Leto LXVUI Poštnina plačana * gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 24. aprila 1940 &ev. 93 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC telefoni aredništva lo aprave: 40-01, <0-02, 40-03, 40-04, 40-0J — izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račnn Ljubljana itevilka 10.050 in 10.349 >a inserote. (J prava: Kopitarjeva ulica itevilka 6. Beseda o miru Pismo papeža pred nekaj dnevi, nuj bi katoliški svet majnika meseca vnovič s |x>-sebno gorečnostjo dvigal molitve k Materi, ki po pesnikovih besedah vse pri Bogu zmore, zopet trka na našo vest in nas opomin ja, kakšno Strašno zlo je vojna in kako moramo napeti vse svoje sile, če smo res kristjani, du bi bila čimprej premagana moč brezmejnega sovraštva, iz katerega se je porodila, pa da bi se nam vrnil pravičen in blagodejen mir. Kdor je namreč kristjan, se zaveda, da smo vsi več ali manj sokrivi," če so se temne sile iz brezdna človeških strasti in nagonov sprostile na svetlo, kjer neovirano in neomejeno besnijo, uničujejo življenju in gospodarske dobrine ter plodove večstoletnega ustvarjajo-čega dela, rušijo velike nravstvene vrednote in potiskajo ves kulturni svet na najnižjo stopnjo, kjer človek zopet postaja svojemu sočloveku volk in mu želi smrt ter se ugonab-Ijajo med selx>j ccli narodi, kakor da jim drug poleg drugega ni mesta na svetu. Ta želja, to prizadevanje, to početje, pri katerem so mobilizirana vsa sredstva čudovite tehnike najnaprednejših vekov, ni delo samo enega človeka, nekaj voditeljev, diplomatov ali samo enega, dveh ali treh narodov, samo ene ideologije, marveč je logična posledica življenja, mišljenja in razvoja cclili pokolenj sodobnega človeštva, h kateremu je vsak od nas, ta bol j, oni manj, doprinesel svoj del ali na dopuščal, da so drugi mislili in delali, kar so hoteli in kakor so hoteli. Ne samo poglavarji katoliške Cerkve, ampak tudi drugi dobri 111 globoki pa bistrovidni duhovi našega stoletja, če se omejimo samo nanj, so sedanjo katastrofo videli naprej, le da je prišla še-prej kakor so mislili. Eden izmed njih je v svoji knjigi poglavje za poglavjem našteval vzroke, zakaj je moralo priti tako in drugače sploh ni bilo mogoče. V vsakdanjem osebnem in političnem ter socialnem življenju je čedalje bolj zavladala sebičnost, samopašnost in izpodrivanje pa izkoriščanje bližnjega brez vsake meje in mere razen sebičnega preračuna, kaj bi bilo bolj prav: bližnjega priviti bolj ali manj, da ne bom škodil samemu sebi. Nič ni res, da bi javno in narodovo življenje urejali drugi zakoni, kakor veljajo za jiosameznika. Oboje vlada ali nravstvena postava duhovnega bitja človek, ali pa postava živali, ki svoj razum izrablja, da globoko pod ravnijo nerazumne živali druge tlači, podreja sebi kot sužnje in manjvredne ali pa jih ubija. Kar se godi v malem krogu osebnih odnošajev, se v večjem krogu narodnega; državnega in mednarodnega občestva še stopnjuje; tu se srečajo, prepletajo in drug drugega jačijo nižji nagoni ods|joilaj in ego-istična politika oblastiželja, nadvlade in osvajanja odzgoraj. Brezboštvo, zmotni liberalizem, ki je pustil dobičkaželjnosti nevzdržnega razmaha, tako da so se raztrgale vezi socialne solidarnosti med stanovi, zmotno pojmovanje civilizacijskega napredka, ki je človeka zapeljalo, da je postal čisto odvisen od snovn h sil, meneč, da se je osvobodil v nekega boga, ki more vse — vse to je povzročilo, da so v ustroju človeštva zadnjih vekov sčasoma popustile skoraj vse zavore duha, nravstvenega čustvovanja in' zdravega ljudskega sjjoročila. V tem brezpotju, ki ga je družba več ali manj čutila, so se ljudje tolažili eni z demokracijo, drugi s socializmom, drugi spet z avto-ritarizmom kakor z nekimi odrešeniki, ki naj čudežno izpremenijo svet in razmere, ko pa je treba v prvi vrsti, da se človek izpreobrne, izpremeni in dvigne sam s pomočjo milosti tistega, ki je resnica, dobrota in vsepojjolna lepota po sebi, ne |>a da se obeša na besede in pojme, ki jih je človek sam že dolgo tega i/praznil Vse prave vsebine. Kaj more demokracija, če je samo ustanova, ne pa sila nravstvenega prepričanja in ravnanja, o katerem se svoboda jjokori oziru na obče dobro; kaj stvenega prepričanja in ravnanja, v katereni se srečata v objemu pravica in ljubezen; kaj avtoritanzem, če se prezirajo iz Boga izvirajoče osebne pravice? ln ko pridejo navzkriž posamezniki ali narodi, predani takim zmotam, brez zanesljivega nravstvenega kompasa, vajeni življenja, v katerem ni ne prave ijubezni, ne pravičnih meril in notranjih postav, ki se oglašajo le v tenkočutni vesti človeka, navezanega na višji duhovni svet, ampak je le neusmiljena borba enega jaz z drugim — kaj more biti končni učinek takega duhovnega in nravstvenega brezvladja, družabnega nereda in čisto sebičnega gledanja na svet kakor vojna vseh med seboj do uničenja ali »totalitarna vojna«, kakor ji danes pravijo. Da — vsi smo krivi, več vekov in rodov je krivo, sovraštvo je krivo, ki se je v takem od pravega cilja človeka in človeštva odvrnjenein občestvu kopičilo in kopičilo do takšnega divjega izbruha. Pa so še ljudje, ki žive v zmoti, da se bo svet zopet uravnal in uredil jx> starih pravilih, po geslu: Gorje premaganemu! po političnem načrtu, kakor ga ima ta ali ona stran, brez ozira na drugega ali na druge, svet >a bo potem tekel naprej po starem napevu. Ve! tako ne bo šlo, svet se bo moral preurediti temeljito, urediti pa se pravično ne bo dal po dosedanjih pravilih, ideologijah m navadi. To je nemogoče. Papež nam pa tudi v svojem zadn jem pozivu, ki apelira na vse naše duhovne sile. pove. da more biti bodoči mir trajen, dober in blagonosen le, če ,ga lx>do (ali lximo) sklenili v pravičnosti iti ljubezni prenovljenih src, v duhu oostuv, ki nam jih je dal Kristus, pa z odločno voljo zgraditi na njem v resnici krščanski družabni in mednarodni red. Zemtinska vremenska napoved: T.epo vreme. Povečala se Ik> oblačnost na Primorju in na zahodnih krajih. Možne so krajevne nevihte s kratkimi nalivi. Toplota brez znatne spremembe. Zagrebška vremenska napoved: Toplo in uročilo pravi: Kakor prejšnje dni, lako Angleži tudi včeraj niso napravili nobenega poskusa, da bi izpreali čete pri Narviku. Narvik je še vedno zaseden od nemških čet. Pač pa so sovražne pomorske in letalske sile napadle mesto in pristanišče Narvik. Nemške čete, ki so v Trondhjemu, so ob sodelovanju pomorskih enot napredovale ob obali in tudi kakšnih 100 km severovzhodno od tega mesta, kjer so nasprotnika vrgle nazaj in zasedle cesto, ki veže Namsos z južno Norveško. Boji se nadaljujejo tudi pri Bergenu in Sta-vangru, kjer je prišlo do spopadov med nemškimi in norveškimi četami, ki se še vedno nahajajo raztresene v okolici imenovanih mest. Nemškim četam sc je posrečilo zapleniti veliko novih topov. Severno od Osla nemške čete nadaljujejo ope-.acije pri Lillehammerju, kjer pa so zemeljske prilike zelo težavne in sovražnik dela ovire. Zbili smo eno norveško letalo. Nemški bombniki in nemške vojne ladje po spet napadli angleške vojne ladje in tovorne ladje, ki so jih opazile na zahodni norveški obali pri Andalsnesu. Sovražnik se je hudo upiral, toda kljub temu smo en rušilec in eno prevozno ladjo potopili. Neki drugi rušilec pa je bil zadet. Prevozna ladja je morala imeti nosilnost 5000 ton. Naša letala so ponovila napade na kolodvor v Dombasu in na postajo v Grengu, kakor tudi na ceste in železniške proge, tako da so sovražniku onemogočile operacije pri Andalsnesu in Namsos u. Ponovni napad angleških letalcev na Aalsborg smo odbili. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno. Preganjanje sovražnih podmornic v Kattegatu nadaljujemo z uspehom. Prav tako nadaljujemo normalno oskrbovanje zasedenih norveških pristanišč in čet, ki so tukaj izkrcane. Nemške letalske sile stalno napadajo na Norveškem ter podpirajo napredovanje nemških čet pri Elverumu, Mjosenu in Bileliamerju. Nemška ietala so izvršila številne izvidniške polete ter napadla norveške čete z bombami in strojnicami. Nemški napadi so bili v glavnem v pokrajinah Andalsnes in Namsos, ki so ju zasedli Angleži. Nemška letala so bombardirala čete, ki so se iz-krcavalc. Važno železniško središče Dombas, ki Boji v zraku Angleži so izdali uradno poročilo o Angleški .pregled letalskih borb London. 23. aprila. A A. Havas. V dobro obveščenih angleških krogih smatrajo, da je bilo od začetka vojne na Norveškem zbitili ali popolnoma uničenih najmanj 100 nemških letal. Od 8. do 17. t. m. je angleško letalstvo zbilo 28 sovražnih letal. 10 pa jih je bilo težko poškodovanih. Norvežani so zbili 10 nemških letal, švedska pa je zbila ali prisilila k pristanku G nemških letal, ki so letela nad švedskim ozemljem. Temu seznamu je Ireba dodati še gotovo število sovražnih letal, ki so bila uničena na zemlji o priliki napadov na Stavanger. Točno število na ta način uničenih letal ni znano. Lahko pa se računa, da je bilo v Stavangru uničenih najmanj 30 nemških letal. Tej številki je treba dodati še nekaj vodnih letal, uničenih v norveških fjordih. Po 17. t. m. so Nemci izgubili na zapadnem bojišču 8 letal. Dalje so pomorske letalske sile zbile 8 nemških letal, okoli 10 pa so jih zbili Norvežani in Švedi. V istem času je angleško letalstvo izgubilo 27 letal, pri čemur so vračunana tudi letala pomorskih sil. Glavni nastopi angleškega letalstva od začetka operacij na Norveškem do IG. aprila so bili tile: Dne 7. aprila so angleški bombniki napadli sovražni sprevod nemških tovornih ladij na od-prtem morili pred Hornbcfom. Škoda ni znana. Dne 10. aprila so angleška letala izvedla napad na 2 križarki in 2 rušilca pred Bergcnom. Ena križarka je bila težko poškodovana in po nekih poročilih potopljena. Dne 11. aprila je bil napad na osem prevoznih parnikov streliva v Velikem Bcltu. Ena ladja je bila potopljena, verjetno pa tudi druge. Dne 12. aprifa jo bil napad na dve vojni ladji v fjordu Kristjansunil. Škoda ni znana. Istega dne so letalske sile napadle nemške vojne ladje in pripeljane čete v luki Bergen. Več bomb ie zadelo cilj. Uničeno je bilo skladišče streliva. Istega dne je angleško letalo napadlo sovražno vojno ladjo. Dne 14. aprila so pomorske letalske enote napadle prevoz čet in zažgale eno ladjo. Istega dne je bil spet napad na prevozne ladje na odprtem morju pred Bergenom. Ena ladja je bila potopljena. druga zažgana. Dne 10. aprila so pomorske letalske enole ponovno napadle tovorne ladje pred Bergenom. Bomba je zadela sovražno podmornico. V toku minulega tedna so zavezniške zračne sile izvedle nove napade, o katerih pa še ni podrobnosti. V ta seznam je treba šteti napad na letališče Aalborg. Ministrstvo za letalstvo ie objavilo tole sporočilo: Večje število sovražnih letal je poskušalo položiti mine oh ustju Temze in Humberja. Baterije protiletalske obrambe in enole angleške mornarice so takoj začele streljati na sovražna letala. se nahaja v sredini Norveške, je bilo u n i č e-n o, pristaniške naprave v Andalsnesu in N a m s o s u pa so težko poškodovane. Nemški bombniki so stalno napadali Angleže ter jim po-vzročili veliko škodo Nemška letala so zadela tudi tri angleške tovorne ladje. Dve sta se takoj potopili, na tretji pa je nastal požar. Zadeti sta bili tudi dve vojni ladji ter le/ko poškodovani. O priliki včerajšnjega bombardiranja angleških čet pri izkrcavanju sta bili potopljeni dve angleški tovorni ladji, ena pa poškodovana. Napadene so bile tudi angleške vojne ladje, ki so spremljale le prevozne ladje. Ugotovljeno je, da je bila ena od vojnih ladij zadela. Švedska poročila Stockholm, 23. aprila AA Reuter: Položaj na južnem Norveškem je še naprej precej nejasen. Pri vsem tem se zdi gotovo, da imajo Nemci že nekaj dni v oblasti Hamar in Elverum. Ne potrjujejo sc govorice, da bi zavezniki zavzeli ti dve mesti, Prav tako se zdi, da so bila pretirana poročili}, ki so krožila v Stockholmu o številčni moči zaveznikov. Zdi se, da so šele neznatne zavezniške sile stopile v dejanski stik z Norvežani na tem delu mesta. Nemci napredujejo proti severu v smeri Reme, ki sc nahaja 30 km na oni strani Elveruma. Svedeki vojni dopisniki poudarjajo v svojih poročilih, da nudijo Norvežani na tem delu bo|išča slab odpor. Nemci so sistematično zesedli vse ccste, ki vodijo k švedski meji. in na morju uspehih in izgubah na Norveškem Reflektorji so razsvetlili nebo. Angleška letala so takoj vzletela ter začela preganjati sovražnika, ki je izginil. Letalsko ministrstvo je izdalo sledeče sporočilo: Britansko letalstvo je izvedlo napade na sovražnikova letališča na Norveškem m Danskem v pretekli noči. Bombardirani sla bili letališči v Kjelerju in Fornebu zraven Osla Vnetljive bombe so fiovzrDČile velik požar na letališču Fornebu. Nato jc bil napad na Aalborg. Nemške trditve, da so bila pri teh operacijah zbjta štiri britanska letala, «o netočne. Samo eno britansko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Nemška poročila Berlin, 23 aprila. AA. DNB. Nemška izvidni-ška letala so izvršila včeraj nove polete nad Severnim morjem in gotovimi oporišči angleške vojne (Nadaljevanje na 2. strani) Sovjetija - zaprta v Baltik »Ključ do Baltika je vtaknila v žep Nemčija« Moskva, 23. apr. t. United Press: V krogih sovjetske vlade z nemirom opazujejo nadaljnji razvoj dogodkov na Norveškem in Danskem. Sovjetski vladi ni po volji, da je Nemčija zasedla Dansko, ker je s tem dobila popolnoma v svoje roke Veliki in Mali Belt ter s tem tudi vrata v Baltik. Moskovski listi pišejo, da je »Nemčija sedaj zaprla vrata iz Baltika ven na morje in ključ vtRknila v žep.« Zato tudi zaskrbljeno zasledujejo razvoj na Švedskem. Zasedba Švedske po Nemčiji bi Baltik še bolj izročila v nemške roke, kakor jc do sedaj. Sovjetski krogi so sedaj uvideli, da so imeli prav, da so tako hitro zasedli poveljujoče postojanke v baltiških državah in na Finskem, toda istočasno tudi uvidevajo, da si s tem niso pridobili nobenega nadzorstva nad Baltikom. Sovjetska vlada proučuje položaj, ki se na Skandinavskem razvija v novih oblikah. II Vsak napad na naše meje nas bo našel pripravljene da se z orožjem branimo, kot smo to delali včasih11 Izjava predsednika vlade D. Cvetkoviča francoskemu listu Pariz, 23 aprila, b. Francoski dnevnik »P a • ris S o i r« je objavil danes izjavo, ki jo je dal njegovemu dopisniku v Belgradu predsednik jugoslovanske vlade g. Dragiša Cvetkovič. V izjavi se med drugim pravi: Izredno smo zadovoljni, ker so se tako lepo razvili naši trgovski odnošaji s Francijo. Upamo, da bodo ti prijateljski odnosi ostali trajni. Jugoslavija varuje svojo gospodarsko svobodo, vendar se ozira tudi na vsa svoja normalna prejšnja tržišča. Jugoslovanska zunanja politika jc dobro poznana. Določena je bila dne 4. septembra 1939, še bolj pa jo je pojasnilo službeno poročilo seje Balkanskega sporazuma v Belgradu. Mi smo nevtralni. Mi hočemo ohraniti svojo popolno nevtralnost. Že večkrat smo izjavili, da od nobenega naših sosedov ne iščemo ničesar, toda ravno tako smo že večkrat jasno povedali, da ne bomo nikoli ničesar svojega dali nikomur. To smo povedali tako jasno, da o tem ne more biti nobenega dvoma. Vsak napad na naše meje nas bo našel pripravljene, da se z orožjem branimo na enak način, kakor smo to storili v preteklosti. Kar smo ustvarili do sedaj, ne bomo nikoli dopustili, da nam to kdor koli vzame. Mislim, da sem dovolj jasen v tej svoji izjavi. Komunisti vrženi iz slovenske univerze Pomirljivo stališče na obeh straneh Belgrajska »Politika« je prinesla članek o govorih opozicijskih voditeljev ter jc pri tem na-glasila, da sta oba govora z ozirom na zunanji položaj bila pomirljiva, da pa je pomirljivo tudi pisanje hrvatskih listov. List naglasa, naj se enkrat zaprta vprašanja vnovič ne odpirajo, ker bi to vzbudilo reakcijo pri Srbih, kateri Hrvatom vsi brez izjeme priznavajo, kar so doslej dobili. Nato odgovarja Hrvatski Dnevnik«, ki pravi: »Na to pisanje je treba napraviti malo opombo. Želimo natočiti čistega vina. Hrvati ne odpirajo nobenih zaprtih vprašanj, loda vprašanje ozemlja in kotti-petenc banovine Hrvatske nikakor še ni zaprto. Dosedanje skušnje kažejo, da bo v marsikateri skupni zadevi treba izve.-ti decentralizacijo, toda brez vsakega dvoma je, da bo vprašanje ozemlja banovine Hrvatske odvisno od tega, kako se bo izvedla splošna preureditev državne skupnosti. Gospodarski in zemljepisni razlogi, ne da bi govorili o narodnih, zahtevajo, da se ozemlje popravi v korist Hrvatske. To želimo izvesti sporazumno ter se bodo ta vprašanja reševala, ko bo čas za to. Hrvatski politični prvaki so v svojih izjavah upoštevali splošni položaj države, kar srbski listi, to je treba priznati, lojalno ugotavljajo. Toda odgovorni hrvatski politični činilci upoštevajo tudi potrebe Hrvatske. Interesi Hrvatske in državne celote pa se z dobro voljo dajo skladno rešiti, ne da bi pri tem bili prizadeti niti pravični interesi srbskega naroda.« — Kakor se iz navedenega vidi, je na obeh straneh doma dosti dobre volje, kar z ozirom na splošne razmere moremo le pozdravljati. Opozicija ni zmožna vladne kombinacije Belgrajska »Samouprava« piše, da sta pri nas važni le dve glavni stranki, in sicer JRZ ler HSS. Nato pa pravi: »Vse druge naše stranke daleč zaostajajo za nami. Razbite so in razcepljene na mnogo struj in na mnogo skupin. Med njimi ni niti enotnega pogleda niti razvitega čuta za potrebe zbiranja in za kako širšo skupno akcijo. Bili so poskusi, ki pa so se ob sili osebnih interesov in ambicij razbili ter ostali brez uspeha. Imamo sicer opozicijo, ki pa ni niti programatična ne načelna. Celo neob-jektivna je v svon kritiki ler jo v njenem napadanju ne vodi dobra volja, še manj pa kake višje državne ali narodne potrebe. Na dnevni red ne postavlja načelnih in splošnih vprašanj, pač pa neobjektivno kri-tikuie JRZ. Čeprav ni naš strankarski interes zastopati stališče, naj bi se opozicija zbrala in združila, vendar stojimo na višjem stališču ter želimo, naj bi se naše notranje razmer« čim prej izboljšale ter zato priporočamo tem malim in tako nepomembnim političnim skupinicam, naj sc združijo in ustvarijo eno politično organizacijo ter izdelajo enoten program, ki naj jim služi za temelj, ki naj se na njem bojujejo, če žele dobiti kako večjo vlogo v našem javnem življenju. Sicer pa, take, kakršne so, šibke in slabotne, ne morejo priti v nobeno kombinacijo ter jih nihče ne more upoštevati. Male in zdrobljene, s križajočimi se interesi, nikdar te skupinice ne morejo postati jamstvo -za izvajanje kake splošne in višje državne politike.« Neresnične govorice o koncentraciji Novosadski list >l)an« poroiča iz Belgrada: »Zadnje dni so zlasti nekateri dnevniki večkrat trdili, da bo treba kaj kmalu ustanoviti koncentracijsko vlado. Je govoric« so se zlasti trdovratno razširjale od tistega časa. ko se je zvedelo, da je bil šef radikalne, stranke gosjiod Aca Stanojevič sprejet v avdijenci pri knezi namestniku Pavlu. Toda dobro poučeni politični krogi trde. da je g. Aca Stanojevič bil sprejet v avdijenci edino le zaradi toga, da bi se zahvalil knezu namestniku, da se je ob času njegove bolezni zanimal za njegovo zdravje. Dobro poučeni politični krogi še trde tudi to, da za zdaj ni nobenih pogajanj za ustvaritev koncentracijske vlade ter da so vse govorice, ki se o tem razširjajo, najmileje povedano, doccla prezgodnje.« »Vreme« o javnih volitvah na Hrvatskem Belgrajsko »Vreme« prinaša od svojega zagrebškega poročevalca takole tolmačenje javnih volitev na Hrvatskem: »Z javnim glasovanjem so hoteli na deželi doseči, da bi se ljudje ne orijentirali pn strankah, marveč po občinskih vprašanjih. Političnemu vodstvu HSS in SDK je bilo mnogo na tem, da bi se v občinah čim bolj ublažile posledice krajevnih nesoglasij v občinskih in tudi v osebnih vprašanjih pri pristaših iste stranke. Več ko gotovo je, čemur se ne bo mogoče izogniti, da bodo pristaši ene stranke v posameznih občinah morda postavili po dve ali celo po več list. Z javnim glasovanjem bodo onemogočene spletke, na drugi strani pa bo vodstvu stranke omogočeno nadzirati volitve v občinskem odboru, da bi vanje prišli ljudje, ki ne bodo le dobri strankarji, marveč bodo s svojim delovanjem absolutno koristni tisti občini. Končno je hilo povedano, da po deželi tajno glasovanje niti ni tako važno, ker je znano, da so Hrvati celo ob času diktature vkljub javnemu glasovanju glasovali zoper režim. Naglašajo, da ima v vprašanju javnega glasovanja v banovini Hrvatski najbolj tehtno besedo edino le g. dr. Maček. Po mestnih občinah pa ne bo volitev, marveč bo ban banovine Hrvatske imenoval mestne svetnike. Ta imenovanja se bodo začela objavljati še ta teden. Liste za Zagreb in dru-;!a mesta 60 že končane. V večini mest, tako tudi v Zagrebu, bo zastopana tudi SDS, čeprav vodstvo SDS stoji načelno na stališču, da je po mestih treba izvesti volitve.« Tudi na Hrvatskem zoper nadležne iujce Uradni list banovine Hrvatske Narodne no-vine«, od dne 22. aprila, prinašajo odlok bana banovine Hrvatske, da se uredba o bivanju in gibanju tujcev, ki jo je bil izdal ministrski svet 17. t. m., razširja tudi na banovino Hrvatsko. S to rešitvijo smejo tuji državljani spremeniti kraj svojega prebivanja na področju banovine Hrvatske samo po odobritvi banske oblasti. Prav tako sme le banska oblast tujim državljanom v banovini Hrvatski podaljšati bivanje v banovini Hrvatski čez rok, ki ga določa vizum na potnem listu. Srbski kulturni klub V nedeljo je bil v Kruševcu v Srbiji ustanovljen Srbski kulturni klub. Ob tej priliki je pre-daval dorent belgrajske univerze g. Dragoslav Stranjakovič o srbskem patriotizmu. -- —% Ljubljana, 23. aprila. Danes so nameravali komunisti na naši univerzi prirediti demonstracijo. Ne morejo pozabiti zadnjega velikega nastopa slovenske akademske mladine, ki se jc na univerzi izjavila odločno proti komunistom, framuzonom in republikancem, to je vsem tistim, ki v teh težkih časih rušijo državljansko solidarnost in pomugajo tujim, nam sovražnim silam. Tiho so hoteli presenetiti akademsko mladino in javnost, loda pri njihovi najboljši organiziranosti in taktiziranju se jim je danes to temeljito ponesrečilo. Ko se je po fakultetah razve-delo, kaj levičarji nameravajo, se je zavedna slovenska mladina nemudoma podala na univerzo. V avli so že bili zbrani .sodrugic, ki so prebledeli, ko so zagledali prihajati druge akademike. Levi* čar Kovač je stopil na stopnice in hotel spregovorili: loda pri prvih besedah se je začul huronski vzklik: Dol s kominterno!« in v tem trenutku je bil Kovač potegnjen s stopnic in začel se je splošen pretep. Že dolgo ni bilo videti na naši univerzi tako odločnega in energičnega nastopa slovenske zavedne mladine, kakor to pot. Na žalost je treba ugotoviti, da so imeli naši akademiki za svoje nasprotnike povečini bolgarske akademike in nekaj Srhov, ki študirajo na naši univerzi. Predrznost teh gostov ho zavedna slovensku mladina še postavila na preizkušnjo. V splošnem tepežu so levičarji uporabljali nože in železne predmete, kar kaže. da so bili vnaprej dobro organizirani. Tako so bili ranjeni Kluvž Leopold z nožem na vratu in na desni roki, dalje Dimnik in Skamlič, vsi člani A K Straže. Dimnik se je pod udercem nekega Bolgara s trdim predmetom onesvestil. Po četrt ure trajajoči bitki v univerzitetni avli so bili komunisti vrženi z univerze na vrt pred univerzo. Omeniti je treba, da so proti komunistom zelo odločno nastopili tudi akademiki, organizirani v klubu »Edinstvo«, ki so odlično posegli v tepež. Ko so komunisti bili iz univerzitetne avle vrženi v univerzitetni park, se je zanje začela obupna borba. Na Kongresnem trgu je bila zbrana množica in policija, ki jih je čakala Toda nič ni pomagalo; začel se je lov za posamezniki, ki so so skrivali za dekleti. In bili so kaj čudni prizori, ko je skoraj vsak >sodrug< moral skozi deset rok, preden je prišel na Kongresni trg. Ta očiščevalna akcija je seveda pri množici vzbudila veselje in različne komentarje. Tako klaverno, kakor je propadel ta poskus demonstracije levičarskih akademikov na naši univerzi, že dojgo nismo videli propasti nobene kacije. Slovenski akademiki poznajo prav dobro, kaj je najvišji interes nnšoga naroda in države in od tega cilja so ne dajo odvrniti. Zanimivo je to, da so akademiki zaplenili dva velika transparenta, dolga po 4 m, z napisom: »2i-vela S§SIl!