Vezljivost odrazov praslovanskega glagola *mysliti v zgodovini izbranih slovanskih jezikov ^ Robert Grošelj fS m Cobiss: 1.01 V razpravi je analizirana vezljivost odrazov praslovanskega glagola *mysliti v zgodovini izbranih slovanskih jezikov (slovenščina, stara cerkvena slovan- N ščina, hrvaščina, srbščina, češčina, poljščina in ruščina). Opredeljeni so pomeni glagolov, po pomenih so oblikovani pomenski in vezavnostni vzorci, do- ^ ločena je njihova stabilnost, razvojne značilnosti in medsebojna konkurenčna Z razmerja. Vezljivostne lastnosti glagolov so primerjane tudi medjezikovno. Ključne besede: odrazi praslovanskega *mysliti, vezljivost, vezava O hJ The valency of reflexes of the Proto-Slavic verb *mysliti in the history of ^ selected Slavic languages ^ Abstract: This article analyzes the valency ofreflexes ofProto-Slavic *mysliti in the history of selected Slavic languages (Slovenian, Old Church Slavic, Cro- „ atian, Serbian, Czech, Polish, and Russian). It defines the meanings of verbs, ^ semantic and government patterns are shaped based on these meanings, and it ^ defines their stability, developmental characteristics, and competition with one another. The valency qualities of verbs are also compared between languages. ^ Keywords: reflexes of Proto-Slavic *mysliti, valency, government 0 Uvod V razpravi je predstavljen razvoj vezljivosti odrazov pslov. *mysliti v slovenščini, stari cerkveni slovanščini, hrvaščini, srbščini, češčini, poljščini in ruščini. Na podlagi slovarskih del je opredeljeno pomenje odrazov pslov. *mysliti (t. i. medjezikovno primerljivi pomeni), s pomočjo korpusa, ki ga sestavljajo besedilni zgledi iz celotnega knjižnojezikovnega razvoja izbranih slovanskih jezikov, pa so določene vezljivostne značilnosti glagolov, kot se kažejo skozi zgodovino. Po posameznih pomenih glagolov so vzpostavljeni najprej pomenski in nato vezavnostni vzorci, določena je njihova stabilnost, razvojne značilnosti in medsebojna konkurenčna razmerja. Vezljivostne značilnosti glagolov so primerjane med seboj. Iz medjezikovne sopostavitve vzorcev se lahko izluščijo stabilni vzorci, ki zaznamujejo vse, več ali samo enega od slovanskih jezikov (skupaj s časovno opredelitvijo), izpostavljena pa je tudi relevantnost tistih nestabilnih vzorcev, ki se pojavljajo v več slovanskih jezikih. Namena diahrone vezljivostne analize odrazov pslov. *mysliti v izbranih slovanskih jezikih sta dva: (1) dokazati, da z variiranjem pomena glagolov variirata E njihova vezljivost in vezava (prim. Žele 2003); (2) opozoriti na podobnosti in razlike vezljivostnih značilnosti odrazov pslov. *mysliti med slovanskimi jeziki (tudi N zgodovinsko).1 I ^ 0.1 Gradivo in korpus O 0.1.1 Gradivo razprave predstavljajo odrazi pslov. *mysliti (tudi *mysleti) v iz-s branih slov. jezikih: stcsl. mjciHtH, sln. m^sliti, srb./hrv. misliti; češ. myslet (star. L myslit), polj. myslec (star. myslic); rus. mmc^htb. Poleg njih so v nekaterih slo-Q vanskih jezikih izpričane tudi modifikacijske izpeljanke (drugotni nedovršniki) tipa v srb./hrv. m^šljati, mišljeti, češ. mysl^vati (brez zgledov