Iz oblastnih šolskih odborov v Sloveniji. —obl. Delo ožjega ljubljanskega oblastnega šolskega odbora. Ožji odbor je imel zadnjo isejo 6. marca 1928. Tajnik tov. Jul. Slapšak je poročal o nujni opredelitvi poslov in delokroga. Ožji odbor se bo ibavil v prvi vrsti s posii, ki zadevajo občo upravo, širji pa s posli, ki zadevajo predvsem samoupr.a^ vo, v prvi vrsti z gospodarskimi vprašanji. Rešil je veliko pTitožb in prošenj za odpust kazni zaradi šolskih zamud. Odobreni so številni krediti krajevnim šclskim odborom za zidave in razširjenja šol itd. Sklenil je, da se vlagaj'0 odslej vse pritožbe zoper !ka» zenske odloke krajevnih šolskih iodborov na pristojnega sreskega pcgEavarja v rešitev. V Ljubljani je nujno potrebna zidava še enega šolskega poslopja. Enako se mora tu usta= noviti še krajevni solslki odbor. Za pregled šolskih novincev je urediti honorar zdrav^ nikom. Blagajnik g. ravnatelj Anton Dokler je poročal o rešitvi 434 proračunov krajnih šolskih odborov in o pritožbah, ki so pa ma< loštcvilne. Ski'ene se dati krajnim šolskim odborom, da dostavljajo vaib.ila članom 3 dni pred sejo. Za izterjavanje glob se bo napro* silo ministrstvc, da podaljša rok od 15 dni na mesec dni. Oblastni odbor je pozdravil inicijativo UJU za ustanovitev oblastne uči= teljske Iknjižniice, zaslišijo pa naj se še sreski knjiižnični odbori in mnenje sreskih učiteflj* skih društev. —obL Oelo 'ljubljanlskega šolskega pds bora. Dne 7. marca 1928 je imel sejo širji oblastni odbor v Ljubljani. Obravnaval je predvscm šolsko gradbeno akcijo za zgradbo in razširjenje šol. v kateri namen je v pro» računu za leto 1927. znesek 755.000 D.in. Taj« nik tov. Jul. Siapšak je podal zanim'ivo sliko, kako se je pred viojno zatiralo slovensko šolstvo, ipo vojni pa se je prehitro razširjalo razrede, a premalo skrbelo tudi za proistore. Bati se je, da se izvede 'odlok ministrstva prosvete O. N. br. 38.489 od 10. junija 1927 pod točko VII. in se s kcncem leta 1927./28. zapro razredi, za katere ni samostojnega proistora na razpolaga. Oblastni odbor ima resno voljo nokaj ukrentiti v tem oziru. Sklep razprave je biJ, da vodi oblaistni odbor svojjo gradbeno akcijo po svojem gradbenem uradu. Prispevki za zgradbe šol naj se po dctočenem ključu sorazmerno razdele na državo, oblast in občino. Pri novih zgradbah je vedn<o skrbeti tudi za zadostna učiteljska stanovanja. Zelo razveseljivo dejistvo je, da so se člani cblastnega odbora sami zavzeli tudi za učiteljsika stan^anja. posebno gosp. dekan Zabret in g. dekan Skubic ter nadzornik Pretnar. Povdarjaili so, da se mora 'UČiteljiStvo potikati po slabih stanovanjih in po luknjah," kar ne vpliva dobro. Učiteljistvo silno trpi vsled slabega stairovanja. zato je umestno, da se pri novih zgradbah poskrbi tudi za vse učiteljstvo za stanovanje. G. blagajnik ravnatelj Dokler je podal porooilo o obračunih krajevnih šolskih od= borov. Iz pOT-očil je videl, da je ljudstvo do« bro, k&r se zaiveda važnosti dobre šole ter znašajo odobreni proraouni 8,600.000 Din. Predložil je navodila za sestavc proračunov kraijnih šolskih odiborov, kjer je podrobno razvidno, kaj vse mora priti v piroračun. Sprejeta navodila dobe krajni šol&ki odbori. Sprejet jc bil nato proračun oblastnega šollskega odbora za leto 1928.