< katera so nameravali izobesiti pred univerzo. Ta transparenta sta bila raztrgana med navdušenim smehom. Nekatere levičarske študente so spremljale njihove sodrugarice, ko so šli na »bojišče« za kominterno, pa ni nič pomagalo. Ko se je ta očiščevalna akcija izvršila, so se slovenski akademiki zbrali pod balkonom univerze in vzklikali: »Živela naša vojska, dol s špi-jonil«, nato pa so zapeli državno himno, po kateri so se mirno razšli. Še dolgo potem si lahko videl prestrašene rdeče posameznike, kako so si na Kongresnem trgu čistili hlače, popravljali klobuke in na novo zavezovali kravate. Zavednim akademikom slovenske univerze je treba na tej energični in tako temeljiti čistki samo čestitati. Trgovinska pogajanja z Nemčijo, Anglijo in Ameriko meseca maja Belgrad, 23. aprila, m. Jugoslovanska in nemška vlada sta se sporazumeli, da bi se v začetku meseca maja sešli v Belgradu člani jugoslovaneko-nemškega gospodarskega odbora. Zasedanje tega odbora naj bi se začelo 6. maja. Za sestanek tega odbora je že določena jugoslovanska delegacija, kateri načeluje dr. Milivoj Pilja. Razen tega sestanka je pričakovati, da bodo meseca maja v Belgradu tudi trgovinska pogajanja z Združenimi državami in Veliko Britanijo. Kakor smo že poročali, bi se 30. aprila moral v Rimu sestati jugoslovansko-italijanski gospodarski odbor. Ker so 6e pa med tem časom začela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Moskvo ter je zaradi obnovitve normalnih trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo jugoslovanska trgovinska delegacija odpotovala v Moskvo, je napovedani sestanek v Rimu moral biti odložen na poznejši čas. Najbrž se bo ta odbor sešel v drugi polovici meseca maja. Jugoslovansko zastopstvo za ta sestanek bo tudi vodil pomočaik zunanjega ministrstva dr. Pilja. Dr. Belin se vrnil iz Londona Belgrad, 23. aprila, m. Včeraj se je vrnil v Belgrad jiodguverner Narodne banke dr. Belin, ki je, kakor znano, v Londonu vodil pogajanja z angleškimi merodajnimi krogi o angleško-jugoslo-vanski trgovinski zamenjavi in o povečanju jugoslovanskega izvoza v Anglijo. Spremembe pri zagrebškem gledališču < Zagreb, 23. aprila, b. Pri upravi hrvatskega gledališča so 6e radi 6talnih prerekanj izvršile tele spremembe: Za intendanta gledališča je mesto Julija Benešiča imenovan arhitekt Aleksander Freud-reich. Dr. Josip Badonič je imenovan za ravnatelja drame, Krešimir Baranovič, dosedanji ravnatelj opere v ostavki, je nastavljen pri Glasbeni akademiji, Stanislav Štrazlički je postavljen za vršilca dolžnosti ravnatelja opere. Dr. Miro Majer, mestni senator, je postavljen za vršilca dolžnosti glavnega tajnika. Izvršene so tudi druge manjše spremembe. Julij Benešič, dosedanji intendant gledališča, se je vrnil na učiteljišče, a dosedanjemu ravnatelju drame Mate Grkovcu je sprejeta ostavka na ta položaj. Pravniki v vojaško službo Belgrad, 23. aprila, m. Vojno ministrstvo objavlja natečaj za sprejem 27 kandidatov — diplomiranih pravnikov za uradniške pripravnike 8. pol. skup., ki bodo pozneje postali sodni poročniki. Rok za prijave je do 15. maja letos. Pogoji so razvidni iz »Službenih novin« v dne 18. aprila. Podrobna pojasnila daje sodni odbor vojnega ministrstva in vsa poveljstva vojnih okrožij. Maksimirana cena modri galici Belgrad, 23. aprila. AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek za kontrolo cen, sporoča: Banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Urad za kontrolo ren ima čast obvestiti banovino, da je 30. marca letos predpisal maksimalno ceno za modro galioo v znesku 6.68 din franko vagon tovarna. Naproša se banovina, da ta ukrep izvoli sprejeti na znanje ter ga objavi v svojem uradnem listu in izda potrebne ukrepe, da bi bili tudi zainteresirani o tem obveščeni. Za vzajemnost med Bosanci Dr. Kulenovičevo glasilo »Narodna pravda« prinaša članek, kjer pod naslovom »več optimizma« govori o razmerah v Bosni in Hercegovini. Članek med drugim takole pravi: »Naša misel o Bosni in Hercegovini je na zelo dobri pot, ker jo pričenjajo počasi sprejemati tudi drugi prebivalci Bosne in Hercegovice, drugi naši islokrvni* bratje pravoslavne in katoliške vere. Tega se od srca veselimo ter jih vabimo, naj se odkrilo izrečejo, ker naš 20-lelni boj za to idejo ni boj za posebne naše muslimanske interese, marveč boj z.a vse Bosance brez. razlike vere in narodnosti. Mi v Bosni in Hercegovini nismo večina, smo le močna tretjina. Čeprav smo le tretjina, mislimo na pravico ter se ne bojimo nikake hegemonije od strani drugih kombinacij. Sodimo, da bi se dalo vse tako urediti, da bi bil lahko zadovoljen vsak Bosanec in Hercegovec ...« Osebne novice Belgrad, 23. aprita. m. S kr. ukazom so napredovali za davčne inšpektorje 6. pol. skup. Josip Stare v Celju, Dominik Smid v Mariboru (okolica) in Rudolf Podkrajšek v Pltiju. — Premeščen je po uradni potrebi dr. Anton Nemec, finančni pristav pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, na belgrajsko finančno ravnateljstvo. — Upokojen je Miroslav Pirkmayer, višji finančni svetnik 4-1 na finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Z odlokom zunanjega ministra je premeščen Ciril Škrjanec, uradnik 8. pol. skupine na generalnem konzulatu v Rotterdamu, na poslaništvo v Bcrnu. Belgrajske novice Belgrad, 23. aprila, m. Z jutranjim vlakom se je vrnil v Belgrad podpredsednik vlade dr. Maček. Z njm sta prispela v Belgrad tudi finančni minister dr. Sutej in komisar zagrebške občine Starčevič, , kov mestni svet v Mostarju imenovan Zagreb, 23. aprila, b. Ban banovine Hrvatske dr. Šubašič je po že objavljenem programu začel postavljati nove mestne svete. Danes so objavljena imena članov novega mestnega sveta v Mostarju. Dr. jforošec v Hiški Banji Belgrad, 23. aprila, m. Z jutranjim ekspresnim vlakom j« Ipdpotoval v- Niško banjo predsednik senata dr Anton Korošec, ki bo ostal v tem znanem erbskem zdravilišču V6e pravoslavne velikonočne praznike. Pred odhodom v Niško banjo ga je na železniški postaji pozdravil v imenu predsednika vlado kabinetni šef Boško Anastasijevič. V Nišu je dr. Korošca sprejel in pozdravil ban moravske banovine Janičije Krasojevič. V Niški banji bo na svojem domu prebil pravoslavne praznike tudi predsednik vlade cvetkovič. Bivši notranji minister M. Acsmovšč interniran Bolgrad. 23. aprila. AA. S sklepom uprave mesta Belgrada je bil danes poslan na prisilno bivanje na podlagi čl. 12 A zakona o zaščiti javno Varnosti in reda v državi bivši notranji minister Milan A t i m o v i č. (Iz uprave mesta Belgrada.) Milan Acimovič je bil v zadnji Stojadinovičevi vladi po odstopu dr. Korošca notranji minister. Prej je bil mnogo let upravnik mesta Belgrada. Internirali so ga v Bosanski Raci. Zakaj je bil dr. Stojadinovič interniran Belgrad, 23. aprila, m. S pristojnih mest demontirajo najodločneje vse govorice, ki so bile razširjene v delil tujine,' češ da so zunanjepolitični razlogi bili povod zn ukrepe, ki so bili ukrenjeni proti bivšemu predsedniku vlade dr. Stojadirioviču. Kakor je bilo že uradno objavljeno, je dr. Stojadinovičn bilo odrejeno prisilno bivanje na podlagi § 12. a) zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi zato, da bi se mu onemogočila nadaljnja akcija proti notranji politiki vlade. Uredba zoper tujce objavljena Belgrad, 23. aprila, m. V današnjih »Sluz-" benih novinah« je objavljena uredba z zakonsko močjo o gibanju in bivanju tujcev v naši' državi ter je dobila s tem veljuvo. V »Službenih novinah« je objavljen tudi pravilnik o montiranju, uporabi in vzdrževanju vseh vrst osebnih in tovornih dvigal, ki ga je v sporazumu s trgovinskim ministrstvom izdal gradbeni minister dr. Miha Krek. Nemčija za naše popiavljence Belgrad, 23. aprila, m. Nemški poslanik von Ileeren je včeraj obiskal zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča ter ga je ob tej priliki obvestil, da je vlada nemške države dala na razpolago jugoslovanski kr. vladi za stavbni in drugi nujno jiotrebni material 100.000 mark kot svojo podporo jugoslovanskemu prebivalstvu v poplavljenih krajih. Spomenik potopljenim prostovoljcem na Cetinju Belgrad, 23. apr. m. Na Cetinju pripravljajo slovesno odkritje spomenika jx>topljenini prostovoljcem v svetovni vojni. Leta 1915 ie 300 ameriških''JW&6slovanoV hitelo' n« jiotnoe Srbiji in Črni gori. Našli so tragično smrt v pristanišču Sv. Ivana Meduanskega' v ■ Jadranskem morju na pragu domovine. Odkritje bo 6. junija letos. Boji v zraku in (Nadaljevanje s 1. strani) mornarice ob vzhodni obali. Nemška letala so letela nad Shetlandskimi in Orknejskimi otoki. Letalci so napravili številne posnetke. Druga nemška letala so izvedla oglede nad Severnim morjem ter ob tej priliki ugotovila položaj angleških vojnih edinic. Razen tega so nemška letala letela nad zapdno norveško obalo. Ugotovila so, da «e na več krajih v bližini obali nahajajo angleške vojne in trgovske ladje. Dvakrat je prišlo do borbe z angleškimi lovci, ki pa niso vzdržali borbe do kr&j. Berlin, 23. aprila. AA. DNB: O včerajšnjih napadih nemških bombnikov na Andalsnes, majhno pristanišče na vhodu v Romsdalfjord, se izvedo sledeče podrobnosti: Napad je prišel nenadno, kar se je videlo tudi iz vedenja angleških vojakov, ki so se ta trenutek izkrcavali. Prvi napad nemških bombnikov je bil izveden ob zori, in pri tej priliki so nemški bombniki metali bombe vseh kalibrov na mesto Andalsnes, na pristanišče in na bližnjo okolico. Prvi eskadrili nemških bombnikov so sledile v kratkih presledkih še druge eskadrile, ki so najprej metale bombe, nato pa so iz strojnic streljale na angleške čete. Ti napadi so trajali ves dan. Učinek je bil strahovit. Nemški piloti so ugotovili, da je med izkrcujočimi se četami nattala zmeda, in so mnogi vojaki, ki so bili na transportnih ladjah, poskakali v vodo, da bi se s plavanjem rešili iz ladij, ki so, zadete od bomb, začele goreti. Zmeda se je še povečala, ko je bil zadet s : težko bombo rušilec, ki bi motal ščititi izkrcavanje, 'in sc je začel nazadnje potapljati. Prav tako se izve na podlagi poročila pilotev, ki so sodelovali v borbi, da so pristaniške naprave razbite z bombami. Posamezna skladišča sc bila zadeta od vnetljivih bomb in ogenj je uničil več zgradb. Poleg tega so nemške bombe razrušile na mnogih krajih železniško progo in mostove, tako da bo potrebno precej časa, da bodo vse to popravili. Izgube na mort'u po angleških virih London, 23. aprila, t. Reuter. Mornariško ministrstvo je objavilo uradne podatke o izgubah na morju. Poročilo pravi: V preteklem aednu so bile potopljene tri angleške trgovske ladje »Swainby« (4.935 ton), »Mer-sey« (1.037 ton) in »Hawnby« (5.380 ton). Nevtralna ladja ni bila nobena polopljena. Angleška trgovinska mornarica je do sedaj izgubila za 672.78 ton svojih trgovskih ladij. Nemške izgube znašajo 450.000 ton. Od teh jih je bilo za 114.000 ton od angleških pomorskih sil zajetih, 250.000 jih jc bilo potopljenih odnosno so jih potopiti nemški mornarji sami, 30.000 ton zna-Sajo ladje, ki so jih potopile zavezniške podmornice od dne 14. aprila dalje, 50.000 ton pa je bilo potopljenih v bitki pri Narviku. V zavarovanih skupinskih prevozih je od začetka vojne plulo 17.746 ladij, od katerih jih ie bilo od Nemcev potopljenih 6amo 29. Nevtralnih ladij je vozilo v zavarovanih prevoznih skupinah 2.830 in so bile samo 3 potopljene. Ostale potopljene nevtralne ladje so bile uničene, ker so plule same brez spienvstva vojnih ladij. V bitki pri Narviku so bile po dobljenih podatkih potopljene naslednje nemške tovorne ladje: »Embidy«, »Janvellem«, »Neuffels«, »Aachen«,. »Altona«, »Heinz-Hoyer«, »Bockenheim«, »Martin Hendrix«, »Fisser-Friihlingshaus«. Z nemške strani se še vedno objavljajo števi-ke„ češ, da je angleška mornarica pretrpela ogromne izgube. Na pristojnem mestu v Londonu ugotavljajo, da so Nemci izgubili od začetka vojne 24 vojnih ladij, pri čemur niso vštete podmornice. V isti dobi je Anglija izgubila 18 vojnih ladij, med katere je vštetih tudi pet podmornic ter oborožena trgovska ladja »RavalpindL Churchill ni govoril Mesto njega: Duff Coeper London, 23. aprila, t. Reuter. Mesto napovedanega govora mornariškega ministra so danes radioposlušalci slišali bivšega mornariškega ministra Duff Cooperja. ki je v začetku povedal, da govori v imenu zadržanega Churchilla. ,Duff Coo-per je imel skrajno strupen govor na naslov Nemčije. Dejal je, da odhaja angleška mladina v to vojno z neverjetno odločnostjo da zmaga. Nemčijo je dejal, iuicmu ne bi mogli razumeti, čemu bi se Mnsiolini hotel odložiti, da stopi v vojno ob strani Nemčije. Veliko vuillOot polagajo tukaj na dejstvo, da se je angleška vlada, k nt je to napovedal lord Ha-lifax, odločila, da sproži trgovinska pogajanja s Sovjetsko li u s i j o. Pobudo za to je dala Sovjetska Rusija/ Ni dvoma, da je Anclija-tega vesela, ker upa. da bi z novo trgovinsko pogodbo marsikatero sovjetsko blauo, ki sedaj gre v Nemčijo, lahko usmerila drugam. Vendar pa bo Anglija previdna, kajti imeli bo hotela jamstva, da blago, ki bi ga Sovjetska Rusija uvažala iz Anglije, ne bo šlo i» kakšni krivulji spet v Nemčijo. Angleška vlada bo zaprosila tudi za dokaze, da ie povečanje sovjetskih potreb zahtevalo tudi povečanje uvoza iz Zedinjenih držav Severne Amerike in sicer uvoz takšnega blaga, o katerem sc more reči, da je bolj potreben Nemčiji kot pa Sovjetski Rusiji, in ki ga je uvažala skozi Vladivostok. Italijanski list odgovarja Lloyd Georgeu Rim, 23. aprila. AA. Slelani. Popolo d i Roma se bavi s člankom, ki ga je bivši angleški ministrski predsednik LI o v d Georgc objavil v tedniku »S u n d a v Pictorial«. Rimski iist se bavi posebno z odstavkom v članku, v katerem Lloyd George pravi, da je Italija leta 1915 stopila na tisto stran, ki ji je več ponudila. »Popolo di Roma« pravi, da je taka trditev iz temelja netočna in neupravičena. Italija je stopila v vojno zaradi svojih neosvobojenih zemlja in je stopila štirikrat v vojno v času svojega narodnega preporoda in sicer leta 1849, 1864, 1866 in 1915. List nato ostro napada Llo.vda Georga in pravi, da se je rodil v državi, kjer so trgovski pojmi nad vsemi ostalimi pojmi in da zaradi tega ne more razumeti ilalijasnkega naroda, ki nima Norveška „Bela knUga Kako je prišlo do zasedbe Norveške II London, 23. aprila. AA. Havas. *Bcla knji-g a« norveške vlade je bila objavljena najprej 14. aprila na Norveškem, včeraj pa v Londonu. Norveška »Bela knjiga* na prvem mestu omenja, da je nemški poslanik v Oslu dr. Braucr 9. aprila ob petih zjutraj predal zunanjemu ministru Kochlu spomenico nemške vlade v času, ko so nemške čete že napadle Norvško. Ze v toku noči so nemške ladje vplule v osloški fjord, ob 3 zjutraj pa so že napadle Bergen. Takrat so se nemške ladje nahajale tudi že v trondhjemskeni fjordu. V spomenici nemške vlade je bilo rečeno, da so zavezniki v borbi proti Nemčiji neprestano napadali nevtralne države, da je pa Nemčija neprestano delala na tem, da bi zaščitila nevtralne države. Dalje je bilo v spomenici omenjeno, da ima nemška vlada listine, ki dokazujejo, da sta Anglija in Francija sklenili prenesti vojno v nevtralne države in zasesti Narvik in še nekatere luke na Norveškem, Spomenica nemške vlade trdi, da razpolaga nemška vlada z dokazi, da bosta Anglija in Francija v loku prihodnjih dni zasedli Norveško in da se nemška vlada boji, da se norveška vlada ne bi uprla tej zasedbi. Spomenica se konča z navedbo, da je nemška vlada sklenila zasesti nekatere stra-tegične točke Norveške ter za časa trajanja vojne prevzeli obrambo kraljevine Norveške. Spomenici je bilo dodano pismo, katero omenja, da bo nemška vlada zadušila vsak odpor. Zunanji minister Kocht je, ko je spomenico prevzel, izjavil, da bo oba dokumenta predložil svoji vladi. Nato je nemški poslanik izjavil, da morajo biti sklepi sprejeti hitro z ozirom na operacije, ki so že v toku. Zunanji minister Kocht je takoj obvestil norveško vlado o spomenici in noli ler o zahtevah nemške vlade, sporočene po nemškem poslaniku v Oslu. Iz vsega tega je jasno sledilo, da se Norveška nahaja v vojni. Na nadaljnjih straneh opisuje »Bela knjiga t odhod kr. rodbine in norveških državnikov iz Osla. Kralj Haakon, pravi »Bela knjiga«, ni niti prispel v Elverum in že je nemški poslanik dr. Brauer zahteval pri njem avdienco. Nemški poslanik dr. Braucr je izjavil kralju Haakonu, nato pa zunanjemu ministru, da je položaj že izprentenjen in da Nemčija zahteva ustanovitev norveške vlade, ki bi uživala zaupanje Nemčije in ki bi omogočila prijateljsko sodelovanje med Nemčijo in Norveško. Kralj Haakon je po posvetovanju z zunanjim ministrom Kochtom sporočil nemškemu poslaniku, da ne more biti govora o novi norveški vladi ter dejal, da mu bo končen odgovor o vsem lahko dal potem, ko se bo posvetoval z norveško vlado. Določeno je bilo, da bo nemški poslanik dr. Rrauer telefonično vprašal za odgovor kralja Haakona. Nekoliko ur pozneje je dr. Brauer dobil odgovor, ki je že znan vsemu svetu in ki se kratko glasi: Norveška vlada ne bo klonila pred nemško silo. potrebe, da bi kradel tuje ali pa da bi si pridobil to ali ono z izseljevanjem iz prostega razloga, ker ima italijanski narod naravno pravico do tega kar mu gre. Na koncu pravi članek, da je taka trditev nekaj zlobnega, ker se ve, da je žrtvovala Italija v svetovni vojni skoro 600.(X)0 mrtvih in da so drugi narodi pojedli plodove njenih žrtev. Italeiarukš odgovor na fraricoikc ponudbe: »Sedaj ni čas za pogajanja« _ Rim, 23. aprila, b. Poročila v tujem tisku, r.a je francoska vlada napravila neki korak pri italijanski vladi, italijanski tisk niti ne potrjuje niti ga ne zanika. Pač pa zanika poročilo o skupnem koraku angleškega iu francoskega poslanika. Italijanski tisk pa v odgovor na javno ponudbo, ki jo jc napravil predsednik francoske vlade Paul Reynaud. nnj se italijansko - francoski odnošaji končncveljavno lircde, izraža mnenje, da sedaj ni čas z.a to in da tudi razmere niso ugodni' zn pogajanja o nerešenih sporih mod Ilulijo in Francijo. Turinska sStampa« ugotavlja, du Italija to ponudbo ni sprejela z nobenim navdušenjem. Anglija in Francija sta bili med tem razočarani in zdaj njihov tisk daje nasvete Italiji in ji deli opomine. Italija bo hodila pot, ki jo ji narekujejo njeni življenjski interesi. Mussolini v Berlin? Berlin, 23. aprila, b. Včeraj so se razširile govorice, da bo Mussolini začetkom meseca maja obiskal Berlin. V zvezi s tem se poroča, dn je prišel v Berlin von NVackensen, nemški veleposlanik v Rimu, in da je zunanji minister von Ribbentrop dal nalog, da se v državnem gledališču pripravi Mussolini jeva drama »Ca v o u r «, v kateri se vzklika itali janski Korziki in Tuniziji. Trdi se. da bo premieru te drame 19. maju in ,|i bo prisostvoval sum Mussolini. Na vprašanje nevtralnih časnikarjev so merodajni krogi v Berlinu danes odgovorili, da jim o vsej stvari ni ničesar znanega. Rim, 23. aprila, c. Italijanski vladni krogi izjavljajo, da so fantastične vse govorice o tem, da bi Mussolini dne 9 maja potoval v Berlin na nov sestanek s Hitlerjem. Italija 15 milijard za letalstvo Rim. 23. aprila, t. (Havas.) Vlada je predložila parlamentu proračunski predlog, da naj dnhi vojno letalstvo na razpolago sedem in pol milijarde lir (ver kakor 15 milijard din) za nahavn novih letal in za gradnjo novih letališč. Vsota jc razdeljena tako, da ho v tekočem letu uporabljenih 3 milijarde lir. v bodočem letu spet 3 milijarde, poldruga milijarda pa v proračunskem letu 1911 42. braltar in Suez. Toda na drugi strani ima italijansko ljudstvo še ta občutek, da mu ne bo pri-zanašano .ako se Italija ne ho borita ob strani Nemčije.« Mussolini bo odločil »Italijansko stališče do vojskujočih se taborov jo približno sledeče: V mnogih krogih jo malo simpatij do Nemčije. Napram Angliji obstoja še zamera iz časov sankcij proti Italiji, ko se je borila v Abesiuiji. Za Francijo vlada neka toplina, ki izhaja iz skupnih spominov in krvne sorodnosti. Za Sovjetsko Rusijo ni nobene ljubezni Protikomunislično razpoloženje je izredno močno. Toda naj bodo čustva ljudstva takšna ali takšna, »no je gotovo, da je ta narod discipliniran in pripravljen v polni meri sledili Mussolini ju, ki, skupno s kraljem in cesarjem, jo bil in je vrhovna oblast, jo izvor vsake pobude. Mussolinijevi odnošaji s Hitlerjem pa so prisrčni in v Mussolini jevih očeh je nemška sila velika stvarnost. Odgovornost z.a dokončno odločitev leži torej pri Mussoliniju. On lahko Italijo ohrani izven vojne udeležbe, on jo lahko postavi v borbo ob strani Nemčije.« Stališče Nemčije »Vprašanje je samo, če bi bilo Nemčiji prav, da Italija stopi v vojno. Trenutno je Italija Nemčiji bolj koristna ako ostane izven vojne, kot se je v oktobru lanskega leta izrazil sam propagandni minister dr. Gdbbels. Kajti vstop Italijo v vojno bi imel takoj kot posledico vojaške nastope v Afriki, v Libiji, v Abesiuiji, na Dodekaneškem otočju, na vsem Sredozemskem morju. Nemčija bi od toga ne imela koristi, ker bi ji zaprli mnogo potov, po katerih ji prihajajo dobave iz nevtralnih krajev. Nastale bi nove fr-ile.c »Zaradi loga je verjetno, da stoji lliller na stališču, dn Italija v sedanjem trenutku Nemčiji najbolj koristi, ako se vojne ne udeleži. Koristi na mnoge načine, s pomočjo tiska, na gospodarskem pol ju, z diploma I ično podporo.« »Takšen je sedanji položaj. Toda ne pozabimo, da se prava vojna še ni začela. Ako ostane vojna omejena na evropski zahod, potem se Italija ne bo ganila, toda, ako bi prišlo do večjih pretresov suhozemskih front, potem ho lo imelo svoj vpliv na Italiji. Kako dolgo bo Italija ostala »ne-udeležena v vojni«, je odvisno samo od tega. kako se bodo sovražnosti razvijale. Čim bolj se bodo nasprotne armade na vsaki strani utrjenih črt v brezdelju obrabile, tem bolj močna in sveža bo postajala italijanska vojska. Italija morda misli na gotov določen čas, ko bo njen nastop odločil usodo v tej vojui. Takrat se bo tudi odločila za vstop v vojno.« Angleški proračun 500 mMiard d n London, 23. aprila. AA. Reuter: Na današnji seji parlamenta so skoro vsi člani navdušeno ploskali, ko sc je pojavil na govorniškem odru finančni minister sir John Simon. Minister jc začel svoje poročilo o vojnem proračunu za to leto z izjavo, da so preteklo leto od predvdenega proračuna porabili 116 milij. funtov šterlingov mani. Predlog proračuna v pret. letu ic znašal i.933,000.000 fi-ntov šlcr-lingov. Nato je bil izglasovan dopolnilni kredit 500 milijonov, od česar pa je ostalo neizrabljenega skoro 100 milijonov funlov šterlingov. Vrhovni vojni svet zaveznikov v Parizu Pariz, 23. apr. t. Havas: Danes se je v Parizu sestal vrhovni zavezniški vojni svet k svoji osmi seji. Prisostvovali so zastopniki Anglije, Francije, Poljske in Norveške. Anglijo so zastopali Chamberlain, lord Halifax, Churchill, sir Samuel Hoare, angleški poslanik v Parizu sir Ronald Campbell, državni tajnik sir Aleksander Cadogan ter poveljniki vseh treh vrst orožja: sir Cyrill Newall za letalstvo, sir Dudley Pound za mornarico in sir Edmund Ironside za suhozemsko vojsko. Francijo so zastopali Reynaud, Daladier, Campinchi Lau-rcnt-F.ynac, poslanik Leger ter poveljniki vseh vrst orožja. Vrhovni vojni svet je razpravljal o vseh političnih in vojaških vprašanjih, ki zahtevajo pozornost zaveznikov, da bi mogli v kratkem času izvesti zavezniške načrte, ki tičejo skupne obrambne koristi zaveznikov. Po natančni proučitvi položaja je vrhovni vojni svet sklenil nove ukrepe, ki naj omogočijo čim bolj tesno sodelovanje v vseh okoliščinah. General Sikorski je javil, da se bo poljska armada z vsemi močmi borila skupno z zavezniki in z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Vrhovni vojni svet je izrazil svojo zadovoljnost s čustvi, ki navdajajo poljsko vlado in izpovedal svoje občudovanje nad junaškim zadržanjem Norveške, ki se pod vodstvom kralja Haakona bori proti nasprotniku, ki je prišel v njegovo deželo. Norveški poslanik se je zahvalil za izražena čustva kakor tudi za hitro pomoč, ki so jo zavezniki poslali Norvežanom. Predsednik bolgarske vlade: Še dolgo bomo uživali mir" ir Sofija, 23. aprila. AA. Bolgarska telegrafična agencija: Predsednik vlade Filov je imel v Gu-garcinu v severni Bolgariji govor, v katerem je med drugim dejal: »Ali bo Bolgarija zapletena v sedanjo vojno, to je vprašanje, ki si ga zastavlja vsak Bolgar. Lahko vam zagotovim, da imamo mnogo razlogov za to, da lahko smatramo, da bomo še dolgo uživali mir in to ne samo mi Bolgari, temveč vse balkanske države. Prepričan sem, in to naglašam, da ni nobenih razlogov, ali okoliščin, zaradi katerih bi se morali bati, da bi bil naš mir ogrožen.« Nemško-romunska trgovinska pogodba Bukarešta. 23. aprilu, b. Po pisunju romunskega tiska so uspešno zaključena nemško-romunska trgovinska pogajanja. Vendar romunska vlada ni popustila v dveh glavnih vprašanjih, in sicer ni zvišala izvoz petroleja v Nemčijo in ni pristala na znižanje vrednosti romunskega Icja napram nemški marki. Po dosedanji pogodbi se jc Romunija obvezala, da bo oskrbovala Nemčijo s 130.000 tonami petroleja mesečno. Ta številka do sedaj še ni bila dosežena. V zadnjih šestih mesecih iz Romunije v Nemčijo ni bilo izvoženega več kot 380.000 Ion petroleja, kar predstavlja eno tretjino količine, katero bi romunska vlada morala izvoziti po pogodbi. Na drugi struni pa je Romunija izvozila v \nglijo 50.000 ton petroleja več kakor v Nemčijo. V odstotkih je to več za Anglijo in Dve ladji potopljeni Donave 5)}6 manj za Nemčijo. izlivu Bukarešta, 23. apr. b. Grška ladja »Mari-onge«, ki je bila natovorjena z žitom v luki Solun in jc plula proti črnoniorsketnu kanalu, je 500 metrov od obale trčila v italijansko ladjo »Bo-spor«, ki je plula iz Konstance. Obe ladji sta se potopili, zaradi česar Donava ni mogla teči proti morju ter jc na ta način prišlo do |>oplav. Začasno je vzpostavljen promet po novem plovnem kanalu, dokler ne bosta potopljeni ladji odstranjeni. Delo Kmetijske zbornice Na plenarni seji Kmclijske zbornico v soboto, dne 20. t. m. ie podal predsednik g. Martin Steblov-nso.jil lin lnstne zavarovalne police. To vlaganje, se bo izvršilo za preteklo trimesečje v teku na slednjega trimesečja. 10% od prirastka statutarnih rezerv iu skladov počenši od I. julija 1938. To naložbe se bodo izvršile najkasneje v roku "i mesecev po odobritvi letnih zaključnih računov. 