v analiziranih virih), polj. myslac in rus. MMC^UBaTU, Mum^HBaTH (obravnavani so posebej). Glagoli pomensko spadajo med mišljenjske, kot takšne pa se jih da opredeliti tudi etimološko.2 Z Z 0.1.2 Korpus za vezljivostno analizo glagolov sestavljajo izpisi celotnih besedilA nih zgledov iz slovarskih in neslovarskih del, ki pokrivajo ves knjižnojezikovni P razvoj slovanskih jezikov. I Izpisani zgledi z izpričanimi vezljivostnimi značilnostmi glagolov so bili na s podlagi uveljavljenih zapisov (prim. predvsem SPP) oblikovani v pomenske in ve-zavnostne vzorce, primerne za vezljivostno analizo. I 1 0.2 Metode -4 • 0.2.1 Pomenska analiza glagolov izhaja iz pomenskih razlag v analiziranih slo- 1 varskih virih. Pomenske razlage se je skušalo uravnotežiti s preveritvijo besedil- • nih zgledov, poskus dopolnitve pa je slonel na sintagmatskem načelu slovarskega 2 pomena: slovarski pomen izkazuje podredno razmerje pomenskih sestavin s skladenjsko vodilno uvrščevalno pomensko sestavino (UPS) in skladenjsko odvisnimi razločevalnimi pomenskimi sestavinami (RPS; Vidovič Muha 2000: 53). Na ta način so se vzpostavili t. i. medjezikovno primerljivi pomeni, tj. pomeni z enako UPS in čim več prekrivnimi RPS, ki omogočajo primerjavo vezljivostnih značilnosti med slovanskimi jeziki. Relativna razvrstitev pomenov temelji na kriteriju pogostnosti, sistematizacija zgledov, ki sledi zgodovinskorazvojnemu urejevalnemu načelu, pa omogoča opredelitev pomenov z vidika časovne ustaljenosti (v katerem obdobju se pomen pojavlja). 0.2.2 Vezljivostna analiza glagolov temelji na sodobnih vezljivostnih obravnavah (prim. Karolak 1984; VV 1987; Žele 2001). Vezljivost je zmožnost določene bese- Razprava je nastala na podlagi dela avtorjeve disertacije Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih (2010; mentorici prof. dr. Alenka Šivic-Dular in prof. dr. Andreja Žele). Predhodna različica razprave je bila predstavljena na Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani 8. novembra 2010; diskutantom se zahvaljujem za nasvete in pripombe. Etimološki komentar: Pslov. *myslb, rod. *mysli in izsam..*mysliti, vzporedno *mysleti (A. Vaillant domneva, da je nedoločniška osnova na -e- nadomestila starejšo na -i-; ESSJa 21: 43-44, 45-46); ide. *müdhsl(i)- ali *müdhtl(i)- iz ide. baze meudh- 'paziti na, misliti na' (Snoj 2003: 404; ESJS: 508-509). de (nosilca vezljivosti),3 da veže nase napovedljivo število vezljivostnih položajev - je napovedljivost/obveznost skladenjskih mest (nasproti družljivosti, ki označuje jh prosta mesta). Obvezna skladenjska mesta, ki so napovedljiva iz pomenske usmer- ® jenosti glagola, so zasedena s t. i. določili v določeni slovnični obliki (strukturno- ,!., skladenjska vezljivost; Žele 2001: 13).4 Pomenska usmerjenost oz. pomenskoskladenjska vezljivost (z udele- ^ ženskimi vlogami) je lastnost nosilca vezljivosti, da s svojim pomenom jezikovno ^ odraža določeno zunajjezikovno mikrosituacijo. Pomenske entitete, ki ustrezajo ^ predmetnim ali abstraktnim sestavinam zunajjezikovne mikrosituacije, so udele- ^ ženci, medtem ko njihovo vsebinsko