz Prlekije in Prekmurja Je bilo do sedaj mogoče potovati tudi z vlakom, ki je odhajal iz Murske Sobote ob 17.37, ker je imel na Pragerskem zvezo z nočnim potniškim vlakom. Te zveze danes ni več, ker je nočni potniški vlak iz Maribora ukinjen.
Neobhodno potrebno bi bilo, da se nočni osebni vlaki Maribor-Ljubljana in Zagreb-Ljubljana zopet uvedejo, istotako oa ie potrebno, da se ustavljena vlaka Maribor -Cakovec in Cakovec-Maribor zopet uvedeta. da ne bo prebivalstvo Prlekije odrezano od sveta in občutno oškodovano, kadar ima uradne ali druge opravke.
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
LJUBLJANSKA DRAMA.
(Začetek ob 20.. spremembe oenačene.) Torek, 26. ob 20.: INRI. Izven. Sreda, 27- ob 20.: INRI. Izven.
LJUBLJANSKA OPEBA. (Začetek ob pol 20., spremembe označene.) Torek, 26.: Zaprto.
Sreda, 27.: Salame. Pred vratmi večnosti. (Balet premijera). Premijerski abonma.
Mali narodi in zaščita avtorskih pravic
K temu vprašanju se je oglasil izdajatelj zagrebške »Zabavne knjižnice«, književnik in prevajalec dr. Nikola Andrič minule dni w »Obzoru«. Italijanski pisatelj Guido da Verona je namreč zapisal v Panteonuc tudi na njegov račun, kako nekulturno je, da se izdajajo v Jugoslaviji neavtorizirani prevodi tujih pisateljev Dr. Andrič odgovarja s stališča strokovnjaka, ki dobro pozna razmere na narodnem književnem trgu in ki im« vrhu tega nesporno literarno kultura Tudi on sodi, da Jugosloveni ne moremo kar na slepo sprejeti mednarodne konvencije o za-ičiti avtorskih pravic, marveč ji moramo dodati izveštne klavzule, da se tako izognemo
vsaj najhujšim posledicam te pogodbe.
Predvsem utegne zakon v sedanji obliki popolnoma ubiti našo prevodno književnost. Tuji avtorji nimajo pojma o nas; nič ne vedo koliko se pri nas knjige kupujejo in či-tajo. Nobeden zapadni intelektualec ne bo razumel, da država, ki ima čez 12 milijonov prebivalcev, ne bi mogla izdati nekega prevoda vsaj v 12.000 izvodih. Mi sami pa dobro vemo, da moramo biti srečni, če se proda desetkrat manj, t. j. 1200 izvodov. Francoski avtor bo tedaj pri avtorizaciji računal z 12.000 naših kupcev in zahetval vsaj en dinar za izvod. Torej 12.000 Din od nas! Kje je založnik, ki bi mu lahko plačal tak znesek?!
Da pa to ni zgolj prazno domnevanje, pričuje tale primer: »Matica Hrvatska« se je zanimala za izdajo neke francoske knjige v hrvatskem prevodu. Izvedela je, da mora plačati za pravico prevajanja 12.000 frank, t. j. okrog 38.000 Din. (Tudi nekateri slovenski založniki, n. pr. »Tiskovna zadruga« imajo že idaj podobne izkušnje. Op. ured.)
Dr. Andrič nadalje dokazuje, da imamo v Jug «lavj,ti sedem needinstvenib literatur in čitajočib publik. Kar izdaja Zagreb, se ne Sita na kulturnem področju Beograda in obratno. Tretje: Slovenci imajo lastno kulturo, ki ne konzumira ne zagrebških ne beograjskih izdaj, kakor se slovenske knjige
ne čitajo ne med Hrvati in ne med Srbi. Pol milijona Nemcev in pol milijona Madžarov, ki imajo najmanj analfabetov, ne znači za zagrebško, beograjsko in ljubljansko knjižno produkcijo čisto nič. Potem še pridejo ostale manjšine, ki tudi žive čisto svoje kulturno življenje.
V poštev je treba vzeti tudi to, da se pri nas silno veliko čita v tujih jezikih. Mnogi knjigarnarji žive bolj od prodaje nemških knjig, nego od prodaie domaČih, saj jim nemška založništva dajejo veliko višje odstotke nego jih more prenesti najbolj »rentabilna domača knjiga.
Dr. Andrič ne veruje v frazo o reciprocl-teti. ikar se ne varajmo, da bo kateri naš avtor (v kolikor sploh prihajajo v fx>§tev pri prevajanju za tuje literature) mogel r tujini zbrati več kupcev nego jih ima doma, namreč 1000 do 1500 izvodov. Mar mislite, ua bo fancoski založnik plačal za tako nizko naklada prevoda naSega pisatelja toliko, kakor bo zahteval od nas za naš prevod francoskega pisatelja? Ljudje, ki se tolažijo z dohodki naših pisateljev od prevodov na tuje jezike, niti ne sanjajo o dejanskem položaju na književnem trgu velikih narodov.
Festival v Dnbrovniku. Za odkritje novega zvonika starodavne dubrovniške katedrale se pripravljajo v tem mestu velike slavnosti. Pod milim nebom se bo vprizorlia Gundiili-čeva »Dubravka« in Se kak komad Martina Držiča, »Filharmonija« pa pripravlja z vse- i mi ostalimi pevskimi društvi reprezentativ- i
ne koncerte in predstave. Ob istem času bi se imela otvoriti velika kulturno-zgodovin-ska razstava Dubrovnika in okolice. Festival bo trajal teden dni. Datum še ni dolo čen.
O slovenskem slikarju A. Trstenjakn je
napisal dr. V. Hrudka v marčevi številki praškega časopisa »Slov. Pfehledc simpatičen članek o priliki njegove praške razstave slik iz Lužice. Češki kritik primerja našega rojaka z L. Kubo, ki je tudi slikal Lužico in pravi, da je razlika med obema umetnikoma v dveh različnih okusih dveb umetnostnih generacij. Trstenjakove slike so obvladane po težnjah modernega ekspresionizma, vendar se slikar ni dal zapeljati od ekspresionistične brezpredmetnosti, marveč je. sicer zvest svojim modernim umetnostnim nazorom — slikal predmete, folkloro. Ni se bal očitko. da je zaostal, če ljubi sujet. Zato imajo Trstenjakove lužiške slike umetnostno in folkloristično vrednost.
Slavnostne igre v Berlina. Od 19. maja do 23. junija se bodo vršile v Berlinu velike glasbene prireditve. Ondotna gledališča nameravajo vprizoriti ciklus Wagnerjevih. Mozartovih in Straussovih oper, novo Hin-demitbovo opero in Stranssovo na novo predelano opero »Vesela vojna«. Poseben dogodek pa bo gostovanje milanske Scale. Prispeli bodo pod Toscaninijevim vodstvom vsi solisti, orkester s 110 irtnsntiiaemulfs vsi solisti, orkester s 110 instrnmentalistf, zbor 180 članov, balet itd. Vrhutega se nameravajo prirediti razni izbrani koncerti in reprezentativne dramske predstave.
Gozdni požar na Šmarni gori
LJubljana, 25. marca
Vse graje je vredna neprevidnost nekaterih nedeljskih izletnikov, ki brezbrižno zametujejo tleče ogorke cigaret, pogostokrat kar v suho travo. Na ta način nastanejo gozdni požari, ki povzročajo mnogo škode. Kronika zadnjega tedna je zabeležila že več gozdnih požarov.
Danes je bilo ogromno število turistov na Šmarni gori. Izletniki, ki so prispeli z avtomobilom okoli poldne pod Šmarno goro, so opazili, kako se ie začel iz gozdov r.a Grmadi valiti kvišku gost belkast dim. tu in tam pa «o se pojavljali visoki rdeči zublji. Ne daleč od tam. kjer je nastal gozdni požar nedeljo teden, je gorelo tudi danes in požar je objel velik kompleks gozda, Uničeval ni ie suhega dračja. marveč rual lepe smreke Tu in tam je za nekaj čssa ponehal, a se je čez nekaj minut znova razpasel Gorelo je pozno v noč, ogenj je bil videti tudi z ljubljanskega Grada. Nekateri kmetje bližnjih vasi so pohiteli na Grmado in začeli omejevati požar. Bilo je naporno dele, ki pa še v noč ni bilo popolnoma uspešno. Skoda je prav znatna.
Plašči
modeli
zadnje pomladanske novosti Dunaja in Pariza za dame v sijajni izberi pri tvrdki FR. LUKIČ. Stritarjeva ulica.
Dootsr
ŠMARJETA NA DOLENJSKEM. Imeli smo letos mraz. da nikoli tega. Kleveške« mu mlinarju so zmrznili štirje že precej odrasli prašički in stara svinja. Krompirja nam je po shrambah zmrznilo toliko, da ga bo primanjkovalo za seme. Vse delo se je zakasnilo zaradi snega in mrzlega vremena. — Zadnji čas je lomalo od nas nekaj mož s trebuhom za kruhom na Holandsko. Do» ma se vse premalo zasluži. — Kleveški gra« ščak daje v najem njive in travnike, a na« jemniki mu morajo zato pomagati na polju in pri hiši po več dni v tednu, za kar zaslu« žijo naravnost malenkostne vsote. Kakor se čuje, namerava graščak posestvo na drob« no razprodati.
RUŠE. Sokol Ruše-Selnica je priredil preteklo soboto zvečer v dvorani gostilne br. Crnko-ta lepo uspelo telovadno akademijo. Nastopila je uvodoma ob spremljanju glasovirja moška in ženska deca s prostimi vajami v splošno priznanje številno navzočega občinstva. Sledile so ritmične vaje gojenk »Maramice«, katerih lepo izvajanje )e bilo obdarjeno z burnim aplavzom. Strumno je nastopil moški naraščaj v ritmični vaji »Rapsodija«, katere izvajanje Je izražalo dober vzgojni duh in bodočnost zdravega sokolstva. Njihova naslednja telovadba na konja je vzbudila v gledalcih veselo razpoloženje in splošno odobrenje. Po v splošnem dobro absol-virani telovadbi članov na bradlji so nastopile članice v okusno izbranih kostumih v »Petki«, ritmični sceni, prikazani s tako preciznostjo, harmonijo in eleganco, da Je bila ta točka akademije na vrhuncu izvedbe. Članstvo Je s skupinsko vajo »U boj« zaključilo užitek tega večera ter Je bil moralni uspeh prireditve popoln.
snfiovm-
ST t
■r '	j« &m**o ^ZfiSJgSSS*.
Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripL
Prave Panfiavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah.
Domače vesti
•* Odlikovanje. češkoslovaški poslanik v
ieogradu g. Jan šeba Je prošlo soboto v prisotnosti češkoslovaškega volaškega atašeja in osobja poslaništva Izročil koman-derski križec reda Belega orla našemu ge-neralštabnemu polkovniku Dimitriju Zivko-viču, šefu operativnega odseka, ter viteški križec istega reda kapetami Pešiču, s katerima je omenjena gospoda odlikoval predsednik češkoslovaške republike g. Ma-«aryk.
*	Izpremembe ▼ naš! vojsk!. Trajno so
»pokojen!: sanitetni polkovnik dr. Rihard Jug v LJubljani, artiljerijski podpolkovnik Stanislav Debevec in administrativni kape-tan ekonomske stroke Ignacij Lah. Pehotni podpolkovnik Rudolf Ukmar Je imenovan za komandanta 3. bataljona 12. pehotnega polka.
*	Za bedno deco ]e oprava »Jutra« prejela še naslednja darila: g. Karel Vogrinc. Brežice, 50 Din: tvrdka »Berta« v LJubljani 200 Din; tovarna »Zlatorog«, Maribor. Jaboj mila. — Iskrena hvala.
*	Ekskurzija zagrebških tehnikov ▼ Nem-Hjo. Slušatelji ladjedelske stroke zagrebških tehnikov bodo priredili koncem maja studijsko potovanje v Nemčijo ter si ogledali najvažnejše ladjedelnice HambuTg Brehmen in Kiel. Ekskurzija bo trajala preko 3 tedne.
*	Katastralna občina Zaplanina. Minister pravde Je izdal naredbo. s katero se katastralna občina Zaplanina prldeljuje okrajnemu sodišču na Vranskem.
*	Nostrifikacija pravniških diplom, Izdanih na Madžarskem. Naše ministrstvo pro-rvete Je izdalo razpis, s katerim se odreja, da mora subotiška pravna fakulteta izvršiti nostrifikacijo vseh diplom, ki so bile izdane na Madžarskem. Pravna fakulteta v Subotici bo izvršila nostrifikacijo ko reflektanti opravijo izpit tudi iz pred metov, ki se tičejo naših prilik Tej nostri-fikaciji se mora podvreči nad sto pravnikov tn odvenikov. Odredba ministrstva prosvete bo zlasti zadela neslovanske elemente v Vojvodini.
*	Ugleden nemški vseučlilšk! profesor pride v Jugoslavijo. Iz Zagreba poročajo, da bo prispel aprila profesor filozofije na vseučilišču v Bonnu dr Johannes M Ver-weyen v Zagreb, kjer bo ostal kot gost prijateljske obitelji več dni. Profesor dr Verweyen vživa kot učenjak v Nemčiji velik ugled.
*	Ameriški Slovenci na velikonočnem Izleta. Na cvetno nedeljo Je prispelo v Ljubljano 30 ameriških izletnikov. Iz New-, yorka so odpotovali po francoski progi z znamenitim brzoparnikom »Pariš«, ki jih Je po prijetni šestdnevni vožnji privedel v Le v Havre, odkoder so nadaljevali potovanje preko Francije, Švice in Avstrije Izlet sta priredili tvrdki Zakrajšek-Češark hi Fran Sakser v Newyorku. Zavednim rojakom želimo vesele praznike in obilo pirhov.
*	Pomladansko vreme ▼ Sloveniji. Tudi včeraj na praznik Marijinega oznanjenja je vladalo v Sloveniji lepo pomladansko vTe-me. Le, zjutraj Je bilo ponekod oblačno in megleno. Jutranje termometersko stanje je bilo naslednje: Bohinjska Bistrica + 2. oblačno; Kranjska gora + 4, jasno; Jesenice + 6, jasno; Tržič -f 3, oblačno; Kamnik + 3, jasno; Ljubljana gl. kol. + 1, megleno; Celje + 3, oblačno; Brežice + 3. oblačno; Dravograd - Meža -f- 2, oblačno; Maribor gi. kol. + 6, oblačno: Ljutomer H- 5, oblačno; Kotoriba + 5. oblačno; Št Janž na Dolenjskem + 1, oblačno; Novo mesto -f- 3, megleno; Kočevje + 1, megleno in Rakek + 6, jasno.
*	Smrtna kosa. V nedeljo Je umrl v Ljubljani najstarejši našiti pravnikov, odvetnik g. dr. Fran Papež, o katerem smo lani obširno pisali, ko Je stopil v 90. leto svojega za narod in skupnost koristnega življenja. Bij je ustanovitelj in prvi predsednik društva »Pravnik«, ki Je v soboto praznovalo svoj 40 letni jubilej. Neustrašeni in vneti borec za slovensko pravo Je še doživel nadvse častno proslavo, drugo jutro pa je zatisnil svoje trudne oči. K večnemu počitku ga polože danes ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu. Bodi mu časten in blag spomini — V Radečah pri Zidanem mostu je ugrabila smrt posestnika in trgovca g. Franca Hmelja. Na poslednji zemeljski poti ga bodo spremljali jutri ob pol 17. na domačem pokopališču. Rodbinam obeh blagopokojnih naše iskreno sožalie.
*	Letošnja pomladna konjska dirka v Ljutomeru bo 5. maja. Tokrat so k dirki pripuščeni tudi drugi okraji. Zainteresirali se bodo tudi gospodje iz armade za to prireditev.
*	Kongres Udruženja graditeljev. V Zagrebu se Je predvčerajšnjim vršil kongres graditeljev SHS, na katerem je bila zastopana tudi ljubljanska sekcija udruženja. Tajnik g. Freudenreich Je poročal o stanju Jn delovanju udruženja ter o stanju gradi-teljstva v naši državi. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Med drugim je g. Kavčič stavil resolucijo o tehničnih srednjih šolah. V resoluciji se zahteva, da te šole ostanejo kakor dosIe}„ osnujejo pa se naj posebni tečaji za pomočnike in poslovodje. Per acclamationem je bil Izvoljen nov odbor s predsednikom Milanom Mila-dinovičem iz Sarajeva. Prihodnji kongres se bo vršil v Somboru leta 1930 Popoldne so udeležnikJ kongresa posetili Maksimir. zvečer pa se Je na čast gostom hi delegatom vršil banket v prostorih Mestne kleti
*	Zagrebški stanovanjski najemniki za maksimiranje najemnine. V prostorih Delavske zbornice v Zagrebu se Je v nedeljo dopoldne vršrlo zborovanje zagrebških stanovanjskih najemnikov, kateremu Je pred-
sedoval upokojeni polkovnik Tasovac. Skupščina Je poslala pozdravne brzojavke kralju Jn kraljici, potem pa prešla ena diskusijo o stanovanjskem vprašanju. V imenu tamkajšnje organizadle najemnikov Je g. Kurelac predlagal resolucijo, naj bi se maksimirala cena stanovanj v starih kakor novih hišah za vse najemnike na podlagi zlate paritete 1:11, to Je, naj bi se predvojne najemnine zvišale enajstkrat Temu oredlogu so se protiviii državni uradniki in delavci ter predlagali pariteto 1:6. kar odgovarja stvarnim plačam državnih uradnikov. Ta predlog Je HI z veliko večino sprejet.
♦	MIha Maleš: Rdeče tačke. V začetku tega tedna bodo izšle »Rdeče lučke« Mihe Maleša. Knjiga bo prva svoje vrste na Slovenskem Uvodno pesem Je napisal Alojzij Gradnik. Knjiga bo izšla v dveh izdaiah Ena bo bibllofilska Druga t>o v belo platno gramom irmetnika. Druga bo v belo platno vezana. Cena knjigi prve izdaje 80 Din. druge 40 Din s poštnino vred Naroča se lahko naravnost pri avtorju na naslov: Miha Maleš. akad. slikar, LJubljana, Krekov trg 10-1.
♦	Dva nova luksuzna parnlka. Kakor tav-'Jafo iz Splita, sta ladranska plovltba in Dubrovačka plovitba sklenili, da si nabavita dva nova luksuzna parobroda Ti dve novi akvizicJU naše trgovske mornarice bosta znatno pospešili na? parniški promet vz-iolž Iadranske obale
♦	Izseljevnle v Zedlnlene države. Kakor se tz Washlngtona poroča so za priseljen ce Iz raznih držav določene nove kvote ki stooijo v veliavo 1 tuniia 'etos ako kongres ne bo sklenil kakr> iznreme-nbo Za fugoslavijo Je določena kvota na #45 oseb za Češkoslovaško 2874 za PoFsko 6524. za švedsko 3314 za nansko 1181 za Holandsko 3153. za Norveško 2377 in za Madžarsko 869
•	Vinski sejem v Novem mestu bo priredila 8 aprila ob 9 podružnica Vinarskega društva sporazumno z novomeško podružnico Kmetijske družbe za Slovenijo v prostorih kavarne SplihaJ. Vabijo se vinogradniki novomeškega okoliša, da se udeležijo tega sejma in prinesejo na sejem svoja vina za poskušnjo v čistih vinskih steklenicah. Enako se vabijo trgovci z vinom in pa gostilničarji, da posetijo omenjenega dne ta sejem v čim obilnejšem številu Nudilo se jim bo v nakup vino iz vinskih goric novomeške okolice.
♦	Huda nesreča v Preddvoru pri Kranju. Včeraj dopoldne se je zgodila v gozdu pri Predvoru pri Kranju težja nesreča Posestnik 37!etni Andrej Perčič iz Predvora pri Kranju se Je napotil v svoj gozd. da bi tam pregledoval smreke, ki bi bile dobre za po-sekanje Več smrek je že zaznamoval. Ko je stopal po gozdu, pa mu je spodrsnilo in mož je padel tako nesrečno na oster poro-bek, da si je prebil desno lice. Močno krvaveč je odhitei domov in nato v Kranj k zdravniku dr Bežku. ki mu ie rano izpral in za silo obvezal. S kranjskim rešilnim avtomobilom so ga popoldne prepeljali v ljubljansko javno bolnico, kjer so mu rano na kirurgičnem oddelku zašili
♦	Avtomobilska nesreča pri Dubrovniku.