10% od celotnih zneskov matematičnih rezerv na dim 30. junija 1938, zmanjšanih za znesek odobrenih iiosojil na lastne zavurovalniške |jo-' lice. Od predpisanega odstotka v prejšnjih odstavkih mora biti vloženo v državne vrednostne papirje najmanj "5%; Bovoljerco zvišanje cen zmanjš. v % 8.05 9.46 8.05 mo-Belgradu in Banska uprava je dovolila tvrdki Verll? Josip Ljubljana, da sme prodajati kavo llaiti št. 7753 zeleno po 69.50 din 1 kg in kavo Maracaibo št. 4(534 svello, po <17.50 din 1 kg z 1% skonlom ob takojšnjem plačilu, na debelo: dalje tvrdki M. Oset v Mariboru, da sme prodajati svinjsko mast1 po '21 dia za ktr, pri prodaji na debelo. Ljubljana, dne 20. aprila 1010. * Centralna transportna družba, z o. z., Zagreb. Izbrisani sta poslovodji Stancer R. Ivo in Schu-sler Bruno, vpisana pa Šumi Franc in Lukauc Maksimiljan. Zaposlenost delavstva v januarju Iz statističnih podatkov .Osrednjega urada za zavarovanje delavcev posnnraamo, da se je število zavarovancev od decembra 1939 na januar 1940 zmanjšalo za 56.391 na 651.044, toda v primeri z januarjem 1939 je število zavarovancev letos januarja še vedno za 5103 delavce večje. V primeri z januarjem 1938 je narasla zaposlenost za 39.270. Po posameznih gospodarskih pokrajinah je bilo število zavarovancev naslednje: dec. 1939 jan. 1940 Slovenija 110.273 101.117 Hrvatska 228.924 209.133 ostala država 368.238 340.794 Pri slovenskih številkah je pripomniti, da obsegajo zavarovance pri Okrožnem uradu, pri bolniški blagajni TBPD in pri zagrebškem Merkurju, v kolikor so zavarovanci zaposleni v Sloveniji. Po strokah izkazuje največje povečanje kovinska industrija, občinska podjetja in centrale za proizvajanje sile ter vodovodi. Zmanjšanje zaposlenosti je zabeleženo v industriji usnja in gume, gozdnožagarski industriji, predelovanju lesa itd. V Sloveniji je največ delavstva zaposlenega v tekstilni industriji 17.460, hišne služinčadi je 9378, v trgovini je zaposlenih 9101. Na Hrvatskem je največ oseb zaposlenih kot hišna služinčad 23.734, trgovskih nameščencev je 22.040, v tekstilni industriji pa 17.156. Izven Slovenije in Hrvatske je najbolj razvita trgovina: 35.504, nadalje kovinska in strojna industrija 33.181 in hišna služinčad 30.594. Povprečna zavarovana mezda znaša v Sloveniji 26.23, na Hrvatskem 26.40 in v ostali državi 23.17 dinarjev dnevno, odnosno skupno na mesec v Sloveniji 66.29, na Hrvatskem 138.02 in v ostali državi 197.39 milij. din. Povprečna zavarovana mezda je znašala v vsej državi 24.68 din (v januarju 1939 23.70, v decembru 1939 24.71 din), skupna zavarovana mezda pa je znašala 401.70 (januarja 1939 382.65, decembra 1939 436.99) milij. din. _ — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnoga kamna in zlatenice urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje debrb učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Ogl. reg. S. br. 30474/,15. Bilance Celjska po«c Inica d. d.. Celje. Glavnica 8.0, vloge 38.0 (4(1.30), reeskont 5.2 (0.85) milij. din, gotovina 2.5 (3.9), dolžniki 44.2 (45.36), bilančna vsota 59.27 (63.4), bruto donos 1.74 (2.0), čisti dobiček 0.5S (0.58) milij din. Dividenda ostane ne-izpremenjena 6%. Jugoslovanska banka. Zagreb. Glavnica 50.0, bilančna vsota 419.8 (460.86), čisli dobiček brez prenosa 1.46 (1.2), skupno s prenosom 3.77 (2.8) milij. din. Jugoslavija, splošna zavarovalna družba, Belgrad. Glavnica 3, bilančna vsola 125.4 (119.«), bru-lodonos 81.6 (102.8), čisli dobiček s prenosom 2.4 (2.24) milij. din. Prva hrvatska tvnrnicn olja, Zagreb. Glavnica 8.25, bilančna vsota 39.8 (51.44), zmanjšana zaradi manjših zalog, čisti dobiček s prenosom 1.65 (1.17) milij. din. Jntina industrija, Karlova«1. Glavnica 3.0, bilančna vsola 5.7 (7.4) zmanjšanje je nastopilo zaradi zmanjšanja zalog surovin, brutodonos 1.5 (1.25), čisti dobiček 0.15 (izguba 0.01) milij. din. * Premiranje izvoza s transfernimi dinarji. Devizni odbor pri Narodni banki je sklenil, da se od 25. aprila dalje ustavi premiranje izvoza zaklane perutnine, šunke, jajc in mesnih konzerv v neklirinške države. Z devizami, ki izvirajo od izvoza navedenih vrst predmetov, v kolikor je bil izvršen |>o 25. aprilu, imajo postopati izvozniki v smislu čl. 7. deviznega pravilnika. Povišanje cen masti, slanine in mesa za Nemčijo. Iz Belgrada poročajo, da je ravnateljstvo za zunanjo trgovino sklenilo zvišati cene masti od 18.15 na 19.50 din, za slanino od 16.75 na 17.75 in za meso od 13.25 na 14 din za kg. To jjovišanje je nastopilo zaradi tega, ker naši izvozniki niso mogli izvažati zaradi visokih cen prašičev, država pa je obvezana Nemčiji dobaviti 1277 vagonov masti in slanine. Ker ni uspelo ravnateljstvu izboljšati cen v Nemčiji, mora sedaj dajati iz svojih skladov premije izvoznikom, da bi se izpolnile pogodbene obveznosti. Izvoz slanine in masti v ceškomoravski protektorat je popolnoma prenehal, ker prihajajo izplačila z veliko zamudo, ki traja skoraj do tri mesece. Naše klavnice producirajo sedaj okoli 10 vagonov masti dnevno, dočim znaša njih kapaciteta 20 vagonov dnevno in je premalo blaga. Logatec Recitacijski večer umetniškega kluba v Logatcu. V Logatcu bodo drevi ob 8 zvečer brali izbrana poglavja iz svojih delih člani Umetniškega kluba iz Ljubljane Igor Torkar, Ladislav Kiauta, Ludovik Mrzel, Jože Kranjc in Vladimir Bartoi. Botri in botrce kupite kakor: Itratne molitve- nike, rožne vence, trakove mirtine venčke in i. t. d. le v trgovini PodruSnlc« Jugoslovanske knjigarne V Kranju (sodnija) kjer vam nud jo največjo izbiro in najnižje cene Borze Dne 23. aprila 1910. Denar Ameriški dolar 55.-— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 10,841.640 din, na belgrajski 10,570.000 dinarjev. V efektih je bilo na belgrajski borzi prometa 86.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt......■ 156.00- Pariz 100 frankov...... 88.15- Newyork 100 dolarjev .... 4425.00- Ženeva 100 frankov..... 995.00- Amsterdam 100 goldinarjev . . 2318.50-Bruselj 100 belg...... 742.50- Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt..............192.74— 195.94 Pariz 100 frankov............108.97— 111.27 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..........1228.18—1238.18 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2900.55 —2938.55 Bruselj 100 belg............917.03- 929.03 ■ 159.20 90.45 4485.00 •1005.00 ■2386.50 • 754.50 Ljubljana Berlin 1 marka . . zasebni kliring: . . . . 14.70— 14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 29.65- 30.35 Nemški (ransporlul pnrnlk Je prispel v neko norveško pristanišče ln na sliki vidimo, kako prekladajo vojni materijal s pomika na kopno. Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 29.90— 30.60 Sofija 100 din . ...... 96.00— 98.00 Curih. Belgrad 10, Pariz 8.94, London 15.78, Newyork 446, l^ruselj 74.90, Milan 22.45, Madrid 45, Amsterdam 236.75, Berlin 178, Stockholm 105.75 Varšava 55.00 ponudba, Budimpešta 79.50, Atene 3.20, Carigrad 3.20, Bukarešta 2.30, Helsingfors S.50, Buenos Aires 103. Vrednostni papirji Vofna Skoda 8 v Ljubljani 427 —430 v Zagrebu 427 blago v Belgradu 428.50—428.75 Ljubljana, driavni papirji: 7% investicijsko pos. 98—99, agrarji 51—52, vojna škoda promptna 427—430, begluške obveznice 75—76, dalm. agrarji 67—69, 8% Blerovo posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo (JO—91, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 100—102, 7% stabilizacijsko posojilo 93—96. Delnice: Narodna banka 7.900—8.000, Trboveljska 235- 245. Zagreb, driavni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, agrarji 50 denar, vojna škoda promptna 427 blago, begluške obveznice 76 denar, dalm. agrarji 67.50 denar, 7% Blerovo posojilo 90-91, 7% posojilo DHB 100 den., 7,ojilo 90—91, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 100 denar. 7% stabilizacijsko posojilo 93 denar. Delnice: Narodna banka 7.800 —8.000, Privilegirana agrarna banka 187 blago, Trboveljska 235—236 (235), Gutmann 52— 60, Sladk. tov. Osijek 200 do 205 (200), Isis 30 denar, Oceania 600 denar, Jadranska plovba 350 denar. Belgrad, driavni papirji: vojna škoda promptna 428.50 -428.75 (429, 428.50), begluške obveznice 74.75—75.25 (75), dalm. agrarji 67.50 denar (67.50), 6% šumske obveznice 66.50—68, 8% Blerovo posojilo (100.50), 7% Blerovo posojilo 91 blago, 7% posojilo Državne hip. banke 102 denar. Delnice: Narodna banka 7.950 —8.000, Privilegirana agrarna banka 182 denar. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bač. okol. N. Sad 258 do 260, bač., srem., slav. in gor. ban. 258—260, bač. ladja Tisa 260—262. Koruza: bač. in bač. par. Indjija 193—195, bač. par. Vršac 192—194. Moka: bač. in ban. 0 g 0 gg 370—380; 2) 350—360 ; 5) 330-340; 6) 310-320 ; 7) 280-290; 8) 177.50— 182.50; sremski in slavonska 0 g 0 gg 365—375; 2) 345-355; 5) 325-335; 6) 305—310; 7) 275— 285; 8) 177.50-182.50. Otrobi: bač. in srem. 165 do 167.50, ban. 162.50-165. Tendenca lahka. — Promet neodrejen. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani (mesto) dne 17. aprila t. 1.; Voli I. vrste 7.50—8, II. vrste 6.50—7, III. vrste 6—6.50; telice I. vrste 7 do 7.50, II. 6—6.50, III. 6, krave I vrste 6—6.50, II. vrste 5—5.50, III. vrste 4—5; teleta I. vrste 8 do 9, II. 7—8; prašiči špeharji domači 10—11, prašiči sremski špeharji 12—12.50, prašiči pršutarji 9.50 do 10 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 14, zadnji del 16, II vrste prednji del 10, zadnji 12, III. vrste predni del 8, zadnji 10; svinjina 16—22, slanina 18—20, svinjska mast 21—22, čisti med 20—22, goveje surove kože 12 do 14, telečje surove kože 19, svinjske surove kože 5—10 din za kilogram. — Pšenica 2.70 do 2.80, ječmen 2.35—2.70, rž 2.30—2.60, oves 2.30—2.65, koruza 2.30—2.60, fižol 5 50—7, krompir 1 50—2.50, seno 95 do 130. slama 40—50. jabolka 1. vrste 7 do 10, II. 5—6, III. 4—5, hruške suhe I. vrste 8, II. 6, III. 5; pšenična moka 4.25—4.50, koruzna moka 2.75, ajdova moka 5—5.50 za kilogram. — Bukova drva 135—140 za kv. meter, jajca 0 70—1 za komad, mleko 2.25—2.50 za 1, čajno maslo 32—40 za kg. — Davadno mešano vino v gostilnah 10—12 din za 1, finejše sortirano vino 14—16 din za 1. * And. Jnkll, tvornim nsn.jn in čevljev. Karln-ver. Glavnica 5.0. bilančna vsota 14.46 (15.56), čisti dobiček 0.09 (0.145) milij. din. Kapela sv. Jurija na Ljubljanskem gradu "v" f f & Začetek Ljubljane in Gradu je zastrt z gosto zgodovinsko meglo, katere pač ne l>o mogoče nikoli razgrniti. Na vsak način je l)il Ljubljanski grad zelo važna utrjena postojanka že pred prihodom Rimljanov v naše kraje. Prehod ob vznožju od vzhoda proti zahodu v Italijo je bil v vseh časih najbolj pomemben v naših krajih ter najbližja jn najbolj zložna zveza severnih in vzhodnih evropskih dežel do Jadranskega morja. Tako je postal Ljubljanski grad že v starih časih varuh, zaščitnik in branilec naselbine, ki se je začela razvijati pod njim. Pa tudi pozneje v mirnih dobah je bil Grad tesno povezan z življenjem in bistvom ljubljanskega prebivalstva. i? Kapela sv. Jurija v starih časih Kapela sv. Jurija na Ljubljanskem gradu je ena izmed najstarejših zgradb našega mesta in je nastala obenem z zidavo gradu. Od 13. stoletja nadalje, ali najbrž že poprej, so prebivalci na Ljubljanskem gradu deželni glavarji. Kot najimenitnejši predstavniki oblasti in namestniki deželnih knezov, so imeli tukaj svoje stalno bivališče. V gradu je bilo tudi vedno pripravljeno stanovanje za deželnega kneza, kadar koli je ta obiskal Ljubljano, in to je bilo takrat kaj pogosto. Nekateri deželni knezi so si izbirali Ljubljanski grad kot letovišče. Kapela na Gradu je bila sezidana v gotskem slogu v času cesarja Friderika IV. (1440—1493). Ta vladar je ustanovil leta 1489 v tej kapeli, z beneficijem sv. Mavricija, večne sv. maše, ki so se opravljale skozi vse leto. Kapela je imela tudi svojega posebnega kaplana kaslelana. ki je stanoval na Gradu. Iz cesarske blagajne je prejemal 20 gold. na leto, tudi za one čase pač zelo skromno plačo, hrano pa mu je moral dajati deželni glavar. Kapela je bila posvečena sv. Juriju kot takratnemu deželnemu patro-nu, ki je bil eden izmed najbolj češčenih svetnikov na Kranjskem. Še dandanes nosi njegovo ime vse polno svetišč po slovenskih deželah. Naši predniki so ga častili tako. da so privzeli zmaja svetega Jurija v svoje mestni grb. Deželni stanovi kranjski so začeli zborovati leta 1580 na Ljubljanskem gradu. Vsako zborovanje se je začelo s sv. mašo. Deležni stanovi so pač imeli že od nekdaj svojo palačo na Turjaškem trgu, svoj lontovž (Landhaus), katero pa je veliki potres leta 1511 porušil. Sicer so jo začeli znova zidati, toda leta 1524 je silen požar uničil ves za stavbo pripravljeni les. In tako so se preselili deželni stanovi ua Grad; še leta 15S7 so zborovali tukaj. Od časa cesarja Friderika IV. do protestantske dobe se je brala v grajski kapeli sv. Jurija vsak dan vsaj ena sv. maša. Ko pa se je začela širiti na Kranjskem nova vera, se je to opustilo. Sredi 16. stoletja se je moral katoliški grajski kaplan umakniti protestantskemu predi-kantu. Kranjski plemenitaši, ki so goreli za pro-testantizem, so nadomestili katoliško službo božjo z luteransko. Od leta 1500 do 1597 so se shajali ljubljanski protestanti v starodavni kapeli svetega Jurija na Ljubljanskem gradu. Nato pa jih je izgnal ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je z velike slovesnostjo zopet uvedel na Gradu katoliško službo božjo. Preden pa so protestanti zapustili svojo začasno posest, so grajsko kapelo skoraj popolnoma razdejali in opustošili, kakor je bila to splošno njihova navada. Avstrijski nadvojvoda Karol je ukazal 1. 1583 iz Gradca ljubljanskemu vicedomu, da se mora kapela svetega Jurija na Ljubljanskem gradu popraviti in v njej ustanovljena služba božja opravljati tako, kakor se spodobi. Zahteval je tudi proračun, koliko bi poprava stala. Načrt je napravil neki mojster Martin s proračunom 327 goldinarjev. Poleg tega je napravil beneficiat svoj proračun za kipe, oltarne okraske in olepšanje kapele. Poprava se je zavlekla ter je ljubljanski š k o 1 Janez Tavčar šele 17. februarja 1597 na novo posvetil kapelo in oltar sv. Jurija na Gradu v navzočnosti sedmih avstrijskih nadvojvod in nadvojvo-dinj. laval ljudstva ob tej slovesnosti je bil velikanski. Bila je slovesna sv. maša s pridigo in petjem. Valvasor omenja ob tej priliki, da se je svetišče na Gradu imenovalo kapela sv. Jurija, sv. Pankracija in sv. Helene. i Frančiškani v grajski kapeli Kapela sv. Jurija pa odslej ni imela več svojega kaplana. Protestanti so pobrali in odnesli s seboj vse, kakor so to delali tudi povsod drugod. Tudi so bili kaplanovi dohodki pač preveč skromni in za preživljanje nezadostni. Poleg lega so oblasti še pozabile ua to, da priličeta kaplanu poleg plače po stari ustanovi tudi prosto stanovanje in hrana. Služba božja se je opravljala v grajski kapeli pozneje le še po trikrat na teden. Takim razmeram je bil vzrok tudi ta, da so se deželni glavarji preselili po dozidavi stanovske palače spel dol v mesto. Vicedom se je nato pogodil s frančiškani, ki so imeli takrat svoj samostan na današnjem Vodnikovem trgu, pozneje pod cesarjem Jožefom II. spremenjen v licejsko poslopje, da so opravljali za letno plačo 150 goldinarjev vsako nedeljo in praznik po eno sv. mašo v grajski kapeli. Sprva je tudi zahteval, da mora eden od oo. frančiškanov stanovati na Gradu, a ti so mu odgovorili, da za to majhno plačo tega ne morejo. Poleg tega so morali frančiškani spovedovati jetnike in grajsko posadko. Zakaj že takrat so bile na Ljubljanskem gradu ječe, in to za tiste jetnike, lo 18 do 20 funtov sveč, grajski grof pa je moral skrbeli za olje in vino. V kapeli je bil ta dan izpostavljen nabiralnik za milodare s podobo svetega Jurija. Prihodnji dan so oddali nabiralnik štražmojster in dva vojaka grajskemu grofu, ki ga je odprl in pobral iz njega denar, namenjen za vzdrževanje kapele ter za nakup in popravo cerkvene oprave. Mnogo cerkvenih opravil, ki so se vršila pozneje v šenklavski cerkvi. se ie opravljalo v oni dobi v grajski kapeli. Leta 1031 je držalo do kapele trinajst stopnic. Kapela je imela tri oltarje, v njej so maševali vsak mesec. 14.. 15. in 20. dan, oo. frančiškani, Leta 1053 je bil v kapeli svetega Jurija na Gradu slovesni Tedettm ob priliki izvolitve cesarja Ferdinanda IV. Leta H>84 se je z zvonika graiske kapele prvič razlegalo, dandanes povsod v naših krajih navadno, zvon j en je oh sedmih zjutraj. To je ukazal cesar Leopold I. v spomin na slavno zmago nad Turki leta 1683 pred Dunajem. Poleg tega naj hi molili verniki po pet očenašev in pet zdravihinarii. da bi usmiljeni Bog obvaroval in rešil deželo krvoločnih Turkov. Zvonjenje na Gradu je tudi naznanjalo začetek in konec dveh največjih ljubljanskih sejmov, ki sta trajala po 14 dni. Bila sla to sejma ob sv. Filipu in Jakobu (1. maja) ter sv. Elizabeti. Leta 1742 je dal deželni glavar kranjski pl. Saurau naslikati v grajski kapeli sv. Jurija grbe vseh kranjskih deželnih s t a it o v s primernimi napisi in letnicami. V času svetovne vojne je te, že močno obledele in pokvarjena grbe na nivo preslikal in popravil akademski slikar M. Sterilen, kakor priča napis poti Uorom Grbi deželnih kranjskih stanov, re-novirani pod vodstvom majorja Kernia. na stroške magistrata. Henoviral M. Sterilen. L. 1915.. Vseh grbov je 60. — Leta 1748 je imela kapela svetega Jurija tri oltarje prižniio in sedem podob, od teli dve podobi sv. Jurija, ki so jih izpostavljali med darovanjem. Službo božjo so še vedno opravljali frančiškani, ki so spovedovali jetnike in vojake, zvonili mrtvim ter jih pokopavali na lastno pokopališče oh svojem samostanu; ljubljanski vicedom je prispevel frančiškanom 4(1 goldinarjev. Kapela v novejši dobi Francozi se v dobi zasedbe ilirskih dežel niso brigali za vzdrževanje grajske kapele. Na Ljubljanskem giatlu sc. imeli vojašnico in bolnišnico. Posvečeni glavni oltar je bil v času francoske okupacije razsvečen in se je nato ii|io-rahljal namesto posvečenega oltarja porlatile. Po odhodu Francozov so odprli leta 1815 na Gragu kaznilnico. Kapela sv. Jurija je bila podru-nica šentjakobske župnije, zato je imel nekaj časa dušehrižništvo za grajske prebivalce šentjakobski kaplan, ki pa je že prihodnje leto poslal samostojen kaznilniški kurat. Za njim je opravljal to službo devet let (1823—1832) Janez Cigler, pisatelj prve izvirr.e slovenske povesti Sreča v nesreči in poznejši župnik v Višnji gori. Težka je bila služba kaznilniškega kurata na Ljubljanskem giatlu. Saj je prihajal v slik z najhujšimi zločinci, razbojniki, hudodelci, ubijalci, roparji in tatovi. Duhovniki, ki so stopili v to službo, so morali imeti železne živce in angelsko potrpežljivost, tla so mogli več let vzdržati v naporni služIli. V aprilu 18-10 so premestili kaznilnico z jetniki v prisililo delavnico, grad pa so uredili v utrjeno vojašnico. S kaznilnico in jetniki se je selil tudi kurat. jn tako je kapela sv Jurija zopet izgubila svojega duhovnika. V o k t o ti r u 1N7 se je v grajski kapeli zopet tirala sv maša. Ta dan je liila kapela sv. Jurija ponovno posvečena. Zakaj, ko je prevzela ljubljanska mestna občina Ljubljanski grud od državnega mi rja v svojo last. je magistrat vrnil tudi kapelo sv. Jurija njenemu prvotnemu namenu, službi božji. Leta HH>8 so jo zopet uvedlo .lurjevanje na Ljubljanskem gradu. Med mnogimi odličnimi obiskovalci kapele sla liila lutli zadnji avstrijski cesar Karol in cesarica Žita 2. junija 1917. kakor priča v sleno vzidana marmornata spominska plošča. Labacensis. Vodniki po zatemnjenem Kodanju Še istega dne, ko so Nemci zasedli Kodanj. je vojaška oblast odredila, da mora biti mesto v večernih urah in skozi vso noč zatemnjeno, prav tako. kakor zatemnujejo že 8 mesecev vsa nemška mesta. Prebivalci Kodanja so bili s to uredbo precej nezadovoljni, kajti v Kodanju je večerno življenje na ulicah živahno. V prvih dneh se zvečer skoraj nihče ni upal na cesto po sončnem zahodu. Zdaj so se že nekoliko privadili, vendar tiste večerne živahnosti na kodanjskih ulicah in trgali ni več. Kodanjski mestni očetje pa so glede te nerodne stvari prišli na dobro misel, h katere uresničenju so jim pripomogli kodanjski avto-izvoščki. Ker je od 7 ure zvečer prepovedan vsak promet z avtomobili, so avto-izvoščki močno prikrajšani v svojem zaslužku. To bodo zda) nadoknadili, kajti iz njihovih vrst je kodanjski magistrat sestavil skupine vodnikov, ki bodo vodili ljudi po zatemnjenem mestu. Po vsem mestu so uredili postaje, na katerih čakajo ti vodniki na pasante, ki si ne upajo sami po temnih kodanjskih ulicah. Zdaj je po kodanjskih ulicah tudi zvečer nekoliko živahnejše. Dr. V. Mer šol: Alkoholizem [n zdravje (Predavanje na treznostnem zborovanju.) f'lovek srečuje na svoji poti skozi življenje mnogo sovražnikov, ki ogrožajo njegovo zdravje: eni mu prete že od daleč, ga napadajo odkrito, drugi pa se mu bližajo kot prijatelji, s krinko na obrazu, se mu v lire laskajo, a zato tem hujše zahrbtno udarjajo. Proti prvim se telo laže pripravi za obrambo, proti drugim je borba mnogo težja. Etlen izmed takih človeških -»prijateljeve je alkohol. Ta nastopa poti raznimi krinkami, z raznimi krilaticami, s katerimi vara ljudi, tla jih laže preslepi, da se mu vdajo. Prav pogosto nastopa s pretvezo, tla krejii človeško telo, akti je utrujeno; da ga zdravi, ako je bolno; skratka, da služi zdravju. Ali je res, da alkohol koristi človeškemu zdravju? Opazujmo malo, kaj tlela alkohol v človeškem telesu, pa nam bo odgovor na to vprašanje lahek. Človeško telo je sestavljeno iz milijonov in milijonov slanic. Vsaka slanica ima stanično jedro, prasnov ali protoplaz.ino, in stanično ovojnico ali kožico (membrano). Protoplazma je sedež življenjskih pojavov v telesu. Ako pride alkohol v telo, se udejstvuje predvsem v slanicah. S pomočjo svojih posebnih sposobnosti preide skozi ovojnico slanice v protoplazmo, kjer potegne nase glavno sestavino protoplazme: vodo. S tem in drugim kemičnim delovanjem alkohol resno ovira pravilno delovanje telesnih slanic. To delovanje alkohola je tem bolj škodljivo, čim bolj nežne so slanice iu fini bolj je njihova funkcija važna. Alkohol prihaja v telo skozi usta in že tu učinkuje na ustno sluznico, pa tudi na okusno živčevje. Otrok ali odrasla oseba, ki prvič pije alkoholno pijačo, ima v ustih neprijeten občutek. Na njegovem kremžečein se obrazu beremo, tla mu pitje alkohola ni prav nič prijetno. Zdrav človek z normalnim okusom rad uživa sadje. Pri pivcu pa okusni živec otopi. Njemu ne ugajata sadje in sladka hrana, pa tudi mleko in mlečne jedi se 11111 upirajo, 011 si poželi »ostrih jedi. ('e pa iz raznih razlogov nekaj mesecev ne uživa alkoholnih pijač, potem se 11111 povrne zopet pra- ■ vilen okus in prvi vrček piva mu je grenak in neprijeten. Pri stalnih pivcih alkoholnih pijač pogosto opazimo, tla se neprestano odkašljujejo in pljujejo, čemur je vzrok kronično vnetje žrelne sluznice (phari/ngitis chroiiicn), ki jo uživanje alkohola draži. Sluz. katerega proizvaja sluznica po uživanju alkohola v večji meri, se težko odstrani, tako tla se pivec zjutraj muči iu davi, da bi izkašljal neprijetni sluz. Pri spanju prehaja sluz iz žrela večkrat navzdol v sa|inik in dušnike, kjer povzroča nove neprijetnosti in vnetje sluznice. Zato ni udno, da so stalni pivci mnogokrat hripavi, da kašljajo. Včasih pride tiuli do pljučnih težav in bolezni, k čemur v veliki meri pomaga bivanje v zadušnih gostilniških prostorih in kajenje tobaka. V želodcu in črevesju prehaja alkohol skozi želodčno sluznico v kri. Pri tem seveda deluje tudi na sluznico, katero draži ter povzroča razne želodčne težave in bolezni. Notranja površina že-lotlca se pokrije s sluzom, ki ovira pravilno proizvajanje z.a |irebavo tako potrebnega želodčnega soka. Želodčni živci otopijo zaradi škodljivega delovanja alkohola na slanice želodčnih žlez, tako da samo *ostre jedi z mnogo soli, s poprom ali papriko, zelo kisle ali zelo grenke še uspevajo, tla dražijo sluznico k proizvajanju želodčnega soka. Cele crste jedi tak po alkoholu poškodovan želodec ne more prebaviti in zato se pivci pritožil jejo, da nimajo teka. Jedila ostanejo dalj časa v želodcu in želodec se razširi. Umevno je. da se hrana zaradi alkohola v želodcu in črevesju teže in nepopolno prebavi, kar povzroča ua drugi slrani oslabitev telesa in slabokrvuost. Alkohol ima v mnogih pri- merih veliko zaslugo, da se na|iravi želodčni čir, pa tudi pri tvorbi želodčnega raka premnogokrat ni nedolžen. Kri raznese alkohol po vsem telesu. Tu se nadaljuje ^zdravilno delovanje alkohola. Najbolj čudovit in najbolj popoln organ našega telesa so možgani. Prav zaradi tega morajo bili dobro čuvani. Stvarnik jih je želel obvarovati pred zunanjimi poškodbami 111 jih je obdal s koščeno lobanjo. Zalibog jih lobanja ne čuva pred škodljivimi snovmi, ki pria naslopi reakcija: močno poslabšanje delovne zmožnosti. ki traja neprimerno dalj časa. To nam kaže vsakdanja skušnja, to so nam dokazali tudi razni učenjaki svetovnega slovesa s poskusi na ljudeh iu živalih. Veliko vlogo imajo alkoholne pijačo pri boleznih krvnega obtoka in srca. Alkohol povzroča ohromitev žilnih mišičnih vlaken, žilo se razširijo, kar se pokaže na zunaj kot portlečilev kože posebno na nosu in licih. d?deč nos< je značilen za pijance. Alkohol v veliki meri pospešuje poapnenje žil, zaradi česar se poveča krvni prilisk in mnogokrat nastopi možganska kap. Ker mora srce močneje delali (pri povečanem krvnem pritisku), se poveča in razširi. Ze zaradi delovanja alkohola samega na slanice, srce |ieša in poslane mastno. Znano je pivsko srce pri alkoholikih, ki uživajo predvsem pivo. Tako srce kmalu opeža, začne se javljati kratka S!i|ia , težko dihanje in druge posledice nezadostnega srčnega delovanja, čemur mnogokrat sledi srčna kap. Alkohol ogroža v veliki meri lutli ledvice in jetra. Zaradi velike množine po pivcih zaužile tekočine imajo ledvice veliko dela. Ker jih polog lega lutli direktno slabi alkohol, se njihovo delovanje kmalu poslabša, še prav posebno pa jih ovira pri delu zamaščenost. ki naslojii po stalnem prekomernem uživanju vina 111 piva. med leni ko žganje povzroča zgrbančenje in skrčenje ledvic (Schriimpfniere). Tudi pri jetrih o|iaz.inio po stalnem, četudi zmernem uživanju alkohola zamaščenost. po stalnem uživanju žganja 111 drugih močnejših alkoholnih pijač pa pogosto naslopi skrčenje jeter ali rirrhosa. Ko govorimo o okvarah na organih človeškega telesa, moramo pomla rit i. da človeku vsakdanje in zmerno uživanje alkohola tudi škoduje, čeprav se doličnik od zaužile količine ne upijani. To stalno, če tudi zmerno pitje alkoholnih pijač telesu Se bolj škoduje kot pa sama pijanost nekajkrat na leto. (Unije.) QhJO&Ine novice Koledar Sred«. iIiip 24. n pribil Jurij, Sizm.. rnnr. uiufi I i.I III.. mol. ( rlrtrk. dnr 23, aprila: Murko, evangelist: Krmin. muč. Novi grobovi t \n Mlesčrvein pri Stični je \ "'>. letu svojega življenja Ulirno v Go.po.lu /nspalii gospa Frančiška Mnrkovlc roj, NadCiih. Iliijnii Jc Ml" sestra stolnega prošta iu generalnega \ i K j fi prclrtla s. Ignaciju NiiiIihIiiI. Pokopali jo Imi.I.i dane* uli Iu dopoldne \ Stični. /lata ilušn nuj v miru počiva! Žalujočim lili«e Iskreno »n/iilje! t V senatorju v Kltvlljači jc \ poiirdrljek, 22. aprilu umrl Dušan Golob, dijak i / Novega mr«tn. Naj v milu pnčiva! Žalujočim stui-šeni in lir .i i u naše iskreno sožalje! tV Rogaški Mlatilll |e Inlrno * Gospodu /n-spaln Rn/.fl Plcvček, poseslnica. Pogreli Im * ietrick. Ji. aprilu i/ hiše žalosti. I ot udiil (•>. na župnijsko pokopališče k Sv. trojici. Nuj ji sveti večna Im"' žalujočim naše iskreno sn/iilje! PLETENINE . TRIKOTAŽA Ai.o.m.i potkaTO 1'HK.I J OS. KUNC A C o. t.JUKL.)ANA • MIKI.iisii I.VA CKBTA — Zahvala. Oh svoji 801 e t n I c i sem preje! toliko nepričakovanih čestitk in drugih prijateljskih dokazov nd strani raznih narodnih udrtlžeflj in znanih in neznanih mi posameznikov, da mi oh najboljši vo-tii ni mogoče, da bi sc pismeno zahvalil vsakemu pošebe. Svojo iskreno zahvalo torej izrekam vsem, ki so sc me ljubeznivo spoirnlll ob tej priliki, Posebno pa sc mi je zahvaliti Pevskemu zboru društva Tabo1-' M prfdoknico in skupini emigrantskih društev v I,|ubl|aru, ki so me razveselila s prekrasno diplome v spomin mojegn delovanja v službi našega ljubljenega naroda, za katerega blagor in napredek smo dolžni — v«ak po svo|ih močeh — delali vsi. Se ertkrat zahvala iz v «ega srca vsem! — Z odličnim spoštovanjem dr. Gustav Gregorin. — Čebelarski tabor v Grosupljem. Vse čebelarje in njih prijatelje opozarjamo na čebelarski tabor. ki bo dne 28. aprila t. I. v Grosupljem. Na In-baru bodo predavali naši priznani predavatelji in črbelarski strokovnjaki. Nekatera predavanja bodo združena s filmom, ki bo kazal vz.rcjo malic, čebulne bolezni ild. Začetek tabora ob 10 pri čebelnjaku g. Košaka. Pred taborom bo ob 0 služba božja. Ce-hclnrji! Obiščite naš tabor in pokažite, da se zavedate važnosti tc lepe in koristne panoge slovenskega kmet'1'tvs. Tretji občni /bor Društva zn ceste. N trnek popoldne je bil v Ljubljani občni /bor Društva /a ceste. Zborovanje je vodil predsednik dr. \ tlnince. ki je pozdravil zastopnika liana. načelniku tehničnega oildelka inž. I r, lliiehii. zastopniku ilivi/i jskegli poveljnika kupolami \iničiiio. zastopnika ljubijtinskega žu-piina iti/. Mnčkovška. glavnega tajnika Osrednjega društva /a c.