76. številka. Ljubljana, v ponedeljek 3. aprila. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za a vstr ij s k o-ogersk e dežele za Tse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 9 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. lO kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 10 kr. za mesec, po :to kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Re trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". U pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. \T Ljubljani. 3. aprila — .r.— Ravno sedaj oglasil se je v židovskem časopisu „Neue Freie Presse" nekov slovenski Nemec, ter s potnim obrazom skufia dokazati, v kako barbarstvo da bi se pogrezmli Slovenci, Če bi mej nami zginila tako zvana nemško-ustavovema klika. Ta članek spisan je po znanem receptu, vsled katerega je vse dobro mej nami izvir nemških talentov, vse slabo pa prvotno slovensko. Oče tega članka je gotovo kak Nemec, ki živi mej nami, ter je navdan 8 tistim besnim sovraštvom do vsega slovenstva, katero navdaja fanatično kliko, katerej zapoveduje triumvirat DeschmHnn-Schaft'er-Schrey! Ta kliku, ki se sestavlja v prvej vrsti iz površno olikanih biro kratov, penzijonistov in druzih tacih elementov, ima prepričanje, da je slovenstvo gola sanjarija, da brez Nemcev ničesa opraviti ne moremo, in da takoj poginemo, Če se germanizacija ne bode vedno s tako energijo pospeševala, kakor se je pospeševala do sedaj. In zakaj je ta klika o vsem tem prepričana? Samo za tega delj, ker jej to leto za letom v glavo ubija triumvirat Deschmann-Schafl"»r-Schrey ! Ta klika prepričana je o tem, da nijmn slo-venSČina nikake prihodnjosti, da nij narodna stranke ničesar druzega, kakor kup lenuhov in neslanih kri-čačev, in da ta strauka gori samo za reakcijo in ne za pravi blagor ljudstva. In o vsem tem je ta klika samo za tega delj prepričana, ker jo pase s tako duševno zelenjavo leto za letom triumvirat D^nch-mann Scharrer-Schrey! Dokler bode vladal ta triumvirat, ne bode miru mej nami! Iz golega fanatizma ne vidi in ne sliši nič nemška naša klika, in to samo za tega delj ne, ker neče triumvirat Deschmann Schafler-Schre). da bi videla in slišala ! V jedno mer se kriči, da je neinstvo in kultura vse jedno. Popolnem pa se pozabi, da je od časov zatrte reforma- cije imelo germanstvo oblast in moč po slovenskih deželah, daje več kot sto in petdeset let to germanstvo absolutno vladalo mej nami i n da v dolgej tej peri jodi nij doseglo niti toliko, kolikor je dosegla narodna ideja v desetih letih! Če sedaj naše ljudstvo snažneje stanuje, če so naša polja bolje obdelana, če je želja po oliki izbujena v vsakej slovenskej vasi, če je po kmetih mnogo menj pobojev in če je branje in pisanje doma skoraj v vsakej kmetskej koči, nij tega doseglo nemstvo v sto in petdesetih letih, nego slovenska knjiga, ki se je mej bojem in trudom iz-d avala v zadnjih štiridesetih letih! Slovenstvo jo v pol stoletja mnogo več doseglo, kot nemštvo v dveh stoletjih! Ali tega ne bode nafa nemška klika niked*i*ii^-si Lil ; i^..>. III. (Dalje.) „Nadejajoč se od vas izvestnih poročil, pozvala Bva vas sem." „V tem slučaji," nadaljeval je Solomin, „vama še jedenkrat povem, da smeta še dolgo dolgo tu ostati. Ako pak hočeta to hišo zapustiti, ker se ljubita in se drugače dobiti ne moreta, v tem slučaji.. „No, kaj bi bilo v ttm slučaja V" „V tem slučaji ne preostane mi nič druzega, nego vama vse dobro želeti ter, kakor se obično reče, vaju podpirati, kolikor mi je mogoče. Kajti vas, draga gospica, kakor njega imam od tedaj, ko sem vaju videl prvikrat, od srca rad." Nehote stopila sta Marijana in Neždanov vsak na jedno stran k njemu in ga prijela za roko. -Recite nama, kaj bi storila V" povzela je Ma- rijana. n Vzemimo, da se revolucij i še ne začne tako kmalu .... toda pripravljanje za njo, katerih tu ne morev?^ vršiti in ki jih nama bodete vi odredili, zahtevajo, da odtečeva od todi; ako bi samo znala kuni . . . Pošljite naju, kamor koli! Je-li da bodete to storili . . . ,u „Kam ?M „V narod! . . . Kam drugače, nego v narod?" „V gozde!" mislil je nehote Neždanov, spom-nivši se poslednje poljske insurekcije in Paklinovih besed. Solomin pogledal je srpo Marijano: „Vi hočete narod poznati?" „Da, to je, nečeva samo narod poznati, nego delati hočeva zanj." „Dobro; obetam vam, da se bodete ž njim upoznali. Imeli bodete priliko tudi zanj delati. I vi Neždanov, ste li tudi vi pripravljeni za njo iti in delati za narod V" „Dakako da sem pripravljen!" vzkliknil je ta hitro. „Džagernaut !tt prišle so mu zopet Paklinove besede na pamet. — „EV0 zopet pride tisti strašni težki voz in