PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	n^ ..
Abb. postale I gruppo	“ Li6H£l 7 U UT
Leto XXVI. St. 120 (7614)
TRST, četrtek, 28. maja 1970
fr
iih
t»o
0»
DP-
d3
az-
ife-
»J
šf
iii*
d<v
niio
ja-
pri-
, * SP^ ikr* tspf' ji*
rf
sad*'
i P0" sitf'
; na
e i
ači|lU
njo*
Iii 5
kaj" , im6
>
do*'1
ne-
la Z
0
art
gvai^
P® ^
ra^
•Ji
taojL
>S
ioS*2
1	in »f
•v, tOyl
• 'A

iavo u
IU
sWT-
lolž»n
VOLILNA KAMPANJA ZA DEŽELNE^ IN UPRAVNE^ VOLITVE VPOLNEM RAZMAHU
Za Rumorja in Forlanija je atlantska zveza edino sredstvo za ohranitev neodvisnosti
Tiskovna konferenca namestnika glavnega tajnika KPI Berlinguerja
RIM, 27. — Volilna kampanja za deželne, pokrajinske In obžin-*ke volitve, ki bodo 7. junija, je v polnem razmahu. Najbolj značilno pa je dejstvo, da se Krščanska demokracija in PSU na nož Poteguje za pridobitev desničarskih glasov. Zato je tudi njuna osrednja tarča Komunistična partija, ki ji očitajo vsemogoče pre-Vratniške namere, hkrati pa se skoraj niti ne ozrejo na desničarske •Iranke zlasti pa na fašiste, ki v teh vročih volilnih dneh povzročajo Incidente, napadajo in uničujejo sedeže antifašističnih organizacij. Pri tem seveda, čeprav bolj a'i manj odkrito, napadata tudi sociali-•I*. pri čemer se zlasti odlikujejo socialdemokrati.
Danes je na volilnih zborovanjih Rovorila vrsta najvidnejših demo-hristjanskih voditeljev. Predsednik vlade Rumor je na zborovanju v R'mu »obsodil poskuse vnašanja •mede v velik dialog, ki se v teh ?neh razvija v Italiji pred 7. juni-l*m». Poudaril je, da bi morala biti Rdilna kampanja priložnost za o-tilkano izmenjavo stališč in mnenj,
H Ste za uresničitev izredno važ-n* deželne reforme za demokratič-no ureditev razvoja celotne državne •kupnosti.
Rumor je poudaril, da je treba preprečiti «vsako strumentalizacijo “Kel, za katere je republiška u-
Jubilejna številka P. d. bo izšla 21. junija 1.1. ob proslavi
25-letnice osvoboditve
Na dan 25. obletnice izida Ptve številke našega dnevnike v Trstu smo napovedali, da bo posebna — obširnejša *— jubilejna številka izšla preteklo nedeljo 24. t. m., kar Pa je bilo zaradi petdnevne vsedržavne stavke tiskarskih delavcev onemogočeno in je bila zato odložitev nujna. Naš tamen je bil tudi, pripraviti na dan izida jubilejne številke tovariško srečanje v tržaškem Kulturnem domu — podobno kot predlanskim za 25-letnico Partizanskega dnevnika; tega srečanja pa se ne bi Ptoglj udeležiti prav tisti naši Revilni (skoraj 500) naroč-n'ki in drugi čitatelji, ki bodo Zaradi izleta našega dnevnika v Rim in Neapelj) prihodnjo nedeljo odsotni, kar pomeni, da bi bila odložitev na nedeljo 31. t. m. neprimerna, ■ kakor bi bila zaradi volitev neprimerna tudi nedelja 7. lunija.
Zato smo sklenili, da bo Jubilejna številka P. d. izšla v okviru glavne tržaške pro-dave 25-letnice osvoboditve, 'P sicer
V NEDELJO, 21. JUNIJA 1970
!f0 bo v Kulturnem domu v ■rstu tudi tovariško srečanje '•Ptejem), na katerega so že sedaj vabljeni vsi čitatelji Paiega dnevnika, še posebno dobrodošli pa bodo naši dol-9°letni naročniki. (Podobno •ječanje se predvideva tudi v . 0r*ci, za kar pa bosta datum 'n kraj pozneje določena.)
UREDNIŠTVO
itrt"ŽA
■fA
>k
;v \ ne,
zg</ tfOtrf ‘j
■*V
*■£<
fi/f
line
vetfl
»M
j(jVa že določila jasne pristojno-tuj da je treba zagotoviti poli-in"0 stabilnost na osnovi odkritih Ljdslednih izbir strank, ki sestav-t vladno večino.
Jgffcednik vlade je nato zavrnil L »hinavski poziv» za spremem-ta*»Ujinske zunanje politike. Pola*?11 da atlantska zveza ustreli,. *«istim Italije. Nato je polemi-hj? ,s Komunistično stranko, da hj f~ izsiliti takšno politiko, ki naj hčji rt'Promitirala celotno demokrate ravnovesje. Predsednik vlade sjj^dzoril, »da bo vsak poskus na-Odp naletel na ustrezen in odločen C-or- Zato so brez vsake vred-htokl i^ivi. da je treba braniti de-Hli j^abčne svoboščine, nad kateri-ltotii(edi italijanska vlada s svojo zato l*? vlogo in ne dovoljuje, da bi 0rk°li zamenjal, ker odgovarja y Parlamentom*.
t*jr..15'aserti je govoril vsedržavni * KD Forlani, ki je med dru-bo . dajal, da uresničitev dežel ne mJRttčila države, kot to trdi des-V’ marveč bo deželna ureditev C5a in utrdila vlogo države.
otralizaoija oblasti, kot jo predlo a Ustava, je poudaril Fanfani, °g°čila preureditev osrednje kidude oblasti in ji dala vlogo o-il®8a koordinacijskega vodstva. J »ustavni obrazložitvi* vloge 'la uprav je Forlani poudaril, Jtjji *dor danes govori o vladni - koj po volitvah 7. junija in (ktmiZe med volilno kampanjo zato* e Polemiko, da bi ustvaril po-tea,, to krizo, ne razume po-'tiL le velike reforme in lahko hlitj. Posredno podpira napadalno K\l° komunistične partije*.
drugih demoknstjanskih rm-!!)šh»L;, ki so govorili v raznih ita-
I ^ mestih, je v Novari govo-, V/“0'ster za ustanovitev dežel O#,	Gatto, ki je med drugim
A \ ' 'Želimo, da bodo dežele za-stalw«lP* ” Srf sv°i'm delom v mirnem 'e*» J	v polnerr vsestranskem
^^ju med njuni in državno
upravo in zlasti v polnem spoštovanju demokratične dialektike v deželnih upravah samih*. Nato je pozval komunistično stranko, naj spoštuje vlogo, ki jo imata večina im manjšina in naj dokaže, da zna vršiti vlogo manjšine. Hkrati pa je minister Gatto obtožil komunistično partijo, da hoče preko deželnih u-prav s silo priti na oblast.
Minister je ugotovil, da sedanji položaj v Italiji ni posebno lahek. Priznati je treba, da je v teku določena kriza, ki je zajela tudi nekatere osnovne demokratične ustanove, katere je treba preurediti.
Krščanska demokracija je imela sinoči tako imenovano volilno prireditev po televiziji, med katero so nekateri njeni voditelji odgovarjali po telefonu na vprašanja, ki so jim jih postavljali volilci iz raznih krajev države. Tajnik KD je odgovoril na prvi telefonski poziv o zunanji politiki v zvezi z atlantsko zvezo in dejal, da je ta omogočila Italiji, da je ohranila svojo nacionalno neodvisnost in mir. Forlani je odgovoril tudi na vprašanje, kaj bo storila Krščanska demokracija po 7. juniju. Dejal je, da bo storila to, kar bodo hoteli volivci. Pri tem je dodal, da je najbolj važno, da se utrdi politični položaj in sodelovanje med demokratičnimi silami. V odgovoru ni pozabil poudariti, da namerava komunistična partija razbiti demokratično ravnovesje v državi in si odpreti pot do oblasti.
Predsednik poslanske skupine KD Andreotti pa je odgovarjal na »zaskrbljenost zaradi stavk in pouličnih izgredov*, da je treba popolnoma uveljaviti ustavo. V tej zvezi je omenil deželno ureditev, zakon o referendumu in poudaril, da je treba kmalu uresničiti ustavna določila o ureditvi položaja sindikalnih organizacij in o pravici do stavke. Zatem je Andreotti izjavil, da je treba načeti vprašanje o integralni demokraciji, «ker si želimo takšno Italijo, v kateri ne bo ne tepenih in ne pretepačev*.
Na tej »televizijski prireditvi* KD je bil tudi predsednik deželne uprave Furlanije - Julijske krajine Berzanti, ki je na neko vprašanje pojasnil, da je bilo doslej 77 odst. deželnih dohodkov v naši deželi u-porabljenih v proizvajalne naložbe, medtem ko so znašali stroški za birokratski aparat nekaj nad 13 odst. Namestnik vsedržavnega tajnika K Pl Enrico Berlinguer je imel danes po televiziji tiskovno konferenco v okviru oddaje «politična tribuna*. V uvodu je Berlinguer dejal, da si komunisti želijo, naj bi se volilna kampanja razvijala *y demokratičnem in omikanem ozračju in ne v alarmizmu in provokacijah.* Komunisti zavračajo stališče demokristjanskih članov vlade, ki skušajo zvrniti krizo v državi na delavce, sindikate in na levičarske stranke. Poudaril je, da ?i prebivalstvo želi spremembe in da hoče z bojem pokazati pot po kateri je treba nadaljevati.
Za sedanjo napetost v državi, je poudaril Berlinguer, niso krivi sindikati, marveč državni vodilni razred in voditelji vladnih strank. Potem ko je poudaril, da je leva sredina premagana, je ugotovil, da poskus vsiljevanja leve sredine v krajevnih ustanovah samo zaostruje položaj.
Glede zunanje politike je Berlinguer dejal, da je KP »za italijansko pot v socializem*, zlasti pa za svoboden in demokratični razvoj države brez vsakršnega vmešavanja od zunaj. KPI, je poudaril Berlinguer, gleda tudi naprej, ko bodo postali komunisti del vodilne sile države. Zato nasprotuje u* deležbi Italije v vojaških blokih. Potem ko Je poudaril, da so italijanski komunisti kritično ocenili in zavzeli neodvisno stališče o dogodkih na Češkoslovaškem in drugih vprašanjih na svetu, Je poudaril, da je Italijanska komunistična partija povezana z vsem komunističnim gibanjem z mednarodno solidarnostjo, da pa hkraiti svobodno ocenjuje, kaj se dogaja v socialističnih deželah in nadaljuje po svoji poti. «Zato Je treba Italijansko komunistično partijo soditi po tem, kar Je v Italiji,* Je zaključil Berlinguer.
Minister za zunanjo trgovino Žagar! pa Je v Padovi dejal, da italijanska socialistična stranka žanje vedno večje priznanje v mednarodnem sooiaHsbičnem svetu. Poudaril je zlasti stališče PSI do dogodkov na Bližnjem vzhodu in Indoktni, stališče, ki se ujema s stališči vseh velikih evropskih socialističnih strank, od Brandtove •do IVilsomove.
Glavni tajnik PSU Peni pa je v Livornu posvetil svoj govor pred-
vsem atlantski zvezi «kot neobhod- nega tajnika KPI Enrico Berlin-
no potrebnemu instrumentu za o-hranitev demokracije v Evropi*. Izrazil je zaskrbljenost za nekate-re izolaoionistične težnje v ZDA in pohvalil Amerikance, ki so si prevzeli obrambo splošnega ravnovesja na mnogih krajih sveta. Potem ko Je kritiziral, da so trikrat zaporedoma italijanski zunanji ministri obiskali Kairo, nikoli pa še Tel Aviva, ki je glavno mesto «edine socialistične demokratične države na Sredozemlju*, je seveda napadel komunistično stranko, ter jo obtožil, da prireja izzivalne demonstracije proti NATO.
Berlinguer o Slovencih
RIM, 27. — Med tiskovno konferenco, ki sta jo oddajala televizija in radio, se je namestnik general-
guer dotaknil tudi nerešenih vprašanj slovenske manjšine pri nas. V odgovoru na vprašanje časnikarja Corvaija (Flccolo) o «statusu* tržaške federacije KPI, je namreč dejal, da je avtonomna: «Obstaja, kot vi dobro veste, v Furlanij:i-Ju-lijski -krajini in v Trstu, slovenska narodnostna manjšina, katere del podpira ali izraža simpatijo KPI. Naravno je, da smo priznali posebno vlogo naši tržaški federaciji Naš -namen je zagotovita, da se bodo te pravice, ki jih med drugim, določajo tudi mednarodni sporazumi, popolnoma spoštovale.* Berlinguer je povedal, da so podobno avtonomijo priznali tudi drugim federacijam, na katerih o-zemlju živijo manjšine, v Val d’Aosti in Bocnu.
Berlinguer je na vprašanje preciziral, da je avtonomija «na praktični ravni* bolj formalnega značaja, da je pa ((izredne važnosti
na polMčni ravni* prav zaradi prisotnosti narodnostne manjšine.
S temi ugotovitvami in oporekanjem časnikarja, da se Berlinguer (oned svojim obiskom v Beogradu čuti bolj Italijana kot v Rimu*, kjer ((odstopa za eno stopnico* se je včerajšnja televizijska politična tribuna zaključila. O ostalih stališčih namestnika tajnika KPI poročamo na drugem mestu.
ISTOČASNO Z NOVIM SAJGONSKIM VDOROM NA KAMBOŠKO OZEMLJE
Vladi v Sajgonu in Plinom Penku sta obnovili diplomatske odnose
Jutri vsedržavna stavka trgovskih uslužbencev
RIM, 27. — CGIL, CISL In UIL so danes potrdile, da bo v petek, 29. maja 24-uma vsedržavna stavka trgovskih uslužbencev. Stavka je bila potrjena, ker so sindikalne organizacije negativno ocenile zadnji sestanek z delodajalci za obnovitev delovne pogodbe.
Takšno je videti središče kamboškega mesta Tonle Bet, blizu meje z Vietnamom, ki ga je ameriško letalstvo deset dni obstreljevalo. Po Snoulu in Kampong Chamu je to tretje mesto, ki so ga Američani po intervenciji v Kambodži popolnoma porušili.
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiViiiuiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČENO V RIMU ZASEDANJE ATLANTSKEGA ZAVEZNIŠTVA
Izredna previdnost zunanjih ministrov NATO glede «odprtja» do vzhodnoevropskih držav
Poverjena ministru Nloru naloga, da upestavi stike z vzhodnimi in neuvrščenimi vladami • Množična demonstracija proti NATO v središču Rima
RIM, 27. — Z dolgo sejo za zaprtimi vrati se je zaključilo danes v Rimu zasedanje ministrskega sveta NATO, ki so se ga udeležili zunanji ministri 15 držav članic te organizacije. Odsoten je bil samo zunanji mnister Zvezne republike Nemčije Walter Scheel, ki je moral danes v Bonn na sejo svoje vlade. Večji del današnje seje je bil posvečen pripravi zaključnega sporočila, ki so ga objavili šele v večernih urah. Poročilo je dokaj megleno: ministri držav NATO izražajo svojo pripravljenost na stike z vzhodnoevropskimi državami, istočasno pa so mnenja, da ni še prišel čas za sklicanje vseevropske konference o varnosti. Ministri ugodno ocenjujejo novo zunanjo politiko bonske vlade ter ameriško - sovjetske razgovore za omejitev strateškega oboroževanja, so pa zaskrbljeni zaradi položaja na Sredozemlju. Italijanskemu zunanjemu ministru Moru je bila poverjena naloga, da po diplomatskih kanalih posreduje zaključno poročilo zasedanja NATO vsem zainteresiranim stranem, vštevši nevtralnim in neuvrščenim vladam ter da beleži reakcije drugih vlad na pobude, ki jih sporočilo vsebuje.
Zaključno poročilo se začenja s trditvijo, da ostaja atlantsko zavezništvo »neobhodno potrebno za varnost njegovih članov ter jim dovoljuje skupno iskanje načinov,
trdnih mednarodnih odnosov, v sklopu katerih bi lahko našli rešitev problemi, ki še vedno ločujejo Evropo*.
Zunanji ministri izražajo v poročilu svojo pripravljenost na pogajanja o konkretnih problemih, katerih rešitev bo lahko utrdila varnost v Evropi. Uspeh, ki ga bodo imela prizadevanja za iskanje dejanskega zmanjšanja napetosti — pravi dokument — bo pričal o pripravljenosti zainteresiranih strani na resna pogajanja o bistvenih problemih, ki zadevajo varnost.
Poročilo trdi dalje, da mora mir sloneti na vsestranskem spoštovanju suverene enakopravnosti, politične neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti vsake evropske države ne glede na njen politični ali družbeni režim, na pravici vsakega naroda, da sam gradi lastno bodočnost brez vsakršne zunanje grožnje ali pritiska.
Glede položaja na Sredozemlju se zaključno poročilo sklicuje na prejšnje izjave ministrov NATO ter pravi, da so ministri ponovno izrazili svojo zaskrbljenost ter poudarili važnost občasnih in poglobljen'h posvetovanj med zavezniki o tem vprašanju.
Glavni del dokumenta, ki so ga danes odobrili, je posvečen odnosom z državami vzhodnega bloka. »Na zasedanju v Washingtonu apri-
kako napredovati k vzpostavitvi bolj la 1969 — pravi poročilo — so mi-
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiimiiiiiiMiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiimiiiiiimimiHiiiiiiimiiminiii
SEJA LIBANONSKE VLADE PO SPLOŠNI STAVKI
Nove omejitve za gverilce
Prepovedano obstreljevanje Izraela z raketnimi izstrelki in nošenje orožja izven taborišč
TEL AVIV, 27. — Izraelski vojni minister, general Moše Dajan je izjavil, da je politika povračilnih ukrepov Izraela pokazala svoje u-spehe in dosegla omejitev dejavnosti palestinskih gverilcev. Zato pa bo izraelska vojska nadaljevala po tej poti. Potrdil je tudi, da izraelske izvidnice pregledujejo in »čistijo* nekatera libanonska obmejna področja, kjer je posebno živahna dejavnost pripadnikov palestinskih odporniških organizacij.
Medtem pa se je v Bejrutu sestala vlada. V izjavi, ki je bala natisnjena v vseh libanonskih časopisih, prepoveduje vlada palestinskim beguncem izstreljevanje raketnih izstrelkov na izraelsko ozemlje, postavljanje min v bližini izraelske meje, kakor tudi nošenje orožja izven vežbalnih taborišč.
Poleg tega je libanonska vlada sklenila sama nadzorovati dejavnost palestinskih beguncev. Prej je to nadzorstvo bila pristojnost poveljstva palestinskih vojnih organizacij.
Vsekakor so palestinske odporniške organizacije takoj odgovorile, da se jih te prepovedi ne tičejo. Palestinska OF je, na primer, izjavila, da delujejo njeni odredi vedno v notranjosti Izraela in ne na libanonskem ozemlju, predstavnik »Al Fataha* pa je izjavil, da bodo njihovi oddelki ostali v Južnem Libanonu in da se ne bodo podredili nobenemu nadzorstvu. «Naša prisotnost*, je dejal, »koristi delu in ciljem velikih arabskih množic: njim smo odgovorni.*
Na seji libanonske vlade so razpravljali tudi o možnosti, da bi izraelsko - libanonsko mejo stražili odredi nekaterih arabskih držav. Notranji minister Jumblatt je dejal, da bo o tem vprašanju sklepala vlada na svoji prihodnji seji. »Vsekakor*, je zaključil, »menim, da bi prisotnost osem tisoč vojakov iz Tunizije, Alžirije in Kuvajta okrepilo našo obrambno sposobnost pred sovražnikom*.
V Khartumu se nadaljuje medtem konferenca treh voditeljev sosednih držav — Sudana, ZAR in Libije — Naserja, El Nimerrija in Al Gadafija. Trije državniki so sklenili srečanje podaljšati še za en dan. Vsekakor pa so se sporazumeli za skupno akcijo pri ZDA, da bi slednje ne dobavile Izraelu novih bombnikov.
Do meddriavniškega srečanja je prišlo tudi na alžirsko - maroški meji, kjer sta se srečala in imela politične razgovore, ki še trajajo, polkovnik Bumedien in kralj Hasan n.
Izraelsko letalstvo je opravilo včeraj dva napada na področje ob Sueškem prekopu, na katerem — po trditvah izraelskih vojaških in političnih krogov, — sovjetski tehniki nameščajo raketne izstrelke za protiletalsko obrambo, vrste »Sam 3».
O »sovjetski nevarnosti* je pred parlamentom govorila tudi premier Golda Meirova, v Tel Avivu, in pozvala ZDA, naj ne bodo pasivne in načnejo politično akcijo proti SZ.
nistni sklenili, da bodo iskali s So vjetsko zvezo in z drugimi državami Vzhodne Evrope konkretna vprašanja, ki bi bila najbolj primerna za plodna pogajanja za zmanjšanje napetosti in okrepitev sodelovanja v Evropi.*
»Ministri so z zadoščenjem ugotovili odprtje ali nadaljevanje raznih pogajanj in razgovorov, za katere so dale pobudo različne članice zavezništva in ki so se aktivno odvijala po decembru 1969. Vzporedno s tem — se nadaljuje poročilo — so se razvili med Vzhodom in Zahodom številni drugi stiki. Zavezivki so se na poglobljen način posvetovali in se bodo še naprej posvetovali glede vseh teh stikov in pobud.*
Poročilo omenja nato razgovore, ki jih je bonska vlada začela s SZ, s Poljsko in z Nemško demo
je obsodil portugalski imperializem, in arabskega študenta, pripadnika «A1 Fatah», je govoril predstavnik španske komunistične partije Caril-lo, ki je obtožil NATO, da je odgovorna za diktature v Grčiji, na Portugalskem in v Španiji. Demonstracija je potekla v popolnem redu, po zaključku pa se je množica mirno razšla.
V rimskih četrtih Garbatella in Testaccio pa so ves dan trajale protestne demonstracije študentskega gibanja, na katerih je policija o-stro nastopila in ustavila kakih 200 študentov. Glede* včerajšnjih študentskih demonstracij proti NATO pa se je danes zvedelo, da je bilo v spopadih s policijo 34 oseb ranjenih. Eden od ranjencev, mladi Goffredo D’Antoni, leži hudo ranjen v bolnišnici »San Giovanni* s pridržano prognozo. Policija in ka-
NEW YORK, 27. — Generalni tajnik OZN U Tarrt bo uradno o-biskal Sovjetsko zvezo sredi prihodnjega meseca.
kratično republiko ter izraža upa-1 rabi n jer ji so včeraj zelo grobo nanje, da bodo privedle k rezultatom, I stopili tudi proti časnikarjem in toki bi izboljšali položaj v srednji tografom, ki so spremljali demon-Evropi, seveda pa tudi podporo za-1 stracije. Fotograf lista « L'Unita » vezništva tem pobudam. Ministri o-1 Franco Brucoli, ki so mu poleg vse-cenjujejo ugodno tudi odprtje štiri- Sa še razbili fotografski aparat, se stranskih razgovorov o Berlinu ter bo moral zaradi udarcev zdraviti izražajo upanje, da bodo težave, ki j dvajset dni v bolnišnici »San Ca-obstajajo glede te ključne točke v millo*. Združenje reporterjev in fo-odnosih med Vzhodom in Zahodom, j tografov je napovedalo prijavo so-s hitrimi ukrepi premagane.	dišču.
Isto ugodno oceno in isto upanje ponavljajo ministri tudi glede raz-govqrov med Sovjetsko zvezo in ZDA’ za omejevanje strateškega o-boroževanja, ki so se začeli v Helsinkih in se nadaljujejo na Dunaju.
Poročilo poudarja pomen teh pogajanj za varnost v Evropi in za bodočnost človeštva.
Posebno previdno je poročilo ministrov NATO, ko govori o možnosti sklicanja vseevropske konference o varnosti. Zavezniške vlade — je rečeno v bistvu v dokumentu — so pripravljene na navezavo večstranskih stikov z vsemi zainteresiranimi vladami, toda samo v primeru, da bi na razgovorih, ki so v teku na Dunaju, v Moskvi, v Varšavi in v Berlinu, zabeležili napredke. Cilj teh večstranskih stikov pa naj bi bil določiti, kdaj bo mogoče sklicati konferenco ali vrsto konferenc o evropski varnosti in sodelovanju. V ta namen ministri NATO ne zavračajo možnosti, da bi ustanovili stalen odbor, ki naj bi pripravljal te stike.
Med argumenti, ki zadevajo varnost in sodelovanje, našteva poročilo načela, ki naj urejajo odnose med državami, razvoj mednarodnih odnosov in sodelovanje na kulturnem, gospodarskem, tehničnem in znanstvenem področju. Poročilo se zaključuje z napovedjo, da bo prihodnje zasedanje atlantskega sveta decembra letos v Bruslju.
Tudi danes, kot včeraj, so se v Rimu nadaljevale demonstracije proti NATO. Najbolj množična manifestacija je bila na Trgu San Giovanni, kjer se je zbralo na tisoče oseb. Na govorniški oder, za katerim so razobesili velik letak z napisom «Enotnost proti imperializmu in fašizmu ter za izstop Italije iz NATO*, je prvi stopil grški komponist Teodorakis, ki je obtožil atlantsko zavezništvo, da je podprlo fašistični državni udar v Grčiji.
Teodorakis je dejal, da je atenski režim zatrl v Grčiji vsakršno svoboščino, nato pa je pozval italijansko ljudstvo, naj ne dovoli, da bi NATO uporabljala njegovo vojsko in vojno mornarico v škodo grškega naroda. Po nastopu predstavnika komunistične nartiie Angole, k?
SAJGON, 27. — Južnovietnamske kolaboracionistične čete so odprle danes novo fronto na kamboškem ozemlju v jugovzhodnem delu države. Istočasno so se v Sajgonu zaključili razgovori med južnoviet-namskimi voditelji in kamboškim zunanjim ministrom Sambaurom s sklepom o ponovni povezavi diplomatskih stikov med obema državama.