opredelitev pokrivajo udeleženske vloge (npr. ^ Toporišič 1982: 21; SČ 1998: 38-41; prim. Orešnik 1992). ^ Na podlagi aktualizacije5 glagolskih pomenov v besedilnih zgledih so bile ^ določene tudi pomenskoskladenjske značilnosti odrazov pslov. *mysliti v slovan- ^ skih jezikih: določeni so bili udeleženci, na podlagi glagolskih pomenov, pomenskih in skladenjsko-oblikovnih lastnosti udeležencev so se oblikovale udeleženske vloge. Pomensko (vezljivostno) razmerje med udeleženci, ki ga usmerja nosilec vezljivosti oz. usmerjenosti, ponazarjajo pomenski (vezljivostni) vzorci, npr. nosilec mišljenja - vsebina. Pomenska usmerjenost se izrazno uresničuje v strukturnoskladenjski vezljivosti, ki je v raziskavi poimenovana vezava (po Dular 1982). Udeleženci se ® skladenjsko oz. besedilno realizirajo kot določila6 v določeni slovnični obliki (gre za oblikoslovne, oblikoskladenjske kategorije tipa sklon, nedoločnik, odvisnik itn.). ^ Vezava je vpliv skladenjsko odločilnih slovarskih lastnosti besedne podstave no- ^ silca vezljivosti na izbiro kategorialnih (neslovarskih) lastnosti določila (slovnična oblika) oz. predvidljivosti teh lastnosti na podlagi slovarskih lastnosti nosilca ve- ^ zljivosti (prir. po Dular 1982: 78). Na osnovi ugotovljenih pomenskih (vezljivostnih) razmerij in udeležencev so se razkrile strukturnoskladenjske značilnosti odrazov pslov. *mysliti, tj. izpostavila so se določila oz. določilne možnosti. Vzporednost pomenskega in strukturnega vezljivostnega razmerja v okvirih posameznih pomenov je prikazana s pomočjo vezavnostnih vzorcev, ki predstavljajo formulski prikaz vseh določilnih realizacij pomena glagolskega leksema, npr. Snom - VF - SENT. V okvirih posameznih pomenov je bil določen časovni lok pojavljanja vzorca, njegova stabilnost oz. ne- Najbolj tipični nosilci vezljivosti so glagoli, pridevniki (označujejo različna stanjska lastnostna razmerja), poleg njih pa še izglagolski in izpridevniški samostalniki (Žele 2001: 15). Nepolnopomenski glagoli oz. glagoli v pomožniški vlogi kot slovničnofunkcijska jedra povedi lahko v okviru strukturnoskladenjske vezljivosti uvajajo samo neudeležensko povedkovodoločilno vezljivost (Žele 2001: 13). Prim. pojmovanje (besedilne) aktualizacije pri R.-A. de Beaugrandu in W. U. Dresslerju (Beaugrande - Dressler 1992: 33). Določila so lahko na levi ali desni strani jedra (nosilca vezljivosti). T. i. levi vezljivosti pripadajo določila v skladenjski funkciji osebka (v nekaterih vezljivostnih pristopih tudi logičnega osebka), medtem ko ostala določila pripadajo t. i. desni vezljivosti (prim. tovrstno ločevanje pri J. Toporišiču, npr. 1982: 82-119). E Z stabilnost, vzorci pa so bili glede na stabilnost primerjani med seboj.7 Na koncu so bile vezljivostne značilnosti glagolov primerjane tudi med jeziki. O S L 0 V z 1 Z A P I S K 0 1 Pomeni odrazov pslov. *mysliti v izbranih slovanskih jezikih Odrazi pslov. *mysliti (gl. razdelek 0.1.1) izkazujejo tele medjezikovno primerljive pomene:8 Preglednica 1: Pomeni odrazov pslov. *mysliti v izbranih slovanskih jezikih s časovno opredelitvijo stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. (a) 'misliti, razmišljati' 16.