jaz čujem cviljenje in drdranje koles!" Dobro," rekel je zamišljeno Solomin. „A kdaj hočeta utečiV" „Zaradi mene koj jutri," vela je Marijana, „Dobro, ali kam ?a „Ts . . . tiho . . ščebetal je Neždanov . . . . ,,nekdo gre po hodniku." Vsi so nmolknili. „In kam mislite zbežati ?" ponavljal je Solomin tiho. ,,Tega baš ne znava,11 odgovorila je Marijana. Solomin pogledal je Neždanova, toda ta po-migal je samo z rameni, da bi zaznamenoval, da tudi ne ve kam. Zamišljen utrnil je Solomin s prstoma jako pazljivo luč ter potem rekel: ,,Veste kaj, moja draga. Vi dva prišla bodeta k meni v tvornico. Lepo sicer kaj nij, ali varno. Tam vaju nihče ne najde, kajti tam imam sobo, kjer vaju nihče iskal ue bode. Zdaj samo glejta, da prideta tako tja, da vaju nihče ne vidi i mi vaju ne izdamo. Ako morda mislita, da ne, ker je v tvor-iiici mnogo Ijudij, to vama velim: baš to je dobro. Kjer je mnogo Ijudij, tam se težko koga najde. — Hočeta-liV ,,Samo zahvaliti se vam moreva za to," rekel solutizem triumvirata Deschmann - SehaftVr - Schrey! Toliko v preudarek resnim nemškim someščanom! Iz državnega zbora. Debata o volilnej reformi. Z Dunaja meseca marca [Izv. dop.] (Dalje.) Dr. Herbstu, kolovodji levičaijev, govoril je grof Hohenwart sledeče: Obrnem se zdaj k spoštovanemu g. poročevalcu manjšine, kateremu moram se ve da malo ▼eč časa posvetiti. Ta gospod govornik, kateremu se je zopet posrečilo, debati uže v naprej pritisniti nekakov napet znak (dobro na desnici), izgovoril je t svojem govoru tako obilje kovarnih in deloma neresničnih trditev (Prav dobro! na desnici; ugovarjanje na levici.) Velečestita gospoda! Neprestanim provokacijam, s katerimi zaganjala se je spoštovana opozicij i od početka z isedanja državnega zbora ne le proti visokej vladi, ampak tudi proti večni zbornice, nijsem do zdaj niti s slovko odgovoril Menim torej, ne da bi bil neskromen, da smem prositi, naj visoka zbornica slednjič po tako d'dgem času tudi meni privošči malo besedij za odgovor in naj dovoli, da slednjič tudi jaz spoštovanej opoziciji, ki se vedno in vedno le s tem bavi, kar počnemo ali ne storimo mi, pokažem zrcalo njene delavnosti. (Dobro! na desnici.) S tem menim, čestita gospoda, ustreči samo le dolžnosti, ki mi je naloga moje stališče v mojej stranki in katerej sem, kakor to denes očito priznavam, na temelji za'ibog kriveg i mnenja do zdaj nalašč šel s poti. Mene je namreč res navdajala nada, da, če bode spoštovana opozicija le jedenkrat premagala prvo in prav zanimljivo bolest, da je iz vsemogočne večine najedenkrat postavljena v manjšino, se bode samo od sebe napravilo prijaznejše skupno življenje in skupno delovanje mej obema velikima strankama zbornice in ko je ta moja nada pala uže &elo globoko, bila je ravno jedna beseda spoštovanega gospoda denarnega poročevalci manjšine, ki je to nado v meni oživela vnovič. Prešlo je menda malo več nego leto, ko je opozicija praznovala šestdeseti rojstni dan svojega odličnega vodje na prav slovesen način in pri tej priliki, gospoda, pripetilo se je, da je Blavljenec oslavljen od svojih pristašev, govoril lepe besede: Nemci v Avstriji napravili so besede velicega cerkvenega očaka za svoj program: In necessariis unitas, in dubii.s libertas, in omnibus Caritas. Caritas tako nadaljeval je spoštovani gospod govornik, dobrovoljnost morajo pajdaši imeti jeden z drugim, oni naj ne sumničijo mišljenja temveč čestijo prosto mnenje vsaeega posameznega. Prfonam vam, gospoda, da so te besede, govorjene iz teh ust, na me napravile mogočen utis. je Neždanov srčno; Marijana pa, katerej nij bila iz počeika ta misel po volji, vzkliknila je zdaj radostno. „Dakako! Dakako! Kako ste vi dobri! — Toda dolgo naju ne bodete tam imeli, nego naju bodete poslali — saj vesta kam!" „To odvisno bode od vaju. Ako bi hotela v zakonski stan stopiti, je tudi v tvornici možno. Blizu mene stanuje moj sestric pop Sosim, ki vaju ko i zaroči." Marijana se je sladko nasmehljula, a Neždanov stisnil je še jedenkrat Solominovo roko. Potem je vprašal: „Ali pa tudi vi zaradi naju ne bodete imeli nobenih sitnostij ?1 Solomin pogledal je Neždanova iz strani. „Zaradi mene bodite brez skrbij. — To vprašanje je potem nepotrebno. Mojemu gospodarju je le do tega, da mu tvornica pošteno nese, za vse drugo se ne briga. Od njega ne bodete ni vi ne vaša ljuba gospiea nobenih neugodnostij imeli. Tudi delavcev se nij bati. Samo oznanite mi, kdaj vaju imam pričakovati. Neždanov in Marijana sta se pogledala. Poju-ternjem vse zgodaj ali morda jeden dan kasneje," rekel je naposled Neždanov. Čemu bi delj čakali; Komur je, kakor meni, čast, poznati dolgo vrsto let gospoda