V	petek se ie na cesti med Dubrovnikom in Hercegnovem pripetila huda nesreča. Iz Dubrovnika se je z avtomobilom vozil proti Hercegnovem komandant avtomobilske kolone V bližini Veselega brega se je avto prevrnil Komandant kolone in šofer sta ostala na mestu mrtva.
•	Smrtna nesreča v premogokopu. V premogokopu pri Mostarju se je prošlo soboto pripetila huda nesreča. Pri odkopa-vanju Je v rovu št. 16, premog zasul tri delavce. Delavec Cvor Je ostal na mestu mrtev, dva delavca pa sta bila nevarno »oškodovana.
ITO — zobna pasta najboljša.
*	Grozen samomor črnogorskega dijaka.
V	Zagrebu se je predvčerajšnjim na Peja-čevičevem trgu z ravne strehe nad četrtim nadstropjem vrgel na cestni tlak dijak srednje tehnične šole Filip Samovič, rodom iz Podgorice v Črni gori. Ostal Je seveda na mestu mrtev Glava Je bila popolnoma razbita, noge in roke polomljene Pri mrtvecu so našli 2294 Din gotovine ter vlož-no knjižico Prve hrvatske štedionice, glase-čo se na znesek 4000 Din. V žepu Je imel pismo, naslovljeno na »prvega policijskega stražnika, ki ga najde«. V pismu izjavlja Samovič da Je njegovo življenje brez svr-he in da noče več živeti.
*	Obleke kemično čisti, barva, pftslra hi lika tovarna Jos. Relch.
podaja Popusta
^ t o f e sa moftf obleke. izotov+len. i bleke. perilo. Sepice. klobuke, samo veznice, nogavice itd prt
ANTON PRESKER Ljubljana. Sv. Petra c. 14.
Iz Ljnbljane
o— 2alne zastave za maršalom Fochom.
Povodom pogreba maršala Focha so bile včeraj po odredbi mestnega župana razo-bešene črne zastave po mestnih zgradbah. Francoski konzulat Je Imej v znak žalosti razobešeno zastavo na pol droga.
n— Predavanje dr. Josipa VVIllana odloženo. Akademski klub za Dru-štvo narodov nam sporoča, da se Je predavanje dr. Wil-fana zaradi zaprek odložilo. Čas predavanja se pravočasno objavil.
a— Akademija župe SJSU. Pred nekaj dnevi se je vršila v areni Narodnega doma pod pokroviteljstvom direktoria S. Juga in damskega komiteja zelo dobro uspela akademija s plesom. Spored ]e otvoril orkester učiteljščnikov in izvajal svoje izbrane komade vzorno in z občutjem. Orkester Je zelo discipliniran, intonacijsko čist in celotno zveneč Sledila je lepo podana deklamaciia. Gojenec državnega kon-servatorija g. ŠvigelJ Cvetko, glasovno izvrstno razpoložen, je bil odločen Sledil je pevski mešanj zeboT učiteljiščnikov. ki je svojo nalogo nad vse častno izvedel. Zbor razpolaga z izdatnim materiialom in ie dobro vpet Orkester ie zaigral zakliučno točko sporeda, nakar ie sledila neprisiljena zabava s plesom
a— Iz gledališke pisarne. Jutri 27. t. m. se izvaja v 1'ublianski operi prvikrat v letošnji sezoni Strausova opera »Salome« z gospo Thierryjevo v naslovni vlogi Poleg nie nastopi prvikrat ga Staglierieva v vlogi Ferodijade. dalie gg Primožič Vot lohanaan Vovač kot Herod Rannvec. Betetto in RumpeiJ Za opero Sajome se izvaja na našem odru balet »Pred vratml večnosti« na muziko slavnega nordi'skega skladatelja Jeana Sibelitisa Ta ba'et le imel v 'e-'ošnli sezoni v Zagrebu Izreden uspeh Za naš oder ga >e naštudira! g Peter Golovin Predstava bo ra oremiieski abonma
a— Redni občni zbor »Poštnega doma«, r. z. z o. z. v LJubljani se je vršil pri Mra» ku na Rimski cesti Iz poročil društvenih funkcionarjev je posneti, da ie zadruga kupila večje stavbišče na Dunajski cesti nekoliko naprej od železniškega prehoda kjer se bo zgradila dvonadstropna hiša in na dvorišču dva obiekta za shrambo premoga in drv V hiši bo imela OPO svoje društvene lokale Gospodarska zadruga poštn:h nameščencev bo nastanila v njej svoji delavnici (kroiačnico in čevliarno) V pritličju bodo lokali za trgovino v drugem nadstropju pa tri ali štiri stanovanja Glede društvenega denarnega poslovanja izvršena revizija je našla vse račune v redu. Za zgradbo potrebni kapital ima letos povečati s prodaju poštnih vrednostnic in tobaka v kiosku, ki je za to postavljen v vestibulu ljubljanske glavne pošte in pa z loterijo Savez v Beogradu Je obl5ubil. da bo prispeval k zgradbi znesek 200.000 do 300 000 Din. Kljub temu bo treba najeti posoiilo. Pri tej točki se je oglasil k besedi poštar g Slavec iz Kranja in opozarjal načelstvo. naj pri najemanju posojila postopa previdno, da ne pride zadruga v morebitne zadrege. Predsednik zagrebške OPO g. Lalič le opisal velik socialni in narodnostni pomen Poštnega doma v slovenski prestolici. Podpredsednik zagrebškega Poštnega doma g Greiner je povedal, da se bo v hrvatski prestolnici v bližnji bodočnosti začel graditi Poštni dom. Glavnica za zgradbo Poštnega doma se Je znatno povečala z društveno loterijo, ki so }o v ta namen priredili, in pa s prodajo poštnih vrednot-nic in tobačnih izdelkov na zagrebški glavni pošti. Po njegovem mnenju bo imej zagrebški Poštni dom od prodaie v tem letu do malega 100.000 Din čistega dobička. — Po izpremembi društvenih pravil so se vršile volitve Za poslovno leto so prišli v načelstvo: V. Treven (predsednik) Josip Čampa, Fr. Ferjančič, Josip Jakše, Iv. Metelko. Jos Hauptman, Josip Dular, Iv. Stanič, Vinko Slamič, Vilko Smerdu in Fr. Žnidarčič; v nadzorstvu so pa: Ant. Boh, Iv. Rabič. Iv. Rakovec. Lucijan Kovačič, Drago Čeh in Pavla Frank.
u— Materinski dan. Pod okriljem ženskih organizacij se Je v nedeljo zvečer v »Unionu« vršila proslava materinskega dne. Prireditev Je lepo uspela in Je bila udeležba prav odlična. Med drugimi so bili navzoči škof dr. Jeglič, župan dr. Puc in dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva. Program je obsegal pevske, recitacijske, dramske in rajalne točke. Nastopale so skupine malčkov, ga. dr. Adlešičeva Je zapela dvoje pevskih točk. a solist Likovič z umetniško dovršenostjo troje. O materi je imel slavnostni govor prof dr Dolenc o— Sestanek hišnih posestnikov ljubljanskih In okoliških se bo vršil v sredo dne 3. aprila t. I. ob 6. uri zvečer v zeleni dvorani hotela »Union« v LJubljani Na sestanku se bo razpravljalo o stališču hišnih posestnikov o stanovanjskem vprašanju, razjasnile se bodo trditve zagovornikov stanovanjske zaščite ter se bo razpravljalo tudi o zadnjem sklepu občinskega sveta ljubljanskega glede podalšania stanovanjskega zakona kakor tudi o mestnem proračunu o letu 1929. Društveni člani se vabiio k polnoštevilni udeležbi.
n— Ura z verižico se Je našla. Lastnik jo dobi pri Bojanom Medvenu. Pod Rožnikom 51.
o— Nova iola modernih Jezikov. Prejeli smo: V Ljubljani dosedaj še nismo imeli šole za moderne Jezike ki bi pod vodstvom domačih šolnikov dajala občinstvu garanci-io da za plačani honorar v istini učenec dobi dober pouk Da se odstrani ta nedo-statek le liubljansko Društvo za prouča vanie angleškega iezika s pomočjo priznanih domačih šolnikov sklenilo ustanoviti šolo modernih jezikov z nesebičnim namenom. da shiži občinstvu Zato so se za pouk nastavile tako nizke cene. da Jih bo
1 TOLSTOJ		1	V glavni vlogi: | V. P U O O V K I N §
	RUSKI _FILM		
| Živi mrtvec			PRIDE: KINO ..DVOR"
lahko zmogel tudi nepremožni. Ta šola, ki bo pod kontrolo društva tn profesorjev, »e bo začela fe prihodnje dni. Natančneje bodo objavili oglasi po dnevnem časopisju.
o— Na cesti onemogla. V nedeljo popoldne okrog 5.30 se je na Starem trgu nenadoma zgrudila zasebnica Ivana S., stanujoča na Karlovški cesti. Imenovana je dobila epileptičen napad. Ubožica -je padla na pločnik in sicer z glavo nazaj, tako da je zadobila težjo poškodbo Ponesrečenko le odpeljal rešilni avto v splošno bolnico.
a— Tatvina na Atirju. Na neki novi stavbi na Mirju le bila izvršena pred-snočnjim drzna tatvina. S stavbe Je nekdo odnesel na škodo uprave mestnega vodovoda 500 Din vreden vodomer, znameke »Fall« s številko 511.127 Tatvino je zagrešil na.ibrže kak delavec, v nadeji. da bo vodomer spravil v denar, kar pa se mu bo 'e težko posrečilo.