-sie v Belgrndii in/. Številna Uakučevirn in zastopnika Društva zu ceste i/ Novega Sada in/. I.a/ica ter druge zastopnike društev in organizacij. / občnega /boru je bijn poslana vdanoslna brzojavka N j. \ el. kralju Petru II.. po/dravne brzojavke pu «o Idle poslane gradbenemu ministru tir. M. Kreku, banu tir. Marku Niitliičrnu in Osrednjemu društvu za ceste v Helgfatlu \ «vn|etti poročilu Je predsednik pov daril. da so sedanje razmere v i.v-ropi uplivulc tmli na javna tlela pri nas, saj je nastopilo vse polno ovir gospodarskega zii-i-raja. /iiio bo treba marsikje /e začrtane programe odložili iu sc zadovoljiti z manjšimi deli. () društvenem udiranjem delovanju jc poročni in/. C. Pire in mncnil. zaključku jc bila sprejeta Imli resolucija, ki /nlileva. nuj se v sed:i-njetn času posveča čimveč no/ornost! dobremu vzdrževanju rc«l. če >c tir bo niognčr iiiitlHlj"-v h t i velikih organizacijskih del. Prav tako /ah- JCaj jpKovite,? Staro irli-zn gre r denar. k ii ko i' bi bih i prani zlato. Trgovine s s/urim teletom imajo sedaj velik- promet, še rečjega pn tinti neprijavljeni prekope!. ki nikogar lir vprašajo. kje jr sluro teleti i ilohil. Ti skrili prekn pčcrnlci sicer shibo plahijrjn, ker pu dnjujo polnilo najrutličneišim ntmoričem in tatovom, še lepše zaslutijo kakor solidne trgovine. Prav li prekupci pu »> r za/tujih mesecih dobiti popolnoma novo rrslo strank. Je Iu minili nn, inhkn mlnitei, nteii katero se je ratnisla (lomilcu. d n se itn s starim ielezoin priti itn ilrohitn, l\nj In pomeni :n mlmlinu. ki mnrii rsak dinar it-prosili nrt sluršer. remo. Sfknlrri so se podjetno lotili nabirali ju, drugi pn sa pogi'11 nlnli šr prr-proslejsi način: kradejo kur pn poilslrekjlh, po sosednjih dvoriščih in zasilnih skladiščih in nosijo naravnost skritim pnknprem. To niso reč poedinl primeri r Ljubljani. Lahko ie govorimo n kugi. ki sr je nn lihem razširila po Vsrli šolah in za katero ne redu nili rzgnjilelji. niti starši. Samo nekateri reiln tu to in ti to temeljilo izkoriščajo. >0 lo brezposelni, rrfinomu nepošteni odrasli nabirale! starega ieleza. ki so nenadoma prišli 1I0 norega rim iloliodkoe. TI sploh reč ne nabirajo starega telrzn. ampak samo oprrzujeio r okolici in pazijo nn otroke, ki nosijo prodajni sluro te-lezo. l(o otrok pride s crenkom r lepil 01I preko pca. pn obkolijo narildlto starejši nabiralci in mu zaplenijo denar, ki ga je zaslutil s prodajo ukradenega trlezn. To je prri tnloslni slik mladine s sin ho drutbo. rY u polic fn ma. da hodi In mladina ie itak pn krivili polih In krade sluro ielrzo. potem ni litkn odgovorili, kje Im Inku mladina končala. Kaj pravile gospod urednik, ali r tej bolezni rt« ni pomoči. cvu resoluciji!, da se cksekiiliv ni posli glede trsinili graditev popolnoma prenesejo im po-same/nc |>ol»rajitie ler sc pri tem v postrv a načelo. d,i sc finančna sredstvu prvenstveno lipo rublju,jo v tistih pokrajinah, ki so tu sredstva utihnila. — Iz Legij« koroških borcev, V nedeljo, 21. t. m. je bil občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev v Brežicah ter je ob tej priliki podala društvena uprava svoj obračun za preteklo poslovno lelo. Udeležba na tem zboru je pričala, da se tudi v lem okraju vedno tesneje združujejo bivši borci za našo severno mejo ler poudarjajo naše upravičene zahteve za dosego priznanja njihovi požrtvovalnosti v takratni dobi. Pri volitvah je bila izvoljena stara društvena uprava s predsednikom tov, Bavcent na čelu ter tajnikom tovarišem Lukežem, ki je že sedai s svojo nesebičnostjo deloval za dosego eiliev, ki si jih je stavila Legija koroških borcev v svoj program. Zastopnik glavnega odbora iz Ljubljane je še pn končanem zboru ostal v razgovoru s posameznimi člani ter društvenimi funkcionarji in jim tolmačil delo glavnega odbora za dosego dobrovoljstva koroškim borcem —V Navijali pri Ljubljani ie gorelo. V noči od ponedeljka na lorrk je začelo goreli pri posestniku Jožetu .Štlbljti v Sit vi juh. Gospodar in njegov brat Nace sla spala v gospodarskem poslopju. Nace |c okrog pol treh nenadoma znčul čudilo prasketanje in ko je vslal. je videl, da gori gospodarske poslopje, v katerem je spal. Hitro je zbudil brata in oba slu takoj začela z reševanjem. Medtem pa je ogenj zajel že celo poslopje, l cUižavi ■nj jmuMMipniiimiimiimii i mwiriMnnftiTBBi aft^Bi aiiffl^fciii*"^!!! iiff^tniiiTTr ~11 * Naše ter|»tvc na Španskem. Predslavniki Zveze industrijalcev in lesnih trgovcev na Sušaku so opozorili predstojnika dr. Lamerja, ko se je mudil na Sušaku, na vprašanje naših slariti lerjatev na Španskem. Te lerjalve datiralo še iz lel 1933 in 1936, torej pred državljansko vojno, in znašajo sedem do osem milijonov pezel, kar znese po današnjem tečaju okrog 40 milijonov dinarjev. Kupci blaga so plačali v kliring polno kupn.no^ pri tamkajšnji državni ustanovi Banco exlerior d' Espaglia v Madridu. Na la način je dolžnik španska država. Okrog 80 odstotkov lega dolga odpade na banovino Hrvatsko, od legn 20 odstotkov na 12 sušaških izvoznih tvrdk. Zato bi morala banovina Hrvatska poskrbeli za ureditev teh dolgov, ki tvorijo dd narodnega oremoženja na njenem področju in bi morala zahtevati, da se ob priliki trgovinskih pogajanj med nami in Španijo likvidirajo stare lerjalve ali da sr vsaj od španske sir,mi da poroštvo, da se bo likvidacija leli dolgov izvedla v določenem roloi * Drzna akrobacija Dr«gol|uba Aleksiča. V resnici skrajni drzno akrobacijo je izvedel v Belgradu znani akrobat Dragoliub Aleksič. Splezal jc iz letala. ki je krožilo nad Kalemegdannm, ler se z zobmi obesil na jermen Tisoči Bplgrajčanov, ki so se sprehajali po Kalemegdanu, so bili priča te nenavadne akrobacije, ki jo bo Aleksič 7,1 pravoslavno vellkonoč ponovil. Ob priliki svetovne ra/stave v Rimu lioče Aleksič ludi Inm pokazati svojo vratolomno akrobacijo. Kljub vsem svarilom svojih pri-jaleljcv ki so btli prepričani, dn bo lo gotova smrt, je drzni akrobat slopil v letalu, ki ga je vodil Joža Križni. Kmalu se je letalo povzpelo v višino in krožilo nad Kalemcgdanom. Ljudje spodaj so razločno videli, kako jc Aleksič s svojega sedeža splezal po že pripravljeni lestvici, se prijel z zobmi za iermen in nato les!v'co spustil. Z razpetimi rokami je visel, držeč se s.imo z zobmi, med nebom in zemljo. medtem ko so gledalci z grozo opazovali, l Vnšn ptuncl? Kje zmernost'' Kako Mr mogli to po/ablti! Trebil je. tla so j<> temeljito poglobite v blugodrj no M treznosti in zmernosti!« Imnte prav,« odgovori pesnik, lo jp tako vn/lia zndevii, dn bi sr moralo o njej obširno pogovoriti. Pojdite, greva k Oihkojptu«, tnin bova ob čnšj i/.bonicgu buiguildca zadevo temeljilo orercšelala.« | UUBI14NA Veliki odpisi mestne občine Na zadnji seji mestnega sveta ljubljanskega so prišli na vrsto tudi številni odpisi računov in dvomljivih terjatev. Pri tem je znašal največji odpis kar nad pol milijona dinarjev in so občinski svetniki, hočeš nočeš, morali pristati, čeprav je bilo vsem hudo za tako veliko vsoto, ki bi v mestni blagajni lahko zamašila marsikatero manjšo luknjo. Ta odpis je bil sam po sebi nujno potreben, ker je zmanjkala zadnja osnova za izter-jatev. Okoliške občine, ki so bile pred leti inkor-norirane in sedaj tvorijo z Ljubljano skupaj Veliko Ljubljano, so še za časa svojega samostojnega gospodarstva prejemale od mestnega vodovoda vodo, jo strankam v občinah zaračunavale in nato tudi račune kasirale. Vse te občine so sicer vestno skrbele, da so njihovi občani plačevali vodo,^ same pa seveda s plačevanjem niso tako hitele. Ker so imele še vse polno drugih potreb, so na račun vode nabrani denar porabile zase, ljubljanski mestni občini pa vode niso v celoti plačevale. Ko je ljubljanska mestna občina prevzela okoliške občine v svojo upravo, so ji bile te dolžne za vodo nad pol milijona dinarjev, ki so jili že porabile za druge namene, čeprav so jih kasirale za vodo. Sedaj je seveda ta denar nemogoče izterjati od občin, ki jih ni, in zato je mestni svet pristal na brisanje teh dolgov, ki v celoti znašajo 533.000 dinarjev. — Precejšen odpis je bil potreben tudi pri dvomljivih terjatvah na naročnini za revijo »Kronika«, ki jo izdaja ljubljanska mestna občina. Na tem računu je bilo črtanih 27.600 din. Odpisani so bili tudi neizterljivi dolgovi za številne vanju v preteklem letu. Pri volitvah je bil v večini izvoljen dosedanji odlx>r. I Družba sv. Elizabete priredi jutri, v četrtek. 25 ajirila, ogled Bokale. Zbirališče ob pol 4 popoldne pri znamenju nn Viču ob zadnji tramvajski postaji Vse člnnice le]>o vabljene. I Steklarska dela za strojni zavod v Ljubljani oddana. Te dni je bila licitacija na tehničnem oddelku banske uprave za oddajo raznih obrtniških del nu zavodu za strojništvo v Ljubljani. Tapetniška, parketarska in pečurska dela niso uspela, pač pa so bila oddana steklarska dela, proračunana na 309 000 din. Na to vsoto je ponudilo podjetje Strupi Franc iz Celja 12.3% jiopusta in izlicitiralo steklarska dela za 271.000 din. Licitacija bo prav gotovo potrjena in ker že vzidavajo okenske okvirje, bodo tudi v kratkem lahko začeli vstavljati šipe v okna. 1 Zastore, pregrinjala, tekače, svilene odeje, posteljno perilo nudi najceneje Specialni oddelek tvrdke Gori far, Sv. Petra cesta 30. 1 Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« pripravlja zgodovinski pregled cerkvene pesmi od Trubarja do Tomca. Koncert 6e bo vršil predvidoma v prvi polovici meseca maja v frančiškanski cerkvi. 1 Motociklistova nesreča. Mehaniški praktikant Ivan Krušee iz Tacna je lani 21. novembra okoli 18 z motornim kolesom vozil po Masarykovi cesti od Kolodvorske ulice proti Miklošičevi cesti. Na Masarykovi cesti je podrl na tla Emila Koprivni-karja. ki je z glavo tako nesrečno padel na kamen, da je dobil prelom lobanje in je čez nekaj dni podlegel hudi poškodbi na glavi. Ivan Krušee je bil obtožen zaradi prestopka neprevidne vožnje in je bil obsojen na 2 meseca zapora, pogojno za 2 leti. ROSAL1E V glavni vlogi: NELS0N EDI)Y - ELEAN0R P0WBLL Veliki mnzikalni film razkošne inscenacije, opojnih melodij in izvrstnega baleta. Divni prizori, kakršne more ustvariti le največja fantazija. — Predstave dnnes ob 16, 10 in 21 KINO SLOGA. tel. 27-30 I Premljera vesele sočne komedije, tonstance Btnnet in Brtan Aherne, znana iz vloge cesarja Maksi-tniljana v lllmu Juarez". —. ■■ _ _ jr"__■ 2 _ __ 5 A K!NO MATICA tel 2. 24 J 065111110 V ZlVljenjČ Pi eilstave ob 16.. ID. in 21. uri W » ■ w mm ■ " » prevoze""z rešavalninii avtomobili V skupnem zne- ] Zagovarjal se je, da njega ne zadene krivda, da je ---- •• | dajal signale in da je vozilo popolnoma obvladal, sku 4965 din. dasi ni ime šoferskega izpita. Sodni je smatrala Kruščevo krivdo za dokazano in ga je obsodil. 1 Preureditev Ambroževega trga, ki se je začela že sredi zime, se počasi približuje h koncu. Svet na Ambroževem trgu je že v glavnem izravnan in je ves trg precej zvišan. Tudi celotna ureditev Ambroževega trga je s to preureditvijo precej pridobila. Hkrati pa so ta dela dala precej zaslužka brezposelnemu delavstvu. I Vlom v delavnico. Te <1 ni je bilo -lom-Ijeno v strojni oddelek inizarsk? delavnice Antona H n j i na v Slomškovi ulici štev. tf>. Neznani vlomilec je ukradel usnjat gonilni jermen, dolg 0 metrov in širok Iti cm ter vreden 500 din. Poleg tega je vlomilec odnesel še tri sp.i-jalne svetilke iii dva železna drogova, tako da znuša skupna škoda U40 din. Brežice Društvo rejec malih živali v Brežicah sporoča občinstvu in vsem društvom, da priredi dne 16. junija t. 1. 1. rejsko efektno loterijo s 10 dragocenimi dobitki v korist in povzdigo reje malih živali. Srečke so omejene na najmanjšo količino in stane posamezna srečka 2 din. Vse vabimo, da si kupijo 6rečke. — Odbor. I fk««lh«i oaicam v vlogi modernega umetnika slikarja, ki je po UlČlli&5 HUW dolgih zablodah našel svojo pravo izvolienko s Kot partnerica elegantna pevka nočnega Broadwaya IRENE O Ne zamudite najidealnejše ljubavne romance sezonel_ LJUBAVNI KREK ..................................................................... KINO UNION Telefon 22-21 Predstave ob l(i, 1!» in 21 I 1 Ustanovni zbor »Lige dostojnosti« bo drevi ob pol osmih v dvoranici na frančiškanski porti. Prijatelji in pospeševalci srčne kulture — pridite! 1 Društvo, ki ima OOletno predsednico. To je društvo sv. Marte. Društvo obstoji od leta 1903 in večji del tega časa mu je predsedovala Helena Klcmenčič, ki je 15. aprila obhajala svoj 90. rojstni dan. Pod njenim predsedstvom sc je društvo tiho a lepo razvijalo, mirno a blagodejno delovalo. Kmalu po ustanovitvi si je kupilo hišo v Strehški ulici št. 2, zraven Mestnega doma; pred nekaj leti pa je dokupilo še sosednjo hišo št. 4. V hiši imajo dosmrtno stanovanje doslužene služkinje; zavetje pa brezposelne, ki čakajo na službo, da je hiša vedno dobro zasedena, se razume. — Prihodnjo nedeljo, 23. aprila ima društvo svoj shod, na katerem se bo na skromen način proslavila devetdesetletnica predsednice. Vse članice in prijateljice društva in predsednice prijazno povabljene! 1 Koncert za zimsko pomoč l|ubljanskim revežem, ki bo v petek zvečer ob 20 v veliki dvorani hotela Union zbral vso glasbeno in dobrodelno Ljubljano, nam prvtč pokaže predstavnike naše visoke za glasbeno umetnost tudi pri delu na humanitarnem polju. S tem bo naša Glasbena akademija pokazala svoje viške in kulturno poslanstvo, da z glasbo blaži duha in ga povzdiguje, ter z dejanji svojih predstavnikov dokaže tudi plemenitost nosilcev tega poslanstva. Redili profesor Glasbene akademije g. Julij Betetto zapoje za ljubljanske reveže Pavčičevo »Padale so cvetne sanje« in veliko arijo Heroda iz Massenetove opere »Hcrodiada«. Tudi v inozemstvu sloviti in v svetovnih glasbenih središčih priznani mojstrski pianist g. Anton Trost, redni profesor Glasbene akademije, bo »Iz sanjarij« Smetane podal »Ugaslo srečo« in »Uteho« ter Tajčevičeva »Dva balkanska plesa«. Umetniška dvojica Glasbene akademije g. Karlo Rupel in njegova spremljevalka gdč. Zora Zarnikova, prof. Glasbene akademije, sta že večkrat tudi izven domovine zaslužila najlepšo oceno, v petek na koncertu za rcissže nas bosta pa obdarila z veliko umetnino nesrečnega skladatelja Marija Kogoja »Andante za violino in klavir«. Prav malo imamo pa v slovenski glasbeni literaturi skladb z ženskim solom, a v petek nam bo Slovenski vokalni kvintet s sopranistko gdč. Ljudmilo Polajnarievo zapel kar dve taki skladbi, namreč Hajdrihovo »Siroto« in Adamičevo skladbo »Mara v jezeru«, sam odlični kvintet nas bo pa razveselil z Juvančevo »Fantovsko«. Ze te točke obširnega sporeda so koncert zase in vredne zasedene dvorane. Zato vstopnic že primanjkuje in spet opozarjamo na predprodajo v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. 1 Jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu. Ker bo ta obsežna razstava, pri kateri je s svojimi umetninami udeleženih 67 slovenskih slikarjev in kiparjev, samo še ta teden odprta, priporočamo vsem ljubiteljem umetnosti, da si jo pravočasno ogledajo. Prijetno pomladansko sonce naj bi privabilo k oglsdu te zanimive razstave tudi obiskovalce iz drugih krajev Slovenije. Razstava je dnevno odprta od 9—18. 1 Katoliško prosvetno društvo na Gradu je imelo dne 20. njirila svoj redni občni zl>oi\ na katerem jc odbor podal svoj obračun o dclo- Faviljon Italijanskega Imperija sa razstavi v Neaplju Sleparji in ponarejevalci denarja S ponarejanjem denarja so osleparili lahkoverne ljudi za lepe vsote Maribor, 23. aprila. Zagrebško in ljubljansko časopisje je že obširno pisalo o znanih ponarejevalskih aferah, pri katerih so bili razkrinkani ponarejevalci 500 dinarskih bankovcev v Zagrebu in v Radečah pri Zidanem mostu. Le iz Maribora, kjer sta bili obe po-narejevalski družbi najprej razkrinkani, se ni ničesar izvedelo, to pa zaradi tega, ker je hotela policija poprej spraviti na varno ves v afero zapletene osebe. Sedaj pa je tudi mariborska policija odgrnila zastore ter je pokazala zanimive poglede za kulise cele afere. Iz njenih ugotovitev je razvidno, da ne gre v obeh slučajih toliko za nevarne ponarejevalce, kakor za silno drzne sleparje, ki so •že nekaj let varali lahkoverne ljudi ter na njihov račun zelo dobro živeli. Kakor že uvodoma povedano, se je posrečilo organom mariborske policije odkriti dve dobro organizirani družbi za ponarejanje in razpečavanje 500dinarskih bankovcev; ena teh je imela sedež v Zagrebu, druga pa v Vrhovem pri Radečah. Obe družbi sta že nekaj let izvabljali denar od naivnih, po bogastvu in lahkem zaslužku hrepenečih kmečkih ljudi. Pod pretvezo, da bodo ponarejali denar, so sleparji izvabili od svojih žrtev najbrž več sto tisoč dinarjev. To se že vidi iz tega, da predstavlja zaplenjeni material, ki so ga našli na sedežil obeh družb, vrednost 30.000 din. Zraven pa so sleparji živeli več let brez dela, dokler jim je cvetela konjunktura, so razmetavali denar na veliko, kupovali so si motorna kolesa, se vozili iz kraja v kraj ter preživljali poleg sebe še svoje družine in kopico lahkih žensk.Bili so pravi zajedalci družbe, ki so spravili veliko lahkovernih žrtev na beraško palico, ob vse premoženje in končno še v zapor. Imeli so od začetka lahek posel. Svoje žrtve so znali prepričati, da bodo ponaredili tisočake in druge bankovce tako, da jih ne bo nihče ločil od pravih. Ko so dobili denar, so kupovali in kazali svojim žrtvam ničvredne aparate, papir in druge predmete, za katere so dobili na razpolago tisočake, dočim je bila vrednost teh stvari malenkostna. Našli so potem vedno kak izgovor, da jim manjka še to in ono, zahtevali so vedno več denarja. Ko pa so postali ljudje, ki so jim dajali denar, siti samih obljub, so se morali sleparji spraviti na resno delo, da tudi ppkažejo, kaj znajo. Skraja so imeli vsi le primitivne tehnične pojme o stvari, sčasoma pa so dobili nekaj več spretnosti in ko so se jim prvi odtisi deloma posrečili, se jim je znova odprl vir denarnega pritoka. Po kmetih se je že dolgo časa šušljalo o njihovih sleparijah, toda vsi, ki so bili oškodovani, si niso upali prijaviti sleparjev, ker so se bali strogih poslcdic zakona. Prvi kolikor toliko dobri falsifikati 500 dinarskih bankovcev so se posrečili Francu Majcnu in tovarišem v Vrhovem. Spravili so nekaj bankovcev že v promet. Največ so jih zamenjali na sejmih, pri čemer so bili spet prizadeti kmečki ljudje, ki so prodali svojo živino in pridelke za ničvredne falsi-fikate. Konrada Bezjaka in njegove tovariše v Zagrebu pa se je posrečilo prijeti poprej, predno so spravili v promet svoje falzifikate, ki so biti tehnično dokaj bolje dovršeni, kakor bankovci iz Majcnove delavnice. _ Policiji in orožnikom se |e posrečilo, da so spravili v zapore že okrog 30 oseb, ki so sodelovali pri ponarejanju, razpečavanju falsifikatov in ki so Ptuj Ptujska meščanska šola bo proslavila v prvih dneh meseca maja 20letnico svojega obstoja v svobodni domovini Proslava bo zvezana s svečano akademijo, na kateri bodo pokazali učenci, kaj zmore meščanska šola. V ptujski bolnišnici je umrl 57letni posestnik Polanec Vincenc z Drstelje pri Sv. Urbanu pri Ptu: ju. V ponedeljek so ga pokopali na pokopališču pri Sv. Urbanu. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje! Važno za odseke ptujskega fantovskega okroz- jal V nedeljo, 28. t. m. bo ob 10 predpoldoe v sobi ptujskega FO važna seja sodniške komisije za splošne in obvezne tekme ptujsk ega fantovskega okrožja, ki bodo v nedeljo, 5. maja. Seje se morajo prav gotovo udeležiti zastopnik, v6eh odsekov ptujskega fantovskega okrožja, ki so določeni za sodnike pri okrožnih tekmahl ponarejevalcem dajali denar za njihove poskuse. Glavna ponarejevalca Grašič Anton in Majcen Franc pa sta pobegnila ter se sedaj zelo spretno skrivata. Da pa kljub nevarnosti ne mirujeta, dokazujejo zopet novi 500 dinarski falsifikati, ki so se pojavili v prometu. Oba ponarejevalca se skrivata bržkone na deželi. Policija opozarja vsakogar na posledice prikrivanja zločincev. Komu je znano skrivališče Majcna in Grašiča, kdor jih je kje videl ali o njih kaj slišal, naj to nemudoma prijavi najbližji orož-niški postaji. Oba se izdajata rada pod tujimi imeni. Majcen se izdaja za Muršeca, Grašič pa za Antona Dvoršaka. Majcen se lahko pozna: je star 44 let, po poklicu čevljar, rojen v Zamušanih, vitke, suhe, srednje velike postave, levo nogo ima malo krajšo, na desni strani brade ima brazgotino. — Grašič je star 42 let, rojen je v Trsteniku pri Kranju, svoj čas je bil gostilničar, sedaj je lesni ma-nipulant. Je visoke vitke postave, suhega podolgovatega obraza, plešast, ima eleganten nastop, se izdaja tudi za inženirja ter kupčuje z lesom. Ljudi opozarjamo, da ne nasedajo več takim sleparjem in naj pazijo na ponarejeni denar. Moško perilo po meri ceneno in hitro dobavlja veleizdelovalnica IVAN BABIC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 24. m Razglas mestno občine o starem pokopališču. Mestni svet mariborski je na podlagi S 3 točka d) zakona z dne 30. 4. 1870. drž. zakonik št. 08, z odločbo z dne 6. 2. 1914 št. 2149-1914 odredil zatvoritev starega pokopališča v katastralni občini Koroška vrata (Strossmajerjeva ulica), last stolne in mestne župnijske cerkve Sv. Janeza Krstnika v Mariboru, in sicer z dnem 31. 3. 1914 (kateri termin je mestni svet na prošnjo stolne mestne župnije z dne 28. 3. 1011 z odlokom z dne HO. 3. 1914 št. 9G89 podaljšal do 30. 4. 1914) s pripombo, da se družinski grobovi še smejo uporabljati skozi pet let, grobnice pa skozi dobo 10 let; končna odstranitev vseli spomenikov, križev in ogj-aj pa se mora izvršiti v 40 letih. Glasom iste odločbe si je mestni svet pridržal pravico, da končno opustitev tega pokopališča odredi lahko tudi v prejšnjem terminu. V seji dne 6. 12. 1928 se je mestni svet mariborski posilužil gornje pravice in skrajšal rok za odstranitev spomenikov itd. do 1. 1. 1940. Vse navedene odločbe so postale pravo-niočne. Prošnjo Julija Pfrimerja in tov. z dne 26. 2. 1939, da se rok za končno opustitev pokopališča podaljša do 1. 1. 1954 ali pa vsaj še na-daljnih 10 let, je mestni svet mariborski v svoji seji dne 24. 3. 1939 zavrnil. Pritožbo Julija Pfrimerja in lov. proti gornjemu sklepu je kr. banska uprava dravske banovine z odločbo z dne 21. 9. 1939 II. št. 16.556-3 zavrnila. Povodom obravnavanja prošnje Julija Pfrimerja in tov. za podaljšanje roka za ekshumacije ie mestni svet mariborski v svoji seji dne 29. 12. 1939 sklenil, da se zatvoritev pokopališča izvrši 1. 1. 1940. pač pa da se bo na prošnjo posameznikov in sporazumno z mestno župnijo kot lastnico zemljišča — v primerili, ki so vredni posebnega ozira, o takih prošnjah posebej dovoljevala ekshumacija in prenos trupel, toda ne preko 1. V. 1 f)tO. Prebivalstvo se zaradi tega ponovno opozarja, da je bilo staro mestno pokopališče z dnem 1. 1. 1940 končnove-1 javno zatvorjeno in da 1. 5. 1940 poteče zadnji rok. do katerega mestno poglavarstvo še dovoljuje ekshumacije. S 1. 5. 1940 prenehajo torej popolnoma vse pravice meščanov na starem pokopališču. Z navedenim dnem preneha torej tudi pravica do event. nadalnjega vzdrževanja, obiskovanja grobov itd .— Nasprotno se morajo v smislu pravomočne odločbe mestnega sveta mariborskega z dne 6. 2. 1914 št. 2149-14 oziroma z dne 21. 12. 1928 šlev. 10.917-4356-1928 po 1. 5. 