poslanca kmetskih občin Tešinskib, ta ve, da je spoštovani gospod poslanec v svojem parlamentarnem življenji, ki je polno mnozib del, dokazal uže vse, kar je bilo mogoče, samo jednega še nikdar ne, namreč dobrovoljnosti proti mnenju druži h. (Prav dobro! Izvrstno! , na desnici.) Moral sem si torej reči: program njegove prošlosti to nij bil, na kateri je kazal gospod poslanec pri tej zanj toli svečanostni priliki, moral , je torej biti jedino le program bodočnosti, ki ga je sp »štovani vodja levice oznanjal za se in za svojo stranko. (Dobro! na desnici.) No, gospoda, na izvršenje tega programa čakal sem do sedaj zastonj; skušnja jednega celega leta pa me je uverila, da lepi ta program nij bil druzepa, kakor lepa fraza. (Dobro! na desnici.) Čitajte, gospoda, vse, kar so spoštovani člani opozicije v t^ku jednega leta govorili v volilnih in strankarskih shodih in v takozvanih „parteitagih", kar so pisali v svojih glasilih, spominajte se /seh govorov, ki smo jih Culi tu v tej visokej zbornici in vi bodete težko kaj družeča našli'nego obrekovanja in sumničenja visoke vlade in večine te visoke zbornice. (Oho! na levici; dobro! na desnici. (Dalje prihodnjič.) Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani 3. aprila. Zdaj ko je prenehalo za nekaj časa delovanje državnega zbora, ozirajo se listi, osobito češki, na dneve pretekle parlamentarnega delovanja in v tem opazovanji pridejo do zaključka, da se je obrnilo na bolje. Desnica seje po nekaterih udih povečale, okrepila in vlada, ki se je prej zibala mej desnico in levico, jela se je zdaj bolj osla-njati na desnico. V parlamentu izrekli so se tudi ministri, da popolnem odobravajo postopanje desnice, in tako spravili so se nekateri velevažni zakoni v življenje. V tem ko je rasla in se krepila v lojalnem postopanji desnica, padala je levica in tudi popolnem padla. V kakej samosvesti vstopila je levica začetkom zasedanja v državni zbor, razvila zastavo na-cijonalne zveze in prodložila državnemu zboru razne interpelacije o Kuhljaku. In oborožila se je levica z vso zgovornostjo, združila vse mogoče napade na rai-nistorstvo, izlila ves svoj srd proti zdanjej vladi — vsa sramota pala je le nazaj m njo. Tako stoji desnica močna, levica uničena in vlada oslaujati se mora na desnico — pričakovati nam je res boljše bodočnosti. Kako nekateri vladni organi spoštujejo §. 19. drž. tem. zak., na katerega so prisegli, pojasnjuje slučaj, ki se je dogodil v Inzersdorfu. Tu živeči Čehi vložili so pri okrajnem glavarstvu v Sechs-bausu prošnjo, da bi smeli imeti ljudski shod, da bi se razgovarjali o ustanovitvi šole in knjižnice za tam živečih 4000 Čehov. Vlada pa je odbiia to prošnjo in prepovedala shod, „ker bi se pri tem shodu obravnavalo češko, v Dolenjej Avstriji pa je vender jaz se vsak trenutek nadejem, da se mi služba odpove." Solomin je ostal in rekel: „Jaz vaju bodem celi teden pričakoval in ves čas doma ostal ter vse pripravil kar treba. Marijana se je od njega poslovila: „Z Bogom, dragi dobri Vazilij Fedotič .... Je li da se tako zovete?" vprašala ga je prijazno. rDa, tako se zovem." „Zdravstvujte — do svidenja! In hvala, srčna hvala." MZdravstvujte .... Lehko noč dušica!" „Z Bogom i vam Neždanov! Do svidenja jutri . . . ." je dodala in hitro odšla. Oba mlada moža sedela sta nekaj časa tiho in mirno. „Neždanov," začel je Solomin — in zopet utihnil. — „Neždauov, povejte mi, kar o tem dekletu veste. Kakšno je bilo njeno življenje do denašnjega dne? . . . Kdo je? . . . Zakaj je tu? . . ,« Neždanov povedal je na kratko vse, kar je o njej vedel. Solomin je pazljivo slušal ter rekel, ko je on zvršil: „Neždanov, pazite na to deklico. Kajti . . . . nemščina deželni jezik." nTribune" poročajoč o tem slučaji dostavlja: „Na ta na^in si morajo ne le v Inzersdorfu živeči 4000 Čehi, marveč vsi Francozje, Italijani, Poljaki in Jugoslovani, če se hote razgo-varjati o svojih interesih, pomagati — z lajanjem." „Narodni list" od 1. aprila poroča z Jug-a, da se v slednjih dneh nič nij Culo o KrivoŠi-jancih. Kaže se, da so topovi napravili mir. — V Morinji zaprli so nekovega Lazareviča zaradi sumnje, da je v zvezi z vstaši. V njega hiši našli so puško is napisom: „Za hrabrost Vukaličovi." La-zarevič oddal se bode vojnemu sodišču. — Iz Mo-stara se poroda temu listu, da se tam delajo velike priprave za slavnostni sprejem barona Jovanoviča, ker se goji nada, da bode s svojim brzim postopanj en tudi v Hercegovini pomiril vstaše. — Čete našle so 40 konj. katere so vstaši pred nekaj dnevi pri Vizini ukradli. V nanje države. V „W. allg. Ztg." nahaja se prav čudovit dopis iz Berolina. V dopisu tem se