-20. st. (do) 15.-20. st. (do) 16.-20. st. (do) 16.-20. st. 11.-20. st. (b) 'imeti namen, nameravati' 16.-20. st. (do) 15.-20. st. (do) 16.-20. st. (do) 16.-20. st. 11.-20. st. (c) 'misliti, snovati v škodo/ korist' 16.-19. st. 16.-20. st. (do) 16. st. (do) 16.-18. st. 11.-18. st. (d) 'skrbeti za; upoštevati' 16.-20. st. 16.-20. st. (e) 'pričakovati' 18. st. Preglednica 2: Pomeni izpeljank z *mysliti v skladenjski podstavi v izbranih slovanskih jezikih s časovno opredelitvijo srb./hrv polj. rus. mlšljati mišljeti myslac MUC^HBaTH MUm^HBaTH (a) 'misliti, razmišljati' 19., 20. st. 19., 20. st. (b) 'imeti namen, nameravati' 17. st. (c) 'misliti, snovati škodo /.../' 16. st. 16. st. 17. st. Kot stabilen vzorec se obravnava gradivsko dobro izkazan vzorec, ki se pojavlja v načeloma daljšem časovnem obdobju (za krajše obdobje mora zadostiti pogoju zelo dobre gradivske izpričanosti). Nestabilen vzorec je gradivsko šibko izkazan vzorec, ki se pojavlja v krajšem časovnem obdobju; kot nestabilni se obravnavajo tudi vzorci, ki se pojavljajo v daljših obdobjih, a so izkazani s sporadičnimi, osamljenimi zgledi. - Ob relativno fragmentarnem korpusu je treba računati z neizkazovanjem vezljivostnih možnosti (tj. pomenskih in vezavnostnih vzorcev) v posameznih obdobjih. Tovrstne »pomenske praznine« se zapolnijo, če je vezljivostna možnost izkazana v prehodnih in poznejših obdobjih. Pomeni so bili oblikovani na osnovi naslednjih del: stcsl. SJS II (247-248), SS (337); sln. Plet. I (580), SSKJ (557); srb./hrv. ARj VI (761-765, 773-774), RSHJ XII (635-637, 672), RSHKJ III (383-384), RHKKJ II (667-668); češ. Gebauer II (424-425), Jungmann II (524525), Kott I (1093-1094), PSJČ II (1014-1015), SPP (109-110), SSpoj (140); polj. SlStp IV (374-377), S116 XV (282-291), Linde III (183-184), SlWarsz II (1087), SJP IV (938-940); rus. SRja11-17 IX (332-333, 339), SRja18 XIII (96), Pušk II (648), SSRja VI (1420-1421). 8 Robert Grošelj, Vezljivost odrazov praslovanskega glagola *mysliti... 2 Vezljivost odrazov pslov. *mysliti po posameznih pomenih 1 1 Odraze pslov. *mysliti v okviru leve vezljivosti zaznamuje Snom z oznako človeško; r^ glagoli izkazujejo namreč pomene, ki so lastni človeški duševnosti in obnašanju. 1 2.1 Pomen (a) 'misliti, razmišljati' ^ Pomen (a) izkazujejo stcsl. mjciHtH, sln. misliti, srb./hrv. misliti; češ. myslet, polj. ^ myslec in rus. mmc^htb (podobno velja za izpeljanki srb./hrv. mišljati in mišljeti). ^ hH 2.1.1 Pri pomenu (a) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina. ^ Na podlagi gradiva sklepam, da sta med stabilnimi (bolj stabilnimi) vezavnostni-mi vzorci dominantna Snom - VF - Sak in Snom - VF - SENT, ki se kontinuirano pojavljata v vseh izbranih slovanskih jezikih (do sodobnosti). Določili Sak, ^ SENT bi lahko v opredeljenem pomenu obveljali za najbolj ustaljeni obliki za izražanje vsebine mišljenja. Na mestu Sak se razvojno uveljavljajo zaimenske oblike ali samostalniki ekstenzivnega pomena (v vlogi teme mišljenja Sak nadomeščajo predložnosklonske