1940 končno odstraniti vsi spomeniki, križi, ograje itd. m Simfonični koncert Orkestralnega odseka Glasbene Matice v Mariboru bo dirigiral tudi tokrat kapelnik vojaške godbe domačega pcšpolka g. kap. .los. V. Jiranek. Skrbno naštudirani spored obsega dve skladbi nordijskih mojstrov Svendsona in Griega ter Dvorakovo simfonijo »Iz novega sveta«. Klavirski part Griegovega koncerta je prevzel g. dr. Roman Klasinc. član »Mariborskega tria« in profesor na šolskem oddelku Glasbene Matice. Orkester, ki bo, okrepljen s člani vojaške godbe, že drugič v tem letu stopil pred občinstvo, zasluži za svoja prizadevanja na glasbenem področju vse priznanje. Vstopnice pri blagajni »Put-nika«. m Šola Glasbene Matice proslavi 100-letniro rojstva P. Cajkovskega z javnim nastopom gojencev v petek 26. t. m. ob 20 v Narodnem domu. m Otvoritev slikarsko razstave L. Perka in H. Pečariča bo danes v sredo ob 14 v beli dvorani Uniona ter ostane odprta do 5. maja. m Fantovski odsek Maribor 111. Danes strogo obvezna telovadba za vse! m Ljudski oder ima danes zvečer oh 8 na odru svoj redni sestanek. Udeležba obvezna. Vabljeni tudi nečlani, ki imajo veselje do igrania! m Poročila sta so v cerkvi sv. Jožefa v Celju blagajnik Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru gosp. Ciril (Irešak in hčerka trgovca v Hrastniku, gospodična Alojzija Bauerheini. Mladi par je poročil prof. Potokar. za priči sta bila ženinov brat posestnik Franc Grešak od Sv. .lederti, nntl Laškim in nevestin ofio trgovec. Bauerheini iz; Hrastnika. Mlademu vzornemu paru naše iskrene I čestitke! m Protituhorkulozni dinar ie dosegel v me.-secu marcu 569.763 din. Izven stanovanjske akcije so darovali v sklad: Splošna stavbena družba na Teznu 250 din, uradništvo okrajnega načelstva Maribor levi breg 225 din v spomin na blagopokojno gospo Ano Fistravec. Vsem iskrena hvala! m Dva požara. Zaradi slabega dimnika jo nastal požar na hiši Iluga Golavška v Framu ter je zgorelo ostrešje. Požar je povzročil 35.000 din škodo. — V Pekrah je zgorela hiša upokojenega orožniškega narednika Ivana Švarca. m Tri kolesa ukradena. Na Tržaški cesti 44 jo bilo ukradeno iz veže kolo znamke »Viktoria«. ki je bilo last trgovca Josipa Adamoviča; v Stotini ulici je izmaknil neznanec kolo pred goslilno Mo-scha. last Ivana Volavška: — trgovcu Frideriku Vračku na Aleksandrovi cesti 1 ie pobegnil njegov vajenec s kolesom, ki je last trgovca. Celjske novice c Plenarna seja celjskega mestnega sveta bo v petek, 26. aprila. Na dnevnem redu poročila vseh odborov. c »Vse za šalo« je opereta na libreto Danila' Gorinška — Celiana in glasbo J Jiraneka, s katero bo gostovalo mariborsko gledališče v celjskem gledališču v nedeljo, 5. maja ob 8 zvečer. Predstava je izven abonmaja. Popoldne ob 3 bodo prizorili opero »Cigan baron«. Vstopnice dobite v Slomškovi knji- gamil ' c Rodbina ravnatelja g. černelča Oskarja ie darovala 100 din Vincencijevi konferenci namesto venca na grob pokojne gospe Natckove. c Opozorilo vsem podpornikom krajevne PL v Celju. Pretekli teden sta nabirala dva neznanca prispevke za Ligo pri raznih celjskih tvrdkah. Upravni odbor prosi vse svoje dobrotnike, da ne nasedajo sleparjem. Ligine nabiralne pole so prijavljene predstojništvu mestne policije, žigosane in opremljene s tekočimi številkami. Tudi sicer je poverjena nabiralna akcija v6ako leto našim požrtvovalnim damam. c KPD priredi na binkoštne praznike dvodnevni izlet na Trsat in Plitviška jezera. Prijave sprejema prosvetno tajništvo v Cankarjevi ulici 4. c Nujna redna pevska vaja za mešani zbor Celjskega zvona bo jutri v četrtek ob 8 zvečer. c Dekliški krožek ima drevi ob pol 8 v Domu svoj sestanek. Vabljene! c Nova grobova. V celjski bolnišnici sta umrla 62 letni posestnik Križnik Anton iz Praprotnega pri Jurkloštru in 19 letni dninar brez stalnega bivališča Potočnik Franc. c Celjski šahovski klub bo igral drevi v klubskih prostorih v hotelu »Evropa« svoj brzoturnir za prvenstvo v mesecu aprila Prijave se sprejemajo do 8 zvečer. c Imamo dovolj sposobnih domačinov. Delavska zbornica je v zadnjem času odklonila svoj pristanek na zaposlitev inozemcev — raznih mojstrov v naših podjetjih, ker imamo za ista dela dovolj domačih usposobljenih moči. To se nanaša tudi na podjetja v Savinjski dolini in v celjskem okraju. c Na 4 mcsece strogega zapora je obsodilo celjsko sodišče 27 letnega Vičiča Jakoba iz Sv. Kuni-gunde. ker je preteklo leto 1. oktobra vrgel v Lačni gori skozi okno gostilniške sobe Podsedevškove gostilne kamen in zadel 2 gosta. Zaradi tega je nastal tudi pretep, v katerem je Vičič z nožem ranil dva moška. Tržič Koncert pevskega odseka Prosvetnega društva v Tržiču. Nestrpno smo pričakovali koncert pevskega odseka tržiškega prosvetnega društva. Ze naprej smo namreč vedeli, da bo g. pevovodja Martin Planinšek spet znal pokazati lako na izbiri programa kot pri izvajanju svoje res velike zmožnosti. No in nismo se motili. Koncert je to pokazal. Bil je to res večer, za katerega moramo biti hva-lečni g. pevovodju in v nič manjši meri našim požrtvovalnim pevcem, ki so položili v koncert toliko skritega dela. Dva vidna dela sta sestavljala program večera. V prvem delu je izvajal moški zlmr nekaj pesmi naših skladateljev in nato v predelavi g. pevovodja še par maloruskih ukrajinskih narodnih pesmi. Težišče koncertnega večera pa ie bilo v drugem delu. G. pevovodja si je nadel namreč težavno nalogo in je priredil sam 52 slovenskih narodnih pesmi s spremijevanjetn orkestra za mešani zbor in za solo zbor. Tu se je šele pokazala razgibanost pevcev in orkestra, ki ie pokazal res veliko povezanost s pevci, čeprav v laki razdalji drug od drugega. Vendar pa je le včasih orkester, dasi skromen, le preveč pokril pevce. Posebno moški zbor se je težko dvignil nad orkester. Zanimivi pa so bili originalni prehodi med posameznimi pesmimi za orkester, ki so z veliko občutenost-jo pripravljali pot novi pesmi lako glede vsebine in takta. Kakor film so se pred nami vrstile lepe slovenske pesmi — ene žalostne — druge spet vesele in odkrivale bogastvo naše narodne duše. Se enkrat bomo imeli priliko poslušati ta koncert narodnih pesmi danes, 7. aprila, ob pol 4 popoldne na »Skali«, da 1h> tako omogočen vstop tudi okoličanom. G. pevovodiu in pevcem pa res iz srca čestitamo, da so nam poskrbeli tako lep večeri KULTURNI OBZORNIK Proslava 50 letnice Jožeta Lovrenčiča V petek zvečer je Rokodelski oder v Ljubljani priredil le|vo akademijo v proslavo pesnika in pripovednika dr. Jože Lovrenčiča. ki se tudi že l> let posveča kulturnemu del.i \ nje govem okvirju. Proslava je privubila veliko prijateljev in čestilcev pesnikovih. Poleg načelnika prosvetnega odseka dr /.. Sušniku in občinskega svetnika Pavlina, smo videli pisatelji K. S. Finžgarja. Narte Velikonja, kritika It. Koblar.ja. urednik., tir Pogačnika, dalje slure veterane Rokotlelskega otlra kakor so Danilo, Polde kovač, tovarnar Kopač, veliko primorskih rojakov, ki sta jih predstavljala dr. Bitež-nik in prof. Ivunčič ter pu tutli veliko prijateljev slovenske književnosti in Rokodelskega odra posebej. Proslavo je začel s kratkim nagovorom. s katerim se je jubilantu zahvalil za sodelovanje pri Rokodelskem odru, g. kanonik A. Stroj, /a njim jc g. ( ekiita recitiral ob spremljavi klavirja (A. Mav) l.ovrenčičevo uvodno pesem i/ Devete dežele: Življenje, k:ir jc napravilo najgloblji vtis. Pevski /bor Rokodelskega otlra je pod vodstvom skladatelja A. Mava zapel v njegovi kompoziciji I.ovrenčičeve pesmi Jelvica in ptica ter (loriške trle ter Pre-lovčevo kompozicijo jubilantove tlijaške pesmi — setlaj /e davno ponarodele: Jaz bi ruti rutle-čih rož. Moški zbor. pri katerem smo pogrešali samo bolj zlitih glasov, je pod krepko skladateljevo roko lepo izrazil vse fine«e skladbe ter je bil tudi v višinah zaradi dobrih tenorjev tlober. Slavnostni govor jc imel prof. Jakob Šolar, ki je najprej očrta! Lov renčičev vpliv na tik pred vojno doruščajočo mladino, ki je željno pričakovala vsake njegove pesmi in jo sprejemala kot odkritje, ledaj je mladina gledala v Lovrenčiča odkrivutclja nove dežele in pesnika bodočnosti. Jasno je razložil tutli pesnikove nove prvine in način pesniškega izražanju, ki je nas vpeljal v novo gledanje na pesem. Rezultat te pesniške novosti je zbirka Deveta dežela. Potem pu je govornik označil razvojno vso nadaljno l.ovrenčičevo literarno delovanje tako v pesništvu, kjer je posebne besede posvetil slovenskemu Kaustu, njegovemu Sholarju iz Trente, dalje narodnim pripovedkam (Gorske pravljice, Svctogorska legenda) ter tudi prozo, s katero je vodil v zgodovino domačega naroda in domačo problematiko. V vsem tem svojem i delu se je Lov renčič približal ljudstvu in vso . svojo literarno tvorbo naslonil na narodni navitih. To navidezno protislovje med slogom in pomenom Devete dežele ter preprosto formo .Sholarja ali Pravljic in legend, je tudi premostil z opozorilom na pravljične motive že v prvi zbirki, ki so pozneje terjale tudi narodne preprostosti v izrazu, še posebej pa je predavatelj očrtal l.ovrenčičevo tlelo /a goriška narodno kulturna vprašanja ter tudi njegovo ure-dovanje Mentorju. V zadnjih stavkih jc tutli označil vrednost vsega njegovega tlela, ki sicer ne pomeni vrli našega literarnega ustvarjanja, pač pa svoj \ rli v delu za široko narodno kulturo. Igralska družina Rokotlelskega otlra je nato duhovito in otlersko nazorno |k>nazorila smisel celotnega Sholarja i/. Trente s tem. da so predstavili začetni prizor z Vhasverom — časom. podali riij rojenic ob rojstvu otroku, ki je ]K)stal sliolar. kar sta v studenskein pohodu, ki ga je uglashil A. Mav, lepo podala Korošec in Volovšek. Pogodijo s hudičem je recitiral Go-stinčur, otroku s kunglico deklica, zaključni prizor na Bogatinu pa so zopet dramatično prikazali v faustovski sceni odkupu krivde po materini smrti. Na ta način so vsi udeleženci dobili vpogled v Lovreneičcv epos, ki naravnost nudi slovenskim glasbenikom snov za slovensko opero. I rebu bi jo bilo samo predelati in skrčiti za dramatično napet libreto. Sodobno aktualni so bili molitvi iz Oče naša: Pridi k nam tvoje kraljestvo ter Materi Milosti za mir, ki sta jo recitirali Zv. Hribar in 1'lavčeva. Cankarjeva je pela pesem Sinje morje, ki je l.ov-reučič zložil na znano melodijo italijanske narodne pesmi Santa Luciu. Visoki in tenki glas pevke bi zahteval sicer še šolnnosti in motilo nas je v kakšnem hipu neskladje s spremljavo. I.epo pa je deklumiriilu Merliarjevo Legendo o Mariji, ki je tudi to l.ovrenčičevo preprosto pesem razvajenemu čitutelju približala kot pravo pravljično umetnino, vsa v sklatili z narodno epiko. Govorili zbor Naša zgodovina je napravil močan vtis zlasti zaradi izredne lepo artikulirane in globoko doživetega podajanja g. Korošca, ki je tolmačil posamezne dobe slovenske zgodovine. G Cekuta je nato prebral lepo in napeto legendo o zlatem studencu, ki je poz Int i I oltar v Dražgosah ter se uveljavil kot tlober recitator knjižnih tlel le nekajkrat mu je spodrselo pri naglasih (hribovci, Jelovica itd.). \ prizoritev Devete dežele, dramatskega j) r i zora iz istoimenske zbirke, ki naj iirikaže grajski srednjevški motiv, sina, ki si izbere za svoj cilj spoznanje vsega, vseh devet dežel in je zadnja simbol vsega spoznanje, ki je šele v smrti — uprizoritev tega je bila |irecej tvegana zadeva, kajti Lovrenčič nudi tukaj malo realistične o|>ore in ne oblikuje notranje napetosti. /lasti tega zadnjega ni, zaradi česar je ta drainatski prizor tudi nekako obviset v zraku simbolov in alegorije. Režija je skušala storiti vse, da bi ga približala zemlji in našim čutom, zato je čarovnikovo prikazovanje podob * devetih dežel« ponazorila s skioptičnimi jmdobami, ki pa niso mogle abstraktne misli približati našim čutom ter stopnjevati najie-testi. Tudi prilet sokola jc tehnično odpovedal. Kljub veliki ljubezni režiserjevi, dobri igri viteške družine in še posebej grajskega norca, prizor ni uspel zaradi — pomanjkanju gornjih prvin, ki jih v delu ni, ter si je moraš šele v misliti s simboli. Tako lx> l ov renčičev jiri/or še vedno ostal knjižni, pesniški |ioiz.kus osnutka simbolne ti rame. Po tem večeru zgolj T.ovrcnčičevili pesniških del, ki so jiokazale. tla j2 v Lovrenčiču veliko |iesniške moči, fantazije in lo|)ili misli ter blestečih opisov, mu je igralska družina |x)klo-nila lepo diplomo k jubileju, skladatelj A. Mav pa mu je izročil lepo vezane in spisane skladbe. ki jih je iievski zl>or pel, in so kmnponi-rane za to priliko na tekste njegovih jiesmi. Proslava 50-letnice Jožeta Lovrenčiča je bila intimna in prisrčna ter je poknzaja pregled vse žetve njegovega plodnega tlela, ki ga l>o pravilno ocenila šele bodočnost. Ta večer je bil prvo veliko priznanje! td. Erjavec Fr.: Slovenija in Slovenci Izdala in založila Slovenska Straža v ljani 1940. Str. %, cena -!U din. Pri vsej razgibanosti naše publicistike, smo slej ko jirej močno |H>grešnli priročnika, ki bi nudi! v kratki zgoščeni obliki vsestranski pregled našega naroda, nuše zemlje in naših teženj. Med svetovno vojno je skušal podati takega tir. Krek v svoji znani nemško pisani brošuri, po vojni ga je pn napisal i.rjavec. toda tedaj še ni bilo na razpolugo dovolj zanesljivega statističnega gladiva in tudi marsikateri drugi pogledi so bili še nerazčiščeni, u pozneje se zato nismo več brigali. In vendar nam je neobhodno |>o-trebcu. Prvič more temeljiti narodna zavest ie na vsestranskem poznanju lastnega naroda, drugič jc pa za majhne narode naravnost življenjskega pomenil, da seznanjajo s seboj večje narode. Kako se nam je lahkomiselno razumevanje za lastno jiropagantlo maščevalo ob koncu svetovne vojne, vemo vsi. Danes živimo vnovič na takem ruzjiotju svetovne zgodovine, /ato moramo pravočasno popraviti napake, ki smo jih zagrešili ob priliki prve svetovne vojne. tn ravno tem sv rhani bo pričujoče tlelo odlično služilo. Nn eni strani nudi vsakemu Slovencu lej> in izčrpen pregled, ki bo navzlic, svoji zgoščenosti moral v vsakem bralcu nehote vzbuditi narodno zamozavest. na drugi strani pa nudi vsakemu tujcu vse bistvene podatke o naši zemlji in iiašeni narodu v zemlje-jiisnem geo|)oliličncm. zgodovinskem narodno političnem, kulturnem, gospodarskem socialnem pogledu. Ker jc [listina knjiga živahni, strogo stvarno in objektivno ter jo odlično opremljena z mnogoštevilnimi lepimi slikami, zemljevidi in črteži, njena cena pa izredno nizka (JO din), smo prepričuni. du Im> jiose-gel |>o njej vsakdo rad. |K)sebno potrebna je j>a mlademu rodu. Ne smela bi manjkati v nobeni naši hiši. Gostovanje Vanje Leventove kot »Madame Butterfly« V okviru tedna liolgarskc glasbe je v soboto zvečer gostovala v naši operi slovita bolgarska operna r>evka Vanja Leventova. Njena kreacija Madame Bulterflv je kreacija rojene odrske umetnice, v kateri je dovršeno združeno vse bogastvo pevskega in igralskega izraza. Intimni prisrčnosti svoje igre je dodala dozo neprelirane tealralnosti, ki jo učinki Puccinijevih oper skoraj zahtevajo. Pojoča je bil sleherna njena kretnja, zgovorna sleherna jievska fraza. Usodo mlade deklice, ki se kakor roža razcvete ob prvem srečanju z ljubljenim, pa na koncu en sani pogletl razdere vso vero in pričakovanje njene dolge samote s tako krutostjo, da ji ostane samo še ponos do smrti ranjenega srca: vse to je znala Vanja Leventova izraziti s finimi nijaiisanii, prisrčno in prepričevalno, tla je držala občinstvo v pritajeni napetosti vse do zadnjega trenutka. Pri leni temeljito obvlada pevsko tehniko, izgovarjava (pela je v ilalijan-ščini) je večinoma brezhibna, posamezni glasovni iegi?tri izrazili in izdelani, še višine, dasi nekoliko ozke. imajo svoj blesk. — V vlogi Pinkertona je gostoval Jože Gostič, ki je pokazal lako glasovno prožnost in moč, kot ga že dolgo nismo sli- šali. Oba umetnika je posebno na koncu občinstvo viharno pozdravljalo in se lako "oddolžilo za ta redki umetniški užitek. Dr. VaVo. Mariborsko gledališče: 0. Neil: »Ana Christie« Ameriškega pisatelja 0'Neilla igri Ana Christie in Strast poti bresti sta šli i>o vseh evropskih odrih in ju tudi naša gledališča jioznajo. Prva kakor druga sla učinkoviti odrski tleli, ki združujeta naturalizem z neko romantiko, z nekim lirizmom, ki hoče biti prvinski. V kretnji in v govorjeni besedi postane ta združenost surove prvotnosti in lirične vznešenosti zelo učinkovita. Dekle Ana je svojo mladost brez lastne krivde izgubila v širokem, umazanem svetu. Ko spozna čisto ljubezen mladega kurjača Mata na čolnu svojega očela, se dvigne v njej hrepenenje po novem življenju, loda se mu odreče prav zaradi zavesti, da je umazana in čiste ljubezni nevredna. Toda v leni boju se ona kakor tudi Mal očistita in se srečata v sjx>znanju, da je preteklost dekleta umazala brez njene volje, tla, proti njeni volji. Ostala je v svoji dekliškosti nedotaknjena in se reši v vedro življenje s svojim Matom. Ljudje, ki nastopajo v igri, so bolj učinkoviti, ko topli. Najmanj surovosti in zunanje brutalnosti kaže dekle Ana, dasi tudi ni brez trdih polez. Ljudje so močnih čustev in živih kretenj. Igra učinkuje z nabreklostjo naturalizma. Tudi mariborska uprizoritev je to poudarila. Scena je uspelo podajala okvir trojici: Ani, njenemu očetu in Matu, ki so središče igre. Kraljeva je jioda-jala Ano zdaj prisrčno dekliško, zdaj pretresljivo globoko, zdaj viharno strastno (glas ji je včasih zavihral kar premočno in preglasno). Mala je igral Skrbinšek VI., ki je igro lutli režiral. Bil je elementarno naraven in neposreden. Največjo lazpelosl občutij je poilal Kovič Pavle kol Anin oče, odlična postava med letošnjimi ustvaritvami na mariborskem odru. Ob njega bi r>o po|>olnosti postavil Milevo Zakrajškovo v vlogi Marte Ovvc-novo, čudovito samosvoj tip mornarske stare ljubice, trd sicer, toda obenem toliko topel, da je ogrel naturalistično njeno lice. Poleg Ane je prav ona tlala igri nekaj lo|ilote, sevetla primerno manj kot Ana Kraljeve. Prilegali so se v okvir mornarske igre še Malec kol krčmar in Vertlonik kot njegov natakar ler v epizodnih vlogah Blaž, llra-slovič. Turk ini Ledinek. Igra je učinkovala, ogreli pa toliko ni mogla zgradi svoje naturalistične surovosti. Surovost jc morda trda beseda, toda mislim jo v dostojnem pomenu. Saj v vsej trdosli in nasilnosti ljudi vendarle sije v vsej igri lutli prisrčna dobrota in čista borba za ljubezen čolnarjeve hčere Ane. S. V. * Komorni koncert češke glasbe. V okviru svojega IV. ratlio-koncerla bo drevi ob 21.15 preti vajal prof. Jan šla is komorne umetnine treh velikih čeških glasbenikov. Program obseaa Dvoffl kovo Sonatino v g-duru. Sukovo Ljubavno pesem« (za violino in klavir) in Janačkovo Sonato. Na ta radio-koncert 7.a katerega kvaliteto v polni meri jamči ime profesorja violine na Glasbeni akademiji Jana Šlaisa. opozarjamo vse ljubitelje komorne glasbe, posebej še prijatelje prekrasne češke niuzike Angleško borbeno letalo znamke »Lorklirud - HuiImiii«, ki k« Angleži predvsem uporabljajo za varstvo svoje obale. Posebnost tega letala jc. da ima prostor tretjega strelca fisto zadaj pri krmilu. Letalo je sposobno tako za bombardiranje, kakor tudi za t borbo v zraku. Ob 51-letnici Adolf a Hitlerja V uvodnem članku uradnega glasila nemških SS-otldelkov Der Schvvarze Korps od 18. aprila, ki je posvečen 51. rojstnemu dnevu kanclerja in vodje Adolfa Hitlerja, beremo meti drugim lole: »Naša srca ga bodo še bolj vroče obkrožala in naše misli, ki mu skušajo slediti, se bodo še bolj klanjale pred njegovo veličino, za katero že dolgo ni nobenih meril več. Kar je bilo pred enim letom o njem rečenega in zapisanega, se nam zdi danes že davno zastarelo, motno in pusto. Zmerom razločneje moramo spoznali, da bo šele daljni bodoči čas, morda skozi ušla od Boga nadarjenega pesnika, našel besede, ki bodo opredelile njegovo stališče v nemški zgodovini in razjasnile moč njegove osebnosti ter fenomen njegovega ustvarjanja. Mi. ki imamo srečo, da smemo biti njegovi sodobniki in njegovi vojaki, nimamo zanj drugega kakor obe besedi: Moj vodja! Toda ti besedi sla izgovorjeni z vero vseh molilev, ki so bile kdaj izumljene, z vsemi čustvi zahvale in ljubezni, ki smo jih sposobni- Nikdar ni bila vera v Previdnost budnejša kakor v Nemčiji Adolfa Hitlerja. Kako visoko stojimo nad ostalim svetom, polnim nevere in črvive malenkostnosli, pa naj se še tako zavije v fraze, ki so versko pobarvane! Ce bi imel ta svet v sebi samo eno iskrico resnične vernosti, če bi zmogel vsaj črkovati ema-nacijo božje volje, bi ne bil nikdar tako drzen, da bi se postavil po robu ustvarjanju Adolfa Hitlerja.<-* Za 51. rojstni dan je predsednik italijanske vlade Brnito Mussolini |)oslal kanclerju Hitlerju naslednjo brzojavko: Ko praznuje nemški narod vaš rojstni dan, vam v imenu fašistične vlade in italijanskega naroda izrekam prisrčne čestitke s trdno nado, tla bo nemški narod zmagovito jirestal veliko j>reiz-kušnjo, pred katero je iiostavlien.«' Slavljenec je šefu italijanske vlade odgovoril takole: Srčno se vam zahvaljujem, duce, za čestitke, ki ste mi jih poslali v imenu fašistične vlade in italijanskega naroda. Vračam vam pozdrav v neomajni veri, tla bosta naša dva, v skupnosti svetovnih nazorov in ciljev zvezana naroda uspešno prestala boj za svoje življenjske pravice.« Odlikovanja francoskih duhovnikov-vojakov Znano je, da v francoski armadi služijo katoliški duhovniki kot borci. Že v svelovui vojni so se francoski duhovniki na fronti zelo odlikovali in tudi v sedanji vojni jih je že mnogo prejelo odlikovanja. Tako so bili po poročilih pariških listov preti kratkim otllikovani za hrabrost abbe Pierre Harambillet iz Tardesa. abbe Henri Leclerc iz Coutancesa in kanonik Breleau. nadzornik verskega šolskega pouka v škofiji Sarthe. Poleg njih je poročnik abbe Viossat iz Gidy.ja prejel za junaško zadržanje na fronti križ častne legije. »Osservatore Romano« izhaja v 200.GG0 izvodih Kakor poroča rimski dopisnik londonske katoliške tedenske revije »Catholic Herald«, izhaja vatikansko glasilo »Osservatore Romano« zdaj že v visoki nakladi 200.000 izvodov. Za italijanske razmere pomeni to ogromno naklado, če pomislimo, da izhaja najbolj razširjeni italijanski list milanski »Corriere della Sera« v 500.c00 izvodih, naklada rimskega »Giornale d'Italia«, ki je napol uradno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva, pa se giblje med 200 in 300.000. Še pred nekaj leti je »Osservatore Romano« izhajal komaj v 28.000 izvodih. Pravijo, da ima nemajhno zaslugo za tolikšen razmah lista profesor na državni univerzi v Rimu Guido Gonella, ki je pisec izvrstnih člankov, podpisanih z G. G. »Osservatore Romano« izhaja v dveh izdajah. Prva izide okrog 4 popoldne, druga pa okrog 7 zvečer. Le drugo izdajo nalepijo na kioske in jo dajo v prodajo po raznašalcih. S P O M T Slovenska nogometna liga Domače prvenstvene tekme prvorazrednih klubov, tekme v hrvaško-slovenski ligi in srbski ligi se bližajo koncu. V obeh ta »hudih« ligah so v nedeljo že zadnje tekme, naše domače prvenstvo pa bo tudi v nekaj nedeljah zaključeno. Nova preureditev našega nogometa nam je za prihodnjo nogometno sezono prinesla ludi novo prvenstvo. Osnovni temelji novega prvenstva stoje rta načelu popolne samostojnosti vseh treh narodnih nogometnih zvez. Letošnjo jesen bo torej imela Slovenska, Hrvaška in Srbska nogometna zveza svoje ožje prvenstvo. Finalisti tega prvenstva bodo pa |X> posebnem ključu igrali tekme za ožje državno prvenstvo, pri katerem bo sodelovalo osem najboljših klubov. Pri tem ožjem državnem prvenstvenem tekmovanju bo Slovenska nogometna zveza — vsaj za enkrat — zastopana le po enem svojem najboljšem klubu. Ker bo naše prijatelje nogometnega športa zanimalo, kakšno bo slovensko nogometno prvenstvo, ki se bo začelo jeseni, bomo na kratko podali izvleček pravil za prvenstveno tekmovanje Slovenske nogometne zveze. Pravila za to prvenstveno tekmovanje je tudi že odobril upravni od lio r SNZ. Prvenstvo v slovenskem nogometu bo organizirano v posebni Slovenski ligi. Slovenska liga bo štela osem najboljših slovenskih klubov. V tej ligi bodo igrali: 1. Ljubljana in 2. vsi finalisti iz vseh treh skupin prvorazrednih klubov. Po današnjem |joložaju v prvenstvenih tabelah ljubljanske, mariborske in celjske skupine bi torej igrali: Kranj, Bratstvo in Mars (Ljubljana), Železničar in Maribor (Maribor) ter Amater in Olimp (Celje). Prvak mariborske skupine CSK iz Cakovca ne pride v jioštev, ker bo v prihodnje igral pod okriljem Hrvaške nogometne zveze. Prvak v Slo- venski ligi bo prejel vsako leto lep prehoden pokal s primernim besedilom. Zadnje placirano moštvo v Slovenski ligi pade v svojo skupino prvega razreda. Prvak prvega razreda pride avtomatično v Slovensko ligo, dočim igra predzadnji klub SL kvalifikacijsko tekmo z drugoplaciraniin klubom prvega razreda. Poleg slovenskega ligaškega prvenstva bodo klubi, člani Slovenske nogometne zveze, tekmovali še posebej po razredih in skupinah v ljubljanskem okrožju in mariborski ter celjski podzvezi. Razdelitev klubov ostane v glavnem ista kot je bila do sedaj. Klubi se dele v prvorazredne in drugorazredne klube. V ljubljanskem okrožju bodo igrali v prvem razredu oni klubi, ki ne bodo igrali za Slovensko ligo, pa so sedaj že v prvem razredu, in pa še dva kluba iz drugega razreda. Vsi ostali klubi ljubljanskega okrožja bodo tekmovali v drugem razredu v naslednjih skupinah: ljubljanska, gorenjska, notranjska, dolenjska in trboveljska. Za vstop v prvi razred igrajo imenovani drugorazredni klubi kvalifikacijske tekme po dvojnem pokalnem sistemu. V mariborski skupini bodo klubi, ki ne bodo igrali v Slovenski ligi, tekmovali kot prvorazredni klubi za naslov podzveznega prvaka mariborske podzveze. Tudi ta podzveza je razdeljena v dve skupini: vzhodno in zahodno. Klubi celjske podzveze, ki ne bodo igrali v Slovenski ligi. bodo tekmovali v dveh razredih. Prvi razred bodo sestavljali oni klubi izven SL, ki že zdaj igrajo v prvem razredu, dalje prvak posavske skupine in prvak dosedanje prve skupine II. razreda. Ostali klubi bodo igrali v II. razredu celjske podzveze. Prvaka jirvega razreda mariborske in celjske podzveze bosta igrala tudi kvalifikacijske tekme za vstop v Slovensko ligo. Punčec — teniški prvak Italije za I. 1940 Mednarodno teniško prvenstvo naiije za leto 1940. je prineslo našemu državnemu teniškemu prvaku Punčecu še eno lepo zmago. Postal je teniški prvak Italije za leto 1940., in to v prav ostri konkurenci. Pri tem turnirju so sodelovali poleg najboljših italijanskih teniških igralcev tudi znameniti tuji teniški mojstri, zlasti iz Nemčije, Madžarske in Romunije. Punčec je v finalni tekmi premagal Romuna Tanacesca po hudi in dolgotrajni borbi s 4:6, 3:6, 6:2, 6:4 in 6:3. Prav tako lepo zmago je slavila naša dvojica Punčec in Pallada, ki sta v finalni igri v dvoje premagala italijansko dvojico de Stelani in Tar-roni v treh setih s 6:4. 