pripoveda, da je Bismark sklenil Rusijo popolnem uničiti; v to pa da so se zavezale države: Nemčija, Avstrija, Turčija, Švedska, Rumunija in Srbija. Ta zveza da je uže gotova in da bi bili takoj položili na zelevo mizo severnega moža in Bismark bi mu bil rezal kos za kosom od telesa in te kosove podarjal gori imenovanim državam, — a tem nameram Bismarkovim da nij prijazen nemški cesar. V dopisu tem je z glavnimi črtami tudi uže narisan bodoč zemljevid Evrope. Vse te vesti so pa pač le iz-rodek dopisnikove fantazije; kajti gotovo je, da v teku jednega leta ne bode Evropa vznemirjena po vojski. V Holiparlji so razmere mej strankami zopet silno žalostne. Vsi poskusi, napraviti mir mej konservativno in liberalno stranko, so se razbili in zdaj zopet vsaka za se agitira in si skuša kolikor mogoče obilo privržencev dobiti. Liberalna stranka sklicuje ljudske shode, kjer se sklepajo resolucije za zopetno upeljavo ustave. Vlada pa tega gibanja liberalcev ne gleda z mirnimi očmi, nego dala je zapreti uže več liberalnih vodij, in jih niti proti vložitvi kavcije izpustiti neče. Na ekonomičnem polji pa tudi razmere nijso preprijazne. Čujejo se večkrat tožbe o prevelikem državnem primanjkljaji. Listi nacijonalno-liberalne stranke v Memcijl jeli so v slednjem času skoro dan na dan prinašati dolge članke, v katerih pozivljejo vlado in vse vplivne može, naj gledajo na to, da 3e bode po-nemčevanje Poljakov hitreje vršilo, da „zmaga popolnem nemška omika". Ne le, da Poljaki nijmajo šol in uradov v svojem jeziku, hote jih še bolj posililo germanizirati. Istinito, lepa je ta nemška liberalnost ! Kakor smo uže poročali, prišli so iz Nemčije uradniki v Turčijo, da pomagajo sultanu izvesti nekatere reforme vlade. Ti nemški uradniki izdelali so zdaj načrt in sultan ga je sprejel. ..Micilijauslte vecernSce" izvršile so se v popolnem redu. Razmere v Kg!»tu so navzlic temu, da se velevlasti pridno posvetujejo o uravnanji, vznemirljive. Arabi paša in pa evropska kontrola sta nezdružljiva, sultan in ekskedive bojujeta se za supre-macijo, zdanji kedive ie popolna ničla, obnašanje vojnega ministra Arabija kot glave narodne stranke je dvoumno in ne ve se še, čegavo sredstvo je ta, ako bi se jej kaj pripetilo .... Vi bi imeli velik greh na vesti! Z Bogom!" Solomin je odšel, a Neždanov ostal je v sredi sobe stoje. „Ah, bolje je na to ni misliti!" mrmral je na pol glasno in se v posteljo vlegel. Ko se je pa Marijana v svojo sobo povrnila, našla je ondukej majhen listek sledeče vsebine. „Jaz vas obžalujem. Vi se bodete uničili. Premislite, kaj delate. V kakšno brezno bodete pali ? Čemu in za koga?" V. V celej sobi duhtelo po onem finem parfumi kakor ga obično Valentina Mihajlovna rabi; brez dvojbe je jedva to sobo zapustila. Marijana vzela je pero in na isti listek zapisala: „ Vašega milovanja mi nij treba. Bog zna, kdo je bolj milovanja potreben, jaz ali vi; samo da bi , jaz ne hotela na vašem mestu biti, vem gotovo. M." Listek pustila je na mizi vedoč, da ga dobi Valentina Mihajlovna gotovo v roke. V drugo jutro sešel se je Se jedenkrat s Sip-jaginom ter mu ponudbo, pievzeti vodstvo tvornice i odbil; na to odpeljal se je domov. Mej potom navdajala so ga razne misli, kar se je drugače redko , kdaj zgodilo. Mislil je na Marijauo in na Nežda- AiifflcftUa vli.la baje namerava irskim grofijam dovoliti nekakšne deželne zbore. Razmere v Irskef se navzlic vsem prizadevanjem vlade ne hote zbolišati. Agrarni umori ae zopet gosteje ponavljajo. Skoro vsak dan dohajejo policiji ovadbe o nameravanih napadih; časih se posreči policiji zasačiti kako zalogo orožja in streliva, a redko more dobiti v svo)e pesti udeležence. Irski patrijotje se borijo mej seboj, Homulerji i a udje deželne lige se prepirajo z isto ostrostjo, kakor oboji proti vladi. Dopisi. Iz EJuulfaric* 3. aprila. [I?v. dop.] (Karl Krimmer! Kdo pa je to?) Znano je, kako huda se godi ljubljanskim nemškutarjem zastran kandidatov v III. vohloem razredu. Prejšnja leta se jih je g. Otomar Bamberg, tirkar „Laibacher Zeitungeu redno usmiljeval ter iz nemškutarskega usmiljenja v III. razredu redno propadal; letos je pa mož z ozirom na uradni ljubljanski list nekoliko trdejše srce pokazal ter se nij : ustil kandidovati. Usmilila pa sta se Deschmanna znani lakimik g. A. Eberl in nožar g. Hoffmann, tisti nožar, ki je leta 1848. prodajal nože in sablje z napisom: „ TJ dri nem-fikutarja!" A tretjega kandidata vender Desch-niaiin nij mogel ter nij mogel dobiti, tako, da so nemškutarji v svojem volilnem shodu za III. razred samo dva postavili. Še le sobotni „Laib. Wochenblatt" oznanja nam tudi tretjega kandidata — g. Karla