Pri novi sajgonski operaciji v Kambodži sodeluje kakih 10.000 vojakov: ofenziva se je začela 10 kilometrov jugovzhodno od mesta Ta-keo, kakih 40 kilometrov severoza-padno od južnovietnamskega obmejnega mesta Chau Doc. Z današnjo akcijo, o poteku katere za sedaj še ni podrobnih vesti, je število sajgonskih vojakov v Kambodži, po poročilih iz južnovietnamske prestolnice, naraslo na okrog 40 tisoč mož.
Tudi v drugih delih Kambodže in v Južnem Vietnamu je bila vojaš-_ ka dejavnost v zadnjih urah' živahna. Na plantaže blizu Mimota, zahodno od področja »ribičevega trnka*, so ameriški strateški bombniki «B 52» izstrelili na stotine ton bomb. Američani so izgubili danes še tri helikopterje v Kambodži in enega v Južnem Vietnamu. Štirje člani posadk so bili ubiti, šest pa ranjenih.
Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je šele danes potrdilo, da sta dve letali tipa »phantom* bombardirali pred dvema dnevoma o-zemlje Severnega Vietnama. Glasnik poveljstva je povedal, da je do napada prišlo, potem ko je severno-vietnamsko protiletalsko topništvo streljalo proti ameriškim izvidniš-kim letalom, kakih 96 kilometrov severozahodno od mesta Don Hoi.
Kot smo že omenili, so se danes po dveh dneh težavnih pogajanj zaključili razgovori med sajgonski-mi vladnimi predstavniki in kamboškim zunanjim ministrom Sambaurom za ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov med Sajgonom in
mogli sporazumeti: prvi je problem kamboških državljanov vietnamske narodnosti, za zaščito katerih je Sajgon zahteval nekatera jamstva, drugi kamen spotike pa bila dva otoka na meji med Vietnamom in Kambodžo, Hon Phu Du in Hon Nu-oc, za katera si obe državi lastita suverenost. Ta dva problema sta bila danes končno rešena tako, da so v zaključno sporočilo, ki je bilo sicer že včeraj pripravljeno in nato nepričakovano preklicano, vnesli dve novi točki. V prvi je rečeno, da bo Kambodža skrbela za življenje in blaginjo Vietnamcev, ki živijo na njenem ozemlju, v drugi pa, da bosta obe državi recipročno spoštovali sedanje meje.
Ob objavi zaključnega sporočila je imel minister Sambaur tiskovno konferenco, na kateri je med drugim povedal, da sta obe strani dosegli sporazum tudi glede prisotnosti južnovietnamskih čet v Kambodži. Te čete bodo ostale v Kambodži, dokler se »njihova misija ne bo izpopolnila*. Na vprašanje nekega časnikarja, če bo njegova vlada prosila ZDA, da ostanejo na kamboških tleh tudi po 30. juniju, je Sambaur odgovoril, da bo to odvisno od položaja, ki bo ob tem datumu v državi. «če bomo tedaj imeli nadzorstvo nad položajem, je dejal zunanji minister, ne bo treba prositi ZDA, da pustijo čete v Kambodži. Če pa ob omenjenem datumu bo položaj še vedno nespremenjen in ne bomo še imeli nadzorstva nad državo, bomo predložili našo zahtevo ZDA*:
Vlada v Phnom Pnehu utrjuje medtem tudi odnose s Tajsko. Namestnik ministrskega predsednika Tajske, general Prapas Charasut-hiem, je dospel danes v kamboško prestolnico, kjer bo vodil pogajanja o vojaški pomoči, ki jo Tajska nudi vladi generala Lon Nola.
Kamboški odstavljeni predsednik princ Sihanuk nadaljuje medtem o-bisk v Hanoju, kjer se je tudi danes sestal z nekaterimi severno-vietnamskimi voditelji. Na teh raz-
Phnom Penhom. Težave na razgo- govorih je bila poudarjena potreba vonh so nastale zaradi dveh pro- po utrjevanju solidarnosti med na-blemov o katerih se obe strani nista rodoma obeh držav.
*...............'""'.“''".u."'.................................
Tudi v Jugoslaviji reki Tisa in Donava grozita s poplavami
Vse prebivalstvo ogroženih krajev mobilizirano pri utrjevanju nasipov - Predsednik madžarske vlade obišče SFRJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji ob skorajšnjem obisku predsednika madžarske vlada Jene Foka ugotovil, da je za odnose med Jugoslavijo in Madžarsko odločilen intenzivni razvoj sodelovanja na vseh področjih.
Zvezni izvršni svet je pozitivno ocenil predmet resolucije o uresničenju ustavnega amandmaja štev. 15, ki ga je pripravila posebna komisija zvezne skupščine ter predlog osnovnega zakona o družbenem planiranju, ki ga je pripravila skupna komisija vseh skupščinskih svetov. Na osnutek zakona o družbenem planiranju bo zvezni izvršni svet dal nekatere predloge, da bi se podrobneje obdelale funkcije delovnih organizacij in njihovih združenj ter drugih subjektov v sistemu planiranja in točneje določile pristojnosti zveze, republik in občin pri sestavi načrta. Zvezni izvršni svet bo v kratkem predložil skupščini v odobritev zakon, ki bo urejal ustanovitev jugoslovanskih podjetij in podružnic v inozemstvu, udeležbo jugoslovanskih podjetij v tujih podjetjih v inozemstvu in način vlaganja sredstev domačih podjetij v tuja podjetja.
Na koncu seje se je svet seznanil z zaskrbljujočim stanjem nekaterih rek, posebno v Vojvodini. Zaenkrat se uspešno brani pred poplave celo področje reke Tise, kjer je
bilo včeraj v 11 občinah uvedeno izredno stanje pripravljenosti. Pri utrjevanju nasipa vzdolž reke je praktično mobilizirano vse za delo sposobno prebivalstvo v teh občinah ■in osebje zaposleno v podjetju kanala Donava - Tisa - Donava, Tisa je danes zjutraj na madžarski strani pri Segedinu dosegla maksimalno višino, t.j. 9,23 m nad normalo. Nadaljnji razvoj stanja je odvisen od vremenskih razmer v prihodnjih dneh, posebno od taljenja snega na področju zgornjega toka Donave in njenih pritokov. Na ogroženem področju reke Tise so morali izseliti prebivalce iz nekaterih ogroženih hiš; v Novem Knježevcu so morali zaradi pojava podtalnih voda izseliti prebivalce iz 85 hiš. Sprejeti so brTi ukrepi za morebitno izselitev prebivalstva iz drugih ogrože nih področij. Občinski štab za o-brambo je prav tako že pripravil načrt za morebitno izselitev prebivalstva, živine in lastnine iz dveh mejnih vasi, ker so nasipi ob reki Moriš na madžarski strani zelo razrahljani. Ker grozi, da bodo popustili, so občinske oblasti v Novem Knježevcu na prošnjo madžarskih oblasti izrazile pripravljenost, da v primeru potrebe omogočijo izselitev ogroženega madžarskega prebivalstva in živine po jugoslovanskem ozemlju. Tisa ogroža tudi nekatere kraje na področju Kaniže in Ade, kjer uspešno utrjujejo na sipe.
Donava je danes dopoldne pri
Smederevu dosegla višino 760 cm. Voda, ki je vdrla v mnoge hiše v spodnjem delu mesta, resno ogroža železniško postajo. Za sedaj vsa podjetja v Smederevu, razen podjetja Heroj Srba, v katerega prostore je vdrla voda, normalno obratujejo.
B. B.
Heinemann sprejel sovjetske sindikaliste
BONN, 27. — Predsednik Zvezne republike Nemčije Gustav Hedne-mann je sprejel danes sovjetsko sindikalno delegacijo, ki je trenutno na obisku v Zahodni Nemčiji. Delegacijo je spremljal sovjetski poslanik v Bonnu Carapkin. Sovjetski sindikalisti, ki jih vodi podpredsednik zveznega vodstva sovjetskih sindikatov Pjotr Pimenov, so bili včeraj v Dlisseldorfu gostje predsedstva Zveze nemških sindikatov. Delegacija bo ostala v Zahodni Nemčiji približno en teden.
RIM, 27. — Danes je bil v Uradnem listu objavljen zakon od 20. maja letos štev. 300 o pravilih in zaščiti svobode in dostojanstva delavcev, sindikalni svobodi na delu in pravilih o zaposlitvi. Z objavo v Uradnem listu je zakon stopil dokončno v veljavo.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 32,1. najnižja 15,2, ob 19. uri 19,8 sto. ptnje, zračni tlak 1015 stanoviten, veter 10 km/h vzhodnik . jugovzhodnik, vlaga 66 odst., nebo 3/10 pooblačeno, morje mirno, temp. morja 16,9 stop.
Tržaški dnevnik
TELOVO
Sonce vzide ob 4.22 in zatone ob 19.42 — Dolžina dneva 15.20 — Lu-na vzide ob 0.58 in zatone ob 12.16 Jutri, PETEK, 29. maja MAJDA
TISKOVNI KONFERENCI KPI IN PRI 0 VOLITVAH
KPI nakazala pot za odstranitev nevarnosti nove komisarske uprave
Poiiv demokristjanom za javno razpravo med predstavniki obeh strank Program PRI s perspektivo levosredinske pokrajinske uprave
Včeraj sta bili kar dve tiskovni konferenci v zvezi z bližnjimi volitvami. Ob 11. uri je bila na sedežu KPI tiskovna konferenca o volilni kampanjr te stranke, ob 18.30 pa je bila tiskovna konferenca na sedežu PRI.
Na tiskovni konferenci KPI je najprej nosilec liste KPI za pokrajinske volitve Mario Colli prisal program, nakar je spregovoril še tajrvk Cuffaro, ki je dal važen predlog o debati s KD. Colli je dejal, da je treba v zvezi z volitvami ugotoviti dejanski položaj, saj je osnovno vprašanje to, da bi volivci vedeli, aV bodo res volili za nov pokrajinski svet, ali pa za komisar ja. Na pokrajini namreč že dolgo traja komisarska uprava in dva komisarja sta že odobrila kar šest pokrajinskih proračunov. Šele iz odgovora na omenjeno vprašanje izhaja voldni program. Če bi namreč ostalo pri starem in bi zopet morali imenovati komisarja, bi o-stal program čista formalnost. Rekel je, da KD in PSU, ki sta steber leve sredine, dajeta vtis, da govorita o programih, a mislita na komisarja, saj vidimo, da ni na pr. na listi KD za pokrajinske volitve
Danes, v četrtek ob 11. uri na Proseku (blizu postaje)
KOMEMORACIJA
obešenih talcev
Govorili bodo Arturo Gala bria (ANPI), Fausto Monfal-con (FIAP) in Vladimir Kenda (ANPI).
Nastop pevskega zbora Vasilij Mirk in proseške godbe.
Ob obletnici usmrtitve talcev prireja spominsko svečanost Odbor za proslave 25. obletnice osvoboditve.
zmedi v javnem življenju ter raz- I čitatelje in prijatelje Primorskega cepljenosti največjih političnih sil j dnevnika, da bomo še letos v okto-ter zmešnjavi idej. ki pretresajo j bru, na željo mnogih, priredili iz-italijansko družbo, PRI predstav-1 let s posebnim letalom v Moskvo,
nobene njihove vidne osebnosti iz prejšnjega pokrajinskega sveta. Komunisti pa imajo stvaren program in pravijo, da je treba likvidirati levo sredino, kajti le tako ne bo prišlo do komisarske uprave. Ta namreč pomen1 pravi- posmeh demokraciji, saj se z njo izloči izvoljeni svet.
Komisarska uprava ima negativne posledice tudi na sami upravni ravni, saj je zaradi nje oškodovano tudr osebje, ki že nad dve leti čaka, da se izpolnijo obljube prejšnjega pokrajinskega sveta. Zelo re sen je tudi položaj v pokrajinski umobolnici. V zvezi s tem je Colli omenil tudi razne spletke glede imenovanja novega ravnatelja. Sploh je umobolnica bolj podobna ječi kakor boln šnici. Tudi šola za gluhoneme je prava sramota in ponižanje za človeško vest.
Zatem je Colli orisal program in med drugim dejal, da je pač glavno vprašanje omenjena bolnišnica in ureditev položaja osebja. Poleg tega se bo morala dežela bolj zani mati za kmetijstvo, kajti sedanja ustanova za obnovo kmetijstva se ukvarja predvsem z lončnicami tie pa z vprašanji kmetovalcev. Bistveno vprašanje je tudi ravnanje s slovensko manjšino, ki je v tržaški pokrajini močno zastopana. Pokrajinska uprava mora biti nam reč aktivno udeležena pri zahtevah za dosego popolne enakopravnost in svobodnega razvoja slovenske narodne skupnosti na vseh področjih. V zvezi s tem mora pokrajina tudi prispevati v naporu za uredi tev in povečanje števila slovenskih šol. Nadalje bi morala pokrajina neposredno prevzeti razne vrste oskrbe za matere !n otroke, socialno varstvo in skrbstvo itd. Poleg tega bi morala tesno sodelovati z občinami in zahtevati od dežele, da bi ta prenesla nanjo razne pri-stoinosti, kot določa deželni statut.
Zatem je spregovoril Cuffaro, ki je predvsem obsodil to, da sta KD in PSU dejansko »zamrznili > krizo leve sredine. Ti stranki sta prikrili resnične razloge razkola v levi sredini in volivci ne vedo, kaj »e bo pravzaprav zgodilo po 7. ju. ni ju. To sta storili s tem, da sta preprečili razpravo o krizi leve sredine v občinskem svetu. Cuffaro je tudi dejal, da je KD napravila skupni Slovenski listi v Zgoniku u-siugo s tem, da ni predložila svoje
t	.1! .1 i.._	Un/\iiolcn;nn ID til*
lja jasen kažipot s svojimi sodobnimi metodami in modernimi idejami, prilagojenimi sedanjim razmeram družbe v razvoju ter množični civilizaciji. Vse to terja namreč nove prijeme. PRI je nakazala jasno pot za reformo italijanske družbe, pri čemer se ne loči le od KPI, marveč tudi od KD in socialistov.
PRI se že dolgo zavzema za stvarno in postopno reševanje raznih vprašanj, saj že dolgo let zagovarja zvišanje plač, gotovost zaposlitve, odstranitev brezposelnosti, razvoj kolektivnih socialnih služb, kot so šola, zdravstvo, stanovanja, urbanistično ureditev mest in vseh ozemelj sploh, reformo sodstva, prevozov itd. Poleg tega so republikanci nakazali sodobno družbeno politiko dohodkov, do česar so se sedaj dokopali tudi sindikati. Odstraniti je namreč treba nevarnost, da bi se v nedogled višale cene in s tem plače, saj bi bili spričo tega zaman vsi poviški plač ter bi pri tem trpel gospodarski sistem. Republikanci so tudi nakazali, kako naj bi deloval državni stroj in se povečala njegova storilnost.
Zatem je govoril o potrebi preureditve pokrajin, dokler pa ne bi prišlo do tega, naj bi bolje o-pravljale svoje sedanje naloge. V ta namen naj bi pripravili medobčinske načrte ter zaščitili Kras, izdelali načrte za tako imenovane »komprenzorije*, pri čemer naj bi sestavljali tržaška in goriška pokrajina eno samo enoto, nakazali rešitev deželnega urbanističnega načrta in dosegli finansiranje IRI za razne cestne infrastrukture. Kar se naše pokrajine tiče, naj bi u-redili vprašanje osebja, modernizirali šolske in športne naprave, izboljšali in modernizirali zdravstveno oskrbo in izenačili oskrbo nezakonskih otrok z oskrbo zakonskih preko ONMI. Mauro je tudi de jel da se PRI zavzema za učinkovit levosredinski pokrajinski odbor.
seveda pod pogojem, da se prijavi vsaj 90 izletnikov. Cena izletu, ki bi bil od 2. do 5. oktobra, bo 95 tisoč lir.
Kdor se želi prijaviti, naj se zglasi v upravi Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 najkasneje do 15. junija.
SINOČI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Lepa prva zaključna akademija glasbene šole
Na sporedu so bile skladbe za klavir, violino in flavto, s katero je nastopila mlada gostja iz Ljubljane
Seja Sindikata slovenske šole
Zvečer 460 izletnikov s Primorskim dnevnikom v Rim in v Neapelj
Danes zvečer odpotuje s Primorskim dnevnikom na tradicionalni letni izlet, tokrat v Rim in Neapelj. okrog 460 naročnikov in čita-teljev. Posebni vlak bo odpeljal ob 22.40, zbor izletnikov pa bo ob 22. uri na glavni tržaški postaji.
Povratek v Trst bo 2. junija ob 22.30,
Jutri, 29. maja ob 16. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa št. 9 sestanek odbora Sindikata slovenske šole. Ker so na dnevnem redu zelo važna vprašanja, vabi tajništvo vse odbornike, da se sestanka zagotovo udeleže.
Jutri ob 17.30 bo na sedežu Sindikata slovenske šole sestanek odbora za proslavo 25. obletnice obnove slovenske šole. Vabimo vse člane, da se sestanka zagotovo u-deleže, ker je to zadnji sestanek
V vrsti zaključnih nastopov ob koncu šolskega leta, je Glasbena matica priredila sinoči v mali dvorani Kulturnega doma L zaključno akademijo glasbene šole.
Spored so izvajali gojenci 3. r. srednje šole pianisti Nada Žerjal-Zaghet, Mojca šiškovič in Ravel Kodrič, flavtistka Irena Grafenauer, gojenka zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane (kot gost) ter violinist Žarko Hrvatič, absolvent visoke šole.
Nada Žerjal - Zaghet je zaigrala Bachov Preludij in fugo v d-molu ter Chopinov Nokturno op. 72 št. 1 v e-molu, Mojca šiškovičeva Bachov Preludij in fugo v G-duru in Mendelssohnov Preludij v h-molu, Ravel Kodrič pa Bachov Preludij in fugo v h-molu, Mendelssohnovo E-tudo v b-molu ter Chopinovo Etudo op. 10 št. 5 v Ges-duru. Glede na šolsko stopnjo je bilo izvajanje vseh treh na lepi ravni, ki je odražala dobro pripravljenost pa tudi različno mero naturne muzikaličnosti in njej ustrezno sproščenost in tudi že iskanje interpretacijskih prijemov.
Žarko Hrvatič je ob spremljavi pianistke prof. Neve Merlak-Corra-do izvajal Vivaldijevo sonato v D-duru, brez klavirske spremljave pa Bachov Adagio in fugo iz Sonate v
g-molu ter Paganinijev Capriccio št. 20 v D-duru .Hrvatič je obetajoč violinist, ki si z marljivostjo utira pot v neštete skrivnosti violinskega miziciranja. Izbrane skladbe pa so morda zahtevale od njega več kot trenutno zmore, saj so zahtevne celo za violinskega virtuoza .ker zahtevajo poleg brezhibne tehnike tudi tonsko plemenitost in interpretacijsko globino. Vse to pa je stvar dolgega študijskega poglabljanja, orkestralne in solistične prakse ter seveda muzikaličnosti, ki je Hrvatiču ne manjka, vse ostalo pa je spričo njegove mladosti še pred njim z najboljšimi o-beti.
Pravo prijetno presenečenje večera pa je bil nastop mlade ljubljanske flavtistke Irene Grafenauer. Spričo njenega zanesljivega nastopa, tehnično lepega in tonsko čistega izvajanja, ji nihče ne bi prisodil, da obiskuje komaj 1. raz. srednje šole. Mozartov II. koncert za flavto in klavir v D-duru je ob klavirski spremljavi prof. Gite Maliji podala s kar neverjetno prepričljivostjo in si zaslužila topel aplavz, katerega so bili v ostalem deležni tudi vsi sodelujoči na tem večeru, ki je še enkrat potrdil pomembnost glasbene vzgoje na naši glasbeni šoli.
5. julija na Opčinah V. partizanski tabor
Zveza partizanov na Opčinah bo priredila 5. julija ti. s sodelovanjem prosvetnega društva «Talbor» V. partizanski tabor.
Na tej veliki partizanski manifestaciji bo razstavljeno tudi gradivo iz NOB.
Zveza partizanov - Opčine zato vljudno vabi vse vaščane, ki imajo kakršen koli dokument, slike, časopise, letake in drugo iz časov NOB, da jih čimprej posodijo proti jamstvu prirediteljem. Gradivo sprejema Viktor Sosič, Nar rodna ul. 158, tel. 211870.
pred prireditelj**-
Z VČERAJŠNJE SEJE UPRAVNEGA SVETA LUŠKE USTANOVE
Z uvedbo delovnih izmen ponovno povišanje tarif
Dr. FranziI o bilančnem stanju Neodvisne ustanove ■ Nova dela v luki • Gen. d'Agostino premeščen v Neapelj
Včeraj se je ponovno sešel upravni svet Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Predsednik dr. Franzil je kratko prikazal ugoden razvoj blagovnega prometa v prvih štirih mesecih letošnjega leta, o čemer smo podrobneje poročali v torkovi številki. Kljub napredku v primeri z lanskim letom pa ne moremo biti zadovoljni z razvojem luškega prometa pri nas: konkurenčna pristanišča, beležijo namreč v istem razdobju znatno večji razmah dejavnosti kakor Trst. Ker se naše pristanišče opremlja in tehnično izpopolnjuje s počasnostjo, ki je značilna za vsa javna dela v Italiji, je vodstvo pristaniške ustanove sklenilo povečati operativno zmogljivost luke in hitrost dostave z uvedbo delovnih izmen. S tem bo mogoče bolje izkoriščati obstoječe tehnične naprave in luško zmogljivost in tako ponovno zasesti mesto, ki ga je
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
V	soboto, 30. maja ob 21. uri (ABONMA PREMIERSKI, RED A ter MLADINSKI V SREDO IN V ČETRTEK)
V	nedeljo, 31. maja 1970 ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI IN OKOLIŠKI)
SLAVKO GRUM
DOGODEK
VMESTUGOGI
igra v dveh dejanjih
Režija in scenografija:
MILE KORUN Kostumografija:
MIJA JARČEVA
T
MIRKO MAHNIČ Glasba:
BRANE DEMŠAR
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se danes začenja prodaja vstopnic za prihodnji koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v soboto, 30. t.m. ob 21. uri.
Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Bemhardt Klee, kot solist pa bo nastopili pianist Michele Cam-panella.
Na sporedu so skladbe: Wagner — »Leteči Holandec« — uvertura; Saint-Saens — Četrti koncert v c-molu za klavir in orkester op. 44; Bruckner — Tretja simfonija v d-molu.
POLITEAMA ROSSETT1
«Teksti in pesmi Theodorakisa in Ritsosa« je naslov recitalu, ki ga bo-do v gledališču Rossetti izvajali Ed-monda Aldini, Herbert Pagani in Sil-vano Pantesco. Prvi nastop bo v petek ob 20.30, edina ponovitev pa bo v soboto. Recital, ki sta ga pripravila Tinin in Velia Mantegazza je bil že z uspehom izveden v Milanu. Sodeluje ansambel pod vodstvom Beppa Moraschija.
Vstopnice so v prodaji v Pasaži Protti (tel. 36-372 in 38-547). Za abo. nente na sezono Stalnega gledališča velja 50 odst. popusta.
sredozemskimi pristanišči, namreč mesto izrazito »hitre luke«. Uvedba delovnih izmen pa bo zahtevala ponovno povečanje tarif, ki pa bo le tolikšno, da bodo nove tarife kljub povišku ostale izpod dejanske višine stroškov za posamezne storitve. Bilančni položaj ustanove namreč ne dopušča, da bi kako drugače rešili ta problem.
V letu 1966 je bil Javnim skladiščem podeljen prispevek v višini 2 milijardi lir za izravnavo bilanc-, tem skladišču neprimerna za giba-nega primanjkljaja podjetja pred u-1 nje traktorjev viličarjev in druge
katere tarife, tiste, ki to lahko prenesejo, ne da bi se prometni tokovi zaradi tega preusmerili iz Trsta v druge luke, istočasno z uvedbo delovnih izmen.
Upravni svet je na seji razpravljal tudi o nekaterih perečih delih, ki jih je treba opraviti v okviru pristanišča. Tako je pristal na to, da se razpiše natečaj za popolno predelavo tal v skladišču štev. 1 v stari luki, saj so danes tla v
Že sedaj obveščamo naročnike. I tržaška luka nekdaj že imela med
.........................................M."...IM......
ČEZ TEDEN DNI SE ZAKLJUČI VOLILNA KAMPANJA
V tržaški pokrajini je skupno 235.257 volilnih upravičencev
Zborovanja SSL, KPI, PSI, PSIUP in PSU
socialne borbe ter politika reform,
Po zadnji revtatji seznamov volilnih upravičencev znaša njihovo dokončno število 235.257. V tržaški občini je 214.480 volilnih upravičencev, im sicer 96.326 moških tol 118.154 žensk, v mUJski občina 9953, v devinsko-nabrežinski občini 523«, v dolinski občini 4135, v zgonlški 954 in v repemtabrski občdni 499 volilnih upravičencev.
Tudi včeraj je bilo precejšnje število volilnih zborovanj. Skupna slovenska lista je imela zborovanja v Kepnu, na Colu in na Fernetičih, kjer sta govorila deželni svetovalec Stoka in dr. Mijač. Stoka je poudaril važnost, ki da jo je v slovenski zamejski skupnosti odigrala v vsej povojni dobi tista z znakom lipove vejice. Razčlenil je tudi važnost socialnih reform današnje družbe Mlječ pa je Posebej govoril o programu SSL v repentabrski občini.
Pred ladjedelnico Sv. Marka Je govoril včeraj za KPI senator Sekanj datne liste	delavci ^ihko^^lj?dlj^to
sovanju18^ občinskem s Jfu Tzf i P-Jj«	£
s krizo vzdržala. Takšno stališče |	TrstirSami ^dogodki m
teh strank, negativno vphva tudi	^jo, da Je do-
na možnosti gospodarskega napred ka v Trstu. V volilni kampanji sploh ni govora o bolrisnici na Ka-tinari, o preureditvi univerze, o stanovanjskem vprašanju, o športnih napravah ter vlada popoln molk glede protosinhrotrona. Skratka, med raznimi, svoj čas sprejetimi obveznostmi, in njihov1 m uresmče njem je cel prepad.