6:4. 6:4. Tej igri je prisostvoval tudi naš poslanik v Rimu Hristič z osebjem poslaništva, ki je naši zmagovalni dvojici čestital na uspehu. Tutli italijansko občinstvo je gladko zmago naših dveh igralcev lepo pozdravilo. Iz atletskega športa SK Planina v Ljubljani priredi v soboto popoldne na igrišču Stadiona |irvo atletsko prireditev v Ljubljani. Miting se začne popoldne ob 15. Spored obsega naslednje discipline: teki na 100 metrov, 1500 metrov in 1000 metrov za ju-niorje, met krogle in met kopja ter skok v višino in daljavo. Tekmovanje obeta biti prav zanimivo, ker nastopi poleg rutiniranih tekmovalcev prireditelja in SK Ilirije še cela vrsta novih, mladih atletov, ki so prav dobri sprinterji, metalci kopija in skakalci v višino. Med številnimi prijavljenimi atleti sta tudi najboljša metalca kopja oziroma krogle, član Planine Darko Mavsar in Ivan Hlade (Železničar), dalje tekači Račič (Ilirija), Gaberšek (Primorje) in skakalci Lebinger, Urbančič in drugi. Z ozirom na dobro pripravljenost nekaterih atletov, zlasti metalcev, ni izključeno še kakšno posebno presenečenje. Mavsar je namreč po letošnjih poročilih postavil v treningu že presenetljive rezultate, ki daleč prekašajo rekord. Mariborski Železničar bo pričel atletsko sezono v Mariboru s propagandnim atletskim mitingom ilnc 5. maja 1040 ob 10 dopoldne na svojem stadionu ob Tržaški cesli. Vrstni red in točke tekmovanja za seniorje in mladino: 100 m predtek, skok v višino, 100 m finale, skok v daljavo. 400 m predtek, met diska, ntet kladiva, tek 1500 m. met kopja. 3000 m. met krogle, met kopja, 400 m finale, štafeta 4X100 m. Vrstni red in točke tekmovanja za juniorje B in C: 100 m predtek, skok v višino, 100 m finale, lek 1000 m, met d is V a. Prijave je poslal? na naslov: SK Železničar. Maribor, Tržaška cesla, najpozneje do 4. maja 1940 do 12. Prijavnine in nagrad za to tekmovanje ni Miting bo na tekališču, ki je dolgo 428 m, ima dva liedvignjena zavoja in je posulo z ugaski. Pravico starla imajo vsi verificirani in ne-verificirani atleti klubov, ki so člani Slovenske atletske zveze, oziroma VASKJ. Prijave, ki bi prispele po 4. maju 1940, se bo upoštevalo. * ŽSK Hermes vabi v članstvo svoje atletske sekcije vse mlajše moške in mladino, ki ima veselje gojili atletski šport. Članom je na razjiolago prvovrstno tekališče, šjKirtna oprema in dolgoletni izkušni trener. Prijave sprejema vsak dan načelnik sekcije Perovič na stadiouu od 18—19. Kako je angleški konzularni uradnik doživel zasedbo Kodanja Sicer je od zasedbe Kodanja po nemških četah pretekio že .14 dni, vendar bo naše čitatelje še utegnilo zanimati, kako je neki angleški konzularni uradnik doživel zasedbo Kodanja. Pred tednom dni je prispela v obmejno postajo Oldezaal ob dansko-nizozemski meji večja skupina Angležev, Francozov in Poljakov, v glavnem uradnikov in nameščencev zavezniških poslaništev v Kodanju. Neki angleški konzularni uradnik je nizozemskim časnikarjem takole pripovedoval o zasedbi Kodanja: »Že več let sem bil zaposlen v Kodanju. Ono torkovo jutro sem se prebudil iz sanj. Sanjal sem, da ropota nekje ura — budilka. Ko sem si pomel oči in se dodobra prebudil, sem dognal, da v spanju nisem slišal budilke, nego zamolklo grmenje iz zraka. Naslednji trenutek sem vedel, da je to grmenje ropot motorjev, ki je stalno naraščal. Nu, sem si mislil, odkdaj pa imajo Danci toliko letal? — Ne da bi pogledal skozi okno, sem se oblekel in kmalu sem sedel s svojo družino pri zajtrku. Brnenje motorjev je naraščalo. Pohiteli smo k oknom in opazili nekaj letal, potem pa se nismo več brigali za ropot. Mislili smo, da so ta pač danska letala. Ob tri četrt na osem je odšla moja hčerka v šolo. Dekletce ne hodi rado v šolo in zato sem se razjezil, ko je že pet minut čez osmo spet stala pred menoj in tulila med jokom: »Ni šole; Nemci so prišli!« »Ti bom že pokazal Nemce,« sem zakričal nad njo. »Marš nazaj v šolo!« »Ne, očka res so Nemci prišli, čisto zares,« je med ihtenjem vztrajnp zatrjevala. Bil sem prepričan, da si je lenuhinja sama izmislila ta izgovor, da ji ne bi bilo treba biti v šoli, in sem ji prisolil zaušnico. Ukazal sem ji še enkrat strogo: »Marš v šolo!« V tem je pridrvel v sobo starejši sin in zakli-cal: »Oče, oče, Nemci!« Nekaj časa sem premišljeval, kaj se je zgodilo e otrokoma: ali sta mar znorela? Potem pa sem Iz bosev na Norveškem Dve epizodi po nemškem poročilu V nemških listih beremo izpod peresa nekega dr. von Sieglerja opis dogodkov, ki jih je pisec doživel pri izkreavanju nemških čet v južni Norveški. Našim čitateljem podajamo iz tega opisa dve epizodi: Mirno leži pred nami morje. Nemški tra-sportni parnik počasi reže valove proti severu. Parnik vozi nemško protiletalsko topništvo. Ob vhodu v fjord, ki sega 50 kilometrov globoko v celino in na katerega severnem koncu leži Oslo, nas pozdravi ogenj norveških obalnih baterij. Razločno lahko zasledujemo pripravljalno streljanje. Ena granata udari pred nami, druga daleč čez nas, tretja levo, četrta desno. Naslednja serija strelov mora zadeti. Parnik hitro spremeni smer in pospeši vožnjo, tako da morajo obalske baterije znova začeti s preizkusnim obstreljevanjem. Nenadno zaslišimo v zraku brnenje motorjev letala, slišimo več zaporednih bombnih eksplozij in prav kmalu umolkne streljanje. Letala so rešila protiletalsko topništvo na krovu našega pomika. Parnik se kmalu pridruži ostalim našim trasport-nim ladjam, ki pod varstvom bojnih enot plovejo v Oslo-fjord. Kmalu smo na cilju. Medtem pa so se na nekem letališču na jugu Norveške odigravali pustolovni dogodki. Nemške čete so prispele s transportno ladjo v pristanišče in ga zasedle. Hitro so prodirale na prej proti letališču, ki pa leži nekaj kilometrov zunaj mesta. Medtem pa je enemu od nemških letal, ki so krožila nad prodirajočimi četami. zmanjkalo bencina. Na .--vojo srečo je zagledalo letališče, ki pa je bilo še v norveških rokah. Bilo je prisiljeno, spustiti se Presen.;-čenje Norvežanov nn letališču je bilo ob pri Stanku nemškega letala nepopisno. Ko je strelec v letalu oddal neknj snopov iz strojnice proti upravnemu poslopju na letališču, je norveška posadka izginila, kakor bi se vdrla v zemljo. Pilot letala je pograbil bicikelj. ki je bil prislonjen ob poslopju, ga zajahal in se odpeljal v mesto, ki so ga nemške čete medtem že zasedle. Brž so rekvirirali nekaj tovornih avtomobilov in na njih so pripeljali posadko, ki je letališče zasedla. Potem so pristala na letališču še druga nemška letala. Poješ šest tablet in videl boš v temi Pomemben izum japonskega zdravnika Iz Tokija prihaja poročilo, da se je japonskemu očesnemu zdravniku in profesorju na medicinski fakulteti v Keiou dr. Misao Ujemuri posrečila iznajdba, ki je za današnji čas kaj primerna. Prof. Ujemura je po večletnem prizadevanju iznašel »nov, ki povečuje sposobnost staničnega tkiva na očesni mrežnici. Ako normalna oseba poje šest tablet te snovi, in sicer trikrat na dan po dve, sta čez nekaj ur zenici njenih oči sposobni videti predmete, ki so osvetljeni komaj z dvajsetinsko ali tri-desetinko svetlobe, katera je sicer potrebna človeškemu očesu, da vidi predmet. Ta povečana sposobnost zenic traja teden dni. Profesor Ujemura, ki je izum poskusil na samem sebi in še na dvesto drugih osebah, je o njem nedavno poročal na se- pograbil klobuk in plaič ter planil na ulico. Kmalu sem sc moral pokesati zaradi zaušnice; že na prvem cestnem oglu sem zagledal na svoje brezmejno presenečenje nemške vojake na tovornih avtomobilih. Danci, ki so bili na cestah, so strmeli vanje prav tako presenečeno kakor jaz. Ne da bi bili sposobni spregovoriti besedo, smo zijali, samo zijali... Nad nami pa so brnele trume nemških letal. Šel sem na konzulat. Pred vhodom je stražil nemški vojak. Nagovoril sem ga nemško in mu povedal, kdo sem. Pozdravil je in mi dovolil, da sem vstopil. V pisarni konzulata je sedel starejši Nemec, ki mi je, potem ko sem se mu predstavil, lakonično dejal: »Ja, vidite, vojna je vojna!« Nato mi je povedal, da so nemške čete vkorakale v Ko-danj in v vso Dansko; svojo osebno lastnino da moram vzeti s konzulata na dom in tam mirno čakati nadalnjega razvoja dogodkov. Ker sem eksteritorialec, se mi ne bo skrivil niti las na glavi. Nato sem odšel. Stražar pred vhodom mi je ponovno salutiral. Imel sem občutek, kakor da mi je kokosov oreh padel na glavo Med potjo sem srečaval manjše skupine nemških vojakov. Nad mestom so slej ko prej krožile jate nemških letal. In Danci..? Prvi dan so bili povsem osupli, drugi dan so bili veseli, da jih niso potegnili v vojni vrtinec. Tretji dan, ko so zvedeli za omejitve v prehrani in ko so začeli iz dežele v množicah izvažati maslo, jajca, bencin in druge življenjske potrebščine, niso vedeli, kaj bi. Četrti dan so bili obupani. Zdi se mi, da so Danci šele po nekaj dneh prišli na jasno, kaj se je z njimi zgodilo. Na četrti dan, bil je petek, so Nemci že pričeli ostreje nastopati. Židovskega krznarja iz mojega sosedstva sta dva vojaka z nasajenimi bajoneti odpeljala z doma. V splošnem Nemci niso nastopali surovo, pač pa ostro in trdo. Moji rojaki in jaz se ne moremo pritožiti. Postopali so z nami čisto dostojno in nam kmalu oskrbeli vse potrebno, da smo mogli nastopiti dolgo pot proti domu. stanku očesnih zdravnikov-strokovnjakov v Tokiu ter je napravil tudi poskus s samim seboj. Hodil je po temnih hodnikih, kjer bi si človek brez luči ne vedel pomagati naprej, v temni brezmesečni noči je na veliko daljavo razpoznal drevesa itd. Njegov izum je med japonskimi očesnimi zdravniki zbudil veliko senzacijo. Dve važni vprašanji, ki jih je ob njegovem izumu treba upoštevati, pa še nista rešeni: ali učinkujejo Ujemurine tablete na oči vseh ljudi enako, in drugič, ali so neškodljive za človeški vid. O tem prof. Ujemura še ni dal nobenih pojasnil. Za današnji čas, ko je skoraj polovica evropskih mest vso noč zatemnjena, bo izum prof. Uje-mure kaj pripraven .,, Otroški kotiček ZAČARANI GOZD (103) Po cele dneve blodi po gozdu in nabira rastline za bolne ljudi. Tako pride včasih zelo, zelo daleč, da, celo do začaranega gozda, kjer živi čarovnica. Palček Samotarček so začaranega gozda ne boji. (104) Enkrat na feden položi na tihem svojo košarico s sveže nabranimi rastlinami na drevesni štor pred mojo palačo. Drugi palčki raznesejo te rastline tja, kjer jih potrebujejo, in tako je zelo š*eviluim bolnikom pomagauo, Boljševiki se boje vatikanskega radia Po najnovejših poročilih iz Lvova so v raznih mestih zapadne Ukrajine sovjetske oblasti napravile hišne preiskave, pri čemer so v glavnem iskale in plenile radijske aparate, ki love tudi oddaje na kratke valove. Pri teh preiskavah so sodelovale tudi brezbožniške udarne čete. Radijske aparate so oblastni organi plenili s pripombo, da sc na te aparate utegne poslušati vatikanska postaja. Lastnike zaplenjenih aparatov so stroeo posvarili, naj si ne nabavljajo novih aparatov. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali kot sabotaža in protirevoJucijski zločin, torej s smrtjo. Mezdno gibanje v gradbeni stroki Kljub resnim časom, v katerih živimo, se obeta precej živahna gradbena sezona. Ljudje so pač mnenja, da je denar v nepremičninah še najbolj varno naložen. Marsikdo bi iz tega lahko sklepal, da se gradbenemu delavstvu dobro godi. Toda žal temu ni tako. Delodajalci — stavbeniki — več ali manj opravičeno trdijo, da za že prevzeta dela ne morejo na račun mezd izplačati nobenega poviška. Izgovarjajo se, da so sestavljali proračune po starih cenah ter da v njih teh poviškov niso predvidevali. Nadalje pravijo, da je v dravski banovini nad polovico gradbenih del državnih in banovin-skih ter so bili tudi proračuni sestavljeni po 6tarih cenah. Podjetniki torej ne morejo in ne marajo ničesar izgubiti. Vse breme splošne podražitve se je torej prevalilo na rame ubogega delavca, ki je bil že v prejšnjih razmerah slabo plačan. Cene življenjskim potrebščinam rapidno rastejo. Kmetje in trgovci pridejo na svoj račun, stavbeniki nočejo ničesar izgubiti. Tako se delavec nahaja med tema dvema taboroma in nikamor ne more. Tudi on, ko si je ustvarjal družino, ni predvideval te podražitve, vendar je dolžan to družino preživljati in vzgajati. Ali je torej pravično, da mora nositi posledice teh nemirnih časov samo delavec. Ali res ne marajo delodajalci prevzeti dol teh bremen? V Delavski zbornici je bilo nešteto pogajanj, toda do konkretnih sklepov nikoli ni prišlo. Delo-jcmalske organizacije pa se med seboj bojujejo za prestiž, Marksistični Savez gradževinskih radnika (SGRJ), ki je bil svojčas edini predstavnik gradbenega delavstva, je obtičal sredi poti. Ker ni imel resnega tekmeca, se mu nikamor ni mudilo. V teh okoliščinah je ustanovila Zveza združenih delavcev Strokovno zvezo gradbenega delavstva, katera si je nadela nalogo, nadaljevati delo, ki ga je omenjeni Savez zanemaril. Ko so pa marksisti spoznali, da se je delavstvo pričelo oklepati nove, katoliške in slovenske Zveze, so pričeli njeno delo ovirati. Zveza združenih delavcev je predlagala, naj se vse štiri strokovne organizacije (ZZD, Narodna strok. Jugoslovanska strokovna in SGRJ) združijo ter skupno vodijo borbo za zboljšanje delavskega položaja. Druge organizacije so ta predlog sprejele, le SGRJ se je umaknil. Raje, kot bi sodeloval s »kapitalističnimi« organizacijami, je zatajil to, zaradi česar prav za prav obstoji, t. j.: delavske interese. Ako mora gradbeno delavstvo tako dolgo čakati na zvišanje mezd, je to v veliki meri zasluga omenjenega Saveza. Sicer pa so nam marksistične metode že davno znane. Njihov namen ni izboljšanje delavskega položaja. Oni hočejo delavstvo izstradati, ter ga na ta način usposobiti za revolucijo. Nam pa za takšne eksperimente ne gre, kajti vsak dan vidimo posledice tega njihovega razdiralnega dela. Tako se je znašla ZZD med dvema ognjema. Na eni strani stoji kot sovražnik brezdušni kapital, na drugi pa nahujskani delavec. Sreča, da teh zadnjih ni veliko. Ne oziraje se ne na desno ne na levo gre ZZD naprej po začrtani poti. Delavstvo prihaja vsak dan bolj do spoznanja, da mora to vprašanje samo rešiti. Vojska in revolucija so katastrofe, katerih posledice predobro poznamo. V ta namen bo 23. t. m. v Delavski zbornici zadnja anketa in tako rekoč prva poravnalna razprava, na kateri bo delavstvo zahtevalo sledeče: 1. Uvede naj se na vsa privatna in banovinska javna dela — ne oziraje se, kdaj so bila prevzeta — in na državna javna dela, prevzeta po 1. I. 1940, enotna doklada na mezde dosedanje kolektivne pogodbe v višini 1 din na uro. 2. Za državna javna dela, prevzeta pred 1. I. 1940, stopi gornja doklada v veljavo najkasneje s 1. IX. 1940. Za čas od podpisa pogodbe do 1. IX. 1940 pa naj se tudi za ta dela prizna primeren po-višek (n. pr. 50% gornje doklade). 3. Nadaljuje naj se skupna akcija, da se čimprej doseže sprememba predpisov o državnem računovodstvu in oddajanju javnih del, ker je to v obojestranskem, interesu in bo tako možno doseči novo doklado za stara javna dela še pred 1. IX. 1940. 4. Dogovorno naj se določijo ukrepi za uspešno pobijanje šušmarstva ob sodelovanju delodajalcev in delojemalcev, ki bodo z združenimi močmi bolj uspešno pobijali šušmarstvo kakor pa papirne uredbe. Te zahteve nikakor niso pretirane. Naj bi delodajalci razumeti bedni delavski položaj ter delavske predloge sprejeli. Časi so resni in zato morajo bremena skupno prenašati vsi prizadeti. Ni niti pravično niti umestno vsa bremena prevaliti na ubogega delavca. Ekonomična vožnja na tehnično najbolj izpopolnjenih 09CUf mufmikliii Hoden 940 lIBofiy«ml8Bl iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču. — Zahtevajte prospekte pri zastopstvih DK\V, Miklošičeva c. 30 Dve sliki i znnadneira boiišča. ki in zadnje dni precej oživelo. Na levi: Francoski sanitetni avlo jo pridrvel v ' - - janjenca, ki mu je ambulanta Rdečega križa že nudila prvo pomoč. — Na desni: Francoski težki top vas lik za fronto, kjer ho naložil na cesti »nekje za fronto«, Iz Julijske Krajine Msgr. Bertot na zadnji poti Pogreb msgr. Berlota je bil pravi odra« spoštovanja in ljubezni, ki ju je plemeniti pokojnik užival zlasti med duhovščino. Nad 100 duhovnikov, večinoma slovenskih, je prihitelo iz vseli predelov dežele v Gorico, du pospremijo svojega blagega voditelja in svetovalca na zadnji poti in počaste njegov spomin. Pred hišo žalosti v znanem parku Malega semenišča sc je uredil veličasten sprevod. Vodil ga je po starem običaju najmlajši član goriškega stolnega kapitlja msgr. Velci, ki je |>okojnika nidi zakopal. Spremljali so ga vsi ostati stolni ka^ noniki. Pred njimi se je belila z nekoliko bo-goslovci na čelu učinkovita vrsta 60 duhovni- kov v koretljih. Za krsto so «e uvrstili najprej številni sorodniki. Tem jc sledila mogočna skupina nnd 40 duhovnikov v črnem. Njim se je priključila številna povorka zastopnikov, prijateljev in znancev ter ženstva, med katerim so bile tudi zastopnice Marijinih družb in usmii l.jenih sester. V stolfiici je mogočni sprevod pričakal prevzvišeni nndpaslir. ki je nato prisostvoval slovesni sv mnši zndušniei, ki jo je daroval msgr. Velci, ter je na koncu ob asistenci vsega nenavadnega duhovniškega zbora blagoslovil zemske ostanke veleuglednega cerkvenega dostojanstvenika. Pri sv. maši in pri ostalih svečanih cerkvenih obredih so mojstrsko peli goriški bogoslovci. Po cerkvenem opravilu se je vpostavil prejšnji sprevod in spremljal s krasnimi venci obloženi mrtvaški voz do pri-četka Tržaške ceste, kjer se je razšel, kakor je splošno v navadi. Po ulicah, po katerih se je vila svečana povorka. je stalo obilo občinstva, ki se je od splošno spoštovanega pokojnika žalostno poslovilo. Zaradi zamotanih časov, v knterih živimo, in ker dežele znradi naših posebnih razmer ni mogoče obvestiti, pri pogrebu ni bilo ljudskih množic. Ko je pa v naslednjih dneh šla po deželi vest o smrti velezasluž-nega kanonika Berlota, ki je bil povsod čislan kot eden naših najmožatejših in najvplivnejših velemož, so se srcu skrčila v boli in ifstna so zatrepetala: zopet smo izgubili močnega delavca, vodnika; naj sc spočije v Bogu, mi ga bomo čuvali v ljubezni! Cene na goriškem izvoznem trgu. Pretekli teden so bile na izvoznem zelenjadnem trgu v Gorici »ledeče cene: semenski krompir kg 1.20 —1.30 lir, zeleni radič (regrnt) kg 1.60 do : lir, solata berivka kg 2.50 do 5 lir, špinača kg t.50 lir, šparglji (začetek) kg 10 lir. Splošno je pridelek vrtnin slab in tudi ne obeta nič dobrega. Prej mraz, sedaj suša. naravno, da so semena trpela, mnoga pomrznila. mnoga na zaradi po-mankanja moče ne morejo iz pr< sušene zemlje in ne dajo pridelka. Na trg orihaja zato zelo mulo zelenjave in čeprav živimo v dnevih, ko bi moralo biti vsega v izobilju in cene nizke, se nasprotno cone drže zelo visoko. Zgoraj navedene cene so namreč cene za blago na debelo. Cene v podrobni prodaji so zn 20 do 30% višje. Smo v prelepih dneh, ko so naša Brda in Vipavska v cvetju Marelice, breskve in češnje cvetejo, naši griči in ravnice se kopljejo v kfa-soti, naše oči in naša srca uživajo. Zato zapišemo in povemo v tolažbo vse javnosti: cvetje je bogato, lopo obeta: rahlo vetrovno vreme zadnjih tednov je zaplndilo milijone in milijone cvetov. Bog nas varuj hudih nalivov: Trije brezmesni dnevi v Italiji. Ministrstvo za korporacije je določilo, da l>o od srede 24. apriln tudi vsaka sreda brezmesen dan. Od 24. naprej bomo imeli tedaj tri dneve: sredo, četrtek in petek, v katerih se ne bo prodajalo meso in v javnih lokalih ne bo mesnih jedi. Postil; se bomo torej tri dneve v tednu. Ni nevarnosti, du bi se preveč odebelili. Zimo sterilizirano 115 C" za modroce od navadne do najfinejše, vedno na zalogi po najnižjih cenah Franc Jager, ktetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 17, telefon 20-42 ™ 1000 hI vina belega, cvička, črnega iz leta 1058 in 1059 ter 50 hI žganja iz tropin, marclic in sliv ima naprodaj ekonomska uprava mesta Subotice na raliču. Reflektantje naj se obrnejo na: Uprava ekonomije, pošta 1'alič. —• MALI OGLASI V malih oglasih volja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovna besed* «• računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas IS din. — Mali oglasi trn plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja so računa enokolonska, 3 mm visoka petltna Vtstlca po i din. — Za pismena odgovora gleda malih oglasov treba priložiti znamko. RDMHNOR Priglasite se takoj za brezplačna navodila! lilnkoštno romanju Trsa t —Bab ull Split—livar — najprijetneje 1 Izlet po morju na najlepše otoke ! »Po božjem svetu«, LJubljana, Sv. l'ctra nasip 17 a mm\ Vajenko dobro računarlco, sprejmem v trg. z mešanim blagom na deželi. Koželj G., Mokronog. ilužbodobe Pekovskega vajenca v. dobro vzgojo, z dežele, sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Pekovski vajene« 560«. Gumbnke, gumb«. pNse, monogrnaie, enU!. a»ur fino in hliro iirrti Matek & Mlkeš LJubljana r atiiKhmM udca iiaspr hot«la I nto« Velenje perila, krasna predtisičana žen ro*. dela Dva mizarska pomočnika .sprejme Jeglič, Radovljica. Služkinjo mlado, sprejmem v pomoč v gospodinjstvu k majhni družini. Naslov v upravi ».Slov.« pod št. 6195, Veščega Žagarja In hlapca za vožnjo lesa, sprejme takoj Franc Stu-lar, Prezrcnje 1, p. Pod-nart. Trgovskega pomočnika mlajšo nioc, mešane stro-ke, sprejmem. Ponudbe v podružn. »Slov.« v Trbovljah. Brusač stekla s triletno pomočniško prakso, dobi službo. Prednost z mojstrskim Izpitom. Ponudbe na »Zrcalo«, bruslona stakla, Zagreb, Varšavska 9. Dekle za vse pošteno in močno, ki zna .samostojno kuhati in je zmožna nekaj nemščine, sprejmem v boljšo hišo na deželi. Poleg- tega pa sprejmem še dekle za pranje perila. Ponudbe pod šifro »Zidani most« 6146 v upravo »Slovenca«. Pekovskega pomočnika Izkušenega skupnega delavca, z dežele, sprejmem za v mesto. Ponudbe pod »Trezen 5(12« v upr. »SI.« v Mariboru. Kino-operaterja sezonskega, marljivega, treznega, nekadilca, z večletno prakso, sprejme klnopodjetjo v Sloveniji. Ponudbe, v kateri je navesti zahtevek plače ter priložiti sliko, je poslati v upravo »Slovenca« pod »Nastop takoj« št. 6182. Velika hiša s trgovskimi lokali, v mestu Colje, naprodaj. Ponudbe poslati podružnici »Slov.« v Celju pod zriač. »Prilika« št. 6207. Lep vinograd livade, polje, gozdovi, hiša, gospodarska poslopja in Inventar, takoj naprodaj v Framu pri Mariboru. Bližo Informacije pri : Ccskoslovenska banka d. d., Zagreb, Jurlšlčeva 9-1. \nmn\ Težko kobilo 8 let staro, prodam. Puš, Zrkovska 52, Pobrežje, Maribor. + Umrl je naš najdražji Dušan dijak V sanaloriju v Koviljaci jc dne 22. aprila 1940 ugasnilo njegovo mlado življenje. No'vo* m'e 3 t'o - K a m n i k , dne 23. aprila 1940. Olga in Mirko Golob, starši; inž. Mirko, brat — ter sorodstvo + Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po težki in dolgi bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 38. lelu življenja, zapustil naš ljubljeni mož in oče Rajmund Oberwalder tovarnar slamnikov in klobukov Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 23. aprila, ob 17 (7. hiše žalosti v Domžalah, Savska cesta 2, na tukajšnje farno pokopališče. Domžale, dne 23. aprila 1940. Tlica, žena; Artur in Norbert, sinova — ter ostalo sorodstvo KSILOLIINI TLAK je edini sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske in tovarniške prostore. Izdeluje ga „MATERIAI" trgovina s stavbenim materialom lastnik MIHO VOVK LJUBLJANA, Tyrl«w» c. 36 b Telefon 27-16 Brzoj. ..MATERIAL" Kupimo! Drva bukova, suha, vagonsko pošiljko, kupi železnimi Sušnlk, Ljubljana. Vsakovrstno ZlatO srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih eenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. m Ji ilij Dober konjski gnoj prodam, žabjek 11. Orehova jedrca ln med dobite najceneje v »Medarni«, Ljubljana, Židovska ulica G. Špecerijska trgovina v centru Ljubljane, takoj naprodaj. Ponudbo v upr. »Slov.« pod »Velik promet« št. 6213. Luksusno kolo damsko in moško, ntijbolj-še znamke, za vsako ceno naprodaj. — Gostilna, Sv. Petra cesta 85. la. suhe bosanske slive debele, 10 kg 62 din, 50 kg 260 din; suhe hruške, 10 kg 52 din - (rankp voz-nina - razpošilja G. Dreelisler, Tuzla. koks, drv« nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva S telefon 20-59 PostreSba brezhibna VINA prvovrstna po najugodnejših cenah kupile pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 I Automotor i 3 DKW avtomobile prodam zaradi neprcdvl-dcnostl po zelo ugodni cent. Vsi avtomobili so v odličnem stanju. Erjavec Janko, trgovce, Stična. Citajte »Slovenca« Zahvala. Ob smrti nepozabnega, zlatega očeta Antona Seliškarja strojevodjo državnih železnic v pokoju izrekamo iskreno zahvalo za vse tolažilne izjave sožalja, kakor tudi za udeležbo na pokojnikovi zadnji poti. Ljubljana, dne 23. aprila 1940. Žalujoči ostali Zalivala. Vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega nepozabnega brata Adolfa Pečeja kapetana v pokoju nm podarili cvetje ter počastili na katerikoli način njegov spomin in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti — naša prisrčna zahvala. Ljubljana, dne 22. aprila 1940. Žalujoči ostali 15-20.000 din vložim v podjetje ali posodim tistemu, ki mi preskrbi službo; sem mizar, grem tudi v tovarno ali v skladišče. Naslov v upr. »SI.« pod št. 6196. 