K rim mer j a, in odkritosrčno moramo povedati, da, ako se je hotel Deschmann z volilci samo pošaliti in ponorčevati, potem jo je izvrstno zadel. Kamor si ▼ soboto ali v nedeljo v javen lokai prišel, od vseh stranij ti je donelo vprašanje na uho: „Karl Krimmer! Kdo pa je to!" Nihče ga nij poznal, nihče vedel, kdo je, tuj je. Naposled nam je Tender neki volilec o tej najnovejšej nemškutarskej velikosti dal naslednje pojasnilo. Karl Krimmer je priprost mizar, ki v Kari Tavčarjevej hiši na Celovške] cesti gostuje. Mož je rojen Nemec, priseljenec. Dozdaj je bil skromen, tih človek, ki se kot tujec nij vtikal v politiko. Njegovega imena nijsi nikjer čul, njega nikjer videl. A zaslužek, katerega mu je od slovenskega prebivalstva nesel njegov obrt, ta mu je menda zdaj, ko se mu predobro godi, šel tako v gbvo, da hoče delati mej nami tudi nemško in nemškutarsko politiko! Mi mu želimo, da bi mu prav dobro teknila in da bi g. — Karla Tavčarja še dolgo ne bilo z Dunaja; kajti, ko bi se ta povrnil, ne vemo, kako bi se z g. Krimmerjem pomenila! Iz I ¿1 d (Jo. 2. aprila (Izviren dopis.] Znana kraljeva lipa Ljubljanskemu Wochenblattu še zmerom ne daje miru. Tako imenitna se mu zdi. Kakor je prej hitel, ko je bila posajena, razvoniti to novo nevarnost za nemštvo v široki svet, tako se zdaj, ko je od hudobne roke ukončana, spet ne more nova; zdelo se mu je, da, ko bi on zaljubljen bil — on Solomiu — izgledal bi drugače in se tudi drugače vedel. Ali, si je mislil, ker se mi to nikdar dogodilo nij, tudi slutiti ne morem, kako bi izgledal. Spomnil se je mlade Irke, ki jo je bil v ne-kej prodajalnici videl; spomnil se je, kako krasne, Bkoro črne lase in plave oči je imela — in kako ga je žalostno gledala, ko je dolgo po cesti gori in doli hodil ne vede, bi se li ž njo seznanil ali ne. — Bilo je to v Londonu, kamor ga je bil njegov prin-cipal poslal, ter mu mnogo novcev zaupal. Skoro da je v Londonu ostal in svojemu principalu denarje nazaj poslal; tako velik utisek naredila je lepa Poli nanj. — Nje ime je slišal, ko jo je neko drugo dekle v prodajalnici poklicala. Ali vender se je sam premogel in se povrnil k svojemu principalu. Poli bila je lepša od Marijane, ali ta ima je isti upitno — žalostni pogled — in je Rusinja! . . . „A kaj naj vse to pomeni?" vprašal sejeSo-lomin napol glasno: „zdaj se celo za tuje neveste brigam!" Odpel si je suknjo, ko da hoče s tem vse nadležne misli otresti. Baš o pravem času približal se je zdaj tvornici, kjer je pri vratih zapazil zve stega Pavla. (Dalj« prih.) zdržati, da ne bi svojim drugom razglasil te vesele novice, češ, oddihnite se in bodite spet brez skrbi, lipe ni več. In srečni uspeh, ki ga je imel njegov prvi opomin, daje mu srčnost, stori še jeden korak dalje ter skuša oprostiti svojo stranko tudi od suma, da bi bil kdo od njegovih to nedolžno drevesce njegove spoitike v kraj spravil. Brez dolzega premišljevanja to zvita buča tako-le ugovarja: moja stranka je kulturonosna in svet je že zavoljo tega ne bo sumničil, Slovenec pa je, kakor moja stranka že toliko let na ves glas v svet trobi, surovin in zarobljenec, zato denimo brez vsega premisleka tudi to krivico nanj. In tako naznanja v svojej zadnjej številki z vso resnobo: Litijski fantje so lipo ukončali. Le škoda, da nam on, če res ka ve, teh fantov z imenom ne pove. To bi bilo potrebno, ker drugače njegova trditev nij prav verjetna. Zakaj fantom lipa nij bila prav nič na poti, ter dopis v Wochenblattu zoper lipo skoro gotovo nij bil od njih; pa ko bi jim tudi bila, oni ne bi b li zato celih 14 dnij nalašč temne deževne noči čakali. Staro pravilo tacib, ki imajo s kazenskimi oblastmi opraviti, bilo je do zdaj: „Si fidsti, nega" t. j. če si storil, taji. Liubljanski Wochenblatt pa zna, kakor vidimo, za svojo stranko še drugače: Če si storil, na drugega zvali. To je gotovo novo pravilo, če ravno menda tudi med lopovi neviteško. Zdaj naj pa še kdo reče, da nemškutarji nijso prebrisani in da ne znajo li več, ko hruške peči. Ljubljanski volilci, ne prezirajte tako izvrstnih lastnosti j. Iz Ptufa. [Izv dop.) (Vladanje prvo-sednika okr. šolskega sveta.) Poročal sem Vam, ko je okrajni zastop v Ptuju dne 27. oktobra 1881 izvolil pet jedrnih narodnjakov slovenskih v okrajni šolski svet, kar je ugodno žilice razigralo Slovencem ptujskega okraja, da smo po velikih naporih in tru-dih itak nekdaj dognali do narodnega okrajnega šolskega sveta. Pa glej! danes hmmo 31. marca 1882, in okrajni glavar pl. Premersteiu kot prvosednik okrajnega šolskega sveta nij še račil sklicati na novo izvoljenih okrajnih šolskih svetovalcev k seji, akoprem § 28. postave od 