V zvezi z vsem tem je Cuffaro predlagal v imenu KPI, da bi prišlo s Krščansko demokracijo do javne debate, in sicer če te m<* no, na kakem trgu. Na tej debat bi lahko razčistili položaj 'n nalili volivcem čistega vina. KPI bo poslala KD glede tega tudi pismo s formalnim predlogom za javno raz
PrNa°sedežu v Ulici delle Zudecche je imel tiskovno konferenco tajnik PRI fabio Mauro. Med drugim je rbkel, da preživlja sedaj naša država kritične čase. V tem okviru p« da je počitivno, da v sedanji
živela politika KD na tem torišču neuspeh, saj ni Izpolnila nobene obljube. Delavci Sv. Marka bodo lahko 7, Junija s svojim glasom okrepili borbo za obnovo tržaškega gospodarstva Na skupščini KPI v Nabrežini je spregovoril Claudlo Tonei hi rekel, da J« bila politika lave sredine v nabrežinsto občini v škodo delavcem In kmetom Med drugim so podvojili družinski davek in trošarino. Dejal Je, da Je treba na-brežlnski občini vrniti demokratično In levičarsko upravo, kar Je nujen pogoj za zaščito razrednih in narodnostnih Interesov v tej občini. Rekel Je tudi, da bodo lahko z dejstvi preverili, ato so zadnje Izjave PSI načelne, ali pa gre la za navadno strumentallzacijo Za PSI je stoio« ob 20. uri govoril na Trgu Garibaldi Fulvio del Tutto, podtajnik federacije PSI poudaril Ja, da so lanske Jesenske
ki jo zagovarja PSI v vladi, med seboj pogojene. Dosežki vlade v zadnjih dveh mesecih ustrezajo potreba po demokraciji, ki se Je pokazala med »vročo« Jesenjo. PSI je dosegla te uspehe tudi v borbi proti zavlačevalnim težnjam dela KD in PSU. S tem je dokazala, da Je odločilna sila za dosego napredka delavcev. Polemiziral Je s KD in dejal, da so reforme predvsem zasluga socialistov. V zvezi s KPI Je rekel, da je potegnjena med PSI in njo Idejna meja, da pa Ju ne ločijo «aipriorističnd plotovi«. Od KPI pričakujejo socialisti nadaljnji korak in prehod k poli'taki konstruktivne kritike, ne pa neomejene opozicije. Za njim Je spregovoril Salvo Telner, lot je obravnaval potrebo nove gospodarske politike za Trst.
Na svojem zborovanju Je Silvano Andrlami Iz vodstva PSIUP dejal, da imajo volitve splošen politični pomen, saj morajo dokazati, da je politika leve sredine dokončno propadla, zaradi česar ne morejo več varati delavskega razreda s trditvami, da so socialisti v vladi marsikaj dosegli. Z napredovanjem levice in PSIUP pa bodo postavili temelj za levičarsko alternativo v državi. Vlada zavrača zahteve delavcev in govori o nekakšnem fantomskem načrtovanju Edina pot za napredek delavskega razreda je v njegovi enotnosti svojem govoru Je kritiziral tudi ravnanje predstavnika levice v KD Donat-Cattina.
Za PSU so včeraj govorili Silvano Mianl, Guerrlno Gel In Ptetro Lepore. Predvsem so polemleirato a KD, to je z besedami, ki Jih je Izrekel mladinski delegat te stranke Bonaluml na Zborovanju v Miljah. On Je namreč obsodil PSU, da se vdala honeervatizmu. To dokazuje, da hoče del KD celo prekositi PSI na poti k njenemu srečanju a komunisti.
Glede Trsta je Mianl rekel, da Je orea socialdemokratov nemogoča vsaka večina na pokrajini in občini.
stanovitvijo Neodvisne pristaniške ustanove. Poslovanje Javnih skladišč se je zaključilo 20. novembra 1967, ob tistem datumu pa je podjetje imelo 1.240 milijonov lir nepokritega primanjkljaja. Neodvisna ustanova za tržaško pristanišče je morala ob svojem nastopu prevzeti to breme, poleg tega pa se je hočeš nočeš morala zadovoljiti z dotedanjim, nezadostnim letnim prispevkom s strani države. Pristojno ministrstvo se je namreč obvezalo samo toliko, da je ob ustanovitvi EPT zamenjalo vladni komisariat pri izplačevanju prispevka, ni pa prevzelo nobene obveznosti glede morebitnega povišanja prispevka. K sreči je pozneje vskočila dežela in primaknila še svoj finančni prispevek.
Na bilanco pristaniške ustanove pa so se znova zgrnili temni oblaki prvih mesecih 1969. leta, ko je minister za trgovinsko mornarico svojo okrožnico z dne 15. aprila uvedel vrsto izboljšav na področju pristaniškega dela, ki so pomenile za luško ustanovo večji izdatek za 800 milijonov lir na leto. Da bi pokrilo nove stroške in obstoječi primanjkljaj — ki je pomenil poleg drugega še letni izdatek okrog 100 milijonov lir samo za bančne obresti — je vodstvo pristaniške ustanove pripravilo osnutek posebnega zakona, podoben zakonski predlog pa je s svoje strani izročil vladi poslanec Bologna.
Pri obnovitvi kolektivne delovne pogodbe za pristaniško osebje v tekočem letu so se pojavila za pristaniško ustanovo nova težka bremena, saj so bile osebju priznane večje ugodnosti, ki veljajo za delavstvo kovinopredelovalne stroke.
Kako rešiti luško ustanovo iz zagate? Vodstvo je imelo na voljo dve možnosti: zaprositi pri deželi za ustrezen povišek letnega prispevka in povišati nekatere (ne vseh in tudi ne povsod v isti meri) pristaniške tarife. Rešitev vidi vodstvo v tem, da ae »popravijo* ne-
mehanizacije. Svetovalci so nadalje sprejeli popravek k regulacijskemu načrtu luke, na osnovi katerega bodo poglobili dovozni podvodni jarek k mostiščnemu pomolu čezalpskega naftovoda na 20 m, tako da bodo lahko ob njem pristajale tudi petrolejske ladje do 200.000 ton. Na pomolu V bodo nadalje predelali enega izmed obstoječih dvigal za premog v dvigalo za premikanje kontejnerjev do 40 ton, kar pa ne bo zahtevalo prevelikih stroškov.
Predsednik dr. Franzil je povedal, da je prav včeraj začela poslovati strokovna pripravljalnica za pristaniške delavce. Tržaška luka je prisotna na budimpeštanskem sejmu, kjer so njene zmogljivosti prikazane na vrsti panojev in kjer je poudarjena zlasti madžarska komponenta luškega blagovnega tranzita. Dr. Franzil je nadalje poročal o nedavnem obisku predstavnikov Zvezne avstrijske gospodarske zbornice v luki in o razgovorih z dunajskimi strokovnjaki, ki so naglasili zanimanje avstrijskih poslovnih krogov za možnosti večjega sodelovanja s Trstom kar zadeva tranzit blaga s čez mor jeni.
Na koncu je dr. Franzil sporočil, da je bil gen. d’Agostino, načelnik tržaške luke in podpredsednik pristaniške ustanove, pred kratkim i-menovan za pomorskega načelnika v Neaplju
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma: ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija po telefonu 73 42-65.
Prosimo abonente reda A, da zaradi združenih abonmajev dvignejo pred predstavo v soboto pri blagajni nove številke za sedeže.
Avtobusi za okoliški abonma: Avtobus št. 1: Nabrežina 15.10. Sv. Križ 15.15.
Avtobus št. 2: Sesljan 14.15, Vižovlje (križišče) 14.20, Mav-hinje 14.25, Prečnik 14.30, šem-polaj 14.35, Trnovca 14.40, Sa-lež 14.45, Mali ,Repen 14.50, Briščlki 14*55, ‘Veliki Repen 15.00, Repemtabor 15.05, Col 15.05, Prosek 15.20, Konitovel 15.20.
Šolske vesti
Osnovna šola pri Domju vabi na akademijo ob 25. obletnici obnovitve slovenske šole na Tržaškem. Akademija bo danes, 28. maja ob 17. uri v šodskiti prostorih.
Osnovna šola v Borštu vabi na Akademijo ob 25. obletnici obnovitve slovenske šole na Tržaškem. A-kademija bo v soboto, 30. maja ob 20. uri v šolskim prostorih.
Razstave
V	Nemškem kulturnem Inštitutu
razstavlja do 29. t.m. svoje litografije in jedkanice na linoleju Hans Martin Erhardt. Razstava Je odprta vsak dan od 17. do 20, ure razen v sobotah in nedeljah.
V	umetnostni galeriji Tergeste v Ulici Battisti 23 bo od 18. do 30. t.m. kolektivna razstava 22 tržaških slikarjev, kiparjev in grafikov.
V	umetnostni galeriji »Loža* v Kopru, Titov trg 4 Je od 14. maja do 10. junija razstava del Vena Pilona. Otvoritev razstave bo danes ob uri. Umik vsak dan od 9. do 13. M* od 16. do 19. ure. V nedeljo popoldne zaprto.
V	umetnostni galeriji v palači C*-stanzt v prehodu Costanzi, je vsedržavna umetnostna razstava tržaške sekcije FIDAPA.
V	umetnostni galeriji oll Tribbloa
bo od 19. maja do 3. junija razstavljala svoja olja slikarka Izma Cavut.
V	občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitš razstavlja od 22. do 3L maja Marija Chiacigh.
V	sežanskem Domu TVD Parti*** Je ob 100-letnici sežanskega tabora odprta razstava del Janeza Potočnik* in Ivana Varla.
V	Moderni galeriji v LJublJaul J*
odprta retrospektivna razstava de Riharda Jakopiča.
V	umetnostni galeriji Torbandeaa razstavlja do 12. junija svoja <w* na platnu Tiziana Fantini.
Na Združenju italijanskih učitdj*v Furlanije - Julijske krajine v UR« Pollonio 5 razstavlja od 27. maj* do 7. junija Jolanda Rosini. Otvoritev razstave danes ob 18. url.
SAn Jadran in Klub zamejskih študentov iz Ljubljane prirejata v nedeljo, 31. t.m. ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma večer o sodobnem gledališču in njegovi vlogi. Sodeluje ljubljanska Mala drama z delom
Femanda Arrabala
ARHITEKT IN ASIRSKI CESAR
Nastopata Jurij Souček in Janez Hočevar. Po predstavi prosta diskusija. Vstop izključno z vabili, ki jih dobite v Tržaški knjigami.
GLASBENA MATICA — TRST
Jubilejna sezona 1969-1970 V ponedeljek, 1. Junija 1970 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE IZ NABREŽINE
Na sporedu so skladbe za klavir, violino, harmoniko, dekliški pevski zbor in mladinski pevski zbor «Kraškl slavček« (Devin-N abrežina).
Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Starše ta učitelje obveščamo, da so
v Tržaški knjigami v Ul. Sv Fran-čiška na ogled in za naročilo slike združenega otroškega pevskega zbora, ki je učinkovito zaključil jubilejno’ prireditev osnovnih šol ob 25. obletnici obnovitve.
mola
i
^^ teniipočne
Slovensko prosvetno društvo Prosek - Kontovel
vabi vse vaščane, da se udeležijo komemoracije v počastitev spomina desetih talcev, ld so bili obešeni na prose-škl postaji. Proslava bo danes, 28. maja ob 11. url pri spomeniku. Na programu Je govor, nastop zbora Vasilij Mirk, proseške godbe in recitacije. Zbirališče bo v prosvetnem društvu na Proseku ob 10. uri. — Odbor
V nedeljo, M. maja bo v Mačkovljah tradicionalni
PRAZNIK ČEŠENJ
Nastopijo:
Moški zbor »Fran Venturini* od Dotnja
amambsi «L. Hlede* i* Steverjana Folklorna akupdna la Boršta Zbor in ansambel «Rokovnjači* la Ljubljane Vmes priložnostni govor, recitacije ter srečolov
Dedoval bo dobro zaloten kloak a domačim vinom, pršutom, čevapčiči ki drugo pijačo od 14. ure dalje.
Začetek kulturnega sporeda ob 17. uri. — Po 20. uri sledi praata akbava (ples) ob zvokih mladi nekega ansambla.
Vljudno vabljeni!	Prireditveni odbor
SPDT priredi v nedeljo. 31. maja izlet z zasebnimi vozili na Gradiško turo in k Abramovemu zavetišču na Nanosu. PD Vipava Je lani uredila prekrasno zavarovano plezalno pot in istočasno tudi stezo na Gradiško turo Vabljeni posebno udeleženci ple. žalnega tečaja Prijave za izlet ut morebitne proste sedeže v avtih spre-Jeana Norčt. Ul. Geppa 9 do petka zvečer. Odhod ob 8 uri s Trga Ober-d»n.
* # Vt
SPDT organizira v torek, 2. junija,
spomladanski izlet na Voinik s piknikom pri Malem Repnu. Ob 14.30 bo ogled zanimivega kraškega botaničnega vrta pod vodstvom dr. Stanislava Budine. Odhod ob 8.30 Trga Oberdan z osebnimi avtomobili. Kdor sl hoče samo ogledati botanični vrt. naj počaka pred gostilno v Malem Repnu ob 14.30. Izlet Je posebno nrimen-n z.a mladino
Tudi v najom urednictvu oprojeraamo prinpevkn za ooio-upoiuenik. v Corknom
Včeraj - danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. maja 1970 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 7 oseb.
UMRLI SO: 704etni Andrea Da-vanzo, 79-ietna Etena Ribarič vd. Po-ropat, 67Jletna Maria Serdl vd. Si-rolla , 61-letna Bruna Iurkan, 73-detna Ellsa’ Cortese, 73-letna Gloconda Via-li vd. Rosa • Uhana, 80-letni Fillppo Makuz.
TITANIC
ANSAMBEL
Lojzeta Slaka
Titanic
V domači dolini Gremo vabit Veseli samec Pridi, pridi Tam na griču
Vijolica
Ceperle
Dve let' in pol Sem šel čez gmajnico Veseli Janez Veselimo se, prijatelji
Nazionale 15.00 «5 bambale per luna d’agosto». Ira F u rstenberg, William Berger. Technicolor. P1*’ povedano mladini pod 18. letom. Eden 15.00 »Le avventure di P*110*' chio». Technicolor.
Fenice 15.00 «L’ultimo roercen-ark*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.	.
Grattacielo 14.30 «1 grandi amori dl una minorenne«. Romina Povzet-Brett Halsey, Mariju Tol6. Tednu-color. Prepovedano mladini pod !’■ letom.	^
Excelsior 15.00 «Le vergogne d®1 mondo«. Dokumentar. Technicolor. Ritz 15,00 «Professione bigamo«. Lan' do Buzzanca, Rafaella Carra. Filodrammatico 14.30 «Rebus». LaO-rence Harwey, Ann Margret. C®-lorscope.
Alabarda 15.00 «Tiffany memorandum«. Irina Demick, Ken Clark-Technicolor.
Aurora 15.00 «Un colpo airitaliana*.
Mikel Caine. Technicolor.
Cristallo 15.30 «Un eserdto di cinah' uomini«. Technicolor.
Capitol 15.00 «Indagine su un clttad-no al di sopra di ogni sospettoj-Gian Maria Volontfe, Florlnda Boi' kan. Technicolor. — Prepovedan mladini ood 14. letom.
Moderno 14.00 «1 bastardl«. Gluha*1 Gemma, Klaus Kinski, Claudih' Auger, Margaret Lee. Technicolor-Prepovedano mladini pod 18. letom. Zadnji dan.
Impero 15.00, 19.00, zadnja predsta™ točno ob 21.45 »La tenda rossa*. Peter Fynch. Claudia Cardin** • Sean Connery. Technicolor. Vittorio Veneto 14.15 «Quel caldo m»’ ledetto giorno di fuoco«. Tech*1 -color.	,
Ideale 14.30 »Comando suicida«. do Ray, Pamela Tudor. Vojni Technicolor.
Abbazia 15.00 »Sartana non Per0, na«. George Martin, Albert Rol»n Film vvestern. Technicolor.
Astra 15.00 «Buonasera signora CamP beli«. Gina LoJiobrigida, Shenm VVinters. Technicolor.
STEREO

SINGER
TRST — Viale XX Settembre i
Za malo dni šivalni stroji z luksuzno omarico po L 67.000 in z znižano ceno do 50.000 lir na SINGER 700 BOBINA MA GICA.
Prevzemamo tudi stare stroje vseh znamk.
KINO «INIS» PROSEK
danes ob 16. uri oinemasoope
barvni film po romanu Franka 0’Rourke:
QUEL FANTASTICO
ASSALTO ALLA BANCA Igrajo: C. Akins, A. Taonlroffi K. Novak.	___
KINU NA OPČINAH
danes ob 15. url barvni fU10, IL FAVOLOSO	e
DOTTOR DOLITTLK Igrajo: R. Harrison, Šaman* tha Eggar, A. Newley, P. Bn**' W. Dix, R. Atten-boiough.__
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Ane ^ gin c roj. Rupnik darujeta Nlve* zJ masi 1000 In Grozdana 1000 » šolo - spomenik NOB v Cerknem.
V	počastitev spomina pok. An« ^e. gtne roj. Rupnik daruj« Savlc*0 bulec 1000 lir za Dijaško matic ^
Ob 25-letnlcl smrti Danila P1* ječa se ga spominjajo In darujejo- ^ stra Sonja z možem Justom 5000 lir za Dijaško matico to M,ojo-Sslva In Ljonka 5000 lir ** spomenik NOB v Cerknem.	.f
Namesto cvetja na grob pok. Racmcana darujeta Svetka to
Mali oglasi
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 11. do II. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerdal« 28. Rossetti.Emili, Ul. Combi 19. Al S*, maritano, Trg Ospedale 8. Tamaro & Neri, Ul. Dante 7
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 193« do 1.39)
Godina Čampo S, Gtacomo l. Grl-golon, Trg Virgillo Giotti 1. Al Due Mori, Tr« Uniti 4. Al S. Lorenzo, Ul. Soncinl 179 (Skedenj),
PRIZNANO MEDNARODNO PODJETJE išče prodajalke, kvalificirane vodje oddelka, vajenke z znanjem slovenščine In srbohrvaščine. Dobri pogoji. Telefonirati na St. 36-231.
PRIZNANO PODJETJE Išče izkušenega urarja, zlatarja In vajenca za zlatarja. Možnost specializacije. Telefonirat! na št. 36-231.
Krlžmančlč 1000 lir za Aol° ' ^m1'
sol° ‘
nik v Cerknem, V počastitev na pok. Justa Pegana daruj* StrekelJ 5000 lir za nogometni w Primorje. V Isti namen daruje Guštin 5000 Mr za športni * Kras.
SOŽALJE
CflSk
Prosvetno društvo Ivan ^ kar izreka svoji dolgoletni niči Mili Berginc svoje ko in iskreno sožalje ob "* bi drage mame.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ld so z nami sočustvoT**1 ob izgubi našega dragega
JOŽEFA AVBERJA _
Posebna zahvala sorodnikom, č. g. duhovnikom, po^®^j vatalm pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ld so ga apr*#1 na zadnji poti.
Krealja-Samatoroa, 28. 5 .1970	AVBEB ln
OB SODELOVANJU ICE IN STANOVSKIH ORGANIZACIJ
«Deželna središča za zunanjo trgovino» bodo pospeševala blagovno menjavo s tujino
Deželno združenje trgovinskih zbornic pripravlja anketo o tem vprašanju V vodilnih organih nove organizacije nujno potrebna prisotnost Slovencev
vich je policajem pojasnil, da je j letnega Alberta Borronija iz Ul. S. malo prej odložil tovor in hotel' Martin 12. Starša sta povedala, da
oditi z ženo Mario Dodič domov, ko je v ogledalu opazil fiat 600. Nemudoma se je ustavil in dal prednost vozilu in ko je ponovno hotel odpeljati, je tokrat opazil spi der. Tudi temu je dal prednost, toda lastnik, 24-letni uradnik Roberto Trevisini iz Ul. Girardi 11, je stopil iz vozila, odprl vrata njegovega poltovornjaka, ga prijel za ovratnik srajce in ga udaril po nosu in prsnem kosu. Trevisini je zadevo priznal, vendar se je izgovarjal, da ga je Cressevich užalil. Polidja je oba kaznovala z globo; Trevisinija zaradi oviranja prometa, Cressevicha pa zaradi izsiljevanje prednosti. Cressevich, ki si je pridržal pravico, da Trevisinija toži, se je zatekel v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč in ga s prognozo okrevanja v 5 dneh odslovili.
Zlom roke zaradi padca
Zaradi zloma podlahtnice desne roke so včeraj zjutraj sprejeli s prognozo okrevanja v 30 dneh v otroški bolnišnici Burlo Garofolo 5-
si je fantek zlomil roko med padcem v otroškem vrtcu v Drevoredu III. Armata.
Operativna središča za zunanjo trgovino, ki so jih pred časom u-stanovili pri deželnih združenjih trgovinskih zbornic v Italiji, se bodo preimenovala v »deželna središča za zunanjo trgovino*. Na posebnem srečanju o tem vprašanju s podtajnikom za industrijo Mammijem v Rimu je predsednik odbora za zunanjo trgovino pri vsedržavnem združenju trgovinskih zbornic dr.
F. Calvani v tej zvezi povedal, da se na ministrstvih za industrijo in za zunanjo trgovino pravkar pripravljajo spremembe besedila, ki naj se vnesejo v pravilnike omenjenih središč, da bi bilo po novem možno imenovati v njihove vodilne odbore poleg predsednikov deželnih združenj trgovinskih zbornic tudi zastopnike obeh ministrstev in italijanskega zavoda za zunanjo trgovino ICE. Zavod ICE naj bi tudi prevzel tehnično vodstvo središč. Tudi stanovske organizacije *o bile povabljene k sodelovanju,
•»j je predvideno, da bodo tudi one primemo zastopane v deželnih odborih. Njihovo sodelovanje se bo odražalo zlasti v tem, da bodo dajale odborom nasvete v zvezi s koordinacijo dela posameznih središč.
Tudi deželno združenje trgovinskih zbornic iz Furlanije - Julijske krajine je te dni razposlalo stanovskim organizacijam v deželi posebno okrožnico, s katero jih vabi na sodelovanje in kateri je priložena vprašalna pola, ki naj služi kot o-snova za širše zasnovano anketo.
2 anketo namerava združenje trgovinskih zbornic zbrati predvsem g‘edišča in želje stanovskih organizacij v zvezi s problemi zunanje trgovine in v zvezi z obliko podpore oziroma sodelovanja, ki naj bi jih deželna središča za zunanjo trgovino prihodnjič nudila uvoznikom, izvoznikom in sploh zunanie- Niti pol ure ni trajala razprava sedah povedal, da je Severi du trgovinski komponenti deželnega go- pred prizivnim porotnim sodiščem ševno bolan človek in prav zato spodarstva.	I tpreds. Zumin, tož. Petrocelli, pri- j so bili prvostopni sodniki toliko u-
Zapora trgovin za poletne počitnice
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča naslednje;
Glede zapiranja trgovin zaradi počitnic ni nobenih posebnih predpisov in trgovci lahko zaprejo kadar koli to želijo. Le na zaprtem vhodu mora biti izpostavljen o-glas, iz katerega je razviden čas zapore.
Izjemo predstavljajo trgovci z živilskimi izdelki, ki morajo vložiti prošnjo na občino (Tržaška občina — V oddelek) in v njej navesti, kdaj želijo zapreti svoje trgovine zaradi letnega odmora. Po možnosti vložiti prošnje do 1. junija letos. S tem v zvezi je tajništvo združenja na razpolago zainteresiranim.
iiiiiiimiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
PRED PRIZIVNIM POROTNIM SODIŠČEM
Znana misovska skrunilca je tokrat rešila amnestija
Gre za Claudia Scarpo in Antonia Severija, ki sta oskrunila spomenik padlim partizanom v Miljah
OBČNI ZBOR PODPORNEGA DRUŠTVA
l NABRANIMI PRISPEVKI POMAGAJO NAŠI ŠOLSKI MLADINI IN REVEŽEM
Prvi prispevek pokrajinske uprave ■ Zahvala poverjenikom in odboru za njihovo delo
DVE SOLSKI PRIREDITVI
Deželna središča za zunanjo tr-fovino bodo nedvomno lahko obalno koristila italijanskemu gospo-
sedni sod. Posato, zapis. De Fran- i videvni, da so ga zaradi teh «du-co ter šestčlanska porota) proti 19- ševnih motenj* oprostili sodelova-letnemu Claudiu Scarpi in 25-letne- nja pri skrunitvi spomenika.
ki sta bila
Za svojega klienta je zahteval po-
■"wiu ivui talna iLCMijauof\ci*iL«	,	. ni ti i VittvoH in
ve^no^iiTtudi ^visno^odTlagoT-; “tozena * sramotitve osvobodilnih trditeV prvostopne razsodbe, v pri-
ne izmenjave s tujimi tržišči, paj sll»; razDrava se le Dnčela ne- meru' “«» spozn8£za krivega' naj bo to v okviru Evropske go-	kn k!1)3 uveljavitev amnestije.
SSHIp. SHSss
Ugoslavije in Sovjetske zveze to ur ) ”elo kratelWi nato pa predal i skega ljudstva, upoštevajoč cl. 152 Potrjujeta, še posebno pomembno j	prisednemu sodnjku dr. Po- j in čl. 151 kazenskega zakonika ter
'g° ?a. I?0d° lahko lgrale v satu, ki je prebral obtožnico, ki je dekret predsednika republike z dne J«h deželah, kakršna je prav Fur-1	^ skruni]ca mrkega i 22. maja 1970 št. 283, prekine sodni
zuni • ! Ju lJska J -	Lfv spomenika, da sta sramotila osvo- i postopek proti Severiju in Scarpi.
zunanjetrgovinske .deJavnostl bodilne sile, kar je enako, kot če!l “ ---- --------------
V prostorih kluba »S. Gregorčič* v Gorici je bil prejšnji teden redni letni občni zbor Podpornega društva za Goriško. Kakor ponavadi se ga je udeležilo le manjše število članov, v glavnem odborniki, čeprav šteje društvo po zadnjih podatkih 277 članov. Posebno mladina se malo ali nič zanima za to ustanovo, pa čeprav prejema znatno podporo od nje preko svojih šolskih ustanov.