2ellte dolgoročno POSOJILO na hišo ali posestvo "a štajerskem? Obrnite se na BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 M V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša ljubljena mama in stara mama, gospa Roza Plevčak posestnica v Rogaški Slatini danes, dne 23. aprila 1940, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, umrla. Pogreb blagopokojne bo v četrtek, dne 25. aprila 1940, ob pol desetih dopoldne iz hiše žalosti Ločndol 19 na farno pokopališče k Sv. Trojici. Rogaška Slatinp-Ljubljana, dne 23. aprila 1940. Vinko, Anton, Franc, sinovi; Ema, hčerka; Milka, Rezi, Mici, snahe — ter ostalo sorodstvo Mizarji! Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri »Jeklo« - Stari trg Kupujte pri naših inserentih! Zahvala Ob bridki izgubi preljube svoje mamice, gospe Marije pl. Plautz hišne posestnice se za vse mnogoštevilne ustmene m pismene izraze sožalja tem potom iskreno zahvaljujem. Predvsem prosim, cla sprejme mojo vdano zalivalo čč. duhovščina, posebno pa e. g. farni župnik J. Barle za blago skrb ob času bolezni in za opravljene poslednje obredne molitve. Prav tako toplo se zahvaljujem požrtvovalnemu zdravniku gosp. dr. I. Kačarju, ki je s strokovnim znanjem in preudarnostjo skrbel ves čas za drago pokojnico. Hvala Lichtcnthurnovemu zavoclu in njegovim malim gojenkain za obilno udeležbo. Ilvala vsem darovalcem lepega cvetja in vsem, ki so nepozabno počastili s svojim spremstvom na zadnji poti ter molili za njo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. Jakoba v petek, dne 26. aprila ob 7 zjutraj. Ljubljana, dne 24. aprila 1940. Olga pl. Plautz. Poročnik Heim 12 Vohunska povest iz časa svetovne vojne. »Du mama . .. Zojict so odšli. Morebiti bomo sedaj imeli nekaj časa mir. Toda prihodnjič ga bo treba zbuditi.< Mati je napravila korak na desno, zaprla prva vrata, za temi so se pokazala druga man jša. ki jih jc previdno odprla. Tam je globoko spal major X... ves izčrpan od nu|iorov, ki jih je prestal prejšnjo noč. Čakal je ugodne prilike, da bi se spet mogel vrniti na francosko mejo. Mati ga je pogledala, zmajala z glavo, j)o licih so ji spolzele solze, ki si jih je obrisala z rokavom bombažovinnste halje. »Ulxv.cc, ubožec!!« je vzdihnila. »Zdaj moram iti vrata zapirat. Kakšna sreča, da sem jih pregovorila, da so odstranili hudobna psa!« Ileim, Schmidt njuni biriči so nadaljevali lov. »Rad bi vedel.« je rekel llein. »ali iščemo tolmača Stiefela, ali ubežnika Stiefela. Kaj?« »Ne vem...« je odgovoril Schmidt. »A zvedeli bomo tedaj, ko ga bomo prijeli Torej • • •« »Vrtimo se kakor mačka okrog vrele kaše.« Zares, psa sto neutrudljivo tekala po mestu na vse strani že. odkar so ju pri odhodu i r. gostilne izpustili. Bila je že d\e ura zjutraj. Hladno je bilo. Možje so se nehali zabavati ;n so zaspano premikali noge. Že dvakrat sta Samson in Dalila na sredi glavnega trga povohal;, v zrak in steklu proti mestni '»trti. kakor bi vedela, kuj delata. Po dveh različnih potili sta svojega gospodarja spet pripeljala na ulici l'"rarie. »Nehajmo,« je rekel Ileim. »Vrnimo se na komundaturo. Moram sesti, da stvar malo premislim.« V uradu je bilo mraz; nikogar ni bilo notri. Oficirja sta bila izmučena in loteval se ju je spanec. »Kaj menite?« je vprašal Ileim. »lih, kaj, sled zu Sticfclom je namenoma zabrisana. Na vse strani je tekal jjo mestu in vedno se je vračal na glavni trg. To sc je zgodilo v zelo kratkih presledkih, du nam psa ne bosta mogla pokazati, v kakšnem redu je hodil k svojim postojankam kot so: kovačnica, Shainps El.ysees. gostilna in župnikovu hišica. Prav nič več ne bomo zvedeli. Zdaj si pa sami razlagajmo.« »Hudiča!« je zaklel Ileim. »Desetletni otrok bi to razumel. Končno pa, le kje je ta Stiefcl. Daleč gotovo ne. mrtev ali živ in zakaj nas tu neumna psa ne peljeta čisto do njega? — Ali pa je morda šel iz mesta in je kje daleč. Zakaj se potem takem psa vrtita tako zadovoljno v krogu da sem že čisto živčen.« »Prav to me spravlja v zadrego,« je jm-znal žalostno Schmidt. Z dolgimi koraki jc hodil |>o sobi in si mel roke. dn bi se malo ugrel. »Samo enkrat sta se zmn'iti poprej: natančno tako sta se obnašala. Vendar se mi zdi nemogoča rešitev sedanjega problema « tedanjim. Iskril sem nekoga, ki je izginil, to se rn /ume. Psa sta se z vso vnemo trdovratno vračala k neki hiši, k jer so zginile vse sledi. Običajno pa sem si razjusnil zadevo Ubijalci so bili prav prebivalci tiste hiše K«, so žrtev ubili so zažguli obleko: truplo so pustili v kopalni banji napolnjeni z neko kislino, dokler niso dobili prilike in truplo pokopali. Tako so premotili moja psa.« »Molčite, vi me...« je dejal Ileim silno drgetajoč. »Po vašem mnenju je torej mrtev ...« »Mislim, dn ...« »Saj ni nobene banje v teh bajtah . ..« »Tudi ne mlake na dvorišču kovačnice, in ne vodnjaka v krčmi; o tem sem se prepričal.« »In z gotovostjo lahko rečemo, kje je bil nazadnje Stiefcl ...« »To, da.« je pritrdil Schmidt. »Uverjen sem. da je končal pn župniku Psa sta se trikrat z gotovostjo povrnila tja, kar mene, ki ju poznam, ne more varati. Streljal bom nanj. Kaj mislite o tem duhovniku?« »Hm...« »Da. ali ne? Razburilo ine je. Glavar verske vojske. Vsakdo bi ga,prej imel za poveljnika senegulske čete kakor pa /a voditelju župnije kristjanov.« »Da,« je pritrdil Heim škripajoč z zobmi. »A to ga ne be privedlo v paradiž. Brez pomena je, da bi ga zastra/ili; je zel.) premeten in kaj lahko bi se izneveril. Edino naše upanje jc, da ga takoj aretiramo in s silo kaj iz njega spravimo. Imate kuko drugo misel?« Schmidt je dvignil roke proti nebu. »Ne. To jc zadrega. Nobene he«ede ne Imi-mo izvlekli iz njega. Prej bi pripravil kip admirala na glavnem trgu, da bi spregovoril.« »Utrujeni oin stražo, ki sinn jo pustili pri Stiefelo-vem stanovanju in bom dal pobrati vse njegove stvori. Jutri jih bomo do podrobnosti pregledali.« »Nikoli ga ne bomo dobili.« je vzdihnil poročnik. Dogodki so mu prinesli takojšen prcklic. Peto poglavje. Nemška policija. Ponedeljek, 17. maja 1915, i »Ali se nam mislite še dolgo upirati s tem molkom?« se je razsrdil Ileini. »Ali boste dali odgovor za to. kar ste tvegali, ali ne.« Župnik Gaillard ga je smehljaje pogledal in še naprej molčal. Nosil je štolo in roket. To je delalo svečan vtis v tem preiskovalnem za-|Miru v Saint-Quorentinu. Nemci so se sprva posmehovati temu ponašanju in =o strogo sodili. V resnici pa je to ponašanje izzvalo pri njih občutek manj vrednosti. Duhovnika so aretirali v četrtek 13. maja zjutraj, brž ko je končal sve o mašo in se vrnil v zakristijo. Odklonil jc, da bi se pre* oblekel v preprosto sutano; orožniki, ki se jim je očividno zelo mudilo, niso pomislili na posledice. Prva je bila. da so morali voditi preiskavo v ječi že od drugega dne dalje. Župnika Gaillarda so samo enkrat peljali na komando; ob njegovem mimohodu se jc zbralo ljudstvo: žene so se križale, nekatere poklekovale, otroci so vpili, možje pa so stiskali pesti. Vojaki sami so korakali s povešenemi glavami, kot da se zavedajo svetoskrunstva. Ileim. ki že štiri dni ni pustil prazne ječe, je postal nor in besen. »To je neznosna predrznost.« je zakričal in udaril s korobačem po veliki hrastovi mizi, s katere se je skotulil čist papir, katerega je že dva dni s pobitostjo opazoval, ki pa je postala že brezbrižnost. V pravilnih presledkih je kdo znrolinel in njegov krik jo za hip prevnil mučno molčanje in cepetonje z nogami. Polagoma so pogoltni kriki zmanjšali napetost in postali nepretrgv no tuljenje. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčiii 1JUBD4NA Veliki odpisi mestne občine Na zadnji seji mestnega sveta ljubljanskega so prišli na vrsto tudi številni odpisi računov in dvomljivih terjatev. Pri tem je znašal največji odpis kar nad pol milijona dinarjev in so občinski svetniki, hočeš nočeš, morali pristati, čeprav je bilo vsem hudo za tako veliko vsoto, ki bi v mestni blagajni lahko zamašila marsikatero manjšo luknjo. Ta odpis je bil sam po sebi nujno potreben, ker je zmanjkala zadnja osnova za izter-jatev. Okoliške občine, ki so bile pred leti inkor-porirane in sedaj tvorijo z Ljubljano skupaj Veliko Ljubljano, so še za časa svojega samostojnega gospodarstva prejemale od mestnega vodovoda vodo, jo strankam v občinah zaračunavale in nato tudi račune kasirale. Vse te občine so sicer vestno skrbele, da so njihovi občani plačevali vodo, same pa seveda s plačevanjem niso tako hitele. Ker so imele še vse polno drugih potreb, so na račun vode nabrani denar porabile zase, ljubljanski mestni občini pa vode niso v celoti plačevale. Ko je ljubljanska mestna občina prevzela okoliške občine v svojo upravo, so ji bile te dolžne za vodo nad pol milijona dinarjev, ki so jih že porabile za druge namene, čeprav so jih kasirale za vodo. Sedaj je seveda ta denar nemogoče izterjati od občin, ki jih ni, in zato je mestni svet pristal na brisanje teh dolgov, ki v celoti znašajo 533.000 dU narjev. — Precejšen odpis je bil potreben tudi pri dvomljivih terjatvah na naročnini za revijo »Kronika«, ki jo izdaja ljubljanska mestna občina. Na tem računu je bilo črtanih 27.600 din. Odpisani so bili tudi neizterljivi dolgovi za številne prevoze z rešavalnimi avtomobili v skupnem znesku 4965 din. vanju v preteklem letu. Pri volitvah je bil v večini izvoljen dosedanji odbor. i Družba sv. Elizabete priredi jutri, v četrtek, 25 aprila, ogled Bokale. Zbirališče ob pol 4 popoldne pri znamenju na Viču ob zadnji tramvajski postaji Vse članice lepo vubljene. i Steklarska dela za strojni zavod v Ljubljani oddana. Te dni je bila licitacija na tehničnem oddelku banske uprave za oddajo raznih obrtniških del na zavodu za strojništvo v Ljubljani,-Tapetniška, parketarska in pečarsku dela niso uspela, pač pa so bila oddana steklarska dela, proračunana na 509(KM) din. Na to vsoto je ponudilo podjetje Strupi Franc iz Celja 12.3% popusta in izlieitiralo steklarska dela za 271.000 din. Licitacija Fo prav gotovo potrjena in ker že vzidavnjo okenske okvirje, bodo tudi v kratkem lahko začeli vstavljali šipe v okna. 1 Zastnre, pregrinjala, tekače, svilene odeje, posteljno perilo nudi najceneje Specialni oddelek tvrdke G o r i ? a r, Sv. Petra cesta 30. 1 Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« pripravlja zgodovinski pregled cerkvene pesmi od Trubarja do Tomca. Koncert 6e bo vršil predvidoma v prvi polovici meseca maja v frančiškanski cerkvi. 1 Motociklistova nesreča. Mehaniški praktikant Ivan Krušec iz Tacna je lani 21. novembra okoli 18 z motornim kolesom vozil po Ma6arykovi cesti od Kolodvorske ulice proti Miklošičevi cesti. Na Masarykovi cesti ie podrl na tla Emila Koprivni-karja, ki je z glavo tako nesrečno padel na kamen, da je dobil prelom lobanje in je čez nekaj dni podlegel hudi poškodbi na glavi. Ivan Krušec je bil obtožen zaradi prestopka neprevidne vožnje in je bil obsojen na 2 meseca zapora, pogojno za 2 leti. 1 Zagovarjal 6e ie, da njega ne zadene krivda, da je dajal signale in da je vozilo popolnoma obvladal, ROSALIE V glavni vlogi: NELS0N EDDY - ELEAN0R POVVELL Veliki muzi k al ni film razkošne inscenacije, opojnih melodij in izvrstnega baleta. Divni prizori, kakršne more ustvariti le največja fantazija. — Predstave danes ob 16, 19 in 21 KINO SLOGA tel. 27-30 •v I Premijera vesele sočne komedije. tonJtame Bcnnet in Brlan Mira«, znana iz vloge cesarja Maksi-tniljana v lilmu .Juarez". _ m m v ■ ■ ■ ■ _ KINO MATICA tel. 21-24 J peSNllJO V Življenj Predstavo ob 16., 19. in '21. uri I dasi ni ime šoferskega izpita. Sodni je smatrala Kruščevo krivdo za dokazano in ga je obsodiL 1 Preureditev Ambroževega trga, ki se je začela že sredi zime, se počasi približuje h koncu. Svet na Ambroževem trgu je že v jglavnem izravnan in je ves trg precej zvišan. Tudi celotna ureditev Ambroževega trga je s to preureditvijo precej pridobila. Hkrati pa so ta dela dala precej zaslužka brezposelnemu delavstvu. I Vlom v delavnico. Te dni je bilo vlomljeno v strojni oddelek mizarski delavnice Antona Rojina v Slomškovi ulici štev. 16. Neznani vlomilec je ukradel usnjat gonilni jermen, dolg 9 metrov in širok 10 cm ter vreden 500 din. Poleg tega je vlomilec odnesel še tri spa-jnlne svetilke in dva železna drogova, tako da znaša skupna škoda 1440 din. Brežice Društvo refec malih živali v Brežicah sporoča občinstvu in vsem društvom, da priredi dne 16. junija t. 1. 1. rejsko efektno loterijo 6 10 dragocenimi dobitki v korist in povzdigo reje malih živali. Srečke so omejene na najmanjšo količino in stane posamezna srečka 2 din. Vse vabimo, da si kupijo 6rečke. — Odbor. I __ fa—..^., v vlogi modernega umetnika slikarja, ki je po Charles mwt ■ • •■ — --------------- ____________^__dolgih zablodah našel svojo pravo izvoljenko Kot partnerica elegantna pevka nočnega Broadwaya IRENE DU" Ne zamudite najidealnejše ljubavne romance sezonel_ & LJUBAVNI KRIK K"M!ON I iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii Predstave ob 10, 19 in 21 J| 1 Ustanovni zbor »Lige dostojnosti« bo drevi ob ' pol osmih v dvoranici na frančiškanski porti, Prijatelji in pospeševalci srčne kulture — priditel 1 Društvo, ki ima 90letno predsednico. To je društvo sv. Marte. Društvo obstoji od leta 1903 in večji del tega časa mu je predsedovala Helena Klemenčič, ki je 15. aprila obhajala svoj 90. rojstni dan. Pod njenim predsedstvom se je društvo tiho a lepo razvijalo, mimo a blagodejno delovalo. Kmalu po ustanovitvi si je kupilo hišo v Streliški ulici št. 2, zraven Mestnega doma; pred nekaj leti pa je dokupilo še sosednjo hišo št. 4. V hiši imajo dosmrtno stanovanje doslužene služkinje; zavetje pa brezposelne, ki čakajo na službo, da je hiša vedno dobro zasedena, se razume. — Prihodnjo nedeljo, 28. aprila ima društvo svoj shod, na katerem se bo na skromen način proslavila devetdesetletnica predsednice. Vse članice in prijateljice društva in pred-sednice prijazno povabljene! 1 Koncert za zimsko pomoč ljubljanskim revežem, ki bo v petek zvečer ob 20 v veliki dvorani hotela Union zbral vso glasbeno in dobrodelno Ljubljano, nam prvič pokaže predstavnike naše visoke za glasbeno umetnost tudi pri delu na humanitarnem 1 polju. S tem bo naša Glasbena akademija pokazala i svoje viške in kulturno poslanstvo, da z glasbo bla-fži duha in ga povzdiguje, ter z dejanji svojih predstavnikov dokaže tudi plemenitost nosilcev tega po-* slanstva. Redni profesor Glasbene akademije g. Ju-" lij Betetto zapoje za ljubljanske reveže Pavčičevo »Padale so cvetne sanje« in veliko arijo Heroda ie Massenetove opere »Herodiada«. Tudi v inozemstvu sloviti in v svetovnih glasbenih središčih priznani mojstrski pianist g. Anton Trost, redni profesor Glasbene akademije, bo »Iz sanjarij« Smetane podal »Ugaslo srečo« in »Uteho« ter Tajčevičeva »Dva balkanska plesa«. Umetniška dvojica Glasbene akademije g. Karlo Rupel in njegova spremljevalka gdč. Zora Zarnikova, prof. Glasbene akademije, sta že večkrat tudi izven domovine zaslužila najlepšo oceno, v petek na koncertu za reveže nas bosta pa obdarila z veliko umetnino nesrečnega skladatelja Marija Kogoja »Andante za violino in klavir«. Prav malo imamo pa v slovenski glasbeni literaturi siiladb z ženskim 6olom, a v petek nam bo Slovenski vokalni kvintet s sopranistko gdč. Ljudmilo Polajnarjevo zapel kar dve taki skladbi, namreč Hajdrihovo »Siroto« in Adamičevo skladbo »Mara v jezeru«, sam odlični kvintet nos bo pa razveselil z Juvančevo »Fantovsko«. Že te točke obširnega sporeda so koncert zase in vredne zasedene dvorane. Zato vstopnic že primanjkuje in spet opozarjamo na predprodajo v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. 1 Jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu. Ker bo ta obsežna razstava, pri kateri je s svojimi umetninami udeleženih 67 slovenskih slikarjev in kiparjev, samo še ta teden odprta, priporočamo vsem ljubiteljem umetnosti, da si jo pravočasno ogledajo. Prijetno pomladansko sonce naj bi privabilo k ogledu te zanimive razstave tudi obiskovalce iz drugih krajev Slovenije. Razstava je dnevno odprta od 9—18. I Katoliško prosvetno društvo na Gradn je imelo dne 20. aprila svoj redni občni zbor, na katerem je odbor podal svoj obračun o delo- Ki U an fe MARIBOR Sleparji in ponarejevalci denarja S ponarejanjem denarja so oslepariii lahkoverne ljudi za lepe vsote Maribor, 23. aprila. Zagrebško in ljubljansko časopisje je že obširno pisalo o znanih ponarejevalskih aferah, pri katerih so bili razkrinkani ponarejevalci 500 dinarskih bankovcev v Zagrebu in v Radečah pri Zidanem mostu. Le iz Maribora, kjer sta bili obe po-narejevalski družbi najprej razkrinkani, se ni ničesar izvedelo, to pa zaradi tega, ker je hotela policija poprej spraviti na varno ves v afero zapletene osebe. Sedaj pa je tudi mariborska policija odgrnila zastore ter je pokazala zanimive poglede za kulise cele afere. Iz njenih ugotovitev je razvidno, da ne gre v obeh slučajih toliko za nevarne ponarejevalce, kakor za silno drzne sleparje, ki so že nekaj let varali lahkoverne ljudi ter na njihov račun zelo dobro živeli. Kakor že uvodoma povedano, se je posrečilo organom mariborske policije odkriti dve dobro organizirani družbi za ponarejanje in razpečavanje 500dinarskih bankovcev; ena teh je imela sedež v Zagrebu, druga pa v Vrhovem pri Radečah. Obe družbi sta že nekaj let izvabljali denar od naivnih, po bogastvu in lahkem zaslužku hrepenečih kmečkih ljudi. Pod pretvezo, da bodo ponarejali denar, so sleparji izvabili od svojih žrtev najbrž več sto tisoč dinarjev. To se že vidi iz tega, da predstavlja zaplenjeni material, ki so ga našli na sedežil obeh družb, vrednost 30.000 din. Zraven pa so sleparji živeli več let brez dela, dokler jim je cvetela konjunktura, so razmetavali denar na veliko, kupovali so si motorna kolesa, se vozili iz kraja v kraj ter preživljali poleg sebe še svoje družine in kopico lahkih žensk.Bili so pravi zajedalci družbe, ki so spravili veliko lahkovernih žrtev na beraško palico, ob vse premoženje in končno še v zapor. Imeli so od začetka lahek posel. Svoje žrtve so znali prepričati, da bodo ponaredili tisočake in druge bankovce tako, da jih ne bo nihče ločil od pravih. Ko so dobili denar, so kupovali in kazali svojim žrtvam ničvredne aparate, papir in druge predmete, za katere so dobili na razpolago tisočake, dočim je bila vrednost teh stvari malenkostna. Našli so potem vedno kak izgovor, da jim manjka še t? in ono, zahtevali so vedno več denarja. _ Ko pa so postali ljudje, ki so jim daiali denar, siti samih obljub, so se morali sleparji spraviti na resno delo, da tudi pokažejo, kaj znajo. Skraja so imeli vsi le primitivne tehnične pojme o stvari, sčasoma pa so dobili nekaj več spretnosti in ko so se jim prvi odtisi deloma posrečili, se jim je znova odprl vir denarnega pritoka. Po kmetih se je že dolgo časa šušljalo o njihovih sleparijah, toda vsi, ki so bili oškodovani, si niso upali prijaviti sleparjev, ker so se bali strogih posledic zakona. Prvi kolikor toliko dobri falsifikati 500 dinarskih bankovcev so se posrečili Francu Majcnu in tovarišem v Vrhovem. Spravili so nekaj bankovcev že v promet. Največ so jih zamenjali na sejmih, pri čemer so bili spet prizadeti kmečki ljudje, ki so prodali svojo živino in pridelke za ničvredne falsi-fikate. Konrada Bezjaka in njegove tovariše v Zagrebu pa se je posrečilo prijeti poprej, predno so spravili v promet svoje falzifikate, ki so bili tehnično dokaj bolje dovršeni, kakor bankovci iz Majcnove delavnice. Policiji in orožnikom se je posrečilo, da so spravili v zapore že okrog 30 oseb, ki so sodelovali pri ponarejanju, razpečavanju falsifikatov in ki so Ptuj ponarejevalcem dajali denar za njihove poskuse. Glavna ponarejevalca Grašič Anton in Majcen Franc pa sta pobegnila ter se sedaj zelo spretno skrivata. Da pa kljub nevarnosti ne mirujeta, dokazujejo zopet novi 500 dinarski falsifikati, ki so se pojavili v prometu. Oba ponarejevalca se skrivata bržkone na deželi. Policija opozarja vsakogar na posledice prikrivanja zločincev. Komu je znano skrivališče Majcna in Grašiča, kdor jih je kje videl ali o njih kaj slišal, naj to nemudoma prijavi najbližji orož-niški postaji. Oba se izdajata rada pod tujimi imeni. Majcen se izdaja za Muršeca, Grašič pa za Antona Dvoršaka. Majcen se lahko pozna: je star 44 let, po poklicu čevljar, rojen v Zamušanih, vitke, suhe, srednje velike postave, levo nogo ima malo krajšo, na desni strani brade ima brazgotino. — Grašič je star 42 let, rojen je v Trsteniku pri Kranju, svoj čas je bil gostilničar, sedaj je lesni ma-nipulant. Je visoke vitke postave, suhega podolgovatega obraza, plešast, ima eleganten nastop, se izdaja tudi za inženirja ter kupčuje z lesom. Ljudi opozarjamo, da ne nasedajo več takim sleparjem in naj pazijo na ponarejeni denar. Moško perilo po meri ceneno in hitro dobavlja veleizdelovalnica IVAN BABIC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 24. Paviljon italijanskega imperija na razstavi ▼ Neaplju Ptujska meščanska šola bo proslavila v prvih dneh meseca maja 201etnico svojega obstoja v svobodni domovin«. Proslava bo zvezaaia s 6večano akademijo, na kateri bodo pokazali učenci, kaj zmore meščanska šola. V ptujski bolnišnici je umrl 57letni posestnik Polanec Vincenc z Drstelje pri Sv. Urbanu pri Ptuju. V ponedeljek so ga pokopali na pokopališču pri Sv. Urbanu. Naj počiva v mirul Žalujočim naše so-žaljel Važno za odseke ptujskega fantovskega okrožja! V nedeljo, 28. t. m. bo ob 10 predpoldne v sobi ntujskega FO važna seja sodniške komisije za splošne in obvezne tekme ptujskega fantovskega okrož-ia, ki bodo v nedeljo, 5. maja. Seje se morajo prav gotovo udeležiti zastopniki vseh odsekov ptujskega fantovskega okrožja, ki 60 določeni za sodnike pri okrožnih tekmahi m Šola Glasbene Matice proslavi 100-letnico rojstva P. Čajkovskega z javnim nastopom gojencev v petek 26. t m. ob 20 v Narodnem domu. m Otvoritev slikarske razstave L. Perka in H. Pečariča bo danes v sredo ob 14 v beli dvorani Uniona ter ostane odprta do 5. maja. m Fantovski odsek Maribor III. Danes strogo obvezna telovadba za vse! m Protituberkulozni dinar je dosegel v mesecu marcu 569.763 din. Izven stanovanjske akcije so darovali v sklad: Splošna stavbena družba na Teznu 250 din, uradništvo okrajnega načelstva Maribor levi breg 225 din v spomin na blagopokojno gosjx> Ano Fistravec. Vsem iskrena hvala! m Poročila sta so v cerkvi sv. Jožefa v Celju blagajnik Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru gosp. Ciril Grešak in hčerka trgovca v Hrastniku, gospodična Alojzija Bauerheim. Mladi par je poročil prof. Potokar, za priči sta bila ženinov brat posestnik Franc Grešak od Sv. Jederti nad Laškim in nevestin oče trgovec Bauerheim iz Hrastnika. Mlademu vzornemu paru naše iskrene čestitke! Tržič Koncert pevskega odseka Prosvetnega društva v Tržiču. Nestrpno srno pričakovali koncert pevskega odseka tržiškega prosvetnega društva. Že naprej stno namreč vedeli, da bo g. pevovodja Martin Planinšek spet znal pokazati tako na izbiri programa kot pri izvajanju svoje res velike zmožnosti. No in nismo se motili. Koncert je to pokazal. Bil je to res večer, za katerega moramo biti hva-lečni g. pevovodju in v nič manjši meri našim požrtvovalnim pevcem, ki so položili v koncert toliko skritega dela. Dva vidna dela sta sestavljala program večera. V prvem delu je izvajal moški zbor nekaj pesmi naših skladateljev in nato v predelavi g. pevovodja še par maloruskih ukrajinskih narodnih pesmi. Težišče koncertnega večera pa le bilo v drugem delu. G. pevovodja si je nadel namreč težavno nalogo in je priredil sam 52 slovenskih narodnih pesmi s spremiievanjem orkestra za mešani zbor in za solo zbor. Tu se ie šele pokazala razgibanost pevcev in orkestra, ki le pokazal res veliko povezanost s pevci, čeprav v taki razdalji drug od drugega. Vendar pa je le včasih orkester, dasi skromen, le preveč pokril pevce. Posebno moški zbor se je težko dvignil nad orkester. Zanimivi pa so bili originalni prehodi med posameznimi pesmimi za orkester, ki so z veliko občutenost-jo pripravljali pot novi pesmi tako elede vsebine in takta. Kakor film so se pred nami vrstile lepe slovenske pesmi — ene žalostne — druee spet vesele in odkrivale bocastvo naše narodne duše. Še enkrat bomo iineli priliko poslušati ta koncert narodnih pesmi danes, 7. aprila, ob pol 4 popoldne na »Skali«, da bo tako omogočen vstop tudi okoličanom. G. pevovodju in pevcem pa res iz srca čestitamo, da so nam poskrbeli tako lep večeri Celjske novice c Plenarna seja celjskega mestnega sveta bo v petek, 26. aprila. Na dnevnem redu poročila vseh odborov. c »Vse za šalo« je opereta na libreto Danila Gorinška — Celjana in glasbo J. Jiraneka, s katero bo gostovalo mariborsko gledališče v celjskem gledališču v nedeljo, 5 maja ob 8 zvečer. Predstava je izven abonmaja. Popoldne ob 3 bodo prizorili opero »Cigan baron«. Vstopnice dobite v Slomškovi knjigami! c Rodbina ravnatelja g. Cernelča Oskarja jc darovala 100 din Vincencijevi konferenci namesto venca na grob pokojne gospe Natckove. c Opozorilo vsem podpornikom krajevne PL v Celju. Pretekli teden sta nabirala dva neznanca prispevke za Ligo pri raznih celjskih tvrdkah. Upravni odbor pro6: vse svoje dobrotnike, da ne nasedajo sleparjem. Ligine nabiralne pole so prijavljene predstojništvu mestne policije, žigosane in opremljene s tekočimi številkami. Tudi sicer je poverjena nabiralna akcija vsako leto našim požrtvovalnim damam. c KPD priredi na binkoštne praznike dvodnevni izlet na Trsat in Plitviška jezera. Prijave sprejema prosvetno tajništvo v Cankarjevi ulici 4. c Nujna redna pevska vaja za mešani zbor Celjskega zvona bo jutri v četrtek ob 8 zvečer. c Dekliški krožek ima drevi ob pol 8 v Domu svoj sestanek. Vabljene! c Nova grobova. V celjski bolnišnici sta umrla 62 letni posestnik Križnik Anton iz Praprotnega pri Jurkloštru in 19 letni dninar brez stalnega bivališča Potočnik Franc. c Celjski šahovski klub bo igral drevi v klubskih prostorih v hotelu »Evropa« svoj brzoturnir za prvenstvo v mesecu aprilu. Prijave se sprejemajo do 8 zvečer. c Imamo dovolj sposobnih domačinov. Delavska zbornica je v zadnjem času odklonila svoj pristanek na zaposlitev inozemcev — raznih mojstrov v naših podjetjih, ker imamo za ista dela dovolj domačih usposobljenih moči. To 6e nanaša tudi na podjetja v Savinjski dolini in v celjskem okraju. Nainoveiša poročila Angleži niso v Narviku Stockholm, 23. aprila. Neki angleški vojni mornar izjavlja v intervjuvu v »Aftanbladetu«. da Angleži res še niso v Narviku. Bili so mu najbližji, ko je hotel čoln neke vojne ladje pristati na pomolu, a so ga prepodile nemške strojnice. Angleške vojne ladje so mesto bombardirale, so se pa ozirale na civilno prebivalstvo. Kolikor on ve, ni bil nihče ubit, U" dve ali tri hiše so bile zadete in so zgorele. Ni res. kar se je razširilo od sovražne strani, da bi Narvik zaradi angleškega obstreljevanja bil en sam kup razvalin. Priprave na zapadu London, 23. aprila. (Reuter.) Porenje in zahodni del Badenn je proglašen za vojno ozemlje. V to okrožje ne sme nihče dopoto-vati brez posebnega dovoljenja vojaške oblasti, ki ga bodo izdajale v najnujnejših slučajih. Angleži o svojih izgubah London, 23. aprila. AA. Reuter: Na današnji seji spodnjega doma jc govoril lord HeniKey in rekel med drugim: Odkar so Nemci izvedli napad na Norveško in Dansko, je angleška mornarica izgubila v norveških vodah tri rušilce, eno podmornico in eno ribiško ladjo. Četrti rušilec sllardv« so privlekli v oporišče, ker je bil poškodovan. Ena križarka in dva rušilca sta bila poškodovana, vendar so jih privlekli v oporišča. Vojni ladji »Renown« in »Rodnev« sta bili zadeti, vendar pa nimata resnih poškodb, niti nista nes|K>sobni za borbo. Temu je treba prišteti še štiri rušilce, ki so utrpeli manjšo škodo. Prav tako so tri križarke neznatno jjoškodovane od koščkov bomb. Ko je omenjal trditve sovražnika glede uničenja angleških vojnih ladij, je govornik rekel: Trditve naših sovražnikov nimajo nobene zveze z matematiko. Samo ugotoviti moram, da so sovražna poročila zlasti zadnji čas netočna. Cesto se ponavlja, da je potopljena vojna ladja »Are Roval«. Angleška vlada si je v svesti nevarnosti sovražne propagande, ki jc sedaj močnejšo kot prej.