8. februvarja 1800 veleva: „Okrajni šolski svet zbere se konci jedenkrat v meseci k rednemu posveto-j vanju." Opominan, pa brezuspešno, na to svojo | dolžnost, pozival se je na § 79 zakona od 14. junija 18(J(>' ob okrajnem zastopu, kateri §. ima s sklicavanjem seje tohko zveze, kolikor lanski sneg z Dežmano-vimi grabljami. Pri takem navajanji treba je dvo jiti o možganskem zdravji. V odgovoru na ta brezmiselni dopis bil je prvosednik ponovno prigo-varjan, naj itak postopa zakonu primerno, pa ves naš poskus bil je bob v steno; pl. Premerstein je vse sam narejeval, odločeval, kaznoval, globil . . . s svojim zloglasnim oprodo, okrajnim nadzornikom Rannerjem, čegar verno sliko načrtal je ta list v 11. št. od dne 14. januvarja t. 1. v dopisu nS ptujskega polja", ne mareči za zakonitost; zlorabil je torej uradno oblast, vedoči se, kot samosilni turški paša proti ubogej raji. Tako mrzko nasilje porodilo je pritožbo na veleslarno c. kr. deželno šolsko sve-tovalstvo, in to je blagovolilo pod brojem 33/ praes. stvar takole rešiti: „Slavni okrajni odbor v Ptuj i. Rešuje blagoondešnjo vlogo od dne 22. februvarja t. 1. br. 98. ukazal je visoki c. kr. deželni šolski svet, podpisancu kot prvosedniku okrajnega šolskega sveta meseca oktobra 1881 uže izvoljene svetovalce od okrajnega zastopa brez odloga k sejam okrajnega šolskega sveta poklicati, dakle na one volitve spodbijanje, katero je od jed nega dela okrajnega zastopa poškušano, a nij še po sodnej postopnosti dognano, toliko menje se ozirati, ko predsednik okrajnega šolskega sveta za zakonitost omenjene volitve skrbeti nij pozvan. Ptuj, dne 26. marca 1882. Premerstein 1. r. Ta odlok visokega c. kr. deželnega šolskega svetovalstva povse skladajoči se z našimi nabori in zahtevi morebiti le zabiča temu samosilnemu in protipostavno postopajočemu c. kr. uradniku in močnemu davkotrošilcu, da se brže bolje priuči redu in zakonu, inače oe vemo, zakaj bi take vrste bitja svojimi krvavi žulji redili na pogubo sebi in državi. Skrajni nespametnik in trobeljak je, kdor modrosa goji v svojih nedrih. Domače stvari. — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba preteklo soboto obnesel se je posebno vrlo, kajti udeležencev bilo je f.0 in vsi ti pri najboljšej volji in tistem prijetnem humorji, ki je za zabave te vrste neobhodno potreben. Da se je ta humor vzdrževal ves večer in primerno množil, k temu pripomogla je gospe Sun ko ve vkusna in prav dobra kuhinja, in goap. T a v č a r j a tako imenovano ^anketno vino", osobito pa umestna in posebno dovtipna prednašanja. Gosp. dr. II. Dolenec pozabil je bil sicer začetek svojega berila doma, pa to, kar je nam čital, bilo je tako prepleteno z zdravim dovti-pom in tako šaljivo, da bode zelo obvezal naše Či-tatelje, ako nam privošči ta spis za podlistek. — Gospod poslanec dr. Vošnjak, pri svojem prihodu navdušeno pozdravljen, govoril nam je „o veselih in britkih urah državnega poslanca" ter ta govor razvrstil tako mi kal no, da se sme ta točka prištevati najizbornejŠim naših večerov. Gospod Evgen Lah podal nam je statistiko jour fixov s pri njem običajno natančnostjo in z nepričakovano skrbno zabeleženim materijalom. Mej petjem, nabiranjem za „Narodni domu, napitnicami in čestitanjem odličnemu članu, čegar ,,god in praznik'" bil je včeraj, pretekle so prehitro kratke ure. Prihodnji jour fixo bode 15. t. m. — (Po pu la rn ozn ans t ven o predavanje.) Gospod Ivan Hribar čital nam je včeraj v čitalničnej dvorani svoj jako temeljito in vrlo zanimivo sestavljeni spis: »Aleksander Sergje-jevičPuškin in njegove poezije", ter vredno zaključil vrsto teh predavanj. Ker je bil gospod Hribar tako prijazen in nam je poklonil rokopis, priobčili bodemo to lepo razpravo kot listek, kar bode gotovo ugajalo čitateljem. — (Včerajšnja društvena beseda) v čitalnici ljubljanskej sme se po vsej pravici prištevati dovršenim muzikalnim predstavam. Vse točke izborno sestavljenega programa izvele so se vseskozi precizno in s prav umetniškim razumom. Nenavadno mnogobrojno občinstvo izrazovalo je svoje priznanje burnim ploskanjem. Obširno oceno, katero nam je obljubil odličen strokovnjak, priobčimo jutri. — (Seja ,,Slovenske Matice") preteklo soboto trajala je cele štiri ure. Zaradi ooširne tva-rine in vekvažnih sklepov priobčimo obširno poročilo v kratkem. — (Kranjsko obrtnijsko društvo.) Deželna vlada potrdilu je pravila obrtnijskega društva, kateremu je predsednik g. J. N. Horak. V kratkem se skliče občni zbor. — (Posip.) V Zagorji pod Litijo udri se je hrib tam, kjer se izteka potok Medja v Savo, kacih 3O0 sežnjev na dolgo, in zasul stransko železnico, ki drži v rudnik in okrajno cesto. Tudi žaga, na katerej so delali delavci znanega domoljuba gosp. Hrena, in mala hišica, sta uničeni in bati se je, kakor se čuje, da bode posip nevaren celo progi južne železnice. Iz Ljubljane odpeljala se je uže posebna komisija. — („Lj ubij an ski Zvon".) Zidnja 4. številka ima naslednjo vsebino: B. M.: Spomladi. Pesen. — Dr. Fr. Detela: Malo življenje. (Dalje.) — Dr. H. Dolenec: Izza mladih let. II. — Boris Miran: Po velikem požaru. — Simon Rutar: Jedinstvo od VII. do XIII. stoletja. (Dalje.) tožba. Pesen. — X. : Oljki. Pesen. — b. : V cerkvi. Pomladanski dan. Pesni.