Iz poročila predsednice Marije Bogatajeve in tajnice Jožice Sme-tove smo izvedeli, da šteje društvo 39 podpornih in 238 rednih članov; med letom so trije člani umrli ter so jih počastili z enominutnim molkom; med njimi je tudi dr. Vlado Baša. Šest članov pa je iz družinskih razlogov izstopilo :	novih
članov je bilo 8.
Med podporami naj navedemo 30 tisoč lir osnovni šoli v Ul. Ran-daccio, 40 tisoč Dijaškemu domu in 20 tisoč slovenskemu sirotišču. Nekaj manj kot 50 tisoč lir pa je bilo izplačanih kot podpora najbolj potrebnim starim ljudem. Prvič je društvo prejelo prispevek pokrajinske uprave v višini 200 tisoč lir, ki bo omogočil še večjo dobrodelnost društva.
Iz poročila blagajničarke Tatjane Plahutove je bilo razvidno, da ima društvo še dovolj sredstev v blagajni za podpore v prihodnjih mesecih. Predsednik nadzornega odbora Franc Simčič pa je; ugotovil, da so računi v redu. oohvalil je delo odbora in predlagal zanj razrešni-co. Sledile so volitve pri katerih pa so vsi prisotni soglasno potrdili dosedanji odbor.
Na koncu so se pogovorili še o raznih tekočih zadevah. Tako so določili Cirila Klanjščka iz Štever-jana za delegata, ki bo društvo za-
vorila na Komu dr. Nereo Battello in Boris Coceani. V soboto ob 18.30 bosta za isto stranko govorila Silvino Poletto in Bianca Marega.
Deželni predsednik Berzanti bo jutri zvečer govoril v dvorani Gin-nastica za KD. Volivcem bodo predstavili pokrajinske in občinske kandidate te stranke.
Za PSU bosta v dvorani Ginna-stica v soboto ob 18.30 govorila poslanec Ceccherini in podžupan Can-dussi.
Nov sedež deželne uprave v Gorici
V Gorici so se prejšnje dni se stali tehnični izvedenci, s katerimi
so bili tudi odbornik za finance Tri-pant, za javna dela Masutto, noriški župan Martina, občinski odbornik Lupieri, arhitekta Piccotti in Grusovin, in razpravljali o izgradnji sedeža deželne uprave v Gorici.
Novo poslopje bo na križišču ul'C Roma in Rotta. V njem bodo, poleg uradov odborništev za krajevne u-stanove in javna dela ter kmetijstvo tudi ustanova za preporod kmetijstva ERSA, dvorana za kongrese in prostori za razstave in druge kulturne prireditve.
Zgradba bo stala 700 milijonov lir in bo dokončana, po predvidevanjih tehnikov, proti koncu leta 1972.
Partizani in aktivisti NOB: spomnite se Cerknega !
Danes zaključna akademija gojencev dijaškega doma
V soboto zvečer produkcija šole Glasbene matice v klubu €S. Gregorčiča
Danes v četrtek, 28. maja z začetkom ob 15. uri bodo imeli v Slovenskem dijaškem domu v Gorici še zadnji roditeljski sestanek v tem šolskem letu. Sledila pa bo zaključna prireditev gojencev tega zavoda, pri katerem bodo sodelovali tudi gojenci glasbene šole.
Na sporedu, ki je zelo pester, so poleg govora še recitacije, deklamacije. petje, godba in šaljiv prizor. Gojenci doma in vodstvo vabijo starše in vse prijatelje mladine, da jih pridejo pogledat in da bodo sami ugotovili napredek, ki so ga gojenci dosegli v tem šolskem letu.
Ob tej priliki sporočamo tudi, da bo v soboto, 30. maja z začetkom ob 20. uri v prostorih kluba «S. Gregorčič* v Gorici, Verdijev korzo 13, zaključna produkcija gojencev šole Glasbene matice v Gorici. Nastopili bodo gojenci glasbene šole iz Gorice in Trsta ter bo spored za-
nimiv in pester. Priporočamo čim večjo udeležbo staršev in prijateljev gojencev.
VESTI S PEČI
Pod vestno občinsko upravo je vas lepo napredovala
Zato bodo ponovno volili dosedanjega župana Češčuta - Goričani in Tržačani nas radi obiskujejo
Kadar se človek pelje po Tržaški ste od Stradalte v Štandrež, ka-
cesti mimo letališča proti Gabrjam vidi na desni strani ceste, na zelenem griču cerkvico, od katere je krasen razgled na mesto Gorico, Furlanijo in Vipavsko dolino tja do
stva. Zato pa je tudi posebnega po-Tena vključitev v njihove vodilne °dbore ne le predstavnikov ministrstva za industrijo in za zunanjo “■govino ter zavoda za zunanjo tr-8?vino ICE, ampak tudi predstav-"ikov krajevnih stanovskih organi-
(čl. 292 bis kazenskega zakonika). Glavni krivec je bil Scarpa, ki je daj .pobudo za, skrunitev jponjenika in izvršil dejanje, Severi pa mu je kot je bilo razvidno iz obtožnice, pomagal.
O uogodku, ki se je pripetil po-
*acij, ki najbolje poznajo pulz in j noči med 5. in 6. majem lani, smo a_______________a******	f.tiiVi»že obširno pisali. Scarpa in Severi,
Potrebe domačega ter bližnjih tujih tfžišč.
bi pa lahko vodilni odbori Prevzeli in nato polnokrvno oprav-
ki pripadata skrajnim desničarskim
ker je prekršek zaradi amnestije zapadel*.
Podpis sporazuma za delavce Solvaya
Na sedežu zveze todiustrijcev v Gorici so včeraj podpisali sporazum med predstavnika delavcev -• ,1^ :- ,	.	- bivše tovarne Sodvav in vodstvom
ali neofašističnim Skupmam, sta ze |	^ s i^erim ^ do.
med zaslišanjem na P^^nem od-> k	*
delku tržaške kvesture pnznala svo-	^ J	’
J?« sv°je	vioge. morajo biti	vonjih j £‘““andsko "'dejanje!* Scarpa je	t Z^1UL V„n°t!fn7„^'
**stopane	res vse	stanovske	orga-, Jned zaslišanjem izjavil, da je vr-	N^st	w ^
pESSSSfffigSSKakSS?
^kršna sta na primer Kmečka zve- j stavljen in pa v znak protesta, Tržlška župan je s tem v zvezi ’ zlasti pa Slovensko gospodar-1 ker se v taki meri ne proslavlja poslal zahvalno pismo deželnemu 0 združenje.	tudi spomin drugih padlih.	odborniku Dulci ju, predsedniku
Kot smo že pisali, je porotno so-	Berzantdju in	vsem drugim, ki so
disce pou predsedstvom dr. Corsija	si	prizadevali	za pozitivno rešitev
2tj. januarja letos obsodilo Scarpo I tega problema, pogojno na 4 mesece zapora, nje-
Kjer sc prepirata dva Policija dobiček ima
pvjgujiiv/ tm *	‘••v«vw	*“* "v
, Predvčerajšnjim zvečer je mora- govega pajdaša Severija pa opro-fa Policijska patrulja v Ul. Sette- gtilu zaradi pomanjkanja dokazov. °ntane, kjer je našla 46-letnega | Proti tej razsodbi je vložil priziv .•Useppa Cressevicha iz Ul. Picoav- Scarpov hranilec odv. VVondrich ! njegovem poltovornjaku s po-' (Severija je branil odv. Lonciari, ""Penim nosom in raztrgano sraj- ki je skupno z odv. Wondrichem Za njegovim vozlom je stal | misovski prvak), priziv pa je vložil ^belnoma sredi ulice, in tako ov>-1 tudi javni tožilec dr. Brenči.
41 promet, fiat 124 spider. Cresse-j Po prebranju obtožnice, je pred-
• sednik dr. Zumin formalno vprašal j Scarpo, če bi želel kaj povedati,
I takoj pa je dodal, da verjetno ne.
; Severijev branilec odv. Lonciari pa ‘je dejal, da njegov klient leži v neki psihiatrični bolnišnici.
I Nato je povzel besedo javni to-I žilec dr. Petrocelli. Pripomnil je le, da je bila Scarpi prisojena precej mila kazen, medtem ko je nedopustno, da so Severija oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, saj «sta bila oba enako soudeležena pri skrunitvi partizanskega spomenika*.
Za zaključek je zahteval za Scarpo potrditev prvostopne razsodbe, za Severija pa priznanje krivde in končno za oba izvajanje amnestije.
Z nekaj besedami se je nato o-glasil Scarpov branilec odv, Gef-ter Wondrich, ki se je v prvi vrsti zavzel za uveljavitev amnestije in pri tem opomnil, da so «prav zaradi slednje v Milanu izpustili na svobodo 150 političnih in drugih kršilcev*.
Odv. Wondrich: »Če ne verjamete, preberite sl Corriere deli a Sera*.
Preds. Zumin: »Corriere ni vladni časopis*.
Na koncu je zahteval za svojega klienta najširšo oprostitev.
Za njim je spregovoril odv. Lonciari, ki je v nekaj patetičnih be-
stopal prihodnji 'mesec na proslavi N“a te žene radovednost M
25. obletnice osvoboditve v Dolenjskih Toplicah. Po ureditvi nekaterih drugih tekočih zadev je predsednica zaključila občni zbor in se zahvalila še posebej poverjenikom, ki pobirajo prispevke po raznih krajih, za njihovo požrtvovalno delo, ter odbornikom, ki jim gre glavna zasluga, da društvo tako koristno deluje.
Določeni skrutinatorji v Sovodnjah
Na sovodenjskem županstvu se je v torek zvečer sestala občinska vo-livna komisija, ki je določila skru-tinatorje za dve volišči v Sovod njah in v Gabrjah.
Na volišču štev. L v Sovodnjah bodo skrutinatorji Alojz Butkovič, Miro Kuzmin, Milan Tomšič, Alojz Zavadlav in Štefan Marušič
Na volišču štev 2 v Gabrjah pa bodo skrutinatorji Jožef Černič, Angel Petean, Oskar Grllo, Bernard Florenin in Ludvik Čevdek.
Volilna zborovanja
Lista občinske enotnosti bo imela jutri zvečer v Rupi predvolilni razgovor z domačini. Sestanek bo ob 20.30.
Za KPI bosta jutri ob 18.30 go
grič, boš ugotovil, da si prišel v zeleno vas Peč.
Naj omenim tudi, da našo vas, čeravno se je ne vidi s severa, ker jo zakriva Nardinijev gozd, pozna veliko Goričanov in Tržačanov, ker prav na Peči so vsakoletni prvi zvončki, ki privabijo mnogo turistov, da si sami naberejo prve cvetlice.
Da ne pozabimo omeniti tudi našo lepo cerkev, ki je v ponos vsem vaščanom, saj je priljubljena tudi vernikom iz Gorice in Trsta, kar dokazujejo številne poroke, ki so v njej.
Če prideš danes na Peč lahko vidiš, kako so ljudje delavni, saj na vsakem dvorišču dobiš najmanj en avto in tudi več, vsi mladi poro-čenci si zgradijo novo lastno stanovanje, katerih je precej v okolju starega dela vasi.
Bližajo se občinske volitve. Za nas vaščane s Peči je najbolj važna zadeva izven družinskih zadev, | kdo in kako nam bodo v
tero bodo asfaltirali takoj po zgraditvi avto ceste Villesse — Ljubljana.
Pretekli mesec so nam namestili tudi mnogo prometnih znakov. Čeravno, kar se tega tiče, ni še vse popolnoma v redu in so potrebni še nekateri za varnost prometa, smo prepričani, da bo naš župan tudi to v najkrajšem času uredil.
Po dolgem pričakovanju je v teh dneh razsvetlila naše ulice tudi nova neonska električna luč. Človek se vpraša, ali je to naša vas, saj je v nekaterih krajih zaradi lege vasi razsvetljeno kakor ob belem
dnevu.
Ker vemo, kako je težko danes gospodariti še v svoji lastni družini in zadovoljiti vse njene člane, nam ni težko razumeti težave, ki jih ima občinski svet v svojem upravljanju občinskih zadev.
Iz izkušenj, ki jih imamo v 19 letnem občinskem upravljanju pod vodstvom župana češčuta, moramo priznati, da je nepristranski do vseh občanov ne glede na njih pripadnost in da je delal vedno v korist vseh občanov, zato ga bomo na bližnjih volitvah zopet izvolili za našega župana in na ta način izkazali hvaležnost za opravljeno delo.
Premestitev učiteljev
Z okrožnico šolskega skrbništva v Gorici št. 103 od 18. maja 1970 so bile odobrene premestitve številnih učiteljev na področju goriške pokrajine.
Kar se slovenskih šol tiče veljajo naslednje premestitve; Violeta Co6-sutta roj. Sereni je premeščena za prihodnje šolsko leto s šole v Šent-mavru na šolo v štandrežu. Mladen Anton Uršič iz Škrljevega v Šent-maver.
Turo na Snežnik priredi SPD U Gorice v nedeljo, 7. junija z lastnimi prevoznimi sredstvi. Prijav« na sedežu SPZ v Ul. Asooli 1/L, kjer dobijo prizadeti tudi podrobnejša pojasnila.
Družinski izlet na Koroško pa redi SPD v nedeljo, 14. junija. Izlet bo z avtobusom in celodneven. Obiskali bodo Celovec, Vrbsko jezero in druge kraje na Koroškem. Vpisovanje in pojasnila pri odborniku A. Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8, tel. 52-65.
iiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiintnuMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiniiiii
V SOVODNJAH ZAČETEK VOLILNE KAMPANJE ■  -    ■ —   ■■■■■>■■ ■ ........................... ...... ■
V	Rubijah prvo zborovanje
Liste občinske enotnosti
%
V	V v	.V*	•
Zupan Ceščut je vaščanom prikazal dosedanje delovanje občinske uprave • V živahni diskusiji so sodelovali domačini
V Rubijah je bil v torek zvečer
] prvi predvolilni sestanek Liste ob-, ...	....	.	P™0?1 Črnske enotnosti, na katerem je
petih letih upravljali nase občinske | kupan Jožef češčut prikazal itevil-
zadeve.
Sedanja občinska uprava pod vodstvom župana češčuta, nam je uredila razne ceste, sedaj pa imamo v delu še cesto Peč — Rubije, pe-čansko pokopališče — štradalta, del ceste v dolnjem delu vasi, tako da lahko rečemo, da so ceste v vasi in iz vasi vse asfaltirane razen ce-
									
ZA DOPOlUIim DAVEK 1970
r--------------------------
Zbirka
Moderna družba
namenjena tehničnim, ^spodarsldm, socialnim 1,4 političnim problemom časa. Zajemala bo dela, id s svojo snovno dualnostjo in dokumentarno ^frepričljivostjo načenjaj0 ^katera eksistenčna vprašanja *0<lobnega človeka.
dve knjigi že Imamo:
fc&ICH
FROMM
zdrava družba
*1LLI
AM WHYTE
ČLOVEK
ORGANIZACIJE
sta naUsndend J4 brezlesnem papirju vezani v celo platino
htiigdkna
**** • Ulic« sv. Franilika 20 Tal. 61-792
Seznam davkoplačevalcev iz Gorice z dohodnino nad 1,5 milijona lir
Gino Pozzatti 2,7 milijona (172 tisoč); Cesare Pozzo 1,6 milijona
(67.000)	; Luigi Poterzio 4,1 milijona (230.00); Leonardo Dukhert Pran-di 1,6 milijona (67.000); Sergio Pre-dolin 3,1 milijona (136.000); Renato Principe 4,4 milijona (256.000); Zoi-lo Princis 2,5 milijona (92.00); Eleo-nora Prinzi 1,8 milijona (67.000); Vito Priore 2 milijona (71.000);
Renato Quali 3,1 milijona (168.000); Italo Querinl 2,5 milijona (123.000); Carlo Raimondi 1,8 milijona (76.000); Sigfrido	Ramosi	1,6	milijona	(52
tisoč); Massimiliano Randi 1,9 milijona (65.000); Felice Rapuzzi 3,1 milijona (147.000); Nora Rea vd. Di Giannantonio 1,5 milijona (57.000); Carolina	Rebulio	1,5 milijona	(52
tisoč); Edoardo Reia 3,6 milijona
(167.000)	; Sergio Remoli 1,5 milijo-
na (50.000); Vasco Reni 1,9 milijona (70.000); Milko Rener 1,8 milijona (139.000); Ermenegildo Resen 3,1 milijona (139.000); Gugliel-mo Riavis 2,9 milijona (172.000); Giacomo	Rigonat	2	milijona	(114
tisoč); Giuseppe Rigonat 2,2 milijona (130.000); Quirino Rigonat 3,5 milijona (135.000); Giovanni Rijavec
ODPRT JE NOV
KASIN0 V LJUBLJANI
Kazino oa evropski ravni v jugo slovanskem »Milanu* a sedežem v modernem izbranem In sredlžčnem
HOTELU SLON
Dve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub. dva bara. dve kavami, alaiči čarna sladnledama anack-bai
ROULETTE, BACCARA, CHEMIN DE FER, BLACK JACK
1,7 milijona (52.000); Evelino Rode-nigo 4,4 milijona (306.000); Mario Romano 1,9 milijona (73.000); Gigli« Romeo 2 milijona (79.000); Giuseppe Romitelli 3 milijone (110.000); Giovanni Roncone 1,6 milijona (52 tisoč); Mihael Rožič 2,9 milijona
(130.000)	; Vincenzo Rosiello 3,6 milijona (169.000); Ottocaro Ros sani 2,3 milijona (97.000); Silvio Rossi 4,1 milijona (279.000); Roberto Ru-mich 1,5 milijona (57.000); Riccar-do Russian 1,5 milijona (59.000); Virgilio Russian 1,5 milijona (79 tisoč).
Attilio Sacco 4,8 milijona (318.000); Silvano Saksida 1,5 milijona (57 tisoč); Corrado Salomoni 2,1 milijona (70.000); Luigi Salvaterra 2,3 milijona (101.000); Mario Šanson 1,5 milijona (72.000); Silverio Santi 1,6 milijona (64.000); Guido Santorelli
1.9	milijona (69.000); Vittorio Santorelli 1,8 milijona (80.000); Antani-no Santoro 2,2 milijona (98.000); Giorgio Sapunzacchi 1,5 milijona
(46.000)	; Giacomo Sardagna 2,3 milijona (104.000); Giuseppe Sardelli
1.9	milijona (108.000); Livio Sardelli 1,8 milijona (78.000); Mario Sar-tori 2,2 milijona (86.000); Nadia Sa-velli 1,6 milijona (60.000).
Renato Stuvorgnani 2 milijona
(131.000)	; Alberto SoaJuri 1.7 md-Bjana (60.000); Giovannd Scaletta-ri 2 milijona (90.000); Antonio Sca-ramo 2.7 milijona (132.000); Guido Scared 2 mUljoma (80.000); Mario Scarpa 2.3 milijona (88.000); Renato Scarpa 2.8 milijona (117.000); Guido Schiozzrt 2 milijona (103 tisoč); Enrioo Scodinl 1.5 milijona
(79.000)	; Bttare Scubla 2 milijona
(61.000)	; Bruno Soullt 1.5 milijona (50.000); Giullo Sdrigotti 2.6
milijona U19.000); Carmen Becu-lin 2.2 milijona (82.000); Nevlo Se-cuMn 2.3 milijona (108.000); Giuseppe Segatti 2.1 milijona (88.000); Naitale Seghizai 2.5 milijona (114 tisoč); Ovidlo Semeda 2.6 milijona
(118.000)	; Sofia Maria Seneca 1.8 milijona (74.000); Giullo Senu 2.6 milijona (112.000); Luigi Santi 3.2 milijona (157.000); Albino Sessi 1.6 milijona (65.000); Ermenegildo Se-vero 1.7 milijona (60.000); Avgust Sfiligoj 2.3 milijona (117.000); Natalija Sfiligoj vd. Vai 2.1 milijona
(82.000)	; Sergio Signordni 1.6 milijona (45.000); Mario Sigon 1.8 milijona (58.000); Antonio Silli 2.7 milijona (160.000); Ranaldo Silli 2.1 milijona (69.000); Adelchl Sulvera 1.8 milijona (77.000); Edoardo Sil-vera 1.6 mMljoma (54.000); Livio Silvestri 1.5 milijona (46.000); Giuseppe Simčič 1.6 milijona (72.000); Bruno Simi 1.6 milijona (54.000); Giovanni Simoncini 3.5 milijona
(175.000)	; Mario Sirtori 1.8 milijona (60.000); Albino Skenk 2.3 mi-lijema (89.000); Ferdinande Škodnik 4.3 milijona (228.000); Giuseppe Smet 3.3 miUjana (166.000); Mario Roberti 1.8 milijona (50.000); Danilo Sofflatl 3.5 milijona (166 tisoč); Clauddo Soffientdni 1.5 milijona (44.000); Adriano Solari 1.6 milijona (64.000); Alima Soller vd. Maouzai 1.7 milijona (71.000); Pie-tro Solza 3.3 miii.kma (223.000); Vittorio Sonanzio 1.8 milijona (52 ttsoč); Enmio Sorrentdno 3.9 mffl-jana (257.000); Genmaro Sorrenti-n° 2 milijona (72.000); Osoarre Sossou 2.2 milijona (103.000); Lu-riano Spangher 2.2 milijona (102 tisoč); Mario Spanghero 4.3 milijona (243.000).
nim domačinom iz Gaberij in iz Rubij vse kar je občinska uprava napravila v preteklih petih letih. Občinska uprava v Sovodnjah si je v zaelnjem času finančno precej opomogla, zaradi tega je lahko programirala vrsto javnih del, od popravila cest, do popravila pokopališč, od nove razsvetljave do razširitve vodovoda. Nekatera javna dela so bila že napravljena, druga se prav v tem času delajo, za tretja pa je zagotovljena finančna podpora iz raznih javnih sredstev. V Gabrjah bodo uredili javno razsvetljavo čim bo družba ENEL u-redila novo kabino, vrsto cest v občini podjetje Postir iz Zagraja prav kar urejuje, čeprav z zelo veliko zamudo. V vsej občini so bili postavljeni lepi dvojezični napisi, ki tujcu povedo da tu živimo Slovenci, župan češčut je na volivce apeliral naj trezno glasujejo za poštene in delovne ljudi, ki bodo v prihodnjem obdobju vodili so-vodenjsko občino
Za njim je spregovoril še pokrajinski odbornik Marko Waltritsch, ki tudi tokrat kandidira v sovodenjskem okrožju za pokrajinski svet. V kratkih besedah je prikazal delovanje pokrajinske uprave v zadnjih petih letih v prid slovenskim ljudem. Cestno omrežje v slovenskih vaseh je bilo modernizirano, na pokrajini ni več diskriminacij do sprejema Slovencev v javno službo, raznim slovenskim kulturnim, podpornim in športnim u-Stanovam je pokrajinska uprava dala denarne podpore, pokrajinska u-prava si je prizadevala za ureditev dobrih in prijateljskih stikov s sosedno Slovenijo.
Odnos večinskega naroda do slovenske manjšine se počasi spreminja, je poudaril Waltritsch, čeprav obstajajo še vedno določeni nazadnjaški pomisleki, ki pa polagoma izginjajo in marsikatera vrata v javni upravi rviso več Slovencu zaprta. Zato gre zasluga, je zaključil govornik, predvsem socialistom, ki so si postavili pred več leti kot eno izmed njihovih prvih točk popolno enakopravnost slovenskih 'to-di, ki živijo v mejah italijanske republike.
Domačini so tudi posegli v diskusijo tako o domačih kot o problemih splošnega značaja.
Giovanni Godeas iz Gorice, Ulica Trapani 12. Pri padcu se je vespist ranil in z rešilnim vozom RK so ga odpeljali v splošno bolnišnico. Tam so mu ugotovili zlom desne noge ter številne manjše poškodbe po telesu ter so ga pridržali za 40, dni na zdravljenju.
Godeas je bil namenjen z vespo proti Gorici, ko je trčil v ustavljen avto daf 44, ki ga je upravljala 32-letna Luigia Brescia por. Fac-chin iz Ločnika, Ui. Udine 253. Cestna policija je ugotovila nekaj škode na obeh vozilih.
Dopolnilna blagajna za obrtniške zidarje
lz goriškega matičnega urada
Dne 25. in 26. maja se je v go-riški občini rodilo 14 otrok in umrl« je 8 ljudi.
ROJSTVA: Majda Gergolet, Roberto Ciarneglio, Gianluca Zotter, Mauro Kumis, Marco Cautero, Simone Turus, Elena Zanolla, Edi Rigonat, Laura Testooe, Evy Lenar-don, Donatella Spessot, Alessandra Secci, Paola Dinelli in Barbara Vetrih.
UMRLI: duhovnik 79 letni Giuseppe Cirotto; upokojenka 70-letna Angela Mohar por Flajs; upokojenka 87-letna Caterina Malnig vd. Mungherli; gospodinja 94-letna Lu-crezia Stranich vd. Cherstinich; 81-letni Biagio Borghese; upokojenka 89-letna Leopoldina Strohmayer vd. Čorbi; industrijec 70-Ietni Salvato-re Ciccoletta in gospodinja 56-letna Gioconda Vittor por. Deprat.
VERDI 15.30—22.00 «Patton, generale d’accaaio», G. C. Scott in K. Malder; kinemaskopsld film v barvali.