u— Drobna policijska kronika. Od nedelje na ponedeljek so bili prijavljeni policiji naslednji dogoditi: 1 tatvina vodomera, i telesna poškodba. 1 primer pijanosti. 2 primera nedostojnega vedenja. 4 primeri kaljenia nočnega miru. 1 prekoračenie policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda. 1 primeT onemoglosti na cesti. 5 prestopkov cestnega policijskega reda in 2 prestopka avtomobilskih predpisov Aretiran le bil neki de'a^ec zaradi telesne poškodbe
u— Najdba kolesa Pred nekai dnevi ponoči ie bilo na Rimski cesti pred hišo št. 3 najdeno kolo. znamke »Puch«. Kolo Je bilo črno pleskano ter je vredno okrog 1000 Din Lastnik kolesa, ki ga je tam pustil na*brže kak tat. ki pa pozneje s ko-Itsom ni vedel kam in ga ni mogel spraviti v denar dobi svoje kolo nazaj na policijski direkciji
I? Celia
Celjska redakcija »Jutra« ima telefon Jte»
vilko 190. ponoči v nujnih zadevah št 191 e__Radijski tečaj na Ljudskem vseučilišču. Radiipki tečaj. ki ga je priredilo tukaj šnje Ljudsko vseučilišče, je hil v petek 22 t m zaključen Tečaj ie trajal 3 mesece in ga je posečalo okrog 40 ljubiteljev radiia. Vodil je tečaj z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo šef celjske brzojavne in telefonske terenske sekcije gosp. Fajgel.
e— Cvetna nedelja » Celin. Prav svečano lice si je nadelo Celje preteklo nedeljo. Po vseh ulicah so se stekale proti župni cerkvi množice meščanov in okoličanov, nosečih k blagoslovu butare in butarice, okrašene z neštetimi pisanimi trakovi in zelenjem. Vmes pa je stopal starejši ženski svet z oljčnimi vejicami Dopoldne, po glavni ma§5 je doživelo celjsko občinstvo prijetno presenečenje Na sredi Dečkovega trga pred Narodnim domom je priredila mariborska vojaška godha nenapovedan promenadni koncert. ki je kmalu privabil na prostorni^ trs skoro pol Celja. Koncert je godba včeraj dopoldne ponovila.
Semena vseh vrst
zaiamčeno naiboliše kakovosti
priporoča:
ANTON FAZARINC. CELJE
e_ ljubljeno in najdeno Zasebnica Elizabeta Suher iz Zavodne je izgubila pred dnevi temnomoder svilen dežnik. — Na peronu tukajšnjega kolodvora je bil najden 23 t. m. popoldne zlat prstan z dvema kamenčkoma
e_ Poostrena painja cestnemu redn. Celjska policija je v zadnjem času posvetila nekoliko več pozornosti cestnemu redu. Kot rezultat te pažnje Je bilo včeraj podanih na policiji kar 5 prijav zaradi prestopkov ce-stnopolicijskega reda in avtomobilskih predpisov.
Adria čevlji
CEHE Narodni dom
e— Dve aretaciji. V soboto zvečer je bil aretiran na Krekovem trgu etar policijski znanec, delomržni in nasilni berač 471etni Anton Korošec, ker je v raznih javnih lokalih beračil in vsakogar, ki mu ni hotel česa darovati, pošteno ozmerjal. V nedeljo na so aretirali v Aleksandrovi ulici 271etnega brezposelnega delavca Ivana Rozmana iz Bučečovcev v ljutomerskem okraju, ker se preživlja z beračenjem, za pošteno delo pa kljub svoji moči in mladosti noče prijeti. Oba sta bila izročena državnemu pravdni-štvu.
Iz Maribora
Mariborska redakcija »Jutra* ima telefon številko 440.
a— Pretepi In lahke telesne poškodbe.
Čeprav se mesec nagiba proti koncu, je bilo v mariborskih gostilnah precej živahno, kar je imelo za posledico, da so prišli razgreti duhovi večkrat v konflikt s policijo Najzanimivejša Je bila atrakcija na državnem mostu, kjer so se spopriieli štirje m'a-deniči. Izzivači med katerimi se ie nahajal tudi boksar Ludvik K. oa so zapustili bojišče premagani. Ludvik, ki le bil naj-agresivnejši, ie dobil s pestjo krepko po nosu. da ga Je oblila kri, vendar je še celo pred stražnikom psovai svoje protiv-nike, zaradi česar Je moral v policijske za-

DANES!
Smeh! Smeh! Smeh! Smeh!
Pot in PataetiDii
m morju
Ob četrt na 7, pol 8. In 9.
Telefon 2730. KINO »DVOR«.
pore. — Iz nevoščljivosti se je Emil A. lotil Frana P., ker je dobil pri nekem gostilničarju na Vodnikovem trgu v hlevu brezplačno prenočišče. Zadevo, ki Je zaradi Emilove razburjenosti postala že precej kritična, je pravočasno razčistil stražnik. Emila je odpeljal na prenočišče k »Grafu«, dočim je Franček prespal v miru r.oč pri gostoljubnem gostilničarju.
a— S kamnom v obraz. V bližini gostilne Kirbiš na Aleksandrovi cesti je nenadoma priletel težak kamen v obraz Rozi Lazar, ki je šla v spremstvu svojega moža proti mestu. Kamen io Je zadel tako močno pod levim očesom, da se Je nezavestna zgrudila na tla. Pasanti so Jo odnesli v gostilno in Io spravili k zavesti. Policiji ie uspelo izslediti mladeniča, ki ji ie zalučal kamen. Deček pa se zagovarja, da je hil kamen namenjen nekemu dečku, ki ga je oškropil z vodo. Zadevo bo likvidiralo sodišče.
a— Za policijskega agenta se Je izdajal 25-letni delavec Vincenc Munda. ki le zaposlen pri nekem mariborskem stavbeniku. Prišel Je v gostilno Lipov^ek na Koroški cesti, kjer je napovedal poli lisko uro In hotel predčasno izprazniti gostimo. Preden pa mu Je nakana uspela se ie pojavil med vrati stražnik in nepoklicanega policijskega agenta odvede! k »Grafu«, ki*' je imel vso noč dovolj pri'ike. da razmišlja o novih detektivskih trikih.
a— Nevaren uzmovfe koles. Mizarski pomočnik Matevž Dobnik. ki ie že dolgo brez posla In star znanec orožnikov, je krenil včeraj zjutraj Iz Prepolia pri Sv. MarletI na Dravskem polju v Maribor. Na Tržaški cesti, pred mesarijo Franca Romiha le zapazil pred vratmi kolo. Skočil je bliskoma nanj in se odpelial. Imel pa Je smolo Neki Romihov prijatelj le opazil tatvino, se pognal takoj s kolesom za tatom in ga res dohitel pred cerkvijo Sv. Jožefa v Studencih. V stiski )e Dojnik ostavil svoj plen na cesti, sam pa se pognal v divji beg proti studenškem gozdu. O dogodku Je bila med tem že obveščena tudi orožniška postaja v Studencih, ki Je takoi napravila pogon za svojim starim znancem, ki ie padel končno v gozdu orožnikom v past. Dobnik ie bil takoj izročen sodišču, posebna orožniška patrulia pa je odšla še na njegov dom. da preišče, ali nima v kakem skrivališču še kaj tuje lastnine, posebno pa koles ki so zlikovcu najboll pri srcu.
a— Policijska kronika. V noči od nedelje na ponedeljek je bila aretirana samo ena oseba: zaradi manjših prestopkov pa je bilo vloženih 18 prijav, dočim Je bilo dan poprej na policiji precej živahnejše. Aretirane so bile štiri osebe, prestopkov pa ie bilo prijavljenih 21. — Neznan uzmovič je v soboto ukradel trgovcu Vrhuncu izpred trgovine v Maistrovi uMci 1500 Din vredno dvokolo znamke »VVaffenrad«.
Iz Trbovelj
t— Ljubiteljem glasbe. 70 pevcev, sloven. skih učiteljev m učiteljic bo nastopilo pod vodstvom Srečka K um ar j a v nedeljo. 7. aprila popoldne ob tričetrt na 15. v veliki dvorani Sokolskega doma v Trbovljah Na sporedu bodo pesmi naših najboljših skla« dateljev Da bo omoeo-čen pri; top vsem slojem k tej lepi prireditvi, bo vstopnina v razmerju z drugimi koncerti zelo nizka. Na ta koncert opozarjamo tudi prijatelje glasbe iz bližnjih krajev, kakor iz Hrast« nika, Zagorja, Litije, Zidanega mosta, Laš» kega, Radeč in od drugod. Zveza vlakov jo zelo upodna.	,
Z Jesenic
a— Jeseniška nedelja. V nedeljo je b9 krasen pomladni dan, res prava cvetna ne» delja, kakršne že dolgo vrsto let ni bilo. Radostnih obrazov so nesli dečki in tudi deklice ter starejši možje težke butare, ob« ložene z jabolki in pomarančami ter okra« šene z živopisanimi trakovi in cvetjem v cerkev. Popoldne pa so se velike množice ljudi pomikale ven na deželo, zlasti proti Koroški Beli in Žirovnici, odkoder so se zvečer vračali prav židane volje.
s— Poskusen samomor mlade deklice. — 14 letna Tončka K., hčerka hišnega posest« nika na Savi. je brez vednosti staršev na* pravila v neki prodajalni dolg na slaščice ter za različne potrebne in nepotrebne drobnarije. Te dni je trgovec poslal star« šem opomin, naj plačajo dolg Opomin je dobila v roke mačeha, ki je rekla pastorki, da bo že dobila svoje, ko se bo vrnil oče iz službe domov. V strahu pred kaznijo se je Tončka ponoči potihoma odstranila iz hiše ter je pod savskim jezom skočila v Savo. Deroča Sava jo je zanesla v globočino tik nad jezom, toda tu je zopet dobila veselje do življenja. Z vso silo se je oprijela neke« ga trama ter skušala zlesti iz vodi, kar pa ni šlo. Na njeno obupno klicanje ji ie nri» hitela ob 3 zjutraj na pomoč družina Mla* karjeva ter potegnila mladenko iz vode
s— Tatvina dragocenega kožuha Na ob» meinem želemiškem komisariiatu se je oglasil inž. Nikola Cvejič operni pevec iz Zagreba in javil, da mu ie v neki kolo« dvorski restavraciji med Salzburgom in Beljakom nekdo ukrndel popolnoma novo suknjo, vredno nad 10 000 Din Cvejič je prijavil tatvino tudi avstrijskim oblastvom, toda o storilcu manjka vsaka sled
Za zajtrk in kosilo
je najzdravejša in najboljša hrana za deco ter za odrasle skodelica mleka z 2—3 žličice OVOMALTINE,
Odločite sami pri sledečem izboljšanju čevljev!