—Janko Kersnik: Luterski ljudje. Povest III. — J. Jesenko: Zemeljski posresi. XXIV. — J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. (Dalje.) — A. Bezenšek : Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski. — slovenskih dežel — P. : Dekliška Slovenski gUMiVai. — Da je tudi ta številka zanimiva in izborua, razvidno je iz navedeuih imen in res veseli moramo biti, da imamo tak list. — (Slava Slovencem!) V ruskem državnem „Vestnikuu od 20. jan. 1882. 1. beremo, da je ruski car 8. jan. t. 1. v Šmartinem pri Litiji rojenemu g. Jarneju Brezovarju za vzorno službovanje in posebne zasluge na učiteljskem polji podelil red sv. Stanislava druge stopinje. Tako imamo na Ruskem rojaka, ki je uže z redom sv. Ane in redom sv. Stanislava od mogočnega ruskega vladarja odlikovan. Čast in plava njemu, ki dela čast narodu! Telegrama »Slovenskemu Narodu'. Kamnik 3. aprila. Ministerstvo je za Kamnik dovolilo obrtniško šolo. Praga 3. aprila. Konservativni odbor za volitve iz veleposestva je sklenil, da ponudi ustavovernemu volilnemu odboru za zdanjo državnozborsko zasedanje nov kompromis, da se pri poznejšej volitvi skupno sprejme kandidat one stranke, katera je imela izpraznjen mandat v svojej posesti. Razne vesti. * (Izdelki iz papirja.) V kake svrhe služi papir, dokazala je zadnja obrtnijska razstava v Louis-ville v Ameriki. Razstavljena so bila kolesa za železnice iz papirja krasno izdelana in pri tem cenejša in trdnejša nego železna. Narejujo se iz papirnih krožnikov, ki se z utežo šestih ton (120 centov) od skladnice petih čevljev na malo palcev stisnejo vkup. Potem se obdajo z jekledim obročem in os pritrdi se z jeklenimi klini v pesto. Taka kolesa se ne strd, Če odpade tudi jekleni obroč, so vender še za rabo. j Papirnato kolo preteče 2,400.000 milj, predno je obrabljeno, kolo iz jekla ah vlitega železa pa le 200.000 milj. Papir se po primernem pritisku tako strdi, da se ga le dijamant prime. Jekleno dleto se nad takim papirjem zdrobi. Bankovci angleške banke se tiskajo na poseben papir, ki se prireja iz prediva, kako, to je tajnost. Če se iz angleškega bankovca, ki velja pet šterlingov, naredi vrvica, se sme na njo ebesiti 325 funtov teže. predno se raztrga. Na omenjene; razstavi kazala se je samokolnica, katere tru-žica je bila sestavljena iz tankega papirja, pa se je vender lehko naložilo pet ton teže. Razstavljena je bila raznovrstna posoda iz papirja, krožniki, sklede, noži, žlice, piskri in kuhinjska posoda, da cela postelja iz papirja. Vsi ti predmeti so bili jako lepi in nerazrušljivi. * (S1 o n zavarovan.) Bel slon, katerega peljejo iz Siama v Evropo, ter je kupljen za Berolin, je pri nekej švicarskej družbi zavarovan za dobo vožnje za 30.000 mark, zavarovalnina s postranskimi plačili iznaša nad 300 mark. * (Najdalj ši most na s vetu,) oni ki pelje Čez nCanale Grande" v Benetkah, je 3601 meter dolg. — Most je ves iz Kamna, ima 222 oblokov; stebri so na 75.000 koleh. Za cel most, ki se ga je 5 let zidalo, se je porabilo 150 000 istrskih kamnov; ves most je stal 4,500.000 lir. Darila za ..Narodni tlom". Prenesek . . . 495 gld. 53 kr. Iz pušice v Čitalnici........ 3 n 62 „ Za pušico v Moravče prodano..... — „ 80 „ Pri jour tixu 24. marca nabranih .... 3 „ 70 „ Osmerica dijakov nabrala na Fužinah . . 2 , 50 , G. Jakob Žnidaršič v Gradci..... In — . Gg. Oblak, Kuster i. P. i. P...... 3 „ 50 „ G. župnik v —.......... 3W — » Za pušico „pri Jelenu"....... — „ 80 „ Gg. uradniki banke „vSlavijeu..... 4 „ 50 „ Gospa Trpinčeva v Ljubljani..... 200 „ — , Vkupe . . . 718 gld. 95 kr. lZ)-cLn.a,jsl^a, "borza, dne 3. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih . . . 75 gld. 85 kr. Enotni državni dolg v srebru • . . 76 „ 60 „ Zlata renta...... ... 93 , 10 „ 1860 državno posojilo . . ... 129 B 25 „ Akcije narodne banke....... 820 „ — , Kreditne akcije......... 830 , 60 „ London............ 119 „ 65 „ Srebro............ — , — , Napol.............. 9 , 48 C. kr. cekini........... 5 , 62 „ Državne marke ......... 