CORSO 15.00—22.00 «Toh, e mort* la nonna», S. Adgemova m C. Andre; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 15.30-22.00 «Stra-niero, fatti il segno della croce», C. Southwood in J. Cameron, i. talijanski film v barvah
V1TTORIA 15.15—21.30 «Una breve stagione« Christofer Jones, P. De-germark. Italijanski barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 15.00-21.30 «Asterix « patra« Kinemaskopska barvna slikanica.
rw' vne
Irzic
A/.ZLKHO 14.00 «11 segreto dl Santa Vittoria«, A. Quinn in A Ma-gnani; ameriški barvni film.
EXCELSIOR 14.00 «La straordnna-ria fuga dal campo 7 A», O. Reed. Barvni film.
PRINCIPE 14.00 «Lisa dagli occhi blu», M. Tessuto in S. Dionisio; barvni film .
Z zakonom št. 14 od 2 februar- S. MICHELE 14.00 «MarceUdmo pa>
ja letos so bile raztegnjene ugud nosti dopolnilne blagajne tudi na delavce obrtniških podjetij gradbenega sektorja.
V primeru skrčenja delovnega urnika ali prekinitve dela zaradi slabega vremena ali zaradi drugih vzrokov, ki niso odvisni od delavca ali delodajalca, bodo odslej tudi ti delavci deležni plačilne doklade iz dopolnilne blagajne za dopolnitev
ne e vino«. P. Calvo.
Nova Gorica
SOČA (Nova Gorica) «Kormsar X», i tali jan so - kanadski barvni film
—	ob 18. in 20
S\ OBODA (Šempeter) »Pekel v Manitoby», ameriška borvni film
—	ob 18. in 20
Deskle «Salako», ameriški barvni film — ob 20.
40 delovnih ur tedensko v višini 80 j RENČE «Jaz žena«, II. del, danski odstotkov normalne mezde.	barvni film — ob 20.
Prošnje za tako dopolnitev je 1’RVAčINA «Elmer Gantry šarla-treba napraviti na obrazcu LG.I. tan», ameriška barvni film — ob — 20.
ŠEMPAS »Morilec brez odgovornosti)), angleško • ameriški barvni film — ob 20.
KANAL Prosto.
15 ED ter jo predložiti na sedežu INPS v Gorici na Travniku št. 1 v roku 15 dni po zapadlosti dolo čenega plačilnega obdobja. Obrazci se dobijo na sedežu INPS, kjer dajejo tudi podrobnejša pojasnila.
Z vespo je trčil v avto
Prejšnji večer, nekaj pred 20. u-ro, je s svojo vespo zavozil v avto, ki je bil parkiran na Trgu S. (se nadaljuje) Giorgio v Ločniku, 42 letni zidar
Šolska prireditev v nedeljo v Doberdobu
Slovenska osnovna šola v Doberdobu priredi v nedeljo 31. t. m. zak ljučno prireditev v telovadnici šole. Prireditev se bo začela ob 16.30 ter ] je združena s proslavo 25. obletnice osvoboditve ii. zmage odporniškega gibanja nad nacifašizmom.
Pri prireditvi bodo sodelovali vsi tezrtdi: na sporedu so pelje, recitacije in nekaj prizorov.
_ Že v dopoldanskih urah pa bo v šolskih prostorih urejena razstava risb in ročnih del, ki so jih učenci pripravili med šolskim letom. Starše in prijatelje mladine na splošno vabimo, da si ogledajo razstavo in pridejo popoldne k prireditvi.
Prieperaftr ta
DIJAŠKO MATICO!
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V	Gorici je danes ves dan ln ponori dežurna lekarna D’UDINE, Trg sv Franriška 5, tel 21-24.
V	TRŽIČU
V	Tržiču je danes ves dan in ponori dežurna lekarna CENTRALE; dr. Fitz & Ennery, Trg republike 26. tel 72341
ZAHVALA
Vsem, Id so nam stali ob strani ob izgubi naše drag" žene in mame
Milene Devetak por. Černetič
prav Iskrena hvala. Posebna zahvala darovalcem vencev la cvetja ter pogrebcem.
V Gorici, 26. maja 1970 Mož. Franjo,
hčerka Neva in atn Igor
Manjšinski kongres v Zeljeznu
Dkoli 120 delegatov je razpravljalo o nekaterih problemih manjšin. Deželni glavar Kerry je pozdravil udeležence
V	začetku tega meseca, in sicer v dneh od 6. do 9., se je zbralo v Zeljeznecn, glavnem mestu av-fitri^ke Gradiščanske, okoli 120 delegatov nekaterih evropskih manjšinskih organizacij na 20. kongres 1 ederahstacne unije evropskih narodnostnih manjšin ali skupin. Delegati so na kongresu najprej poskušali nekaj referatov, nato o njih razpravljali, končno pa so obravnavah tudi o nekaterih konkretnih primerih. Na dnevnem redu so bili referati z naslednjimi naslovi: »Nacionalne manjšine v Evropi in federalizem*. »Bodočnost Laponcev* in »Evropska integracija in narodne manjšine*. Delegati so razpravljah tudi o nekaterih željah oz. zahtevah manjšin in sklepali o nekaterih konkretnih primerih, tudi v zvezi s prošnjami za vpis novih organizacij v unijo.
Kakor je zabeležil «Slovensld vestnik* iz Celovca, je tudi potek letošnjega kongresa opozoril na nekatere značilnosti. Poleg vrste zanimivih referatov, katerih naslove smo že omenili, je razpra-va potekala predvsem o politični «lindji» organizacije in o pristojnosti funkcionarjev oziroma forumov kot sta na primer glavni tajnik in prezidij organizacije. Prav tako so delegati razpravljali o vprašanjih, kako pritegniti k ponovnemu sodelovanju razne romanske narodnostne skupnosti, ki so formalno sicer še članice unije, vendar pa že nekaj let ne sodelujejo več v organizaciji. Končno je bilo izrazito opozorjeno na očitno prevladovanje germanskih narodnostnih skupin, z.asti raznih nemških begunskih organizacij.
Udeležence kongresa sta pozdravila deželni glavar dr. Theodor Kerry in deželni svetnik Hans Tin-hof, ki je hkrati župan glavnega mesta Gradiščanske.
Dr. Theodor Kerry je v svojem pozdravu poudaril, da je gradiščanska dežela rešila hrvaški in madžarski manjšinski problem, hkrati pa je ugotovil, da sta obe manjšini prispevali svoj delež k posebnostim dežele same. Poudaril je, da so Hrvati v vodstvu dežele vedno zavzemali odlična mesta. Župan željezna Hans Tinhof pa je obžaloval, da se v deželi, kjer {»prečen kmet obvlada pogosto dva ali celo tri jezike, mladina več ne trudi, da bi se učila hrvaščine in madžarščine. Hkrati je izrazil upanje, da bo tudi v tem delu Avstrije prišlo do odprtih meja kar da bo koristilo dežela in medsebojnemu razumevanju.
V	zveza s kongresom, o katerem je govor, je treba ponovno omeniti dva referata. Univerzitetni profesor Guy Heraud je govoril o evropskih manjšinah in federalizmu in dokazal, da je dober poznavalec zgodovinskega razvoja in sedanjega stanja nacionalnih manjšin v Evropi. Hans Roland Joergensen pa se je v svojem referatu ukvarjal s posledicami evropske integracije na življenjske razmere manjšin ter s prispevki manjšin za morebitno sode'ovan:e v Evropi.
Zastopnik narodnega sveta koroških Slovencev dr. Reginald Vospernik je arecTožil kongresu resolucijo za čimprejšnjo gradivo poslopja za slovensko gimnazijo v Celovcu. Resolucija je bila soglasno sprejeta in odposlana predsedniku nove avstrijske vlade kanclerju dr. Kreiskemu. V prepisih pa je bila resolucija poslana tudi avstrijskemu orosvetnemu in gradbenemu ministru.
Na kongresu je bilo veliko raz-prav'jan>a o notranji ureditvi federalistične unije in ostra debata se je razvila, ko je bil govor o snreiemu neke albanske begunske organizacije. Odločitev o sprejemu te organizacij te bila od'nže-na na prihodnii kongres, medtem ko je bilo Hrvaško kulturno društvo na Gradiščanskem, ki je lani slavilo 50-letnico obstoia nedelovanja. sprejeto kot pridruženi član unije.
Konares se ie 7akl*"čil z iz’e-tom oo Gradiščanski, kjer so imeli udeeženci priložnost spoznati se s tamkajšnjo hrvaško nacionalno manjšino.
IZ UMETNOSTNIH GALEHIJ
Krepko izražanje Marie Chiacigeve
Prijetno je ponovno srečanje s krepkim oljnim slikarstvom Marije Chiacig, ki nam ga je prikazala v 35 podobah v občinski galeriji. Ta razstava je bila menda tretja ali četrta njena razstava v teh prostorih, kjer se nam je prvič predstavila z deli že kot dovršena umetnica. Hčerka in učenka znanega slikarja ruske folklore in kozaške romantike na Kavkazu rojenega Josipa Kjačiča je podedovala po njem močan umetniški zagon in znanje, a tudi likovne nazore izrazite oblikovnosti.
Kakor oče odlična v slikanju ljudi, pa .e je morala, sledeč prevladujoči usmeritvi slikarske dejavnosti, usmeriti pretežno v krajinarstvo in v slikanje tihožitij. Vendar pa se, kakor na vsaki njeni razstavi, tudi na tej pojavlja človek, pa čeprav kot včlovečen bog. Poleg velike slike zelo sproščeno podanega Križanega, je to pot razstavila več manjših olj odlično izdelanih ženskih aktov in še razgibani prizor dvoboja boksarjev z ustrezno študijo žive neposrednosti dejanja. Poslednji olji nam vsiljujeta mnenje, da bi mogla Chiacigeva najti prav v športni tematiki dinamično gibalo novih in sodobnemu pojmovanju umetnosti ustreznih rešitev, kjer bi lahko uspešneje uveljavljala prirojeno slikarsko spretnost. Poseduje namreč ta slikarka krep-kost moškega izražanja v zamahu potez in v igri lopatice ter neko temno silovitost, priti slikarski resnici do dna.
To izstopa v vseh njenih delih, bodisi morja kot Krasa, kjer ni zlagane osladnosti. Kras in morje sta ji bojišče. Na njih je človek v stalni borbi z naravo Od tod zamolkla barvitost slik kraških jeseni in zim in še v velikih tihožitjih morskega navdiha, kjer so jarke rdečine kakor simboli prelite krvi, ki ne izginejo niti v prijetnosti slik s tulipani in z vrtnicami.
Karikatura v galeriji ENDAS
Letošnja deželna razstava karikature in humoristične grafike, ki jo je priredila galerija ENDAS, ni privabila toliko udeležencev kot lanskoletna in tudi ti so predložili manj svojih del. Tako je bila naloga žirije lažja pri podeljevanju sledečih nagrad:	zlato	kolajno
vladnega komisariata je prejel odlični slikar našega Krasa in obale Duiz za risbo «Ljudstvo = vol*. Risba'pijancev pS kaže, da bi lahko v tem postal vrhunski risar.
Plaketa predsedništva ENDAS: podelili so jo lanskoletnemu zmagovalcu Videmčanu Giaiottu, ki je
pač poklicni karikaturist in je zato prikazal mnogo karikatur, vendar že poznane kakovosti. Pokal dežele so prisodili mlademu Ma-raniju za tri ogromne risbe pereče aktualnosti dogajanja po svetu. Njihova vrednost pa je prej v ideji kakor pa v risbi kot taki. Zlato kolajno pokrajinske ustanove za turizem si lasti do sedaj neznani Giordano Sossi za prefinjeno duhovito karikaturo na temo grozečega razmnoževanja ljudi na Zemlji. Zlato odličje Tržaške hranilnice bo krasilo zbirko nagrad akvarelista Lina Dambro-sija, ki pa je enako spreten karikaturist posebno v plastikah iz papirja. Devide pa je prejel zlato kolajno avtonomnega zavoda za tujski promet.
Tudi jedki Boni je to pot vendarle dospel do svoje nagrade, ki jo tvori srednjeveški pečat mestne občine, katera mu bo morda hvaležna za zamisel, kako rešiti stanovanjsko vprašanje. Chiama, ki je predstavila veliko konstrukcijo iz poslikanega stekla in tiskovin protestnega značaja, pa je prejela darilo tvrdce Godina. Končno naj še vsaj omenimo tudi prisotnost Formentinijeve, Sivini-ja in Cisco, ker pri neznancih nikdar ne vemo, ali niso svojega dela kje prerisali.
MILKO BAMBIČ
Umrl je Folco Lulli
V nedeljo 24. maja zvečer je v rimski kliniki umrl znani italijanski filmski igralec Folco Lulli. Bilo mu je 58 let. čeprav je njegova filmska kariera potekala od leta 1948 do 1958, in se ga torej najbolj spominjajo starejši ljubitelji filmske umetnosti, je tudi mlajšim pred očmi lik tega igralca, saj je italijanska televizija pred kratkim oddajala Clu-zotov film »Plača za strah*, n katerem je nastopil tudi Folco LuUi.
Folco Lulli se je rodil 3. juHja 1912 v Firencah. Pred pribHžno desetimi dnevi so ga zaradi zdrav-
niških pregledov odpeljali v bolnišnico, kjer je dobil v rJ deljo dopoldne srčni napad, zaradi katerega je kljub vsem naporom zdravnikov umrl.
Z neprisiljeno igro, ki mu je bila prirojena, je Folco Lulli nastopu v mnogih filmih, od takrat, ko ga je odkril Alberto Lat-tuada, ki je leta 1946 iskal primernih igralcev za svoj film .Bandit». Temu filmu so sledili mnogi drugi, od «Kapetanove hčere*, «Brez usmiljenja», »Ni miru med oljkami* in .Beg v Francijo* do .Plače za strah*, v katerem so prišle Lullijeve izrazne možnosti najbolj do veljave.
Kot je bil neprisiljen in radodaren v igri, takšno je bilo tudi njegovo resnično življenje. Preden je začel svojo filmsko kariero je namreč Lulli prehodil že dolgo pot antifašista in borca za pravice. Bil je sin umetnika, saj je bil njegov oče znani baritonist Gino Lulli, kljub temu pa v zgodnji mladosti ni mislil na umetnost. Bolj ga je zanimala politično življenje in zaradi tega se je 24-leten napotil v Afriko, kjer je na čelu črnskih domačinov začel boj proti Mussolinijevi agresiji. Po dolgem bivanju v teh krajih je leta 1943 odšel v gore s partizani iz Cunea. Kmalu so ga nacisti zajeli skupno s tomriši, vendar * mu je pozneje uspelo, da je zbežal in odšel v Sovjetsko zvezo.
Ko se je po osvoboditvi vrnil v Italijo, ga umetniška pot še vedno ni privlačevala in se je raje u-kvarjal z najrazličnejšimi deli. Šele leto kasneje ga je odkril Lattuada in tedaj se je začela njegova umetniška kariera, ki smo jo nakazali.
luiiiiiiiiniifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiimiiuiiiiiia
PO GOZDU, KODER NALETIŠ ŠE NA KAKO ZAPLATO SNEGA
Na Cerkljanskem pred sto leti še niso rasle smreke
Borovničevje je bilo v cvetju - Stara fotografija mu je rešila življenje
Po dolgi zimi, ki je v višinah nad tisoč metrov nad morjem nasula več metrov snega, je užitek, če se iz dolin povzpneš na višine, kjer so po odsončnih legah še zaplate snega. Kar samo te nekaj vleče navzgor. Zadihan se ustavljaš med debli bukev, smrek in jelk. Prisluhneš živ-ljetiju, opazuješ mlado pomladno rast, ki sili izpod odeje rjavega listja. V spominu se utrnejo verzi Otona Župančiča:
Lahak šepet gre skozi gozd v srce zaveje nam prostost.
Ree. Veliko prostost in sprošče-nje zanitis, co stojiš majhen sredi mogočnih in ravnih debel, ki ravna kot sveče kipijo visoko v nebo. V vrhovih skrivnostno poje pomladni veter, ki z južne stra-




*+**+&*L
i........ ..
Leta 1869 so se tedanji voditelji prebujenega slovenskega dela Trsta in okolice trudili, da bi organizirali velik tabor, na katerem bi spregovorili o problemih Slovencev na Tržaškem. Oblasti pa so prošnjo za tabor, ki bi bil moral biti pri Fernetičih, zavrnile, točneje povedano, prepovedale, kakor nam dokazuje »dokument* iz tiste dobe. Komaj leto pozneje pa Je bil velik tabor v Sežani, kjer se bodo v nedeljo spomnili velikega zgodovinskega dogodka ob stoletnici sežanskega tabora.


tdnmp
IHIIIMMIIIIIIUlliOOlllMOIIIMIMIIIIIIIIIIMIIlIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllMIIIHlUllllllllllimilllMIIIIIMIIHMIIIiMMUaiiaMmilllVMmiutlMMimnlMMMMHIHMtnMUl
žav. Bodite premišljeni.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Čas je primeren za to, da brez hujših posledic rešite neko težavno čustveno situacijo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobro proučite tveganje, ki mu greste na sproti, ko nameravate začeti kako novo dejavnost.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nepredvideni dogodki, ki se vam bližajo, bodo poživili vaše življenje. Ne nasedajte vsakomur.
RAK (od 23.6. do 22.7.) V pogovoru z zaupno osebo, boste spoznali pomembnost nekega načrta. Pomagala vam bo zanimiva izkušnja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne mislite, da ste že prišli do cilja, ko
boste želi prve uspehe. Mimo
vzdušje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekateri problemi v zvezi z vašim delom, vam bodo povzročali težave. Ne mečite puške v koruzo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite previdni pri delu in nadzorujte svojo finančno situacijo. Nekaj težkih trenutkov.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ravnajte se po nasvetu nekega prijatelja, da bi se rešili manjših te-
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne bodite preveč ambiciozni, da se vam načrti ne izjalovijo. Zelo pomembno srečanje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prirojena intuicija vam bo pomagala iz položaja, za katerega se vam bo v prvem trenutku zdelo, da je nerešljiv.
VODNAR (od 21.1. do 20.2.) Nepredviden predlog vas bo spravil iz tira. V čustvenih zadevah se vam nakazujejo nova doživetja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V prijateljskem krogu vam bo neka do slej antipatična oseba postala priljubljena. Živčnost.
ni prinaša valove toplega zraka.
Zapisal sem, da je tak sprehod užitek. To pa samo za tistega, ki se odpravi v naraivo z odprtimi očmi in ušesi. Nič ne bo lepega videl in doživel tisti, ki pusti doma oči in ušesa. Vrnil se bo nejevoljen sam nase, ker ga je dirjanje na pomladnem soncu utrudilo, mu ohromilo noge. Tako je... Kar prav ima tak »izletnik*, ki ni upošteval planinskega reka: — Hiti počasi!
Ta — Hiti počasi! — je izletniku tisti prijetni spremljevalec, kateremu je po vrnitvi domov zelo hvaležen. V njegovem spremstvu je obogatel za vrsto prijetnih doživetij. Obogatel za vrsto odkritij v rastlinskem in živalskem svetu, ki jih je srečal na svojem izletu v naravo.
Naj pojasnim, zakaj ta dolgi uvod. Tak pomladni izletnik sem bil pred več desetletji — jaz sam. Takrat sem občutil v sebi toliko neizrabljene mladostne moči, da nisem vedel kam z njo. Z dolgimi, koraki, kot afriški noj, sem dirjal naokoli. Starejša, izkušena vaščani so me krotili: »Se boš že utrucal, (utrudil) pob.»
Imeli so prav. To sem spoznal šele po več desetletjih. Spomnil sem se besed iz Jurčičevega Desetega brata:
»Vse te bo minilo kot starega konja dirjanje.*
In me je. Vendar so v meni ostali vtisi besed starih in izkušenih ljudi. Koristno sem jih upošteval že med NOB, še bolj pa po osvoboditvi. Hvaležen sem jim zanje, saj so mi pomagale utirati pot v življenje.
ki so jo zredili in prodali iz tega hleva, odkar je bil leta 1801 zgrajen pa bo danes.
V čepJezu sta bila dva hleva — Čredndkov in Marinkovčev — zgrajena še nekaj let prej kot Andrejev, dva pa nekaj let kasneje. Se pravi, da je bila živinoreja v čeplezu pred 150 leti ena glavnih kmetijskih panog.
Še nekaj besed v spomin na Jožefa Kranjca — Andreja. Vsem partizanom propagandnega odseka XXXI. divizije je ostal v prijetnem spominu. Vsakokrat ko smo se oglasili v njegovi hiši, je s kpjigo v rokah sedel za mizo ah pa v zdiču pri peči. Zelo rad je bral, posebno zgodovinske knjige. Nosil je zalisce kot avstrijski cesar Franc Jožef. Le pet let je še živel po osvoboditvi, ki jo je z nami vred tako želel dočakati. Leta 1950 je umrl star 90 let.
»Umazan* pomladni sneg
Pred sto leti na Cerkljanskem ie ni rasla nobena smreka
Pred dnevi sem vzel zelo zares planinski rek: Hiti počasi! V Tolminu sem sedel v avtobus. Zelo udobno sem sedel na mehkem sedežu in si mislil: Kdor zna, pa zna. Ko sem izstopil »Na pdacu* v Cerknem, sem se vljudno zahvalil sprevockiiku in šoferju:
»Buh luonajl*
Začudila sta se: Zakaj, saj si plačal?
Vljudno sem pojasnil:
«2ia prijetno in hitro vožnjo.*
V gostilni zraven nekdanjega hotela »Porezen* sem se okrepčal s skodelico črne kave. Le dvakrat sem srknil, pa mi je v roki ostala prazna in težka skodelica. Ne vem, ali je črna tekočina dosegla dno želodca... Mislil sem si: Verjetno je danes »moderno*, da gostu postrežejo s tako debelimi in težkimi skodelicami...
Mimo Toskana sem se začel vzpenjati navzgor proti Čeplezu. Prijetno je dišala zemlja po prvi pomladni rasti.
Ustavil sem se pri »Andreju* v Čeplezu. Leta 1958 so prenovili hlev. Ko so podirali stari strešni stol, so na enem tramu zagledali vdolbeno letnico 1801. Tisto leto so pri »Andreju* gradili nov hlev. Ves potrebni les za hlev so takrat posekali na Blegašu! Na vsem Cerkljanskem takrat še ni rasla nobena smreka. Povsod so bili samo bukovi gozdovi. Posekane smreke so vlačili čez Ro-bdidensko hrdo in Mrovljev grič na Škofje, od tam pa v Čeplee. Če z vrh Ulce gledaš na Blegaš, se čudiš, kako so pred sto led spravljali les tako daleč.
Mladi gospodar je letnid 1801 do 1959 dal vliti v prečno betonsko preklado nad glavnimi vhodnimi vrati v hlev. Tako je bodočim rodovom ohranil dve zgodovinski letnici. Kako zanimiv bi bil podatek, če bi bili gospodarji vodili seznam števila živine,
Tako prijetno je grelo pomladno sonce, da se mi ni prav nič mudilo, čeprav je bil moj cilj še visoko — 1050 metrov nad morjem. Bom že prišel, saj je dan že dolg. Na gozdno jaso je skozi smrekove veje sijalo sonce naravnost na zadnjo zaplato snega. Že od daleč se je razločno odražalo od belega snega več lilastih cvetov žafrana. Ko sem prišel v bližino, sem obstal. Kako neugnana je pomladna moč! Skozi tanko snežno odejo so prikukali na dan tako nežni cvetovi .Zelo redke so take priložnosti za fotografa in ljubitelja narave. Naj odnesem s seboj spomin na to pomladno lepoto. Od tod naprej gre steza skozi mešan gozd. Povsod med debli so še velike zaplate snega. V senci gostih smrekovih krošenj se še upirajo gorkoti pomladnega sonca.
Sneg nima več deviške beline. Umazan je. Pozimi so s smrek odpadle odmrle iglice in drobnejše veje. Tako je sneg potresen kot z rozinami in makovim semenom. Stopinje se vdirajo do tal. Sreča, da sem kmalu na kopnem. Sezujem čevlje in iztresem iz njih sneg. Iz goste smrekove krošnje sfrid črni kos. Verjetno sem ga splašil, ko je iskal primemo vejo za gnezdo. Jezno in odsekano me okrega:
»Bič, bič, bič.*
Tako. Kos je mnenja, da sem zaslužil bič, ker sem z neprimernimi čevlji gazil pol metra visok zamet. Skoro, da bd mu dal prav... Še sem ga videl, kako je s.frčal skozi vejevje na drugo stran grape in občepel na vrhu visoke smreke. Spomnil sem se na tisto staro, nanodono pesem:
Kos prepeva .gnezdo znaša lepo brezen gori gre, smeje se in kosa vpraša: »Poješ tako zgodaj že?*
Fotografija mu ja rotila življenja
NA POBUDO SEN. SEME IN DRUGIH SENATORJEV
Načrt zakona za priznanje pravic Slovencem v Furlaniji - Jul. krajini
IX.
ZAKONSKI NAČRT
Člen 1
Italijanski državljani slovenskega jezika imajo pravico udejstvovati se na kateremkoli področju delovanja, ki ga zakon dopušča, ne da bi pri tem trpeli kakršnokoli omejitev, ker pripadajo slovenski narodnostni manjšini v avtonomni deželi s posebnim statutom Furlaniji-Julijski krajini.
Člen 2
Popolno enakopravnost pravic italijanskih državljanov slovenskega jezika v deželi Furlani ji-Julijski krajini in njihov popoln ekonomski, družbeni in kulturni razvoj jamči spoštovanje norm, ki jih vsebuje ta zakon.