Ne usnjate pete
nego samo Palma peto!
Razlogi: Prihranek in zd avje. T je r*7UTf m napnde<!
Šport
Nedeljski športni dogodki
Slovenski lahkoatletski spon je v nede« ljo dosegel v Zagrebu lep uspeh SK Ili» rija si je s svojim moštvom v močni kon* kurenci izvojevai ponosni naslov državne« ga prvaka v croos country teku na 10 km. Mnogo je k temu uspehu doprinesel tekač Spora (kakor znano, je Sporn tudi izboren smučar), ki je vodil do 200 m pred ciljem, kjer ga je prehitel L. Predanič. ki je dospel kot prvi na cilj v času 35:17.2. 8 m za njim j« prispel Sporn, kateremu so sledili Šte» fanovič (Soko), Bančič (Jugoslavija), Ku« mer (Ilirija), Kumer (Marathon), Valente« kovič (Hašk), Senčar. Tinta (oba Ilirija), Zemljak (Marathon). Startalo je nad 40 tekačev. Klasifikacija moštev je bila na« s t opna: I. Ilirija (21 točk), 2. Marathon (44), 3. Jugoslavija (46), 4. Concordia (49) in Hašk (50).
V	Mariboru je v prvenstvenih tekmah porazi' 1SSK Maribor Svobodo s 7 : 4 (4 : 0), kar je za mariborskega prvaka neugoden rezultat, Rapid pa Železničarja z 2 : 0 (1 : 0)
V	Celju so Atletiki porazili SK Celje s
5 : 4 (4 : 3)ter s tem izenačili stanje golov na 7 : 7. V podaljšku 2 krat 15 minut so Atletiki kot protest proti neki odločitvi sodnika v drugem polčasu odstopili. Prvak Celja je torej SK Celje.
Zagrebški rezultati so bili: OoncordSa : Derby 9 : 0 (5 : 0), Gradjanki : Železni« čarji 4 : 0 (1 : 0), Croatia : Sparta 2 : 0 (1 : 0), Hašk : Viktorija 3 : 0 (1 : 0). V Beogradu je Jugoslavija porazila Jedinstvo s 6 : 0 (4 : 0), Soko pa Obiliča s 4 : 0.
Od inozemskih iJcem bi omenili zmago BSK v Prostejru proti SK Prostejru.
ASK Primorje : SK Slovan 3:1 (2:1) Slab start prvaka — Sodnik v začetni formi
Včerajšnja prvenstvena tekma med gor* njima kluboma spada v prvo kolo ter je privlekla na primorjansko igrišče za naše razmere naravnost ogromno publike.
Nastop moštva Primorja ni zadovoljil. Jug zaradi bolezni ni nastopil, pa najbrže ne bi mnogo izboljšal slabe igre. Delale so se napake v vseh vrstah. Krilci so zeio sla« bo krili nasprotnika, prevzeli visoko Slova« novo igro, zaradi česaT je večkrat došlo do neprijetnih kolizij; primor. napad je igral raztTgano, prepočasi. Žogo so štopali baš v odločilnih momentih, namesto da bi ee voley«streljalo. Oba brantlca sta bila do« kaj nesigurna, pa tudi Jančigaj ni še v sta« ri formi, je pa večkrat pokazal, da lahko še postane lanski Jančigaj
Slovanovo moštvo, ki je nastopilo kom« pletno, je ohranilo svojo običajno borbe« nost, toda mnogokrat prešlo meje fairnese in dopustnega načina igre, kar pa gTe v breme sodnika, ki ni znal že v kali zatreti preostre in nevarne igre. V ostalem svetu« jemo Slovanu, da polaga večjo pažnjo na taktično in tehnično stran. Neprijetno se je dojmilo postopanje Slovanovcev, — pred vsem vratarja, ki je po nepotrebnem zadr« zeval igro Tako postopanje ni sportskol
V	splošnem je Slovan znal parirati ostre in nevarne napade protivnika tako, da j<5 dosegel časten rezultat, h kateremu je pri« pomogel primorjanski napadalni kvintet za« rad- svoje neodločnosti in pa primorjanski half Pišek, ki je zabil lastni goL
Krilci so storili svojo dolžnost, enako se je trudil napad, v katerem je prevzel Ciro« vič preostri način igre, in je zaslužil zaradi grdega foula več kot grajo. Obramba je uspešno razbijala protivniške napade. V tem oziru se je izkazal stari Hariš, ki je igral mirno, prevdarno in nesurovo. ° Kratek potek: Primorjaši t evzamejomi« cijativo. toda njih napadi končajo s Sib« kimi streli ali pa iih štopa nasprotna ob-amba Slovan sporadično prodre toda nevarno Čamernik dobi lep pas in z ostrim sfre'om zabije v Slovanovo mrežo. 1 : 0.
Nedolgo za tem ie Slovan v nipadu. Pi« šek brez potrebe intervenira ter 3 lahkim zamahom zabije lasten tfol. Izenačenje 1 : 1 Igra postaja od tu dalje 5e ostrejša, sodnik spregleda foule, Uršič v ostrem teku p-ed-a v sredino, Slovan obrani z roko, kar zopet spregleda sodnik. Za kratek čas se Slovan osvobodi napadalnega obroča. Uršič zopet v napadu, preda v sredino, lev« zveza
Ne mučite svojih otrok t ribjim oljem. Namesto ribjega olja dajajte svojim otrokom
ki poseduje vrio prileten okus ia vonj, a deca ga Jemlje z največjim uživanjem kakor kakšno -slaščico. Dobiva se po vseh lekarnah v malih omotih po Din 25.— in velikih omotih po Din 42.—.
šutira vratarju kateremu izpade žoga, Mir« ko jo s prsi porine v gol. 2 : 1. Kmalu za tem polčas.
V	drugem delu igre je Slovan ostrejši, toda napadalni trio ne zna izkoristiti situ« acij. Odslej Primorjaši stalno dominirajo, posebno proti koncu igre. Toda njib trud je bil kronan samo še z enim golom, pri če« mir je ostalo do konca igre.
Tekmo je vodil g. Vodišek. ne v formi? Prav je, da ni piskal številnih rok, ali »ho« timione« roke, ki nasprotnika neupravičeno oškodujejo, ne bi smel spregledati. To se je namreč večkrat primerilo v kazenskem prostoru Slovana, enkrat tudi pri Pnmorju. Da se ni igTa izcimila v pravo, surovo športno farso, je zasluga nekaterih igralcev, ki so raje prepustili žogo nasprotniku, ka« kor da bi se izpostavljali telesni nevarno« sti.	_
ASK Primorje rez. : SK Slovan rez. 5:1 (3:1)
Tudi v tej tekmi si zabije jo PrimorjaSt lasten gol
Rezerva prvaka, v kateri so nastopili ne» kateri juniorji, so predvedli za oko kras« no, toda neefektno igro IgTalo se je nad 80. min na Slovanovi polovici, toda skupi« ček vsega je bilo gornje razmerje. Tudi tu je napadalni kvintet prevzel taktiko svojih »prvih«, da brez potrebe pleše v kazen« skem prostoru. Med krilci je bil slab edino Sočan, zelo dober Jug.
Sodil je dokaj dobro g. Lesih.
SK Ilirija Oz tajništva). Seja naSefstva se vrši danes ob 20. uri v običajnih prostorih Pros: se točne m potaoštevitae udeležbe vseli gg. odbornikov.
ASK Primorje. Danes v torek ob 20. nri sestanek v tajništvu, katerega se naj udeleže sledeči g?.: Vidic. Rihteršič, Breslcvar, Pečar in ostali, kj se zanimajo za sodniški kur«. — Tajništvo.
Dunajska vremenska napoved za torek:
V	severnih Atpab mirno, večinoma Jasne Io milo vreme, v Južnih Alpah bolj oblačno.
r»«
Nafbope, naftrajnefSe, nAo 13	najcenejše!
Pristne francoske častili«
VALDA
zoper crtoboL hrlpavost. prehlad, nahod, akutni In kronični bronhitis. katarje, hrtpo, Iniluenco, naduho, zasoolost
Prodajajo vse lekarne hi dro-serile.
Pred sodniki
Tatinska Unca
»O, kako lep jopič imai,« sc Je začudila delavka Tinca, ko je srečala pred tednom na borzi dela svojo znanko positrežnico Ivanko.
»Menda ni tako lep, danes za bom prv« oblekla,«.« j« odvrnila Ivanka, ki Je Imela Jopič v košari, a ga .Je Tinca takoj zapazila. Ivanka Je košaro odložila in hitela v pisarno. Tinca ni čakala, da se Ivanka vrne, temveč J« segla ▼ košaro, vzela Jopič in odšla z nJim.
Cez par dni sta sc znanki spet srečati. Zdaj Je bila vrsta na Ivanki, da se čudi. Pogledala Je Tinco in rekla: »Danes imai pa ti prav lep Jopiči«
»Kaj ne. da Je res lep? Knpila s«n ta. ker mi
Je bil tvoj tako všeč!«
Ker sta baš stopali m»mo stražnik«. Je Ivanka hipoma stopila k njemn in mu rekla: »Bodite tako prijazni in prlmite tole mojo znanko Thi-oo I Misli, da sem tako neumna, da ne vem, da nosi mol lopičl«
Tinca bo 3 dni sedela in se z lepim Ivankinim jopičem ne bo postavljala nikoli več.
Smrtna nesreča z vilami
Pred senatom sedi skkmjene glav« 58-leten
mož. Zamišljeno gleda predse ra kima s svojo plešasto glavo. Sam sebi ne more verjeti, da sedi pred sodniki. Kako tudi? Do svoje starosti ni bil še nikoli kaznovan, ugleden mož J«, župan in posestnik na Dolenjskem. Držami pravdnih ga toži zaradi pregreška zoper telesno varnost.
Predlanskim v avgustu Je župan Jakob metal pred svojim hlevom seno iz voza. Pri delu mn je pomagal 14-letm nečak Ton«, sin gostilničarja. Toneta Je Jakob zek> rad imel in večkrat je dejal, da ga bo posinovM.