« ....."'a*w——pbht* Novi grobovi -f- Umrla je včeraj ob četrt na tri popoldne na svojem stanovan ju po kratki, zelo mučni bolezni upokojenka tobačne tovarne gn. Gi/.ela Knez roj. Bergant v 51. letu starosti. Pokojnicu je skozi dolgih 32 let vztrajno in zvesto pela na trnovskem korit. S svojim odličnim, čeprav nešolunim sopranom jo ogrevala srca vernikov ter jih dvigala k pobožnosti. Skoraj ni bilo v trnovski cerkvi bogoslužja, da ga ne bi ona poveličevala s svojim čudovito lepim glasom. Za plačilo ji pn Bog dodeli tudi častno mesto med nebeškimi kori, 'da bo tudi tam poveličevala božjo čast in slavo kot jo je na zemlji! Pogreb pokojnice bo v četrtek ob pol treh popoldne iz Rožne ulice štev. 17 na pokopališče k Sv. Križu. -f- V St. Vidu nad Ljubljano je v 83. letu življenja umrl gospod Anton Belec, posestnik, kleparski mojster, dolgoletni šentviški župan itd. K zadnjemu počitku ga bodo spremili a petek, dne 26. aprila 1940 ob 9 dopoldne i/ hiše žalosti, št. Vid št 20^ na farno pokopališče. Vsem žalujočim izre&amo naše- sozaije. Angleško borbeno letalo znamke »Lockhead-Hudson«, ki ga Angleži predvsem uporabljajo za varstvo hvo-je obale. Posebnost tega letala je, da ima prostor tretjega strelca čisto zadaj pri krmilu. Letalo jc sposobno lako za bombardiranje, kakor tudi za borbo v zraku. Erjavec Fr.: Slovenija in Slovenci Izdala in založila Slovenska Straža v Ljubljani 194». Str. 96, cena 20 din. Pri vsej razgibanosti naše publicistike, smo slej ko prej močno pogrešali priročnika, ki bi nudil v kratki zgoščeni obliki vsestranski pregled našega naroda, naše zemlje in naših teženj. Med svetovno vojno je skušal podati takega dr. Krek v svoji znani nemško pisani brošuri, po vojni ga je pa napisal Erjavec, toda tedaj še ni bilo na razpolago dovolj zanesljivega statističnega gradiva in tudi marsikateri drugi pogledi so bili še nerazčiščeni, a pozneje se zato nismo več brigali. In vendar nam je neobhodno potreben. Prvič more temeljiti narodna zavest ie na vsestranskem poznanju lastnega naroda, drugič je pa za majhne narode naravnost življenjskega pomena, da seznanjajo s sel>oj večje narode. Kako se nam je lahkomiselno razumevanje za lastno propagando maščevalo ob koncu_ svetovne vojne, vemo vsi. Danes živimo ■vnovič na takem razpotju svetovne zgodovine, zato moramo pravočasno popraviti napake, ki smo jih zagrešili ob priliki prve svetovne vojne. In ravno tem svrham bo pričujoče delo odlično služilo. Na eni strani nudi vsakemu Slovencu lep in izčrpen pregled, ki bo navzlic svoji zgoščenosti moral v vsakem bralcu nehote vzbuditi narodno zamozavest, na drugi strani pa nudi vsakemu tujcu vse bistvene podatke o naši zemlji in našem narodu v zemljepisnem geopolitičnem, zgodovinskem, narodno političnem, kulturnem, gospodarskem socialnem pogledu. Ker je pisana knjiga živahni, strogo stvarno in objektivno ter je odlično opremljena z mnogoštevilnimi lepimi slikami, zemljevidi in črteži, njena cena pa izredno nizka (20 din), smo prepričani, da bo posegel po njej vsakdo rad, posebno potrebna je la mlademu rodu. Ne smela bi manjkati v no->eni naši hiši. Gostovanje Vanje Leventove kot »Madame BuHerfly« V okviru ledna bolgarske glasbe je v soboto zvečer gostovala v naši operi slovita bolgarska operna pevka Vanja Leventova. Njena kreacija Madame Butterfly« je kreacija rojene odrske umetnice, v kateri je dovršeno združeno vse bogastvo pevskega in igralskega izraza. Intimni prisrčnosti svoje igre je dodala dozo nepretirane teatralnosti, ki jo učinki Puccinijevih oper skoraj zahtevajo. Pojoča je bil sleherna njena kretnja, zgovorna sleherna pevska fraza. Usodo mlade deklice, ki se kakor roža razcvete ob prvem srečanju z ljubljenim, pa na koncu en sam pogled razdere vso vero in pričakovanje njene dolge samote s tako krutostjo, da ji ostane samo še ponos do smrti ranjenega srca: vse lo je znala Vanja Leventova izraziti s finimi nijansami, prisrčno in prepričevalno, da je držala občinstvo v pritajeni napetosti vse do zadnjega trenutka. Pri tem temeljilo obvlada pevsko tehniko, izgovarjava (pela je v italijanščini) je večinoma brezhibna, posamezni glasovni registri izraziti in izdelani, še višine, dasi nekoliko ozke. ima jo svoj blesk. — V vlogi 1'inkertona je gostoval Jože Gosfif, ki je pokazal tako glasovno prožnost in moč, kot ga že dolgo nismo sli- šali. Oba umetnika je posebno na koncu občinstvo viharno pozdravljalo in se tako oddolžilo za ta redki umetniški užitek. Dr. VaVo. Mariborsko gledališče: 0. Neil: »Ana Christie« Ameriškega pisatelja 0'Neilla igri Ana Christie in Strast pod bresti sta šli po vseh evropskih odrih in ju tudi naša gledališča poznajo. Prva kakor druga sta učinkoviti odrski deli, ki združujeta naturalizem z neko romantiko, z nekim lirizmom, ki hoče biti prvinski. V kretnji in v govorjeni besedi postane ta združenost surove prvotnosti in lirične vznešenosti zelo učinkovita. Dekle Ana je svojo mladost brez lastne krivde [zgubila v širokem, umazanem svetu. Ko spozna čisto ljubezen mladega kurjača Mata na čolnu svojega očeta, se dvigne v njej hrepenenje po novem življenju, toda se mu odreče prav zaradi zavesti, da je umazana in čiste ljubezni nevredna. Toda v tem boju se ona kakor tudi Mat očistita in se srečata v spoznanju, da je preteklost dekleta umazala brez njene volje, da, proti njeni volji. Ostala je v svoji dekliškosli nedotaknjena in se reši v vedro življenje s svojim Matom. Ljudje, ki nastopajo v igri, so bolj učinkoviti, ko topli. Najmanj surovosti in zunanje brutalnosti kaže dekle Ana, dasi tudi ni brez trdih potez. Ljudje so močnih čustev in živih kretenj. Igra učinkuje z nabreklostjo naturalizma. Tudi mariborska uprizoritev je to poudarila. Scena je uspelo podajala ok vir trojici: Ani, njenemu očetu in Matu, ki so središče igre. Kraljeva je podajala Ano zdaj prisrčno dekliško, zdaj pretresljivo globoko, zdaj viharno strastno (glas ji je včasih zavihral kar premočno in preglasno). Mata je igral Skrbinšek VI., ki je igro tudi režiral. Bil je elementarno naraven in neposreden. Največjo razpetost^ občutij je podal Kovič Pavle kot Anin oče, odlična postava med letošnjimi ustvaritvami na mariborskem odru. Ob njega bi po popolnosti postavil Milevo Zakrajškovo v vlogi Marte Owe-nove, čudovito samosvoj tip mornarske stare ljubice, trd sicer, toda obenem toliko topel, da je ogrel naturalistično njeno lice. Poleg Ane je prav ona dala igri nekaj toplote, seveda primerno manj kot Ana Kraljeve. Prilegali so se v okvir mornarske igre še Malec kot krčmar in Verdonik kot njegov natakar ter v epizodnih vlogah Blaž, Hra-stovič, Turk ini Ledinek. Igra je učinkovala, ogreti pa toliko ni mogla zaradi svoje naturalistične surovosti. Surovost je morda trda beseda, toda mislim jo v dostojnem pomenu. Saj v vsej trdosti in nasilnosti ljudi vendarle sije v vsej igri tudi prisrčna dobrota in čista borba za ljubezen čolnarjeve hčere Ano. Komorni koncert češke glasbe. V okviru svojega IV. radio-koncerta bo drevi ob 21.15 predvajal prof. Jan Šlais komorne umetnine treh velikih Čeških glasbenikov. Program obse»a Dvora-kovo Sonatino v g-duru, Sukovo »Ljubavno pesem« (za violino in klavir) in Janačkovo Sonato. Na ta radio-koncert za katereea kvaliteto v polni meri jamči ime profesorja violine na Glasbeni akademiji Jana šlnisa, opozarjamo vse ljubitelje komorne glasbe, posebej še prijatelje prekrasne češke muzike Ob 51-letnici A dol f a Hitlerja y, "^''nen1 članku uradnega glasila nemških SS-oddelkov »Der Schwarze Korps< od 18. aprila, ki je posvečen 51. rojstnemu dnevu kanclerja in vodje Adolfa Hitlerja, beremo med drugim tole: »Naša srca ga bodo še bolj vroče obkrožala in naše misli, ki mu skušajo slediti, se bodo še bolj klanjale pred njegovo veličino, za katero že dolgo ni nobenih meril več. Kar je bilo pred enim letom o njem rečenega in zapisanega, se nam zdi danes že davno zastarelo, motno in pusto. Zmerom razločneje moramo spoznali, da bo šele daljni bodoči čas, morda skozi usta od Boga nadarjenega pesnika, našel besede, ki bodo opredelile njegovo stališče v nemški zgodovini in razjasnile moč njegove osebnosti ter fenomen njegovega ustvarjanja. Mi, ki imamo srečo, da smemo biti njegovi sodobniki in njegovi vojaki, nimamo zanj drugega kakor obe besedi: Moj vodja! Toda ti besedi sta izgovorjeni z vero vseh molitev, ki so bile kdaj iznioljene, z vsemi čustvi zahvale in ljubezni, ki sino jih sposobni- Nikdar ni bila vera v Previdnost budnejsa kakor v Nemčiji Adolfa Hitlerja. Kako visoko stojimo nad ostalim svetom, polnim nevere in črvive malenkostnosti, pa naj se še tako zavije v fraze, ki so versko pobarvane! Če bi imel ta svet v sebi samo eno iskrico resnične vernosti, če bi zmogel vsaj črkovati ema-nacijo božje volje, bi ne bil nikdar tako drzen, da bi se postavil po robu ustvarjanju Adolfa Hitlerja.« Za 51. rojstni dan je predsednik italijanske vlade Benito Mussolini poslal kanclerju Hitlerju naslednjo brzojavko: »Ko praznuje nemški narod vaš rojstni dan, vam v imenu fašistične vlade in italijanskega naroda izrekam prisrčne čestitke s trdno nado, da bo nemški narod zmagovito prestal veliko preizkušnjo, pred katero je postavljen.« Slavljenec je šefu italijanske vlade odgovoril takole: ŠP( Punčec — teniški prvak Italije za 1.1940 Mednarodno teniško prvenstvo naflje za leto 1940. je prineslo našemu državnemu teniškemu prvaku Punčecu še eno lepo zmago. Postal je teniški prvak Italije za leto 1940., in to v prav ostri konkurenci. Pri tem turnirju so sodelovali poleg najboljših italijanskih teniških igralcev tudi znameniti tuji teniški mojstri, zlasti iz Nemčije, Madžarske in Romunije. Punčec je v finalni tekmi premagal Romuna Tanacesca po hudi in dolgotrajni borbi s 4:6, 3:6, 6:2, 6:4 in 6:3. Prav tako lepo zmago je slavila naša dvojica Punčec in Pallada, ki sta v finalni igri v dvoje premagala italijansko dvojico de Štefani in Tar-roni v treh setih s 6:4, 6:4, 6:4. Tej igri je prisostvoval tudi naš poslanik v Rimu Hristič z osebjem poslaništva, ki je naši zmagovalni dvojici čestital na uspehu. Tudi italijansko občinstvo je gladko zmago naših dveh igralcev lepo pozdravilo. Iz atletskega športa SK Planina v Ljubljani priredi v soboto popoldne na igrišču Stadiona prvo atletsko prireditev v Ljubljani. Miting se začne popoldne ob 15. Spored obsega naslednje discipline: teki na 100 metrov, 1500 metrov in 1000 metrov za ju-niorje, met krogle in met kopja ter skok v višino in daljavo. Tekmovanje obeta biti prav zanimivo, ker nastopi poleg rutiniranih tekmovalcev prireditelja in SK Ilirije še cela vrsta novih, mladih atletov, ki so prav dobri sprinterji, metalci kopija in skakalci v višino. Med številnimi prijavljenimi atleti sta tudi najboljša metalca kopja oziroma krogle, član Planine Darko Mavsar in Ivan Hiade (železničar), »Srčno se vam zahvaljujem, duee, za čestitke, ki ste mi jih poslali v imenu fašistične vlade in italijanskega naroda. Vračam vam pozdrav v neomajni veri, da bosta naša dva, v skupnosti svetovnih nazorov in ciljev zvezana naroda uspešno prestala boj za svoje življenjske pravice.« Odlikovanja francoskih duhovnikov-vojakov Znano je, da v francoski armadi 9lužijo katoliški duhovniki kot borci. Že v svetovni vojni so se francoski duhovniki na fronti zelo odlikovali in tudi v sedanji vojni jih je že mnogo prejelo odlikovanja. Tako so bili po poročilih pariških listov pred kratkim odlikovani za hrabrost abbe Pierre Ilarambillet iz Tardesa, abbč Henri Leclerc iz Coutancesa in kanonik Breteau, nadzornik verskega šolskega pouka v škofiji Sarthe. Poleg njih je poročnik abbč Viossat iz Gidyja prejel za junaško zadržanje na fronti križ častne legije. »Osservatore Romano« izhaja v 200.000 izvodih Kakor poroča rimski dopisnik londonske katoliške tedenske revije »Catholic Herald«, izhaja vatikansko glasilo »Osservatore Romano« zdaj že v visoki nakladi 200.000 izvodov. Za italijanske razmere pomeni to ogromno naklado, če pomislimo, da izhaja najbolj razširjeni italijanski list milanski »Corriere della Sera« v 500.000 izvodih, naklada rimskega »Giornale d'Italia«, ki je napol uradno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva, pa se giblje med 200 in 300.000. Še pred nekaj leti je »Osservatore Romano« izhajal komaj v 28.000 izvodih. Pravijo, da ima nemajhno zaslugo za tolikšen razmah lista profesor na državni univerzi v Rimu Guido Gonella, ki je pisec izvrstnih člankov, podpisanih z G. G. »Osservatore Romano« izhaja v dveh izdajah. Prva izide okrog 4 popoldne, druga pa okrog 7 zvečer. Le drugo izdajo nalepijo na kioske in jo dajo v prodajo po raznašalcih. dalje tekači Račič (Ilirija), Gaberšek (Primorje) in skakalci Lebinger, Urbančič in drugi. Z ozirom na dobro pripravljenost nekaterih atletov, zlasti metalcev, ni izključeno še kakšno posebno presenečenje. Mavsar je namreč po letošnjih poročilih postavil v treningu že presenetljive rezultate, ki daleč prekašajo rekord. * Mariborski Železničar bo pričel atletsko sezono v Mariboru s propagandnim atletskim mitingom dne 5. maja 1940 ob 10 dopoldne na svojem stadionu ob Tržaški cesti. Vrstni red in točke tekmovanja za seniorje in mladino: 100 m predtek, skok v višino, 100 m finale, skok v daljavo, 400 m predtek, met diska, met kladiva, tek 1500 m, met kopja, 3000 m, met krogle, met kopja, 400 m finale, štafeta 4X100 m. Vrstni red in točke tekmovanja za juniorje B in C: 100 m predtek, skok v višino, 100 m finale, tek 1000 m, met diska. Prijave je poslati na naslov: SK Železničar, Maribor, Tržaška cesta, najpozneje do 4. maja 1040 do 12. Prijavnine in nagrad zn to tekmovanje ni Miting bo na tekališču, ki je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja in je posuto z ugaski. Pravico starta imajo vsi verificirani in ne-verificirani atleti klubov, ki so člani Slovenske atletske zveze, oziroma VASKJ. Prijave, ki bi prispele po 4. maju 1940, se bo upoštevalo. e ŽSK Hermes vabi v članstvo svoje atletske sekcije vse mlajše moške in mladino, ki ima veselje gojiti atletski šport. Članom je na razpolago prvovrstno tekal išče, športna oprema in dolgoletni izkušni trener. Prijave sprejema vsak dan načelnik sekcije 1'erovic na stadionu od 18—19. KULTURNI OBZORNIK Proslava 50 letnice Jožeta Lovrenčiča V petek zvečer je Rokodelski oder v Ljubljani priredil lopo akademijo v proslavo pesnika in pripovednika dr. Jože lovrenčiča. ki se tudi že 15 let posveča kulturnemu delu v njegovem okvirju. Proslava je privabila veliko prijateljev in čestilcev pesnikovih. Poleg načelnika prosvetnega odseka dr. Z. Sušnika in občinskega svetnika Pavlina, smo videli pisatelju E. S. Finžgar ja, Narte Velikonja, kritika Er. Koblarja, urednike, dr. Pogačnika, dalje stare veterane Rokodelskega odra kakor so Danilo, Polde Kovač, tovarnar Kopač, veliko primorskih rojakov, ki sta jih predstavljala dr. Bitež-nik in prof. Ivančič ter pa tudi veliko prijateljev slovenske književnosti in Rokodelskega odra posebej. Proslavo je začel s kratkim nagovorom, s katerim se je jubilantu zahvalil za sodelovanje pri Rokodelskem odru, g. kanonik A. Stroj. Za njim je g. Čckuta recitiral ob spremljavi klavirja (A. Mav) Lovrenčičevo uvodno pesem iz Devete dežele: Življenje, kar je napravilo najgloblji vtis. Pevski zbor Rokodelskega odra jc pod vodstvom skladatelja A. Mava zapel v njegovi kompoziciji I.ovrenčičeve pesmi Jelvica in ptica ter Goriške (rte ter Pre-lovčevo kompozicijo jubilantove dijaške pesmi — sedaj že davno ponarodele: jaz bi rad rtide-čih rož. Moški zbor, pri katerem smo pogrešali samo liolj zlitih glasov, je pod krepko skladateljevo roko lepo izrazil vse finese skladbe ter je bil tudi v višinah zaradi dobrih tenorjev dober. Slavnostni govor je imel prof. Jakob Šolar, ki je najprej očrtal Lovrenčičev vpliv na tik pred vojno doraščajočo mladino, ki je željno pričakovala vsake njegove pesmi in jo sprejemala kot oclkritje. Tedaj je mladina gledala v Lovrenčiča odkrivatelja nove dežele in pesnika bodočnosti. Jasno je razložil tudi pesnikove nove prvine in način pesniškega izražanja, ki je nas vpeljal v novo gledanje na pesem. Rezultat te pesniške novosti je zbirka Deveta dežela. Potem pa je govornik označil razvojno vso nadaljno Lovrenčičevo literarno delovanje tako v pesništvu, kjer je posebne besede posvetil slovenskemu Eaustti, njegovemu Sholarju iz Trente, dalje narodnim pripovedkam (Gorske pravljice, Svetogorska legenda) ter tudi prozo, s katero je vodil v zgodovino domačega naroda in domačo problemutiko. V vsem tem svojem i delu se je Lovrenčič približal ljudstvu in vso I svojo literarno tvorbo naslonil na narodni nav- 1 dih. To navidezno protislovje med slogom in pomenom Devete dežele ter preprosto formo Sholarja ali Pravljic in legend, je tudi premostil z opozorilom na pravljične motive že v prvi zbirki, ki so pozneje terjale tudi narodne preprostosti v izrazu, še posebej pa je predavatelj očrtal Lovrenčičevo delo z.a goriška narodno kulturna vprašanja ter tudi njegovo ure-dovanje Mentorja. V zadnjih stavkih je tudi označil vrednost vsega n jegovega dela, ki sicer ne pomeni vrh našega literarnega ustvarjanja, pač pa svoj vrh v delu za široko narodno kulturo. Igralska družina Rokodelskega odra je nato duhovito in odersko nazorno ponazorila smisel celotnega Sholarja iz Trente s tem, da so predstavili začetni prizor z Ahasverom —- časom, podali raj rojenic ob rojstvu otroka, ki je postal sholar, kar sta v studenskem pohodu, ki ga je uglasbii A. Mav, lepo podala Korošec in Volovšek. Pogodbo s hudičem je recitiral Go-stinčar, otroka s kanglico deklica, zaključni nrizor na Bogatinu pa so zopet dramutično prikazali v faustovski sceni odkupa krivde po materini sin rti. Na ta način so vsi udeleženci dobili vpogled v Lovrenčičev epos, ki naravnost nudi slovenskim glasbenikom snov za slovensko opero. Treba bi jo bilo samo predelati in skrčiti za dramatično napet libreto. Sodobno aktualni so bili molitvi iz Oče naša: Pridi k nam Tvoje kraljestvo ter Materi Milosti za mir, ki sta jo recitirali Z v. Hribar in Plavčeva. Cankarjeva je pela pesem Sinje morje, ki je Iov-renčič zložil na znano melodijo italijanske narodne pesmi Snnta Lucia. Visoki in tenki glas pevke bi zahteval sicer še šolanosti in motilo nas je v kakšnem hipu neskladje s spremljavo. Lepo pa je deklamirala Merharjeva Legendo o Mariji, ki je tudi to lovrenčičevo preprosto pesem razvajenemu čitatelju približala kot pravo pravljično umetnino, vsa v skladu z narodno epiko. Govorni zbor Naša zgodovina je napravil močan vtis zlasti zaradi izredne lepo artikulirane in globoko doživetega podajanja g. Korošca, ki je tolmačil posamezne dobe slovenske zgodovine. G. Čekuta je nato prebral lepo in napeto legendo o zlatem studencu, ki je pozlatil oltar v Dražgosah ter se uveljavil kot dober recitator knjižnih del. le nekajkrat mu je spodrselo pri naglasih (hribdvci, Jelovica itd.). Vprizoritev Devete dežele, dramatskega prizora iz istoimenske zbirke, ki naj prikaže gra jski srednjevški motiv, sina, ki si izbere za svoj cilj spoznanje vsega, vseh devet dežel in je zadnja simbol vsega spoznanje, ki je šele v smrti — uprizoritev tega je bila precej tvegana zadeva, kajti Lovrenčič nudi tukaj mulo realistične opore in ne oblikuje notranje napetosti. Zlasti tega zadnjega ni, zaradi česar je ta dramatski prizor tudi nekako obvisel v zraku simbolov in alegorije. Režija je skušala storiti vse, da bi ga približala zemlji in našim čutom, zato je čarovnikovo prikazovanje podob »devetih dežele ponazorila s skioptičnimi podobami, ki pa niso mogle abstraktne misli približati našim čutom ter stopnjevati napetosti. Tudi prilet sokola je tehnično odpovedal. Kljub veliki ljubezni režiserjevi, dobri igri viteške družine in še posebej grajskega norca, prizor ni uspel zaradi — pomanjkanja gornjih prvin, ki jih v delu ni. ter si je moraš šele vmisliti s simboli. Tako bo lovrenčičev prizor še vedno ostal knjižni, pesniški poizkus osnutka simbolne drame. Po tem večeru zgolj Lovrenčičevih pesniških del, ki so pokazale, da je v Iovrenčičit veliko pesniške moči, fantazije in lepih misli ter blesteeih opisov, mu je igralska družina poklonila lepo diplomo k jubileju, skladatelj A. Mav pa mu je izročil lepo vezane in spisane skladbe, ki jih je pevski zbor pel, in so komponi-rane za to priliko na tekste njegovih pesmi. Proslava 50-letniee Jožeta lovrenčiča je bila intimna in prisrčna ter je pokazala pregled vse žetve njegovega plodnega dela, ki ga bo pravilno oceniln šele bodočnost. Ta večer je bil prvo veliko priznanje! td. Domače prvenstvene tekme prvorazrednih klubov, tekme v hrvaško-slovenski ligi in srbski ligi se bližajo koncu. V obeh ta »hudih« ligah so v nedeljo že zadnje tekme, naše domače prvenstvo pa bo tudi v nekaj nedeljah zaključeno. Nova preureditev našega nogometa nam je za prihodnjo nogometno sezono prinesla tudi novo prvenstvo. Osnovni temelji novega prvenstva stoje na načelu popolne samostojnosti vseh treh narodnih nogometnih zvez. Letošnjo jesen bo torej imela Slovenska, Hrvaška in Srbska nogometna zveza svoje ožje prvenstvo. Finalisti tega prvenstva bodo pa po posebnem ključu igrali tekme za ožje državno prvenstvo, pri katerem bo sodelovalo osem najboljših klubov. Pri tem ožjem državnem prvenstvenem tekmovanju bo Slovenska nogometna zveza — vsaj za enkrat — zastopana le po enem svojem najboljšem klubu. Ker bo naše prijatelje nogometnega športa zanimalo, kakšno bo slovensko nogometno prvenstvo, ki se bo začelo jeseni, bomo na kratko podali izvleček pravil za prvenstveno tekmovanje Slovenske nogometne zveze. Pravila za to prvenstveno tekmovanje je tudi že odobril upravni odbor SNZ. Prvenstvo v slovenskem nogometu bo organizirano v posebni Slovenski ligi. Slovenska liga bo štela osem najboljših slovenskih klubov. V tej ligi bodo igrali: 1. Ljubljana in 2. vsi finalisti iz vseh treh skupin prvorazrednih klubov. Po današnjem položaju v prvenstvenih tabelah ljubljanske, mariborske in celjske skupine bi torej igrali: Kranj, Bratstvo in Mars (Ljubljana), Železničar in Maribor (Maribor) ter Amater in Olimp (Celje). Prvak mariborske skupine CSK iz Čakovca ne pride v poštev, ker bo v prihodnje igral pod okriljem Hrvaške nogometne zveze. Prvak v Slo- Slovenska nogometna liga venski ligi bo prejel vsako leto lep prehoden pokal s primernim besedilom. Zadnje placiramo moštvo v Slovenski ligi pade v svojo skupino prvega razreda. Prvak prvega razreda pride avtomatično v Slovensko ligo, dočim igra predzadnji klub SL kvalifikacijsko tekmo z drugoplaciranim klubom prvega razreda. Poleg slovenskega ligaškega prvenstva bodo klubi, člani Slovenske nogometne zveze, tekmovali še posebej po razredih in skupinah v ljubljanskem okrožju in mariborski ter celjski podzvezi. Razdelitev klubov ostane v glavnem ista kot je bila do sedaj. Klubi se dele v prvorazredne m drugorazredne klube. V ljubljanskem okrožju bodo igrali v prvem razredu oni klubi, ki ne bodo igrali za Slovensko ligo, pa so sedaj že v prvem razredu, in pa še dva kluba iz drugega razreda. Vsi ostali klubi ljubljanskega okrožja bodo tekmovali v drugem razredu v naslednjih skupinah: ljubljanska, gorenjska, notranjska, dolenjska in trboveljska. Za vstop v prvi razred igrajo imenovani drugorazredni klubi kvalifikacijske tekme po dvojnem pokalnem sistemu. V mariborski skupini bodo klubi, ki ne bodo igrali v Slovenski ligi, tekmovali kot prvorazredni klubi za naslov podzveznega prvaka mariborske podzveze. Tudi ta podzveza je razdeljena v dve skupini: vzhodno in zahodno. Klubi celjske podzveze, ki ne bodo igrali v Slovenski ligi, bodo tekmovali v dveh razredih. Prvi razred bodo sestavljali oni klubi izven SL, ki že zdaj igrajo v prvem razredu, dalje prvak posavske skupine in prvak dosedanje prve skupine II. razreda. Ostali klubi bodo igrali v II. razredu celjske podzveze. Prvaka prvega razreda mariborske in celjske podzveze bosta igrala tudi kvalifikacijske tekme za vstop v Slovensko ligo. M 1