Člen 3
Da bi zagotovili italijanskim državljanom slovenskega jezika pravico do obiskovanja slovenskih šol vseh vrst in stopenj v tržaški, go-riški in videmski pokrajini in v katerih bodo poučevali učitelji, katerih materin jezik je slovenščina, bo vlada v sporazumu z deželo v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega zakona izdala načrt z vsemi ustreznimi normami, ki so v njeni pristojnosti, za:
— 1. izpopolnitev na vseh področjih dežele, kjer živijo Slovenci, potrebnega omrežja vrtcev ter o-snovnih in srednjih šol;
2. ustanovitev v Trstu univerzitetnega zavoda za študij zgodovine, kulture in izročila slovanskih in posebej slovenskega naroda in univerzitetnih ciklusov predavanj za izpopolnitev in specializacijo za dijake, ki so končali slovenske srednje šote v deželi:
3. izpopolnitev juridičnega položaja obstoječih slovenskih šol in priznanje pravic učnega osebja, razširitev juridičnega in ekonomskega postopka, ki ga predvideva italijanska zakonodaja s tem, da se obnovi službeni staž za čas pred 1. novembrom 1954;
4.	ustanovitev komisije pri ministrstvu za javno vzgojo, ki bo sestavljena iz devetih italijanskih državljanov slovenskega jezika, katere imenuje minister za javno vzgojo po določitvi z omejenim glasom deželnega sveta Furlanije-Ju-lijske krajine z nalogo, da izrazijo svoje obvezno in obvezujoče mnenje o:
a)	problemih, ki se tičejo šol vseh vrst in stopenj za slovensko narodnostno manjšino;
b)	problemih, ki se tičejo učnega osebja in upravnega osebja dodeljenega slovenskim šolam;
c)	imenovanju komisij za državne izpite na slovenskih šolah.
5.	prilagoditev programov in učbenikov za slovenske šole glede na zgodovinske, kulturne in jezikovne posebnosti narodnostne manjšine in njenih specifičnih zahtev;
6.	jamstvo predstavnikov šolnikov slovenskega jezika v pokrajinskih šolskih svetih in v strokovnih svetih osnovnošolskih učiteljev.
delovanje, s spoštovanjem norm, ki veljajo v tem pogledu.
Člen 6
V letu dni po začetku veljavnosti tega zakona bo vlada sprejela ukrepe za:
—	uvedbo dnevnega televizijskega programa v slovenskem jeziku, ki ga bodo oddajali iz Trsta;
—	imenovanje posvetovalne komisije pri RAI-TV v Trstu za radijske in televizijske programe v slovenskem jeziku, v kateri bodo trije italijanski državljani slovenskega jezika, ki jih bo imenoval deželni svet z omejenim glasom.
Člen 7
Italijanski jezik je v deželi Furlaniji-Julijski krajini uradni jezik. Slovenski jezik je v vsem enakopraven z italijanskim.
Člen 8
Republiški funkcionarji v deželi morajo seznaniti javnost tudi v slovenskem jeziku o vseh uradnih aktih države, dežele in krajevnih ustanov v krajih, kjer živijo tudi italijanski državljani slovenskega jezika.
Člen 9
Italijanski državljani slovenskega jezika, ki živijo v tržaški, goriški in videmski pokrajini, imajo pravico uporabljati svoj materin jezik v ustnih in pismenih odnosih:
—	z vsemi uradi javne uprave,
—	s sodnimi uradi,
—	s poverjeniki javnih uradov.
Funkcionarji in uradi ter poverjeniki v primerih, ki smo jih omenili v prejšnjih odstavkih, morajo pri ustnih odnosih in dopisovanju uporabljati jezik zainteresirane o-sebe.
terin jezik je slovenščina, na področjih in v uradih, v katerih je raba tega jezika potrebna.
Člen 14
Za italijanske državljane slovenskega jezika se ponovno odprejo roki za priznanje kvalifikacije partizana, političnega preganjanca, begunca, optanta, ponovnega optanta in a poli da in v roku enega leta po začetku veljavnosti tega zakona.
Člen 15
Italijanski državljani slovenskega jezika, ki so službovali v tako imenovanih «Battaglioni speciali* italijanske vojske in kot civilisti v delovnih oddelkih in to zaradi političnih in etničnih diskriminacij, se za čas, ko so tem enotam popadali ali bili v drugih oddelkih podvrženi enakemu postopku, istovetijo političnim preganjancem.
Člen 16
Vse določbe, ki so v nasprotju s tein zakonom, se razveljavljajo-
Člen 17
Stroški, ki bodo potrebni za vedbo tega zakona, se bodo krili iz sklada, ki je določen v odst. 3523 proračuna za zakladno m1" nistrstvo za poslovno leto 1970.
Zakladno ministrstvo je pooblaščeno, da s svojimi odloki po Potrebi spremeni svoj proračun.
(Konec)
Člen 10
Svetovalci imajo pravico govoriti v slovenskem jeziku v pokrajin-
skih in občinskih svetih v krajih, kjer živijo tudi Slovenci.
Člen 4
Stroške za graditev, vzdrževanje in upravljanje slovenskih dijaških domov. Glasbene matice (slovenskega glasbenega centra) in Slovenske knjižnice prevzameta država in dežela.
Člen 5
Država prispeva v sporazumu z deželo za kritje stroškov za ustanovitev in upravljanje kulturnih društev, zborov in dramskih skupin ter kulturnih, športnih in rekreacijskih organizacij slovenske manjšine, ne da bd vplivala na njihovo demokratično in avtonomno
Člen 11
Državljani, katerih imena in priimki so bili spremenjeni ali popačeni za &tsa fašizma ali iz drugih razlogov tudi prej in pozneje,-imajo pravico, da se jim vrne priimek v pravilni izvirni obliki na podlagi same prošnje interesenta, njegovih otrok ali potomoev.
Vrnitev imen in priimkov v izvirno obliko brez stroškov v breme prosilca se mora izvesti v roku tridesetih dni po vložitvi prošnje.
Člen 12
Država ščiti etnične značilnosti občin ali delov občin, za katere je zgodovinsko dokazano, da so popolnoma ali delno slovenski, ara-bieotalne značilnosti, prazgodovinsko in zgodovinsko bogastvo,^ folkloro področij, na katerih živijo Slovenci in skrbi za ohranitev o-zemlja, flore in favne ter naravnih lepot tudi z ustanavljanjem zavarovanih ozemelj in z omejitvenimi ukrepi na področjih, ki so z arheološkega in krajinskega vidika zanimivi.
Imena slovenskih krajev, ki so jih spremenili ali popačili, se vrnejo v pravilno izvirno obliko.
Imena krajev, napisi na cestnih znakih, napisi na šolah, na javnih uradih, na sodiščih in krajevnih ustanovah, železniške in turistične napise bodo dopolnili tudi z napisom v slovenskem jeziku na področjih, kjer živijo tudi Slovenci.
Člen 13
Na javnih razpisih za civilno osebje, za državno upravo in za upravo dežele in krajevnih ustanov, kot tudi za redno in upravno sodstvo, mora biti določena potrebna kvota za mesta funkcionarjev, uradnikov in tehnikov, katerih ma-
☆
OSNOVNA SOlA| CERKNO SPOMENIK NOB
BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem!
v Trstu na-
Prispevki se birajo:
v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/11» na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/11» na sedežu Kmečke zveze, Ul-Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigami, Ul. sV’ Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi.
V Gorici se nabirajo prispeT‘ ki na sedežu SPZ, Ul. Ascoli ‘ in na sedežih vseh prosvetni!* društev na Goriškem.
PREJELI SMO
ARTE ILLUSTRATA. GatefK, braio 1970 anno ni. Rivista d *
oraio ami« zu..	a
antica e modema, architettur, arredamento, arti minori e e razione, critica e documeota*1 d’attualita artistica.	te-
Franco Fayenz: IL JAZZ DAL ■v TO ALL’AVANGUARDIA. ni Sapere, Milano 1970.
////".j,
ČETRTEK, 28. MAJA 1970
Prej kot prideš do velike kmetije »Na laniš*, sta na prelazu, odkoder se odpre lep razgled na Cerkljansko dolino, vse tja do Pomena, Črne prsti, Peči ki Krna, dive majhni domačiji. Ustavil sem se in poslušal, če je v hišicah kaj življenja. Od zgornje hiše je po stezi priletel 6m kuža in me besno oblajal. Takoj za njim je prišel starejša mož in okregal, bevskajočega kužo. Pozdravil sem in pripomnil, da pomlad hitro priganja sneg. Odgovoril je:
»Ja, tak se jatauu.*
Ko sem hotel nadaljevati pot naprej, me je povabil v pojočem cerkljanskem narečju: »A ne boste šou mal notr?»
priznam, da bi mi bilo zelo nerodno, če bi bdi povabilo odklonil. Po pripovedovatvu sem spoznal, da ima mož bogate življenjske izkušnje.
Po domače mu pravijo «Zaivo-glar*. piše pa se Franc Špik. Dve vojni je »dal skozi,* kot je
(Nadaljevanje na 6. strani)
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Godala; 9.00 Maša; 9.45 Skladbe za čembalo; 10.00 Nabre-žinska godba na pihala; 11.00 Ljubljanski oktet Gallus; 11.15 O-troška igra; 12.00 Družinski obzornik; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.45 Dunajski motivi; 16.30 Stare popevke; 16.55 Orkester Conniff; 17.20 Program za mladino; 18.15 Nekaj ritma; 18.30 Violinist Ozim in pianist M. Lipovšek; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.30 J. Štoka: »Moč uniforme*; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
steh Giro dltalia; 13.20 Glasbena fantazija; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 17.45 in 20.20 Plošča za poletje; 18.15 Orkestri; 19.30 Luna park; 21.00 Volilna tribuna; 22.05 Beethovnove skladbe.
II. PROGRAM
Enajsta šola; 15.40 Komorni RT'.'; 16.00 Vsak dan za J'®* 17.05 Glasbeno popoldne; 18.9° ^ tualnost*; 18.15 »Morda vanj • všeč*; 18.45 Znanstveniki Pre7.iun' krofonom; 19.15 Ansambel $ derlich; 20.00 Domače pesmi‘ Legende starih Majev; 21.40 v
oo ic cimf. * .
12.00 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.30 Stupariche-va Istra.
KOPER
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Tenorist G. Malipiero; 9.00, 10.00, 16.00 Plošča za poletje; 9.35 Orkester; 10.35 Telefonski pogovori; 12.30 Sestanek z D. Moretti;
13.00	Program z Monico Vitti;
14.00	in 16.50 Zakaj in kako?; 15.35 Potovanje po svetu; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.18 Giro d’I-talia; 20.10 Glasbeno tekmovanje;
21.00	Lahka glasba; 21.15 Plošče; 22.43 De Marchi: »H cappello del prete*.
x*egenae starin majev;	koI)-
beni nokturno; 22.15 Simf- j; cert; 23.05 Saint-Amon: * cs.; 23.15 Francoski vokalni ansan* 23.40 Popevke.
6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela giasba; 8.00 Popevke; 8.30 Barok v glasbi; 9.00 Pripovedovalec; 10.30 Ansambel Hubert; 11.00 Orkester Dourakino; 11.15 Petula Clark; 11.30 Romantične skladbe; 12.00, 12.45 in 15.30 Glasba po željah; 14.05 Turistične beležke; IG.05 Turistične beležke; 16.20 Ansambel Tim; 16.30 Operetna glasba; 17.10 Pevec dneva; 17.30 Radijski oder; 19.00 Orkester Der-sin; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
III. PROGRAM
10.00 Koncert; 11.45 Klavirske skladbe; 12.20 Pianist Horowitz; 13.55 Sopranistki Curci in Suther-land; 14.30 Plošče resne glasbe;
15.30	Parreninov kvartet; 16.25 Sodobna ital. glasba; 18.00 Orglar A. de Klerk; 18.45 E. Scribe: »Matilde*; Lebiche: »I due timidi*;
21.30	Menottijeva »La Santa di Bleecker Street*.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00 Maša; 12.00 Leonardo & rialdo: »Un santo del nostro go po»; 12.30 Človek in delo- v,. Poklici: Odvetništvo; 13-30 L nik; 15.30 Giro dTtalia; l7-0” red za najmlajše; 17.30 D"ejgl5 17.45 Program za mladino! p0je Sindikalne aktualnosti; 19-v ycr Sylvie Vartan; 19.45 Šport nike; 20.30 Dnevnik; 21.00/V pj-tribuna: PSU - KPI; 22.^ schiatutto; 23.05 Dnevnik.
II. KANAL
17.00 športno popoldne; . ja Procesija; 21.00 Dnevnik! " .jjjir*' potiska kinematografija; 22-J tislava, mesto glasbe.
JUG. televizija
Ji .
SLOVENIJA
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Skladbe za godala; 10.15 Vi in jaz; 12.00 Kontrapunkt; 13.00 Po dnevnih ve-
8.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Pogovori o spolu; 9.35 Lepe melodije; 10.15 Pri vas doma; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Tuji mladinski zbori; 14.25 Plesni orkester RTV; 14.40
20.00, 22.50 Poročila;
TV v šoli; 10.30, 15.40 10.45, 15.55 Angleščina; n ^{s3»%
coščina; 16.10 Splošna «
17.45 V.’ Lisinski, M. Vilhafj jg.30 Kratek film; 18.15 Obzorfli*' at
ivrateK mm; io.ia	,^
Risanke in še kaj; 19.05 E A '• tednu; 19.20 Ko sem
teonu; i».zu no sem ***-	». J"’
oddaja TV Beograd: 20 33 tef1,
Moli orflooi*
rodič: Mali oglasi pex; 21.30 Kulturne 22.00 Mannix — film.
3’	~	~	4P-
]
■ari« ff®! d &
zioae
•M*

>X- •	v •:
KOLESARSTVO
[	« GIRO D’ ITALIA »		WKMuMh£Sm	TEDENSKI PREGLED		mmnzm
Po etapi na kronometer včeraj dan počitka
Merckx napoveduje mirno vožnjo
TERRACINA, 27. — Danes so kolesarji počivali. Po potovanju z letalom iz Trevisa v Terracino pa mnogi tekmovalci niso prenehali s treningom in jih je večina opravila krajše vožnje po okolici. Med prvimi, ki so se pojavili v kopalkah &a plaži je bil Eddy Merckx. Ko so ga vprašali, kaj meni o svojem sedanjem položaju na lestvici je trenutni cleader* rekel, da je popolnoma miren, ker se namreč ne pripravlja na nikakršen poseben podvig; jtha namreč le namen zmagati na l*tošnjem «giru». Dodal je, da je fetos konkurenca mnogo hujša kot lani na francoskem «touru».
čeprav o Merckxovi premoči ne dvomi več nihče, nekateri še vedno upajo. Tako je Gimondi dejal, da se počuti zelo dobro, da je prebolel krizo, ki ga je prijela v prejšnjih dneh in da bo zdaj skušal odločneje poseči v borbo. «Merckx je tolo močan, dirka pa še nikakor ni zaključena*, je rekel.
Ritter, danski kolesar, ki je trenutno na drugem mestu skupne levice, pravi, da je njegov cilj obdržati do konca položaj, ki si ga je do zdaj priboril.
Prvo mesto je že oddano tudi po mnenju Dancellija, ki je zgubil precej dragocenega časa v včerajšnji etapi na kronometer. Povedal je, da bo skušal doseči kar največ e-tapnih zmag.
Jutri je na sporedu 10. etapa Ter-racina — Rivisondoli: 172 km. Kolesarji se bodo morali povzpeti na 1535 m visok hrib Forca d’Acero. Zadnjih 12 km jutrišnje etape bo verjetno precej trdih, saj se bodo morali tekmovalci dvigniti za kar 450 m.
NOGOMET
Poraz slovenskih dijakov
V okviru medšolskega mestnega Prvenstvo je izbrana enajsterica sWemkih šol odigrala drugo kolo Jega turnirja proti močni ekipi šole Nautico. Naši dijaki so zgubili * visokim izidom 0:3, polčas pa se le zaključil z 0:2.
Na&i predstavniki so se morali ;v< Slavnem braniti, saj so bili med na-
sprotniki nekateri zares odlični i-gralci (člani Triestine, Ponziane in drugih močnih moštev). Le redkokdaj je uspelo slovenskim nogometašem izpeljati kak napad, ki pa ni rodil nikakega sadu.
Slovenska šolska reprezentanca je igrala z naslednjo postavo; Kante; Franko, Metlika; Štrekelj, Košuta, Igor Čuk; Ukmar, Grgič, Ca-
harija, Marjan Čuk in Starc.
« * *
V prvem kolu so naši predstavniki premagali šolo Carducci z 2:0 (2:0). S ponedeljkovim porazom so slovenski nogometaši izločeni iz turnirja.
b. L
Osem slovenskih šesterk v promocijskem prvenstvu
•v
Se vedno negotova usoda Bora B v ženski C ligi
Prejšnjo nedeljo se je zaključilo prvenstvo ženske C lige. Tržaška OMA je premočno zmagala na tem turnirju in si tako pridobila pravico nastopa na vsedržavnih kvalifikacijah za prestop v B ligo.
Prvenstvo pa se bo za ostale postave nekoliko zavleklo, ker bodo morale odigrati še nekaj zaostalih srečanj. Končala pa sta svoje nastope FARI iz Trsta in druga postava Bora. Slednji zaseda sedaj predzadnje mesto, pred videmskim Porziom, ki pa ima tekmo manj. V primem zmage Furiank bi se morala slovenska ekipa sprijazniti z nazadovanjem.
Izidi zadnjega kola:
‘Corridoni — Bor B
imiiiiiiiimiiiiiiimiiiminiiiiimiHinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinininiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmi
NA TURNIRJU 5-LETNICE
Breg bo nastopil z ojačeno ekipo
S pomočjo Pernarčiče ve se bodo Bre-zanke potegovale za najvišje mesto
Brežanke se v teh dneh vneto pripravljajo na ženski odbojkarski turnir, s katerim nameravajo v nedeljo počastiti petletnico obstoja svojega društva. Kot smo že poročali bo zasedba na tem turnirju izredno močna. Poleg celjskega Partizana, ki ga naši ljubitelji odbojke že dobro poznajo s turnirjev za Trofejo Sokola v Nabrežini (Celjanke so večkratne prvakinje Slovenije), bosta kot gostji nastopili tudi šesterki AGI iz Gorice in Ca-sagrande iz Sacileja, ki sta se obe letos uvrstili v prvo italijansko ligo.
SZ BOR
obvešča vse male ljubitelje košarke, da se je začel tečaj v mini-basketu za letnike 1958 in mlajše. Tečaj je vsako sredo in petek na stadionu »Prvi maj» od 16. do 18
ure.
JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL
Crvena zvezda osvojila tudi letos prvo mesto
V povratnem finalu je premagala Olimpijo z 1:0
Beograd, 27. — Beograjska Cr-'£na zvezda je danes v obojestran-nezanimivi tekmi šele v dru-JjfOi podaljšku povratne finalne tek-za pokal Jugoslavije, in to v "^zadnji minuti z golom Džajiča. P^niagala ljubljansko Olimpijo in gojila pokal predsednika Tita.
finalna tekma je bila pred e-,'hi tednom v Ljubljani in se je ^^ala neodločeno 2:2.
Glavni junak tega srečanja je bil Jjjhar ljubljanske enajsterice Ško-'?> ki je ubranil vrsto nevarnih ^elov Beograjčanov in je tako u^Prečil hujši poraz. Manjkalo je las, da ni celo ohranil nesenega izida. Zmaga Crvene pa je sicer (kljub njeni ne tS* blesteči igri) zaslužena, saj .Potrjuje tudi razmerje kotov, ki z 21:5 v korist beograjske
fjih V^na zvezc'a Je osvojila v prejš-
V predtekmi je mladinsko moštvo splitskega Hajduka premagalo ljubljansko Olimpijo z 2:0 (1:0) in si priborilo letošnji mladinski pokal Jugoslavjie.
. letih ta pokal že sedemkrat, D Je torej letos že osmič pokalni ak Jugoslavije.
ITALIJANSKI POKAL
Cagliari poražen Torino v vodstvu
V finalnem kolu tekmovanja za italijanski pokal so v današnjem četrtem zavrtljaju dosegli naslednja rezultata: v Bologni je domača Bologna premagala Varese, edino moštvo B lige, ki se je uvrstilo v finalni del tekmovanja s 4:1 (2:0), Torino pa je premagal letošnjega italijanskega prvaka Cagliari s 4:3 (2:1). Obe tekmi sta bili nočni.
Lestvica po četrtem kolu je taka: Torino	4	3	0	1	6:4	6
Bologna	4	2	1	1	5:2	5
Cagliari	4	1	2	1	5:5	4
Varese	4	0	1	3	2:7	1
Razumljivo je zato, da bi lahko v tako ostri konkurenci šesterka Bre-žank le težko upala na osvojitev boljših mest. Da pa bi bilo ravnovesje sil vendarle nekoliko uravnovešeno, je tehnično vodstvo Brega sklenilo vrste svoje šesterke okrepiti z državno reprezentantko in članico Bora Sonjo Pemarčičevo. S tako okrepljeno postavo bo Breg vsekakor vsem ostalim ekipam nevaren nasprotnik. Zato je težko predvideti, kakšna bo končna razvrstitev na tem turnirju. Breg lahko vsekakor realno računa na drugo mesto, če bi pa igralke imele nekoliko sreče bi lahko računale tudi na višjo uvrstitev. Če se spomnimo na zadnje nastope «plavih» v prvenstvu B lige, v katerem je šesterki le za las spodletela uvrstitev na kvalifikacije za A ligo, potem želje Brežahk 'vsekakor niso neuresničljive.
Turnir se bo odvijal po naslednjem razporedu v nedeljo" 31. maja:
09.00	Breg — Partizan Celje
10.00	AGI Gorica — Casagrande Šarile
11.00	Casagrande Šarile — Breg
16.00	Partizan Celje — AGI Gorica
17.00	AGI Gorica — Breg
18.00	Casagrande Šarile — Partizan Celje.
Vsa srečanja bodo odigrali na dva osvojena seta.
‘Edera —	FARI TS			
‘OMA -	PAV			
‘Bor B -	- AGI	B		
	Lestvica			
OMA	14	14	0	42
Edera	13	9	4	31
PAV	13	8	5	27
AGI B	12	6	6	25
Corridoni	12	6	6	21
FARI 'TS	14	4	10	16
Bor B	14	3	11	15
Porzio	12	2	in	16
3:0
3:2
3:0
3:1
4
22
22
20
20
35
38
31
Še neodigrana srečanja:
PAV - AGI B Corridoni — Edera Porzio — Corridoni Porzio — AGI B * * *
Tudi prvenstvo moške D lige se nagiba h koncu. Sinoči je padla odločitev o prvem mestu medtem ko je na dnu vse že precej jasno. Bor je po brez borbe predani tekmi zgubil še točko in je tako zapisan nazadovanju v promocijsko ligo.
Kras je v zadnjih nastopih sicer zmagal, toda ni pokazal tiste igre, ki smo jo videli v prvem delu prvenstva. Proti relativno slabim nasprotnikom so Zgoničani zapravili dva seta, ki pa nista velike važnosti, kajti o napredovanju odloča le zmaga. Izidi sedmega povratnega	kola:
*CSI — Aurora	3:1
‘Kras — Turriaeo	3:1
Tomana — ‘Bor B	b	b.	3:0
Izidi zaostalih srečanj:
Aurora — ‘Bor B CSI - ‘PAV Turriaeo — ‘Aurora ‘Turriaeo — PAV Lestvica
3:2
3:2
3:1
3:1
Kras	15	14	1	43
CSI	14	13	1	39
Turriaeo	16	10	6	34
ACEGAT	15	8	7	33
Aurora	15	8	7	35
PAV	15	7	8	27
01ympia	13	4	9	20
Triestina	14	4	10	20
Torriana	15	5	10	22
Bor B	15	1	14	15
*Točko manj zaradi predane				
10
17
25
29
31
31
33
35
33
42
Breg B — ‘Zarja B ‘Primorec — Zarja B Moški
Breg — Gaja Breg — Stock Breg — CRDA B
3:0
3:1
3:0
3:0
3:0
f. v.
V SOBOTO NA OPČINAH
Dijaki-profesorji
Šolski športni odsek liceja France Prešeren iz Trsta bo priredil v okviru proslav 25-letnice obnovitve slovenskih šol na Tržaškem, odbojkarsko tekmo med profesorji in dijaki. Tekma bo v soboto, 30. maja na Opčinah na igrišču ESŠ Srečko Kosovel, ali pa v primeru slabega vremena v telovadnici.
TEDENSKI PREGLED
V nedeljo tradicionalni turnir za drugo trofejo «Bor junior
Na mladinskih igrah «plavi» med najboljšimi
Nadaljuje se prvenstvo «prima divisione», kjer nastopa tudi ekipa Bora. Naši fantje so v ponedeljek zvečer igrali proti močni peterki Trieste Basket in so po lepi in zanimivi igri klonili boljšim nasprotnikom.
Končni izid je bil namreč naslednji: Ts Basket — Bor 53:46.
Danes bodo naši košarkarji zopet stopili na igrišče. Ob 9.30 bodo v telovadnici Monte Cengio igrali proti moštvu Lloyd Adriatico, ki je še vedno na prvem mestu lestvice. Borovci so v zadnjih srečanjih pokazali precejšnji napredek in tako lahko upamo, da bodo tudi danes proti močnim nasprotnikom dobro igrali.
«Plavi» bodo nastopili z naslednjo
immiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiu
KOŠARKA
PRVENSTVO «1. DIVISI0NE»
Nezaslužen poraz v zadnjih minutah
Borovci bodo nastopili zopet danes zjutraj
Zadnje kolo (31. 5. 1970)
Aurora — Kras
CSI — Torriana
Triestina B — 'Bor B
Turriaeo — 01ympia
ACEGAT - PAV
* « •
V	preteklem ...tednu se je začel tržaški del promocijskega prvenstva, medtem ko je goriški del že skoraj pri koncu. V slednjem je v vodstvo doberdobska Mladost, ki bo prav gotovo zastopala Gorico v deželnem finalu.
V	Trstu pa so zabeležili naslednje izide:
Divna Slavec (desno) In Sonja Pernarčič (levo) sta se v ligaških tekmah srečavali na nasprotnih straneh mreže. V nedeljo pa bosta nastopili z enaldm dresom.
TS BASKET — BOR 53:46 (21:21) BOR: Edi Čermelj 10, Valter Hrvatič 1, Stojan Hrvatič, Sandi Per-tot 12, Mladen Škerlj, Martin Kralj 11, Sergij Tavčar 12, Renato Što-kelj, Danijel Zavadlal.