Baš tisti dan pa Je bM župan nekoliko vinjen Z voza )e metal mrvo na skedenj, tam Jo J« Jemal Tone, ki ]o Je skladal na kup. na katerem je potem tlačil seno 9-letni Tonetov brat Janezek
Ko Je bilo delo že skoraj opravljeno. Je Jakob oba dečka zapodil Fantička sta sedla na korito vodnjaka, kj Je bil oddaljen kakih 10 korakov od voza Jakob Ju Je tndi od tam spodil. Zbežala sta na hlev, cd tod sta se pa zopet vrnila pred skedenj.
Jakob Je nadaljeval svoje dele Io odmetaval seno Dečka sta opazila, da se mn pri dela roke tresejo isi smejala sta se mn.
Tedaj Je župan zavpH: »Hudič, zakaj se pa tako režiš? Ti bom vrgel vile v gobec!« Pri tem Je mož že zalučal vile proti dečkoma. Z železnim roglom Je zadel Toneti v glavo in mu prebil lobanjo... Toneta so takoj prepeljali v Ljubljano v bolnico, pa Je že čez pat dni umrl. Zaradi infekcije se mn Je Jelo gnojiti, dobil Je vnetje možganske mrene, prišlo Je do možganskega abscesa, kar Je povzročilo otrpnenj«. možganov.
Zupan Jakob Je bil takoj ovaden In 2e novembra 1927 se Je vršila proti nje-mn razprava. Mož se Je zagovarjal, da Je zadel dečka po nesreči in da sploh ni vedel, da stoji fant tam spodaj. Sodišče je bilo mnenja, da se Je zgodila samo nesreča ki ga Je oprostite. Kasneje pa se Je Jakob spri s starši ubitega Toneta zaradi odškodnine in pa, ker je tožil mater Marijo, da ga Je zmerjala z morilcem.
Ker Jakob materi rajnkega Toneta ni odpust« žaljivke, je ženica nastopila dokaz resnice* Brat umorjenega, Janezek, je zaslišan kot priča spremenil svojo prvotno izpoved, trdeč, da je vrgel Jakob vile naravnost proti Tonetu. In sodišče j« pri ponovni razpravi obsodilo župana Jakoba zaradi pregreška zoper telesno varnost po § 335 kazenskega zakona, z uporabo izredne milosti na 1 mesec strogega zapora.
Jakobov zagovornik Je sicer trdil, da Je bil to le nesrečen slučaj. Kako naj bi bil Jakob vrgel proti fantu vile, ko ga Je imel tako rad, da ga je hotel posinoviti. Pripomnil Je, da ima Jakob zaradi te nezgode že kakih 80.000 Din škode. ker je plačal za Tonetom vse stroške io tudi domačim dal nekaj odškodnine. Toda, ker J« župan sam rekel, da ni mislil vreči vil v fanta, temveč le k nogam, da bi ga prestrašil. Je sodišče v tem spoznalo piregrešek zoper telesne varnost in izreklo gornjo sodbo.
Briti se je hotel
V ljubljanskem predmestju sta stanovala dva tovariša delavca, prvemu je bilo ime France, drugemu pa Peter. Prvi je hodil vedno neobrit okoli, a Peter je bil vedno lepo počesan in gladko obrit Naenkrat pa sta zamenjala svoji vlogi. Peter Je pričel hoditi kosmat po svetu, a France je bil gladko obrit Francetovi tovariši so dejali, da se fant ženi in se ie baš zato začel tako likati, Peter pa se Je smejal. Te dni so se sestali nekateri njegovi znanci v gostilni in vprašali so Petra, kje le Francelj. Fant je dejal: »S Francetom sva par tednov sku-
paj stanovala. Videl me Je večkrat ko sem se bril s svojim aparatom, pa se je kar zagledal vanj. Neki dan pa je zmanjkalo obeh, Franceta ln aparata. Jaz sem hodil
okoli neobrit a France se Je pa bril z ukradenim aparatom. Zdaj bo pa tudi on neobrit kar 5 dni, da bo drugič pustil moj kovčeg pri mirulc
Gospodarstvo
Občni zbor Obrtne banke
SHS
V nedeljo dopoldne se Je vršil v Beogradu redni občni zbor delničarjev Obrtne banke SHS. Prisotnih je bilo 508 delničarjev, ki so zastopali 185.631 delnic. Uvodoma je bila Nj. Vel. kralju poslana udanostna brzojavka. nakar je ravnatelj g. Milan Dragič poročal o poslovanju zavoda. Predsednik Milan Stanojevid je v svojem govoru poudarjal. da Obrtna banka SHS v preteklem leta ni imela toliko denarnih sredstev, kolikor bi potrebovala, da zadovolji upravičenim zahtevam obrtnikov Država je s svojimi plačili na delniško glavnico (▼ katero mora vplačati 40 odst.) v zaostanku. Tudi Narodna banka ni odoBrila Obrtni banki SHS toliko reefikomptnesra kredita, kolikor bi sa morala dobiti glede na svoje važno nalogo kakor tudi na višino lastnih sredstev. Banka je bila zaradi tega primorana omejevati višino danih kreditov, da s tem omogoči večjemu številu obrtnikov kredit. Dosedai le dobilo kredit pri Obrtni banki SHS skoraj 13.000 obrtnikov.
Po govoru g. Rtojadinoviča se Je vršila živahna diskusija, v kateri je g. Pavle Kara-dovanovič zahteval, da se Obrtna banka -reorganizira tako. da bi se kreditiranje vršilo preko zadrug, g. Milan Stojisiljevič. predsednik Saveza zanatskih zadrug, pa je poudarjal potrebo ustanavljanja čim večjega števila obrtnih kreditnih zadrug. Na kritiko, češ. da znaša dividenda le 2 odst.. je predsednik e. Stojadinovič odgovoril, da odgovarja 2odstotna dividenda na nominalni iznos delnic pri sedanjem vplačilu kanitaln preko 4-odstolnemu obrestovanju. Razvoj kreditnih zadrug ovira dejstvo, da še nimamo izenačenega zakonodajstva. Nato so se vršile volitve petih članov upravnega odbora in dveh članov nadzorstvenega odbora V poslovni odbor zagrebške podružnice sta bila izvoljena inž. Amadeo Kameluti iz Zagreba in Julijo Hrženjek, brivec iz Crkve-nice.
= Priviligirana Agrarna banka. Kakor znano, je v programu sedanje vlade, da ustanovi Priviligirano agrarno banko, ki naj bi omogočila cenen kmetijski kredit in olajšala sedanje kreditne obveznosti kmetov. Po vesteh iz Beograda, je delo na ustanovitvi te banke že v polnem teku. Banka naj bi se ustanovila kot delniška družba z glavnico od 300 milijonov Din, ki bi se pozneje povečala na t milijardo Din. Država bi jamčila delničarjem minimalno dividen-do, vlagateljem pa sigurnost vlog Glede na te privilegije se pričakuje, da bo za delnice ob priliki emisije precej zanimanja tudi od strani izseljencev. Verjetno je dalje, da bo nova banka prevzela ludi posle okrog likvidacije agrarne reforme. Kakor se dalje poroča, bi bila banka oproščena taks ter bi imela kakor Državna hipotekama banka pravico izvršiti eksekucije za plačilo terja tev brez sodnega odloka. Dalje bi imela pravico izdajati v inozemstvu zastavne liste ter bi prevzela vse posle Direkcije za kmetijski kredit. Ustvarjena naj bi bila tudi možnost lombardiranja delnic te nove banke pri Poštni hranilnici in Državni hipotekami banki. Kakor se zatrjuje, bodo priprave za ustanovitev te banke izvršene že prihodnji mesec.
= Cena bakru je dosegla nov rekord. — Mednarodni kartel za baker je ponovno dvignil ceno bakru od 22 in četrt na 23 in tri osmine in potem na 24 in tri osmine centa za funt cif evropska luka. V nekaj mesecih se je torej cena dvignila za preko 60 odstotkov. To povišanje je hudo prizadelo kovinsko in elektrotehnično industrijo, ker ji je povsem spremenilo kalkulacijsko bazo.
= Not carinski posredovalec ▼ Ljnbliani.
Z odlokom generalne direkcije carin je Voj-teh Vardjan imenovan za posredovalca pri carinarnici v Ljubljani
— Menična sposobnost kmetovalcev ▼ Srbiji. Po srbskem trgovskem zakonu kmetovalci nimajo menične spodobnosti. Knteto-valčev podpis na menici je brez vrednosti. Z novim meničnim zakonom, ki bo stopil v veljavo Sele kncem leta, je ta menična nesposobnost sicer ukinjena, toda beogradsko Udruženje bank je mišljenja, da bi se morala ukiniti takoj, čeS da bi se kmetovalcem v Srbiji na ta način omogočilo zadolževanje
pri bankah, kjer bi bil kredit ipak cenejši, nego pri raznih oderuhih. Banke v Srbiji dajejo namreč posojila samo na menice — ker kmetje nimajo menične sposobnosti, so morali iskati posojila drugod Zadrug je bilo mnogo premalo, tako da so ostali samo oderuhi, ki zahtevajo obresti do 100 odst. in še ve& Udruženje bank je vladi predlagalo takojšnjo ukinjenje menične nesposobnosti za kmetovalce v Srbiji. Predlog je podprlo tudi kmetijsko ministrstvo, zato ni izključeno, da bo vlada ugodila tej prošnji udruženja, kar bi pomenjalo za iužne kraje naše države samo korak naprej. _ F.
= Dobav«. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 4. aprila ponudbe glede dobave 1 kompletne centrifugalne sesalke. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 6. aprila ponudbe glede dobave 1500 m jeklenih vrvi. _ Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 8. aprila pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave jermenov; 10. aprila pri direkciji državnih železnic v Subotici glede naprave in montiranja instalacije za odvajanje dima v kurilnici na tovorni postaji v Novem Sadu. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) — Dne 2. aprila se bo vršila pri in-tendanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave 37.500 kg petroleja, 10. aprila pa pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 10.000 kg moke. (Pogoji so na vpogled pri navedenih komandah.)