58 , 60 „ 4»/, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 118 .75 „ Državne Brcčke iz 1. 1864 . . 100 „ 169 , 25 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 93 , 20 „ Ogrska zlata renta 6°/....... 118 „ 70 „ n 4«/e...... 88 , 10 , „ papirna renta 5°/,..... 87 „ 25 „ 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ — „ Dunava rcg. srečke 5°/f . . 100 gld. 113 „ — „ Izdatelj in odgovorni urednik Makso A rinic. Zemlj. obč. avstr. 4,/,,/> zlati zast. listi . 119 Pnor. oblig Elizabetine zapad. železnice 98 Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 Kreditne srečke.....100 gld. 177 Rudolfove srečke..... 10 „ — Akcije anglo-avstr. banke . . 190 „ 128 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 212 50 Tržne cene v ljub I Jani dne 1. aprila t. I. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . . . Oves, „ . . . Ajda, n . . . Proso, . . . . Koruza, „ . . . Leča „ ... Grah „ . . . Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Špeh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . i Jajca, jedno...... ! Mleko, liter...... I Goveje meso, kilogram | Telečje „ „ ; Svinjsko „ „ ! Koštrunovo „ „ | Kokoš........ ! Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, , , „ . gld. !kr- 9 10 6 01 5 20 3 74 4 87 5 20 6 40 9 — 9 — 10 — 2 77 1 7 — 84 — 72 — 78 — 82 — 17, — 8 — 56 — 50 — 60 — 30 — 45 — 18 2 68 1 78 6 — 4 20 Meteorolog i t1 no poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo-Nebo 1 krina v ! mm. 8 a Ob 7. ari ijotraj ob 2. iri p*p»ladn« ♦» 9. vi neier 781*48n. 729-87 dud. 73123 dud. + 0-4« C -f 16-4° C + 8-8° C slaboten jugozahod slaboten jugozahod tlabttcn jugozahod j UM jata* jasa* 0 00 ■■. i 1. aprila •b 7. iri ijotraj •k !. pri ••ptlndn« ob J. iri min 732-28 mm 730- 95 ■■. 731- 60 mm -|- 10°C + 180°C +10-80 C 1 ilaboten izhod slaboten ! tzhod slaboten izhod j UM dilema oblačno oblačno 0-00 dud. j 2. aprila • b 7. iri zjutraj •b 2. uri p.pi.l uJn * •b >. nri min 732-62 nun. 731- 44 ram. 732- 41 dud. -f- 46°0 -f- 17 6°C + 9-8* C ilabottD Tzhod ilaboten jugozahod ilaboten jurozahod jasa* jasa« J.VUO 000M. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk jo na jugu za spoznanje pal, na severu pa nespremenjen ostal; vsled tega jo postal šejednakouaer-iH j m- razdeljen in je znašal razloček moj maksimom in uii-nimom samo 3 mm. Vetrovi so postali še slabotnejši kot zadnje dni in bo se zasukali proti zahodu. Temperatura se je nekoliko vzdignila in je bila splošno povsod nadnormalna, zraven pa tudi zelo ekstremna, zjutraj prenizka, opoludne previsoka; razloček mej maksimom in minimom je znašal 13° C. Nebo je bilo večjidel povsod ali popolnem ali pa saj deloma jasno; vreme stanovitno in suho. Morje precej mirno. Učenec, star 13—15 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v prodajalnico z mešanim blagom A. Krafgerju v PoBtoJui. (206—1) Zahvala. Za toplo sočutje in obilo spremstvo pri pogrebu nepozabljive ANTONIJE, za krasni; darovane vence, izrekam vsem, posebno pa gg. nosilcem vencev in pevcem, imjprisrčnejšo zahvalo. Št. Vid nad Vipavo, dne 30. marca 1882. Marija Vrtovec, mati. (210) Filip Vrtovec, Marija Vrtovec, brat. sestra. Zahvala. Za vsestranske dokaze presrčnega sočutja mej boleznijo in o priliki nenadomestljive zgube naše drage in preljube matere, oziroma tašče in stare matere, gospe Frančiške Weiglein, vdove c. kr. poštnega oskrbnik«, izrekajo podpisani najtoplejšo zahvalo za krasne vence in ranogobrojno spremstvo na pokopališče \sem sorodnikom, prijateljem in znancem, preče-stitej duhovščini, p. n. gg. uradnikom, zastopnikom mest Črnomlja in Metlike, uradnikom Gradaške ru-darnice, pevcem in pevkam, kakor tudi slavnej po-žarnej brambi črnomeljskej. V Črn o ml j i, dnč 81. marca 1882. (807) Žalujoča rodbina. Zahvala. Za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu gospe BARBARE KOGL izrekamo vsem č. udeležnikora ter tudi č. darovalcem lepih vencev najtoplejšo zahvalo. (209) Žalujoči ostali. Zahvala. Presrčno zahvalo izrekamo podpisani spošto-vanej gospodi, ki so v dan 81. p. m. našega ne-pozabljivega soproga, oziroma očeta, gospoda Valentina Lebana, upok. c. kr. učitelja, lastnika zlatega križca za šolske zasluge itd., spremili k zadnjemu počitku. V Gorici, dnč 1. aprila 1882. (208) Žalujoči ostali. Na hitro je na prodaj harmonika (i n >slii< r mi oni k u) z izvrstnim glasom in močna. Več o ceni pove J. Alojzij Jaklič, (205—1) v Šmartinem. ee o I-s k rt a m "So S N? O a I si o a> ao efl j t; vn - 3 B o S O m oŠ fad — 1 s rt B /, s m S I ^ ¿4 I O iT m _. «> oj wri *N +j S o* a *q O po 2 « J3 -t-1 1 M ►o O S ^ a, ta Bi" B t 60 *3 c -Si E ? 3 i T3 O