Zaradi 5 osebnih napak sta igrišče zapustila Valter Hrvatič in Martin Kralj.
Borovci so v tej tekmi klonili z razliko sedmih točk, čeprav so bili v vodstvu v skoraj vsej tekmi. Toda TS Basket je odlična ekipa, ki zaseda pa lestvici drugo mesto in ji je zato uspelo prehiteti «plave» v zadnjih treh minutah Bor je začel igrati z naslednjo postavo: Čermelj, Valter in Stojan Hrvatič, Tavčar in Kralj. V začetnih minutah sta ekipi napredovali vzporedno, kmalu pa so slovenski košarkarji povedli z 10:4. Prednost so 'ohranili do 19. minute, ko je TS Basket povedel z 21:19, toda pred koncem polčasa je Pertot izenačil.
V drugem delu tekme je Bor skoraj ves čas vodil. Toda Kralj in V. Hrvatič sta se kmalu nalezla vsak 4 osebnih napak in trener ju je moral zamenjati. Tako je v 17. minuti TS Basket zopet prešel v vodstvo (41:40) in je nato svojo prednost obdržal do konca tekme.
Borovci so slabo zaigrali predvsem v protinapadih in obrambi. Nasprotniki so se polastili številnih odbitih
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII
PO SINOČNJI ZMAGI NAD CSI S 3;1
Kras z eno nogo na kvalifikacijah
Šesterka zgoniškega Krasa se je Ker je bil CSI doslej glavni kon-v Zgoniku sinoči pomerila v odlo- kurent Krasa v bitki za vstop na
kvalifikacije za C ligo, je po tej zmagi slovenskih odbojkarjev položaj na vrhu lestvice že močno razčiščen. Kras se mora v preostalih tekmah pomeriti le še z 01ym-pio in Auroro in bi mu dejansko že ena sama zmaga zadostovala za osvojitev končnega prvega mesta. Vsekakor pa je le malo verjetno, da bi krasovci iz preostalih dveh tekem ne odnesli vseh štirih točk.
postavo: Valter Hrvatič, Sandi Pertot, Mladen Škerlj, Renato Štokelj, Stojan Hrvatič, Martin Kralj, Sergij Tavčar, Danijel Zavadlal, Edi Čermelj in Livij Pertot. Po dolgem času bo torej ponovno igral Livij Pertot, ki je moral zaradi bolezni opustiti vsako športno aktivnost. Pertot je bil eden najbolj o-betajočih Borovih igralcev. Prepričani smo, da se bo kmalu znašel in bo tako ojačil Borove vrste.
Ženske	
A skupina	
Bor C — ‘Sokol B	3:0
‘OMA B - Bor C	3:0
B skupina	
‘Gaja — Zarja B	3:0
Primorec — ‘Breg B	3:1
žog, ker jim nihče ni zastavljal poti do koša. Tako so tudi prišli do zmage, čeprav niso imeli nič kaj zanesljivega meta na koš od daleč.
Najbolje se je odrezal še Kralj, a je kmalu imel preveč osebnih napak. Dobro sta igrala tudi Pertot (v napadu) in Čermelj, ki je dosegel nekaj lepih metov od daleč.
Zadovoljila sta tudi sodnika, ki sta sodila odločno in zanesljivo.
Bor bo nastopil zopet danes. Ob 9.30 zjutraj bo igral v telovadnici v Ul. Monte Cengio proti močni e-kipi Lloyd Adriatico, ki je trenutno na prvem mestu lestvice.
LIV
ŠZ Bor bo v nedeljo 31. 5. 1970 priredilo košarkarski turnir za slovenske dijake nižjih šol za «Tro-fejo Bor junior*. Ta turinir, ki je že tradicionalen, je lani zelo lepo uspel in udeležilo se ga je veliko število slovenskih dijakov. Od teh se je tedaj več mladih udeležencev navdušilo za to športno panogo in sedaj uspešno nastopajo v Borovih ali Poletovih vrstah.
Na letošnjem turnirju bodo nastopila štiri moštva, od katerih kar tri ekipe iz šole «Sv. Cirila in Metoda*. Četrti predstavnik bo zbrano moštvo dijakov šol Katinare,
Opčin, Sv. Jakoba in Rojana.
Spored bo naslednji:
Nedelja, 31. 5. 1970 na Opčinah ob 8. uri «Levi» (2. razred «Sv. Ciril in Metod*) — «Orli» (3. razred «Sv. Ciril in Metod*)
ob 9. uri «Medvedi» (1. razred «Sv.
Ciril rn Metod*) — «Vo1-kovi* (zbrana ekipa ostalih šol)
ob 10. uri fmale za 3. in 4. mesto I ščajem. ob 11. uri finale za 1. in 2. mesto '
Sledilo bo nagrajevanje.
Prvo mesto so osvojili predstavniki Ricreatorija, tretja je bila Servo-lana, nato Polet, zadnji pa Don Bo-sco C. V drugi skupini sta se v finale uvrstili ekipi Trissino in Mivar.
Za Borove mlade košarkarje J* uvrstitev v finalni del turnirja precejšen uspeh, saj so tako potrdili, da so se dokončno vrnili med štiri najmočnejše ekipe iz Trsta. Za Borovo košarkarsko sekcijo pa je to dejstvo spodbudno, saj tako prva ekipa lahko računa tudi na najmlaj* ši naraščaj.
b. L
NAMIZNI TENIS
Na mladinskih igrah zmaga Sokola
Prejšnjo nedeljo so bile v Nabrežini na sporedu mladinske igre v namiznem tenisu, katere je leto« priredilo domače ŠD Sokol. Turnirja, ki je zelo lepo uspel, se je udeležilo nekaj nad dvajset mladih tekmovalcev iz devinsko - nabre-žinske občine iz Trsta.
Turnir sam je pokazal gladko premoč igralcev Sokola, ki so v štirih kategorijah osvojili kar vsa štiri prva mesta, poleg tega pa še eno drugo in dve tretji. Nabrežin-sko društvo je tudi tokrat pokazalo, da namerava resno gojiti ta šport in da razpolaga s številnim nara-
V ponedeljek bi morali odigrati finalni del tekmovanj košarkarskega turnirja v okviru mladinskih i-ger. Ker federacija ni dobila telovadnice in ker so morali odigrati še nekatere odgodene tekme, bo finalni spored prvega in drugega junija.
Kot je znano, se je v finale u-vrstila tudi peterka Bora, ki je v svoji skupini zasedla drugo mesto.
čilnem srečanju moške odbojkarske D lige z videmsko šesterko CSI in jo premagala s 3:1 (15:8, 9:15, 15:8, 15:9). Tekmo si je ogledalo veliko število gledalcev, ki so bučno navijali za barve slovenske šesterke in so tako krepko doprinesli k uspehu Kraševcev. Domači odbojkarji pa so svoje občinstvo za krepko moralno podporo tudi nagradili z res izvrstno igro, ki je vse prisotne navdušila.
Na svetovnem košarkarskem prvenstvu v Ljubljani se je v vrstah jugoslovanske reprezentance odlikoval tudi veteran Rajkovič (na sliki med skokom pod košem).
Najbolj navdušujoča je bila nedvomno tekma med Fabjanom in Dobrilo, ki sta v kategoriji starejših naraščajnikov zasedla prvi dve mesti. Oba sta že redno nastopala od začetka letošnje sezone, pred kratkim pa sta bila na državnem prvenstvu, kjer sta si poleg odličnega petega mesta nabrala tudi precej izkušenj za bodoče nastope. Prvo mesto je, kot je že tradicija, pripadlo Fabjanu, drugo pa Dobrih, na tretje mesto pa se je uvrstil Pertot. Fabjan in Dobrila sta seveda zasedla tudi prvo mesto med dvojicami.
Med mlajšimi naraščajniki pa je gladko zmagal Radovič, ki nastopa le nekaj mesecev in je najmlajši član Sokolove namiznoteniške ekipe. Skupno s Pertotom je tudi osvojil prvo mesto med dvojicami in tako zagotovil popoln uspeh nabrežinske-mu društvu.
Letošnja namiznoteniška sezona je tako zaključena. Preostajata namreč le še dva turnirja, v nedeljo bosta Dobrila in Radovič nastopila na turnirju neuvrščenih tret-jekategomikov v Trstu, celotna na-brežinska ekipa pa bo sodelovala na športnem dnevu, ki ga bo organiziralo ŠD Polet prihodnji mesec. O tem in o načrtih mladih ping-pogašev v prihodnji sezoni pa bomo še poročali.
S. J.
AVTOMOBILIZEM
RALLY LONDON - MEXICO
Zmagoslavje avtov ford in triumph
FORTIN DE LAS FLORES (Mehika), 27. — Danes ponoči se je zaključil rally od Londona do Mexica. Dirka, ki je bila dolga 25.000 km, se je začela 19. aprila. Bil je to pravzaprav velik uspeh angleških avtomobilov ford escort, ki so zasedli kar prvo, tretje in peto mesto na končni lestvici. Zmagovalca sta Finec Mikkola m Šved Palm, ki sta imela na koncu uro in 18 min. prednosti pred drugouvrščenima Cul-cethom in Syerjom, ki sta vozila na triumphu. Rally je terjal tudi nekaj smrtnih žrtev.
*^0<ooo<x>)0<x3<0xx<x000<)0<x300«0<x5«0«cxxi0000«c^0000cx<^000v000«0«0<)0000000«00c)«0000000cc»0«00cx0«0«000<x>)000«00000xxcx)000<)0«0<00000«3«cx0»00«000<xpcc)00<000000000000xj>00000000<)0e000«0
PtannH
iiiiiiii
Emil Frelih
1
V DEŽELI
vzhajajočega sonca
Popotni vtisi iz Japonske
5.
Je
Ste
_ prvi obisk Japonske restavracije za vsakega J1* posebno doživetje V Tokiu Jih je brez števila, ld nu-Hl° vsakovrstna japonska jedila ln takšnih, ki so se speda-Oale, za japonske kulinarične specialitete kot so sukijaki, fcjfhra, sašimi, domburi, jakitori in še mnogo drugih, ki v slast ne le domačinom ampak tudi tujcem, t« /®6ja družba se nas je napotila v originalno klasično, Hb\t® let staro s slamo krito japonsko kmečko hišo, Furu-Ij ' ki je podeželski arhitektonski unikum starih čajnic iz |v®toletja. Japonci so na ta kulturni folklorni spomenik le?® modernega velemesta izredno ponosni in stavbo s ce-okoljem uvrščajo v tistih sedem tokijskih čudes, ki vredno videti.
iW~kot5i porasli, večno zeleni eksotični majhni park, po-t|«?en bolj vrtu, kjer je speljana voda s starim vrtečim se »	in ličnimi koriti, polnimi plavajočih rib, ki si Jih
t^tkom ogleduješ preden bodo mnoge izmed njih kmalu žrtve kulinarične umetnosti katere uživalec boš, smo Uju111 v vežo, kjer smo si sezuli čevlje. Pozdravile so nas »ur*11« ženske v starih kimonih. 2e v veži Je razpostavljeno 0 Poljedelsko orodje, ki sl ga vsak gost rad z zanimanjem
ogleda. Sploh je stara farmska hiša pravcati folklorni muzej, kjer diha po patriarhalnosti nekdanjega japonskega podeželja. Zanimivost gradnje je tudi v tem, da je zgrajena iz lesa in slame, ne da bi bil v tramovje ali stene zabit en sam žebelj. Vsekakor je hiša vredna ogleda in nikakor se nismo mogli načuditi prostornosti posameznih sob in razstavljenim starinskim predmetom v njih in pa čistoči, ki vlada znotraj in zunaj kmetijske hiše. Menim, da ml ni potrebno poudariti posebej, da so tla in stopnice pokrite z riževimi rogoznicami po katerih je tako prijetno hoditi v nogavicah ali slamna tih copatah.
Spodnji prostor je preurejen v lično restavracijo s kavno rjavimi stenami katerih barva je tipična za večino notranjosti Japonskih hiš. Skozi nekaj širokih okenskih sten z mrežastimi pravokotnimi okenci zastrtimi z riževim papirjem, je po prostoru razlita dnevna svetloba, le v obli dolbini v steni je z lučjo osvetljena velika japonska slika s tipičnim obrazom Igraica kabuki gledališča, šesterokotni veliki leseni lestenci, k) zvečer osvetljujejo restavracijo, so po dnevi lepi okrasni elementi. Na sredini poda je vdolbJjeno štirikotno ognjišče s tlečo žerjavico, kot pred stoletji, kjer pred očmi gostov prijazne gostiteljice pečejo in kuhajo na poseben način pripravljene jedi. Nad ognjiščem visi izpod stropa na debelih vrveh privezana surovo stesana lesena plošča, ki brani pred vročino strop. Vse to daje prostoru rustikalno vzdušje, čeprav je obed serviran kar najbolj ukusno po sodobnih načelih; sodim pa, da je pri Japoncih ta način zaradi njihove kultiviranosti že prastar.
Posedli smo vsak na svojo blazino na tleh k ličnim, komaj dvajset centimetrov visokim rdečim lakiranim mizicam. Seveda je sedenje povzročalo nemalo težav zlasti debeluša-stim ljudem. Spodviti noge križema podse niso mačje solze In le nekaterim se je to posrečilo. Mnogi so rajši sedli pol kleče ali z iztegnjenimi nogami ob strani mizice. Mnogo
smeha in pikrih šal je bilo izrečenih na račun trebušastih gostov, ki jim je bilo sedenje na tleh vse prej kot udobno. Strežajfce z ljubeznivimi nasmeški pa so s prinašanjem jedi osredotočile misli gostov na zvedavost kakšne bodo servi rane jedi.
Na mizico so postavili leseni lakirani pladenj s čudovito aranžiranimi jedmi in zraven, v majhnem keramičnem vrčku, toplo riževo vino sake. Kdor je,poželel je lahko dobil za piti tudi steklenico japonskega piva znamki Asahi ali Sapporo, ki sodita med najboljše kvalitete piva na svetu ali pa oranžado in cocacolo. Obzirno, bolj s strahospoštovanjem smo segli s paličicami po jedeh. Po pokušanju in medsebojnem spraševanju kaj naj bi ta ali ona jed bila in iz česa je, so teknile jedi po izrednem okusu in lepem izgledu. Jedli smo na ploščice zrezano surovo ribo sashini s salato iz radiča, kumar, korenja, listov krizantem in temu podobno, v kisu pripravljeno ribo sunomono, pečeno ribo yakiza-Irano s kuhano zelenjavo nitsuke. Namesto kruha smo pri-grizli mehke, pečene okrogle ploščice iz riževe moke. čeprav majhni, vendar raznoliki obroki najbolj pestrih okusov so nas kar nasitili, čeprav je vse to bilo, kot smo kmalu spoznali le predjed. Zatem je šele prišla na vrsto glavna hrana, ki se ji pravi shokuji. Okusna juha, ki jo spiješ kar iz skodelice, tanke rezine pečenega govejega mesa, izvrstna zelenjava vseh vrst okusov, sojina omaka in pa neizogibni kuhani, nezabeljeni in neslani snežnobeli riž, ki ga ješ kot prilogo k jedem. Sojina omaka je izvrstnega okusa in vse jedi, ki jih namakaš vanjo zlasti še neslani riž, pridobijo na pestrosti. Običaj zahteva, da se po serviranju riža ne pije več alkoholnih pijač, pač pa se med glavno jedjo pije grenki temnozeleni čaj posebne arome, kakršnega goje samo na čajndh plantažah Uji pril Kiotu ali Sayama v prefekturi Saita-ma. z lepo serviranim svežim sadjem je po navadi zaključen obilen obrok hrane.
Za dobro počutje gostov poskrbe ob koncu jedi strežajke še z glasbo in originalnimi ljudskimi plesi Minyo v avtentičnih kostumih, tako, da gost zares zadovoljen in dobro razpoložen zapusti originalno staro kmečko hišo Furusato.
Celodnevno ogledovanje tokijskih zanimivosti lahko popotnik naj lepše zaključi v eni izmed japonskih restavracij z večerjo japonske specialitete sukijaki. Ko si enkrat okusil nekaj odličnih japonskih jedi, se po evropski hrani spet zaželiš nekaj posebnega, tebi neznanega. Izbire je na pretek, vendar te pri izbiri jedi pritegne sukijaki, jed, ki jo Japonci najbolj cenijo in ki jim velja za glavno praznično jed. Biti v Tokiu pa je velik praznik za vsakega tujca, zato sd rad privošči najbolj praznično japonsko jed. Neštete restavracije z imenom Sukijaki v katerih specialno pripravljajo in ser virajo gostom to jed, dokazujejo, da je sukijaki zares ena izmed najbolj priljubljenih jedi na Japonskem.
V Sukijaki restavraciji se sedi na blazini na tleh bolj udobno, ker so mize precej višje, skoraj do pasu in lažje stegneš noge pod mizo. Mize podobne bolj klopem, so pravokotno postavljene, da' v sredini lahko kuhajo ln pečejo jedi pred očmi gostov. Seveda je v takšnih restavracijah vse modernizirano in kuhajo na električnem kuhalniku. Pripravljeno meso, zelenjava in začimbe so razvrščeni tako lepo in okusno, da morajo vsakomur vzbuditi apetit.
Medtem ko gost sreba vroči sake ali pije pivo, prijazna Japonka v kuharskem kimonu kleči ob pečici in polaga v vrelo olje v ponvi pripravljeno tanko narezano mlado govejo meso. Ko je že malo ocvrto, doda česen, čebulo ter drugo zelenjavo in vse skupaj polije s sojino omako pomešano ■ sladkorjem in riževim vinom in v tem se meso pari. Ko je meso mehko, vzame vročega s paličicami iz ponve, ga v porcelanasti skodelici omoči v stepeno surovo jajce in položi gostu na krožnik. Zares okusna jed, s katero se z užitkom je še riž in sojina omaka.	(Nadaljevanje sledi)
diteraturnaja gazeta» o kitajsko - sovjetskih odnosih
Trije velikani na Daljnem vzhodu
MOSKVA, 27. — Ni nobena skrivnost, da na Daljnem vzhodu vre in da se politični odnosi spreminjajo iz dneva v dan pod pritiskom spremenjenega ravnotežja sil predvsem na gospodarskem in socialnem področju.
Japonska se je v teku zadnjih let spremenila iz siver industrijsko že zelo razvite države v pravega velikana, ki stoji na čelu tehničnega napredka v vsej Aziji. Tik ob njej pa je Ljudska republika Kitajska, ki s svojim človeškim potencialom in pomembnim napredkom na nekaterih strateških ključnih področjih daje slutiti, da se bo v kratkem razvila v pomemben gospodarski in socialni dejavnik v Aziji.
Na tem ogromnem zemljepisnem področju pa srečavamo tudi Sovjetsko zvezo, ki je v zadnjih letih zelo razvila gospodarstvo na svojem ozemlju Daljnega vzhoda od Vladivostoka do Kamčatke. Sovjetska vlada je že lani vztrajno skušala uresničiti obsežen načrt gospodarskega sodelovanja z japonskimi industrijskimi krogi. V Moskvi je prišlo tudi do pomembnih srečanj, kjer so obravnavali vprašanja, ki zadevajo dobavo zemeljskega plina z otoka Sahalina japonskim industrijam na otoku Hok-kaido, izkoriščanje ogromnega gozdnega bogastva sovjetskega Daljnega vzhoda itd.
V	zadnjih časih pa se zdi, da so ta stremljenja naletela na nenadne ovire. Vzrok za začasen zastoj pri poglabljnaju stikov tiči verjetno v sovjetsko - kitajskih odnosih, pri katerih je vprašanje razmejitve vzdolž več tisoč kilometrov dolge meje, morda le postranskega pomena.
V	zadnjih dneh se nizajo ostri napadi tako sovjetskih kot kitajskih odgovornih političnih krogov. Spor se zaostruje, toda značilno je, da je njegovo obeležje vedno manj politično, in čedalje bolj gospodarsko.
Prav danes je znani tednik Združenja sovjetski pisateljev «Litera-turnaja gazeta* ostro napadel japonsko in kitajsko politiko. Peking in Tokio obtožuje med drugim, da hočeta ustvariti nekakšno »politično os». Po mnenju sovjetskega tednika stojijo v ospredju te dejavnosti osebnosti japonske liberalne demokratske stranke, ki je na oblasti, a Kitajske republike uradno ne priznava.
Dopisnik »Literaturnaje gazete» Žukov navaja v svojem dolgem članku ,ki obsega skoraj eno stran veliko število podatkov o tej domnevni politični zaroti med Japonci in Kitajci. Za to povezovanje Žukov nepristransko vali krivdo na ene in na druge. Izvirni greh tega novega vzdušja pa tiči v navezovanju gospodarskih in predvsem trgovinskih stikov med obema državama Daljnega vzhoda. Za temi gospodarskimi stiki pa se po njegovem mnenju skrivajo tudi politični interesi obeh partnerjev.
Dopisnik moskovskega tednika navaja številne primere sodelovanja med kitajskimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino ter nekaterimi japonskimi podjetji, ki prodajajo tem »prijateljskim* japonskim podjetjem svoje blago po zelo ugodnih cenah (ki so včasih nižje od svetovnih cen za 20 ali celo 30 odst.). V zameno pa se ta
podjetja odrekajo svojemu dobičku v višini tudi do 10 odst.
Po Žukovem mnenju ta japonska podjetja financirajo na ta način kitajsko propagando na Japonskem, «razkolniške dejavnosti maoistov v delavskem in mladinskem gibanju ter na splošno v japonskem demokratičnem gibanju*.
«Gre za šovinizem in antisovjeti-zem — piše moskovski tednik — ki je podlaga za skupni jezik, ki ga skušajo doseči Kitajci in Japonci zaradi špekulacij o ozemeljskem vprašanju, ki so si ga sami izmislili.*
Tako prihaja spet v ospredje vprašanje meja na Daljnem vzhodu. Kot je znano, je Kitajska že večkrat postavila svoje zahteve glede številnih ozemelj vzdolž sovjetsko - kitajske meje. Japonci pa s svoje strani zahtevajo vrnitev japonskih otokov Kurili in tudi južne polovice otoka Sahalina. Moskovska vlada je odbila v glavnem številne kitajske zahteve, popolnoma pa japonske.
XXII. mednarodni kongres železničarjev esperantistov: na kongresu je bilo zbranih nad 700 delegatov železniških uprav. Govoril je predsednik Joachim Giessner, visoki funkcionar Zvezne republike Nemčije. Podpredsednik je Jugoslovan Gvozdan Sredic.
PO ENEM TEDNU PRIPORA V ZAPORU »REGINA COELI*
Državni pravdnih je izdal zaporno povelje za Luttazzija
Podobna obtožba tudi za Chiarija: posest, oziroma odstop drugim 1 kg kokaina
RIM, 27. — Pomočnik državnega pravdinika dr. Fraitta je danes izdal zaporno povelje za aianega skladatelja in televizijskega napovedovalca Lelaa Luttazzija. Ukaz sodni jakega funkcionarja so sporočili prizadetemu v prvih popoldanskih urah.
Po enem tednu pripora bosta zagovornika komika Chiarija in Lut-tazziua končno zvedela vsaj približ-i, kakšnih prekrškov sta njuna varovanca obtožena. Tudi Chiari ni namreč prejel do danes obvestila o lastnem zapornem povelju.
Točno besedilo Luttazzijevega zapornega povelja še nd mano. V krogih sodnijske palače pravijo, da sta oba obtožena približno enakih prekrškov, šlo bd za posest in odstopanje drugim določenih količin mamil. V zapornem povelju se nar vaja jo dogodki, kd so oba pripeljan v zapor.
Pomočnik državnega pravdnika trdi predvsem, da je Luittazai že
pred nekaj meseci posedoval, oziroma odstopil drugim manjše količine mamil. Na koncu navaja zadnji najtežji prekršek, ki ga je Lutr tazzi baje zagrešil sredi tega meseca. Preiskovalni organi — je rečeno v povelju — so ugotovili, da je šlo točno za en kilogram kokaina. Državni pravdndk ni pojasnil, če gre za dogodek, ki se je odigral v noči med 14. in 15. majem, ko so finančni organi zaplenili 1 kg kokaina bivšemu boksarju Malmignatiju, ko se je peljal z avtom po cesta blizu Torvajani-ce.
Iz tega in drugih vesti je razvidno, da predstavlja ta zadnji dogodek edini tehten razlog za izda-nje zapornega povelja. Nadalje se lahko sklepa, da sta Luttazza in Chiari izročila prav Malmignatiju omenjeno večjo količino mamila.
V zapornem povelju niso navedene osebe, katerim naj bi obtoženca odstopila mamila. Govori se

VČERAJ V TURČIJI
Voda zalila premogovnik: 6 mrtvih in 6 ranjenih
Reševalne ekipe nadaljujejo s svojim delom
ANKARA, 27. - V kraju Zongul-1 vo, da bi ugotovile, kako je prišlo dak v Turčiji na obali ob Črnem do poplave in zakaj ni nihče u-morju, kjer je rudniški center, je tegnil obvesitti rudarje o nevarno-
*	’	...	*	■!	_ «-.41 lri iim in nnotilb
le na splošno o «dirugih».
Po nekaterih vesteh ne bi prišlo v prihodnjih dneh do kakih bolj senzacionalnih aretacij. Na drugi strani pa pravijo, da dr. Pratta pripravlja štiri aili pet drugih zapornih povelj.
Luttazzijev zagovornik A. Gatta je že več dni vztrajno zahteval, da sodnij sfei organi zagotovijo spoštovanje pravic obrambe. Chiarijev zagovornik De Simone pa je danes v zgodnjih urah vložil pismeno zahtevo za izpustitev lastnega varovanca na začasno svobodo. Ko je vložil to zahtevo, De Simone še ni vedel, da dolžijo Chiarija posesti večje količine mamila. Domneval je, da gre le za malenkostne količine. Na podlagi vesti, ki so se razširile v časnikarskih in sod-mijskih krogih, bi Chiarijev primer spadal v okvir nedavnega pomilostitvenega odloka.