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 5. aprila ponudbe glede dobave 15 parov gumijastih čevljev, do 12. aprila pa glede dobave zakovic, vijakov, matic, podložnih plošč itd _ Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 5. aprila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 17 000 kg železa in 15.000 komadov hrastovih pragov; 13. aprila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave signalnega materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.)
£8*
Borze
Zagreb. Amsterdam 22.79—22.85, Dunaj 7.9905—8.0205, Berlin 13.50—13.53. Budimpešta 9.912—9.942, London 276.06—270.86, Milan 297.195—299.195. Newyork 56.74 do 56.94, Pariz 221.47—223.47, Praga 168.37— 168.17.
Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.3025, London 25.225, Ne\vyork 519.70, Milan 27.21, Praga 15.40, Dunaj 73.075, Budimpešta 90.61, Berlin 123.30, Bruselj 72.175, Amsterdam 208.40, Varšava 58.30, Bukarešta 3.095, Sofija 3.755.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 424—425, kasa 424—425. za april 428—428.50, za maj 431—432.50, za december 457—460. investic. 86.50—87, agrarne 54—55; bančne vrednote: Praštediona 8"0 do 860, Unionbanka 56—56.50, Kreditna 93 den., Ljublj kreditna 127 den.. Hrvatska 50 den., Srpska 161—170, Zemaljska 140—143, Poljo (ex kupon) 15.5—16, Narodna 7140 do 7250, Jugo 94—95; industrijske vrednote: Gutmann 209—211, Slavenks 101—104, Slavonija 5—5.50, Danica (ex kupon) 145—155 Drava (ex kupon) 436 bi., Isis 21—24, Vevč« 125 den., Dubrovačka 550—580, Jadranski 640—700, Trbovlje 465—470, Ljevavnica Osi ijek 172.5—185. Brod vagon 300 den., Unioi Osijek 177—178.
Beograd. Investicijsko 87.50. agrarne 54 do 55, Vojna Skoda 423.75-424, za april 421 do 429, Narodna 7200—7210.
Blagovna tržišča
Na iateškem hmeljskem trgn je pretekli teden znašal promet okrog 1200 stotov. Neka velika jugoslovenska pivovarna je kupila po svojih zastopnikih na deželi 250 stotov prvovrstnega hmelja po 1400 Kč, poleg tega pa je bilo za domači in nemški račun nakup-ljenih 800 stotov srednjega in prvovrstnega hmelja po 1200 — 1400 Kč. Navzlic velikim nakupom pa se cena ni mogla dvigniti, ker je ponudba od producentov znatna.
Kapujte!	Čitajte!
,Princesko Zvezdano'
Javljamo tužno vest, da nas je danes ob 8. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil naš nepozabljeni soprog, oče, sin, brat, svak, stric itd., gospod
Franc Hmelj
trgovec in posestnik
Pogreb bo v sredo, dne 27. marca ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Radečah.
Radeče pri Zidanem mostu, dne 25. marca 1929.
Žalujoče rodbine: HMELJ, KUNST, MAJER.
Iz življ
Maršal Foch kratko pred smrtjo
t svojima najmlajšima vnučkoma na svojem posestvu pri Flnlstfcreo.
Američani potopili angleško ladjo
Ob Iouisianski obali je ameriška stražna ladja »Alabama« potopila an» gleški parnik »I am alone«, ker se na nje poziv ni hotel ustaviti. Vso posad« ko razen enega črnca so rešili. Zaradi te potopitve vlada na Angleškem ve« liko razburjenje in ni izključeno, da pride do ostrega diplomatskega kon« Flikta. Angleški poslanik v Washing« tonu Howard je zahteval od ameri« ških oblasti poiasnil, a te so mu jih odklonile, češ da še same niso prejele stvarnega poročila. Ameriški listi piše« jo. da ie »I am alone« tihotapil alkohol. Zanimivo je, da je »Alabama« že en« krat prej v podobnih okoliščinah po« vzročila napetost med Angleško in Ameriko.
Gosenice m vlak
Zelo čudna železniška nesreča se je pripetila v Coloradu. Vodja tovornega vlaka, ki je prevažal les, je opazil med vožnjo kakšnih 300 m pred strojem nekaj temnega preko tira. Menil je, da gre za kakšno nevarno oviro in je vlak ustavil neposredno pred njo. Kako se je pa začudil, ko je stopil s stroja in spoznal, da je domnevana ovira samo roj gosenic, ki se je v širini preko treh metrov vlekel čez tir, ne da bi mu bilo videti konca in kraja. Milijarde in mi» lijarde živalic so marširale v sklenieni vrsti in izginjale v bližnjem gozdu. Ker ni hotelo biti pohoda konec, se je vla« kovodja odločil, da popelje vlak kar preko gomazeče množice. Bil je pa ko« maj v njeni sredini, ko so kolesa zdr« čala s tračnic, lokomotiva se je prevr* nila, vlakovodja in kurjač sta se precej nevarno ranila.
„0tec Mihajl"
Iz Moskve poročajo, da so sovjetske oblasti prijele nekega moža, ki se je nazival »Otec Mihajl«, hodil od vasi do vasi in nastopal med ljudstvom kot prerok. Tako strašen mraz je bil letos, ali otec Mihajl je hodil bos oko« li, prepevajoč žalne pesmi in vzpod« bujajoč kmete, da naj se otresejo zve« ze z antikristom in vrnejo k običajem svojih očetov. Mihajla je spremljal zbor mladih pevk, štiri med njimi so se imenovale Olga, Tatjana, Mariia in Anastazija, kakor hčere carja Nikola« ja. Km^.je so sprejemali Mihajla v svoje hiše in ga častili kot svetnika. Mihail ima celo vrsto mladih privržen« cev, ki jih je razposlal po Rusiji. »Iz« vestija« pravijo, da je v zadnjem času takšnih Mihajlov vedno več in da bo treba brezobzirno napravii konec de« fovanju rušiteljev miru na deželi.
Senzacijonalna špijonažna afera v Nemčiji
Iz Diisseldorfa poročajo, da so od« krili v tamošnjih delavnicah Porenske kovinske in strojne tovarne (Rheini« sche Metallwaren« und Maschinenfa« brik) slučajno senzacijonalne tatvine načrtov za gradnjo topov. Med temi načrti so bili tudi takšni za topove no« ve oklopnice A. ki je vzbudila v Nem. čiji in drugod toliko hrupa. Avtor tat* vin je neki v tovarni zaposleni kon« strukter, delal pa je baje po nalogu so« vjetske vlade, ki se zelo zanima za nemške topove. Tatu so že prijeli. Na« vedena tovarna je edina, ki sme po versailleski pogodbi izdelovati vojni materijal za Nemčijo.
Železnica Perzijo
v Perziji je začela nemško«ameriška družba graditi železnico od severa do juga. Južni breg Kaspiškega jezera bo združen s severnim bregom Perzijske« ga zaliva. Pri pričetku dela so gratu« lirali Perziji zastopniki sovjetov, ki so na ;radbi nemalo interesirani. Vlada je gradbeno družbo s sredstvi* dobro pod« prla in sodijo, da bo tretjina železniške proge koncem 1930. že gotova.
Obleke
za pomlad fe ateljeja tvrdke DRAGO SCHWAB, Ljubljana, so mojstersko Izdelane in le iz finega sukna. Cene solidne.
Vseučiliški tečaji za roditelje
Mnoge ameriške univerze prirejajo tečaje, v katerih se udeležniki priprav« ljajo na pravilno izpolnjevanje rodi« teljskih dolžnosti. Sprejemajo se očet« je in matere, ki se seznanjajo z detsko psihologijo z zdravstvom in temelji zdrave pedagogike. Prihajajo s svoji* mi malčki, katere oddajajo v :zborno urejeno oskrbovališče. Tu se roditelji prepričujejo o uspehih strokovnih vzgojevalcev in imajo priložnost, pral:« tično opazovati, kako velikega pomena je za otroka vzgoja v prvi mladosti. To je vprašanje, ki se v Ameriki z za« nimanjem proučuje in že danes je ve« čina psiholgoov mnenja, da je v otroku ustaljena podlaga za smer njegovega življenja, še preden vstopi v šolo.
Konec smokinga
Kakor vse kaže, bo kmalu izginil smoking v svoji rodni zemlji, v Angliji, in nato tudi v deželah, ki so ga spre« jele od tam. V gledališčih, kinemato« grafih, plesnih dvoranah danes že sko« ro ne vidiš več tega še nedavno pre« vladajočega odela. Na niegovo mesto stopa temnomodri sako. Pred dnevi so se pojavili na nekem zabavišču tudi kraljevi sinovi oblečeni v sako. To po« meni konec smokinga.
Trije člani Byrdove ekspedicije
(od zgoraj navzdol): profesor Gould bi letale« Berot Balchen In H aro I d June, le] so morali nekem poletu radi motornega defekta pristati daleč proč od taborišča. Byrd Jim Je poletel na pomoč, a ko Je bil rešil že oba letalca, Je moral s profesorjem Gouldom $am ostati v ledeni puščavi. Ker hrumijo preko Antarktide tedaj silni viharji, poročajo, da sa ne bodo mogli kmalu rešiti. Oba raziskovalca sta za srečo dobro založena s brano ln obleko.
Avijon na ulici
Neko norveško potniško letajo Je padlo v Calalsn sredi ulice na tla ln vzgorelo. Ptlot tn edhrf potnik sta se, težko ranjena, komaj rešila. Slika nam kaže gasilce okoli ostankov letala
Isis:
Ena izmed mnogih...
Pred osmimi leti je bila še majhno, bledo dekletce; nad nerazvitim tele« som suh, izmučen, obrazek, z resnim izrazom, ki se ne poda tako rani mla« dosti Nosila je po zakajenih lokalih pisane lutke in cvetlice na prodaj, da si s tem zasluži košček vsakdanjega kruha. V dobi, ko se druga deca ukvar« jajo z igračkami in zidajo fantastične gradove, je morala mala mučenica že za zaslužkom, izpostavljena vsem ne« varnostim ulice.
Nekoč mi v restavraciji ponudi šo« pek vijolic. Cvetlice so se bile navzele dima in napol ovenele, sklonile glavi« ce. Vendar jih kupim. Pregovorile so me proseče oči dekletca, ki se mu je utrujenost poznala na bledem obrazku. Od tistih dob sem postala njena pogo« sta odiemalka. Nekega večera jo po« vprašam po roditeliih. S suhimi bese« dami mi je izpovedala rodbinsko tra«
I amrnal sigurno sredstvo proti ka. LdUUUlCl, š//u. katarju, Drehlajenju. influenci, kroničnemu zapaljenju. bronhitidi itd Dobi se v vseh le' karnah. Proizvaja lekarna ARKO, tL Zagreb, llica it. IZ
gedijo: oče invalid brez nog, mati tu« berkulozna. Od dveh malih bratov je eden bolan, drugi pa prodaja časopise in ji s tem pomaga vzdržavati petčlan« sko rodbino. Stanujejo v Jatagan Mali, v okraju bede in zločina...
Nekaj let pozneje me ustavi na ulici lepo miado dekle. Nisem se takoj spomnila, kdo bi bila. Pa mi reče, da je ona, moja nekdanja cvetličarka. Sedaj ji gre dobro. Usmiljena gospa jo je vzeia k sebi v službo. Nikjer na svetu ji ne bi moglo biti bolje! Bila sem ra« dostna srečnega obrata v življenju ma« le mučenice. Vendar je še na svetu ne« kai dobrih src!...
Slučaj je nanesel,, da sem jo pred dnevi zopet videla sedaj poslednjič! V inrtv čnici. Vdani zadovoljni izraz li« ca mi je pričal, da ji slovo ni bilo tež« ko. da ie rada odšla, čeprav ji je bilo komaj devetnajst let. Koliko je morala biti razočarana, da jo ni prav nič več mikflJo, koliko breznadnega obupa jo 'e moralo treti, da je sklenila svoje mla« do življenje! Krat odra nikogar izmed svojcev.., V skrbeh in nevolii zakrk« ne;o srca. A morda niti ne vedo da je mrtva...
Iz misli me vzdrami mlad glas, ki me vpraša: »Ali ste jo poznali?« Ko pokimam z glavo, mi reče mlado dekle
zaupljivo: »Vi ne veste, ko je služila v ulici Y... je bila vesela kakor ptica. Vsi so jo radi imeli, posebno pa go« spodarjev sin Boško. Ubožica se je za« ljubila v mladeniča ir; se ni dolgo upi« rala njegovim lepim besedam. Gospa je nekaj časa gledala skozi prste, po« tlej pa se je zbala, da se ne bi njen edi« nec preveč »navadil« dekleta, in je ubogo mladenko kratkomalo postavila na ulico, z izgovorom, da ji je izmak« nila prstan.
Razočarana je našla drugo zavetje. Ali miru ni imela nikjer in tudi voljo je bila čisto izgubila. Šla je iz roke v roko, padala vse niže in niže. Napo« sled je prišla v Zemun — v javno hišo. Čisto slučajno je tam doživela svidenje s svojo prvo ljubeznijo; in to je bil ko« nec. Tedaj se ji je zastudilo vre. Nje« no bedno življenje ni se ji -rdelo več vredno, da bi ga živela. Malo lizola pa ie našla mir. Vse to mi je napisala, pre« den se je zastrupila,« ie končala mla« denka zraven mene. »Škoda, bila je ta« ko mlada.«
Nič se nisem čudila tej ža'oigri. Ta« ka ir v«aVdania pes m velikomertnega življenja. Kolo usode neusmiljeno me> lje slabe in nezaščitene. Za eno zvemo, tisočim se razbije življenje, ne da bi kdo opazil..,
28 skavtov utonilo
Iz Newyorka poročajo, da je v bliži« ni Harrimana (Tenessee) utonilo 28 skavtov. Taborili so ob bregovih reke White Creek, ki je zaradi nevihte ne« nadoma narasla in preplavila taborišče. Mladina ni imela časa, da bi se rešila in tudi iz Harrimana ji ni mogel nihče pomagati, ker vodovje ni dopuščalo, da bi se kdo približal taborišču. Baje visi še nekoliko fantov v drevesih, ki rasejo na strmem bregu, in čaka s poslednji« mi močmi, da jih rešijo iz strašne si« tuacije.
Sežiganje mrličev v Češkoslovaški
V7 Pragi se je vršil občni zbor društva »Krematorium«. ki je pokazal, kako se češkolovaško ljudstvo spriiaznjuje s sežiganjem mrličev. Društvo je imelo doslej 47.000 članov, od teh jih je umr« lo 33/0 Lani se je priglasilo novih čla« nov 5300. Iz svojih rezervnih f ndov financira društvo gradbo krematorijev. V Brnu otvorijo krematorij letos. Pe« nelnih pokopališč je v republiki sedaj 38.	_
Smrtne nezgode na londonskih ulicah
število smrtnih nezgod na london« skih ulicah v preteklem letu je narastlo na 1237. Torej so bile usmrčene v«ak da . štiri osebe. Tekom oktobra, no« vembra in decembra je bilo ranjenih na ulicah 13.132 oseb. V 11.623 prime« rih je bilo zapletenih 7318 privatnih vo« zov. največ nezgod so povzročili mo« tocikli. Med žrtvami londonskih ulic je 15 otrok pod petim letom in 63 med petim in petnajstim.
Monte Carlo hoče biti elegant-
fV«
nejsi
V dnevnem izvestju kazina v Mont® Carlu je bila te dni opozoritev. da s& zahteva odslej za posetnike kazina velika večerna toaleta in za gospode frak, kakor je bilo to obvezno pred vojno. Odredba sledi zaradi tega keT se pričenja bogata ameriška družba, ki ljubi eleganco in razkošja, ogibati Monte Carla in se zateka v Juan les Pins. San Remo. Cannes in Antibes.
Privatni
sluga
4058 5
(komonrik), ki je že bil v slični službi, se išče. Ponudbe na Jugosl. Rudolf Mos.se A. D.. Beograd, pod šifro: »174«
Sreda. 27. marca.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. — 13 30: Reproduoirana glasba in borzne vesti. — 17: Koncert radio-orke-stra. — 18JO: Pravljic«, pisatelj Milčinski. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Prenos iz opere. — 22: Poročila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproduoirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.35: Skladbe J. Marsa in R. SirauBa. — 22: Lahka godba. — BEOGRAD 11-20: Stanke vode in napoved časa. — 12.15: Poročil« in borzne vesti. — 12.45: Koncert ra-ddo-tovarteta. — 20: Anekdote iz življenja srbskih književnikov. — 20.30: Recitacije. — 21.15: Koncert radio-kvarteta. — 2230: Parodije. — PRAOA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20: Sullivanova opereta »Mikado«. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 17.45: Pevski in klavirski koncert. — 20: Prenos operete iz Prage. — VARŠAVA 17-55: Popoldanski koncert orkestra ki solistov. — 20.10: Koncert komorne glasbe. DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Orkestralen in pevski koncert. — 19: HSndelov ora-torij »Juda Makabejec«. — Večerni koncert lahke glasbe. — BERLIN 16.30: Orkestralen koncert labke godtbe. — 20.30: Koncert komorne gdasbe. — 21.15: Citanje iz Tolstega. - FRANK-FURT 16.35: Skladbe Musorgskega - 19.45: Wolf-Ferrarijeva opera »S!y«. - LANGENBERO 17.40: Večerni koncert lahke godbe. — 20.15: Nesmrtni glas Carusov: nabožne arije in pesmi — 21: Veseloigra in lahka glasba — STUTT-GART 16.35: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 20.15: Koncert filharmoničnega orkestra: Mozartove skladbe. — TOULOUSE 21.30: Pevski večer. — 22:Orkestralen koncert. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Koncert ciganske kapele. — 20: Pevski koncert s spremljanjem klavirja. — 20.30: Klavirski koncert. — 22.10: Lahka godba. - LONDON 17.45: Koncert na orgle. — 19.45: Bachove violinske in klavirske sonate. — 20.15: Lahka godba. — 20.45: Klavirski koncert. — 21: Sullivanova romantična opera »Ivanhoe«. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: »Trit-tico Francescano«; simfonična pesnitev za soliste, zbor ia orkester. — STOCKHOLM 18.30: Godba na harmoniko. — 19.45: Koncert vojaške godibe. — 21 45: Starefša srvdba za ples.
Električni gramofoni
4059
za vsako strajo vrlo solidno in elegantno izdelani. Cene izključujejo vsako konkurenco. Iščejo se zastopniki v vseh večjih krajih. Javiti se pod šifro: »Elektrofon 171« na Jugomosse, Beograd, Teraz je 25.
trikar
vešč teorije in prakse za visoko In n!z-ko napetost, za vzdrževanje in popravila vseh v to stroko spadajočih del pri rudokopu in zraven spadajočih industrijskih podjetjih se takoj sprejme. — Prosto stanovanje in druge ugodnosti. Lastnoročni prošnji je priložiti prepise spričeval. Ponudbe je poslati na »Prvovrstni s prakso« na oglasni oddelek »Jutra«.	4049
P. n. industrijcem, trgovcem in obrtnikom vljudno naznanjam, da sem od Ministarsttva Financiie postavljen za
carinskega posrednika
Izvršujem uvozno, izvozno, tranzitno ocarinjenje, prošmje za osloboditev od carine, reklamacije, rekurze najkulantneie. Reklamacije in revizije carinskih deklaracij in poštnih priznanic mojim strankam brezplačno.
■ ■
VA3D3AN VOD TEK
Ljubljana, Kolodvorska ul. 35. Telefon 2452.
4037
■■■■■■■■■■HM
t
Užaloščeni naznajamo, da je gospod
Mo Fakin
mornariški torpedni nadmojster v p.
po dolgotrajni bolezni v nedeljo, dne 24. t m.
preminul
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 26. t m. ob 2. popoldne.
Novo mesto, dne 25. marca 1929. o	Žalujoči ostali.
Badlo tptrtli
U prikljnfok
<£pktri&oi tok ta nt rsd;o p« , trebIMa* / O Vm na U a»j- / /V •entj« / / .
>y f
'•P / TOKE ' / POLJŠAK
I O / Strokovno podjetja m •plotno radio-tehniko LJUBLJANA Aleksandrova c. L
Vsak petek namočena POLENOVKA Anton Letat. trs.
Ljubljana Miklošičeva C. 28.