Zdi se, da Je dr. Pratta prišel do zaključka, da sta Chiari in Lut-tazzi zares zagrešila omenjene prekrške, na podlagi telefonskega prisluškovanja, ki so ga izvajali organi finančne straže. Drugi dokazi o njuni krivdi pa izhajajo iz njunih delnih priznanj, iz protislovnosti njunih izjav in protislovnosti med lziavami prizadetih in nekaterih prič.
Danes popoldne Je Luttazzijev zagovornik vložil zahtevo, da se mu omogoči vpogled v zapisnik zaslišanja. To zahtevo utemeljuje generičnosibjo zapornega povelja.
voda zalila premogovnik in onemogočaš izhod dvanajstim delavcem, ki so delali v enem od jaškov. Takoj je zatulila sirena in reševalne ekipe so skušale rešiti rudarje, ki jih je voda presenetila na delovnih mestih.
Reševalcem je uspelo, da so po krajšem času izvlekli iz jaška šest delavcev. Njihovo zdravstveno stanje seveda ni bilo rožnato, vendar za nobenega od šestih ni smrtne nevarnosti. Druga skupina pa je bila nekoliko bolj oddaljena. Kljub dolgim uram truda in vztrajnemu delu, reševalcem še ni uspelo, da bi prišliod rudarjev. Ker je preval časa minilo, ko je voda zalila jašek, verjetno nobeden od šestih rudarjev ni več živ, vsaj tega nihče več ne upa. Kljub vsemu reševalne ekipe nadaljujejo s svojim delom. Pred rudnikom so se zbrali sorodniki in znanci, ki z obupom v srcu pričakujejo, da bo reševalnim ekipam uspelo priti do ponesrečencev ali njih trupel.
Oblasti so seveda začele preiska
sti, ki jim je pretila.
Odložen proces proti Theodorakisu
ATENE, 27. — Državni pravdnik je danes v Atenah predlagal, naj se odloži proces proti grškemu politiku in skladatelju Mikisu Theodorakisu zaradi njegove odsotnosti. Theodorakisa bi morali soditi zaradi prekrškov, ki jih je naredil še pred državnim udarom leta 1967. Do take odložitve je prišlo že četrtič In tokrait so proces odložili «sine die». Skupaj s Theodoraki-som bi maralo biti sojenih tudi pet bivših poslancev grške levičarske stranke EDA, med katerimi je Elias Eliu, ki je bil vodja parlamentarne skupine. Elias je sedaj v ambulanti atenskega zapora. Vseh šest politikov dolžijo, da so pred državnim udarom poslali parlamentu telegram, s katerim so opozarjali ljudstvo na državni udar, ki ga je pripravljala vojska.
Na Cerkljanskem pred sto leti
(Nadaljevanje s 4. strani)
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
NOVI NASTOPI ZA OBNOVITEV DELOVNIH POGODB
Trgovski pomočniki bodo jutri stavkali 24 ur Nadaljujejo se skupščine delovnih kolektivov
Soglasna podpora odklonilnemu stališču do kompromisnih predlogov vlade in do teženj po odlašanju s socialnimi reformami • Govori se o nujni posplošitvi boja
V Zagrebu občni zbor družbe SACET SpA
Te dni Je bil v Zagrebu občni zbor Italijansko - jugoslovanske družbe za gospodarsko in tehnično sodelovanje SACET SpA, ki ma svoj sedež v Milanu. Na seji so sprejeli obračun za poslovno leto 1969, ki se je zaključilo s čistim dobičkom 6.162.000 lir, potem ko so odvedli v razne rezervne sklade 19.560.000 lir. Na občnem zboru so sklenili, naj se za lansko leto podeli dividenda v razmerju 5 od sto podpisane glavnice, važnejša pa je odločitev, naj se družbena glavnica poveča s sedanjih 100 na 350 milijonov lir.
Občni zbor je razpravljal tudi o nadaljnjem razvoju gospodarsko in zlasti industrijsko - tehničnega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji. Razpravo sta vodila predsednik SACET ing. Notarangeli in podpredsednik ing. Rakovič. Po seji je Sledil sprejem, katerega so se udeležili nekateri vidnejši zastopniki italijanskega In jugoslovanskega gospodarstva in s čimer Je želela SACET proslaviti prvo desetletje svojega delovanja.
........................................................................,l,"",n,,n
Avstralski minister za izseljenstvo obiskal Italijo
Anna Saia — Luttazzijeva zaročenka
RIM, 27. — Včeraj je bil na obisku v Rimu avstralski minister za izseljenstvo Phillip R. Lynch. Minister je danes odpotoval z rimskega letališča Fiumicino v Atene in tako nadaljeval vrsto obiskov v vseh državah, katerih prebivalci so se v povojnih letih množično odselili v Avstralijo.
Med včerajšnjo tiskovno konferenco je minister Lynch izjavil, da je že ob sprejemu ministrstva sklenil, da bo obiskal Italijo, kajti iz te države se je zadnja leta priselilo v Avstralijo približno 350.000 oseb in zanimalo ga je, kako in koliko s o poskrbele in skrbijo italijanske o-blasti za podporo izseljencem in nadziranje izseljenskega toka. Izjavil je nadalje, da avstralske oblasti zelo cenijo priseljence italijanske narodnosti zaradi njih delavnosti in kulture. Italijanskih priseljencev je do sedaj skoraj največ v
Avstraliji, presegajo jih po številu samo Angleži.
Phillip Lynch je poudaril, da so Italijani do sedaj že vtisnili svoj žig, Avstraliji, katerega znaki in posledice se morejo zaslediti v vsakdanjem življenju: v arhitekturi, v poljedelstvu in tudi v umetnosti. Ni ga dejansko sektorja, kateremu ne bi italijanski priseljenci dali svojega prispevka. V mnogih panogah se pozna vpliv dobrega okusa priseljencev, in njihovih navad.
'Letos Avstralija slavi svojo drugo stoletnico,» je nadaljeval minister, «in jasno je, da država, ki ima tako skromno zgodovino, skuša vsrkati vase kulturo in naprednost starega evropskega naroda.»
Avstralska in italijanska vlada sta dejansko pred kratkim sklenili sporazum, na podlagi katerega se lahko italijanski državljan odseli v Avstralijo s tem, da plača za vsa-
kega družinskega člana 17.500 lir otroci pod 19 letom pa potujejo kar brezplačno. Na ta način bo letos zapustilo Italijo nad 6.000 oseb. Od leta 1953 se je odselilo v Avstralijo 18.078 Italijanov in — kot je minister Lynch poudaril — niso niti ZDA doživele tako 'intenzivnega in uspešnega» priseljevanja. «Avstralija sprejema z veseljem tujce in jim skuša na vse načine pomagati, da se v novi deželi znajdejo in si uredijo svoje nadaljnje življenje.»
V pogovoru s predstavniki vlade je avstralski minister podrobno orisal vse ukrepe avstralskih oblasti v prid priseljencev. Ob odhodu iz Rima je še izrazil svoje upanje, da bo lahko Avstralija v bodoče sprejela še mnogo priseljencev, posebno italijanske narodnosti. Med obiskom v Italiji je ministra Lyn-cha sprejel tudi papež
sam povedal. Med prvo svetovno vojsko je kot avstrijski vojak moral v Galicijo, potem v Tirole in nazadnje še štiri mesece v Francijo k Verdunu. Zgovorno je pripovedoval:
«Takra,t smo smeli pisati domov samo še vojne dopisnice, tiskane v štirih jezikih. V slovenščini je na dopisnicah pisalo:	«Jaz
sem zdrav in dobro se mi godi.* Takih dopisnic sem «fasal» en paket in sem ga vrgel proč. Dosti imam te sleparije, dosti teh komedij, sem dejal.
V	Galiciji smo se slikali in sem fotografijo prinesel s seboj domov. Tista fotografija mi je v aprilski ofenzivi leta 1945 rešila življenje. Bilo je tako:
V	aprilu 1945 so se nenadoma prikazali Nemci na našem griču. Bilo jih je vse polno. Eden je priletel v hišo. Pomeril je vame s puško in kričal: Bandit! Bandit! Ostal sem miren in ga lepo pozdravil po nemško. Nemec pa je kar naprej gnal svoj Bandit! in meril name. Mislil sem si:
»če poči, pa naj poči. Saj bo samo enkrat.*
Medtem je prišel v hišo oficir, mislim da je bil poročnik. Ta je bil bolj prijazen. Ko je videl, da drugi še vedno meri name, je vprašal, če imam kakšne dokumente. Spomnil sem se na avstrijsko fotografijo v okvirju na steni. Pokazal sem mu jo. Pozorno jo je ogledoval in me spoznal na sliki. Obrnil se je k drugemu in mu dopovedoval, da sem bil avstrijski vojak in da nisem bandit. šele na ta dokaz je povesil puško, vendar je še kar naprej gnal svojo, da sem bandit.
Nemci so potem ostali na našem griču več dni. Tisti, ki mi je grozil z ustrelitvijo, je štiri dni zaporedoma vsak dan prilomastil v hišo in me nadzoroval, če sem doma. Neko .jutro sem še! nekaj korakov od hiše do or-nšce, kjer sem močil vitre za pletenje košev. Na griču nad hišo je za drdrala brzostrelka. Krogle so mi zasikale okrog glave, toda zadela me ni nobena. Potem nisem več stopil iz hiše dokler niso odšli v dolino.*
Borovničevi« brsti...
Petindvajset let...
Kako je danes lepo mimo v teh krajih. Izginili so skoro vsi sledovi nekdanje utrjene meje med staro Jugoslavijo in Italijo. Železobetonske podzemske utrdbe so le še kupi razvalin.
Za nevesel spomin, dokler jih ne bo preraslo in pokrilo gozdno drevje
Iz višine 1048 metrov sem se hitro spuščal v dolino. Za mano so ostajale velike zaplate snega. Dosegel sem bukov gozd, kjer je bilo veliko borovničevja. Sedel sem na suho listje in opazoval borovničeve grmičke, ki jih je toplo pomladno sonce grelo. Že so grmi poganjali brstje. Nisem še opazil tistih značilnih rožnatih čašic, iz katerih smo o-troci srkali prvi med. Če bo sonce tako grelo, se bodo kmalu prikazale pod zelenimi Usti.
Kako smo jih bili otroci veseli, ko smo šli kasno spomladi v gozd. V rožnatih, navzdol obrnjenih čašicah so se svetile kapljice medu. Le nekaj vejic borovničevja smo utrgali, da smo potešili želja po prvem naravnem medu. Zdelo se nam je škoda trgati, ker smo kasneje — konec junija, že lahko nabirali prijetne sladko-fcisle borovnice.
Danes predstavljajo borovnice v Cerkljanskih gozdovih veliko vrednost. Kmetijska zadruga v Cerknem skoro vsako leto odkupi za štiri in še več milijonov dinarjev borovnic. In koliko borovnic posušijo družine za domačo rabo. Posušene borovnice, namočene v domačem žganju, so izvrstno zdravilo.
Poleg delavcev lesne industrije, ka so te dni stavkali za dosego takojšnjih pogajanj in obnovitev delovne pogodbe, stopajo v spopad za spremembo gmotnega in normativnega položaja tudi člani ene izmed najštevilnejših, čeravno tudi razdrobljenih strok v naših krajih: u-službenci trgovskih podjetij.
Več tisoč je namreč uslužbencev v trgovinah in drugih sorodnih o-bratih, ki se zavzemajo sedaj, v okviru vsedržavnega nastopa, za novo delovno pogodbo, za korenito spremembo življenjskega položaja. Znano je, da so trgovski pomočniki, prodajalci in uslužbenci pri blagajnah veletrgovin, zelo slabo plačani in, kolikor so to v glavnem mladi, točneje dekleta, jih tare tudi krivična organizacija vajenstva in podobno.
Pri nas bodo uslužbenci in delavci po trgovinah stopih v stavko jutri, v petek in prekrižaU roke za 24 ur, kar pomeni, da bodo trgovine, v veUki večini, ves dan zaprte. Če bodo odprte bo to v glavnem zato, ker bodo v njih delali (gre predvsem za primere manjših trgovin z jestvinami ali mešanim blagom) lastnik in njegovi družinski člani.
Sindikalne zveze so na vsedržavni ravni sestavile Ustino zahtev, ki so jo predložile delodajalcem, se pravi združenju trgovskih podjetnikov. Poleg že znanih zahtev, ki so bile skozi vso »sindikalno jesen* enake za vse: 40-urni in 5-dnevni delovni teden, enakopravnost med uslužbenci in uradniškim osebjem, ko gre za bolezen in nezgode, večji dopusti, sindikalne pravice na delovnem mestu, postavljajo sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL tudi zahteve po različnem gmotnem položaju delavcev. Poviški so tokrat globalno izraženi in gredo od najmanjše plače (čistilke v trgovinah) 80.000 lir mesečno, do trgovskih pomočnikov in prodajalcev (115.000 Ur) itd.
Seveda so to še zahteve. Od bojevitosti stroke pa bo odvisno, če bo sindikatom uspelo, kot za dru-
ge delavske stroke v jeseni, iztrga-1 manjših podjetij v industrijskem ti skoraj 100-odstotno to, za kar so | pristanišču in na področju Čampo se obvezali v svojih listinah zahtev Marzio. pred delavci.
Nadaljujejo se medtem skupščine delovnih kolektivov v tovarnah.
Včeraj so se zbraU v glavnem delavci večjih kovinarskih tovarn in nekaterih tekstilnih obratov v industrijskem pristanišču. Na njih so nastopdU sindikaUsti, ki so delavcem orisaU trenutni položaj, zahteve sindikatov in odgovore vlade, na kar se je med prisotnimi razvila živahna razprava.
Skupščine so bile na splošno zelo dobro obiskane. V nekaterih primerih lahko govorimo o stoodstotni udeležbi, kakor tudi o soglasju glede stališča, ki naj ga sindikalna predstavništva zavzamejo pred vlado po 10. juniju.
Delavci so namreč soglasno odo-briU staUšča treh enotnih sindikalnih central in skleniU, da bodo šU v zavzemanju za socialne reforme do kraja, tudi z zaostritvijo in posplošitvijo boja. Tako se je tudi govorilo o nujnosti, da preide itali-janski delavski razred od pokrajinskih in deželnih splošnih stavk k še ostrejšim obUkam razčlenjenega boja, tja do okUca splošne vsedržavne stavke, ki naj zamrzne vsakršno gospodarsko dejavnost ItaUji.
Vsi so bili namreč mnenja, da bi v vsakem drugem primeru bili uspehi lanske jesenske obnovitve delovnih pogodb izjalovljeni, oziroma zamrznjeni. Od tod tudi direktiva sindikalnim organizacijam, naj v tem smislu nadaljujejo pogajanja z vlado.
Sindikalne organizacije so namreč že vnaprej povedale svoje mne nje, izjavile pa so, da morajo o teh stališčih izreči svoje dokončno mnenje delavci sami na svojih tovarniških skupščinah.
V naslednjih dneh, v petek in v soboto, bodo v ostalih kovinarskih in kemijskih tovarnah sorodne skupščine, čez teden dni pa v sedežih delavskih zbornic še skupščine, se jih bodo udeležili uslužbenci
tiniiiniMMP"«,|,,M*|>inim»»m|>m»||mnimn||||«M»»»1»||t|l>millllllll>limllllllllllllwlll>1lllllllllwl11
Tarčent in Centa
Z grenkim občutkom glasu vpijočega v puščavi Vas opozarjam na ponovno grobo napako v rabi_ be-nečanskih krajevnih imen v članku »Študentje slavistike iz Ljubljane na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji* v včerajšnjem Nedeljskem Primorskem dnevniku. V tem članku rabite dvakrat krajevno ime Tarčent za dva različna kraja in obakrat je oblika zgrešena. Res je sicer, da je celo prof. Fran Ramovš 'v Dialektološki karti zamenjal oba kraja, edini dnevnik Slovencev v Italiji pa bi si ne smel privoščiti takih napak. Ker je edina jezikovna avtoriteta, ki jo vi priznavate, biolog dr. Lavo Čermelj, vas opozarjam, da v knjigi Tržaško ozemlje ter goriška in tn-demska pokrajina, Ljubljana, 1958, rabi Čermelj pravilni obliki Tarčet (v podbonešk' občini, str. 27) ia kraj, ki ga omenjate v prvem odstavku omenjenega članka, in Čen-
Dr. Jan Godnič bo tretji slovenski deželni svetovalec
Med včerajšnjo tiskovno konf#‘ renco na sedežu avtonomne tržaške federacije KPI, je njen tajnik Cuf-faro, na vprašanje časnikarja tržaškega italijanskega dnevnika, pojasnil tudi položaj sindikalista in deželnega svetovalca Calabrie.
Cuffaro je povedal, da je tisj* že sporočil ostavko deželnega tol’ nika CGIL Artura Calabrie na mesto deželnega svetovalca KPI, V0 mu je to narekovalo načelo o nezdružljivosti funkcij sindikalista ® izvoljenega predstavnika neke stranke; podobno je Calabria izstopil » izvršnega komiteja KPI. Cuffaro je povedal, da mora sicer deželni svet tudi formalno potrditi to ostavko, kar bo storil na svoji prvi seji, k® ga bo nadomestil s kandidatom, k* je za njim prejel največje število preferenčnih glasov. Novi dezein* svetovalec, čiggr imenovanje J® potrdilo tudi vodstvo federacije, h dr. Jan Godnič, dosedanji zgonisu podžupan. S tem se bo število slovenskih deželnih svetovalcev zviša-lo na tri. Dušan Lovrih a (KPI), ’ Drago Štoka (SS) in sedaj še Goa nič (KPI).
Volilna zborovanja
KPI: Ob 11.20 Naselje S. Pietr? v Miljah (Šema), 11.40 Naselje S-Cristoforo, Milje (Šema), U-®® Trstenik (Tonel).
Tržaška federacija KPI vabi volivce, naj poslušajo vol;lno oddaj? KPI danes ob 21.30 po televizij1’ katere se bodo udeležili Pietro «? grao, Maurizio Ferrara in boloni' ski župan Fanti.
PSIUP: Ob 10.00 Zindis (Franc« in Monfalcon), 10.30 Škedenj (Madone), Sv. Barbara (Franco in Mo? falcon), 11.00 Milje (Franco >" Monfalcon), 11.30 Sv. Jakob (A driani in Luches).
SSL: Priredi vrsto letečih shod®*
ske mladine na Tržaško, Goriško in zlasti v Beneško Slovenijo vedno bolj pogosti. To pa je dokaz, da vse tisto, kar je bilo doslej objavljenega o Beneški Sloveniji (v zad njih letih je k temu prispeval tudi pisec gornjega pisma marsikaj tehtnega) nikakor ni bilo «glas vpijoče ga v puščavi*!
v dolinski občini od 16,30 ure
da-
lje zapovrstjo v Rivmanjih, Pn P mju, v Mačkovljah, Dolini, Bo*J“ f cu. Borštu, Dragi in Gročani, ki bosta zadnja shoda ob 20.00 uri-PSU: Ob 11.00 Ribiško naselje >« ob 12.00 Naselje S. Mauro. Govor la bosta Lonza in Zanevra.
Več ranjenih pri verižne,,' trčenju na obalni cesti
| V bližini naravnega predora
Tudi v Zabrežcu se že nekaj ča- Križem na obalni cesti je Prl,..
Iz Zabrežca
1
ta (str. 7, 56, 58, 60, 62,
64, 66.
68, 70, 72, 74, 15, zemljevid videmske pokrajine) za kraj v vašem drugem odstavku.
Prav lep pozdrav!
Pavle Merku 1. r.
BUENOS AIRES, 27. - Argentinska vlada je danes preklicala nalog, ki ga je izdala v soboto zvečer proti listu »Cronica*. Oblasti so baje prepovedale izhajanje lista zaradi novice, ki jo je ta objavil, o ameriškem študentu, ki naj bi bil izgubil življenje zaradi neredov v mestu Cordoba.
Glede »edine jezikovne avtoritete», ki jo priznavamo, pripominjamo, da priznavamo — dokler kakšna druga jezikovna avtoriteta ne objavi popolnejšega seznama krajevnih imen v Beneški Sloveniji — imena, ki so bila določena pod vodstvom pok. prof. Fr. Ramovša na podlagi «zasliševanja domačinov iz tistih krajev», ker je bila pod Ramovševim vodstvom «določena oblika, ki najbolj ustreza domačemu izrazu in duhu jezika», kot je rečeno v edini doslej objavljeni knjigi, ki vsebuje vsa krajevna imena tržaškega ozemlja ter goriške in videmske pokrajine in ki jo je sestavil dr. Lavo Čermelj, ki pa ni biolog, kar sledi tudi iz njegovega življenjepisa v Slovenskem biografskem leksikonu (str. 92), kakor tudi iz njegovih spominov in iz njegovih bolj podrobnih življenjepisov, objavljenih v našem in drugih časopisih ob Čermeljem 70-letnici, kakor tudi 80-letnici. Vendar napako v pismu omenjenega članka priznavamo in smo za opozorilo hvaležni: obljubljamo, da bomo storili vse, da bo podobnih napak v edinem dnevniku Slovencev v Italiji v prihodnjih 25 in več letih njegovega življenja — čim manj, tako da bo čim manj tudi «grenkih občutkov glasu vpijočega v puščavi», ki so v pismu tako prizadeto poudarjeni. (Če pa se je zmotil Ramovš, je pomota dovoljena tudi študentki, ki nam je dopis poslala.)
Vendar z zadovoljstvom ugotavljamo, da je pri vsem tem predvsem glavno dejstvo, da so izleti slaven-
sa odpirajo osmice, za kmetovalce pa je razveseljiva ugotovitev, da imajo osmice kratko življenje. Po nekaj dnevih je bršljanova veja, ki opozarja na osmico, že odstranjena, čeprav še sveža. Nadomesti jo nova na drugem kraju. Letos se z osmicami ukvarjajo bolj ženske kot moški, to pa zaradi tega ker je bilo letos slabo vreme, pozna zima in imajo gospodarji ter drugi moški polne roke dela na polju.
Poleg tega je pred nami 70. obletnica ustanovitve prosvetnega društva »Slovenec* iz Boršta. Slavje bo v Zabrežcu. Tudi s tem so precej zaposleni moški, ki tuhtajo, premišljujejo, delajo načrte in se pripravljajo, da bo proslava potekla v redu. Za zaključek pa še nekaj »političnega*. V nedeljo, 7. junija, bomo imeli v naši občini pokrajinske in občinske volitve. Na kandidatnih listah so tudi domačini iz Boršta in Zabrežca, ki se pripravljajo, da bodo dostojno in primemo nastopali v občinskem svetu, seveda če bodo izvoljeni.
Vaščan
sinoči okoli 23. ure do čelnega čenja med dvema avtomobil00' . kar je sprožilo verižno trčenje. katerem je bilo zapletenih pet . zil. Ker so karabinjerji še P° ponoči preiskovali nesrečo na k trčenj, nismo mogli ugotoviti 0 mike.	t ...
Pri nesreči je bilo več vendar so do 23.40 sprejeli v b°i ^ nico le tri osebe. Najprej sta zatekla z zasebnima avtomobil0^ po zdravniško pomoč 48-letna ra Milic por. Sedmak iz Ul. f,a ta-9 in 35-letni Umberto Amoddio. . nujoč prav tam, kasneje, nekaj % nut pred polnočjo, pa so z reš’1« avtom pripeljali še 20-letno BO Montagna iz Ul. Lago. Vse trl j„ sprejeli na ortopedskem oddeik« sicer Sedmakovo s prognozo okr® .fl nja v 35 dneh, Amoddia v j«, a Montagnovo v 5 dneh. Do ček* * trčenja je prišlo med avtomobil0«J ki sta ju šofirala Amoddio in TA prijatelj Montagnove Giancarlo " retti.
Sanatorij pod Obeliskom bo upravljala dežela
Deželni odbor, ki se je sestal včeraj, je na predlog deželnega odbornika za zdravstvo Devetaga, o-dobril tudi sklep, po katerem je sanatorij za pljučne bolezni pod 0-beliskom (»Sanatorio Santorio*) postal deželna zdravstvena ustanova in torej namenjena predvsem bolnikom iz dežele Furlanije - Julijske krajine.
Doslej je sanatorij upravljala u-stanova INPS, kateri je bilo v Italiji poverjeno socialno - zdravstveno skrbstvo.
Odpadla predstava SG v Ljubljani
lian*
Dve milijardi lir za turistična dela
Na predlog, ki ga je izdelal deželni odbornik za turizem Moro, je deželni odbor odobril na svoji včerajšnji seji razdelitev vsote 2 milijard lir za potrebe deželnega turizma.
Zaradi nenadne obolelosti ^ SG Rada Nakrsta, je Pr «Prigoda ubogega kristjana» ja Siloneja, napovedana za j' £ ztečer v ljubljanski Drami,
^	, cio«*
S to predstavo bi moralo ■?* ,ei«
sko gledališče zaključiti	f
uspešno turnejo v Zagrebu 1 Sloveniji.
Nenavadna nesreča priletne ženske
. « flF
Zgodaj popoldne so spre! v nevrokirurškem oddelku 11 . v. V«' pokojenko Giuseppino Petrovi jj Grerelli iz Ul. dei Fabbri 1®* ji ugotovili poleg udarcev P®.
in podplutb po desni roki jetni zlom nosnih kosti.
tudi V-,
U. 2en& bo okrevala v 25 dneh, je P°-[a y 1 da se ji je med hojo p° ? - n? Žavljah pripetila kaj nenavao ^ fi-sreča. Ko je mimo nje Prl.v^trii|’e lobus proge 20, sta žrdi °‘e a K,J struje zdrsnila z žic, vrv, * 0pl3’ teri sta žrdi privezani, Pa2 č®5, žila žensko po glavi, zara<%a c5 je izgubila ravnotežje in P8 tla.
In 94-638 . Poitni pred.! 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Uic.^4 M«J*»	tožite nSo' 5<^p!2-?^tarth^£S$. 25i» »»falSrtShdtoS««). ieS7“ Ji m
-------™ ---------------- •• ^