oblike, prim. za rus. Popova 1978: 349-350).9 Med vezavnostnimi vzorci, ki so stabilni v vsaj dveh jezikih, se pojavljata srb./hrv., rus. (do sodobnosti), češ., polj. (do vključno 19. st.) Snom - VF - oSlok (nestabilen v stcsl., sln. 20. st.) in sln., srb./hrv., češ. (do sodobnosti) Snom - VF - ® naSak (nestabilen v polj. 16. st., rus. 17. st.; ni izkazan v stcsl.).10 Določilo oSlok se v sln. in hrv. jeziku uveljavi šele v 19. st., ko izpodrine določilo odSgen (pri- ^ sotno narečno). Vezavnostni vzorec Snom - VF - PG s stilistično zaznamovanim ^ določilom PG je stabilen v sln. in polj. (do sodobnosti; nestabilen v stcsl., srb./hrv. W 20. st., rus. 19.-20. st., ne izkazuje ga češ.). Zanimiv je tudi v sln. in češ. stabilni ^ vzorec Snom - VF - ADV (do sodobnosti; nestabilen v srb./hrv. 18.-20. st., polj. 17.-19. st., rus. 19.-20. st.), v katerem ima ADV vlogo t. i. nadomestnega določila. ADV se v vlogi t. i. nadomestnega določila pojavlja tudi kot del desnih določilnih možnosti (Sak*). Določilo Sak* neeksplicitno vsebino na poseben način nomina-lizira in se tako približuje vlogi predmetnega določila Sak; posledica tega približevanja je prekrivnost z zaimenskimi neprislovnimi prvinami, ki so torej potencialno zamenljive s kakovostnimi zaimenskimi prislovi, prim. To mislim o njem ^ Tako mislim o njem itn.11 9 Nestabilnost vzorca Snom - VF - SENT (enako velja tudi za Snom - VF) v primeru srb./ hrv. izpeljank mišljati in mišljeti (19.-20. st.) je posledica slabe gradivske zastopanosti. 10 Določilo oSlok je označeno kot siže (o kom kdo misli?), izhodiščno ga verjetno zaznamuje pomen 'okoli' (Herodes 1963: 345; Kopečny 1973: 132); izhodiščni pomen zveze naSak je bil smernostni, namerni (Kopečny 1973: 117-118). 11 Oznaka Sak* zastopa prislovne in sopomenske neprislovne oblike, ki besedilno nadomeščajo kompleksnejše določilo z vsebinsko udeležensko vlogo. Pritegnitev neprislovnih oblik v skupino upravičujeta pojavljanje v enakih vezljivostnih kontekstih (vezavnostnih vzorcih) in zamenljivost s prislovnimi določili. - Zgradbe tipa misliti dobro o njem, misliti dobro komu kažejo na nadomestno vlogo Sak*: slednji izhodiščno nastopa kot lastnostni modifikator verjetno propozicijskega SENT, prim. Mislim o njem, [da je uspešen, da je pošten itn.] ^ [to je dobro] ^ Mislim o njem dobro; Mislim mu Med vezavnostnimi vzorci, ki so stabilni v posameznih jezikih, je treba izpostaviti Snom - VF - INF, ki je gradivsko stabilen samo v rus. (do 18. st.), a se N kot nestabilen pojavlja v starejših obdobjih drugih jezikov (stcsl., sln. 19. st., srb./ 1 hrv. 16.-19. st., češ. 16. st., polj. 17.-19. st.); v časovni perspektivi se INF (enakost ^ osebka glavnega in odvisnega stavka) umika določilu SENT. V srb./hrv. je stabilen O vzorec Snom - VF - zaSak (16.-19. st.; nestabilen v polj. do 16. st.), pri čemer ima S zaSak izhodiščno smernostni pomen (Kopečny 1973: 283-284),'2 v polj. pa Snom L - VF - nadSins (16.-20. st.), ki verjetno ustreza intenzivnejši mišljenjski dejavnosti o (izhodiščno potek 'nad' čim; Kopečny 1973: 124). N Primeri: Snom - VF - Sak (stcsl. EwcKq3 Ej mjciHte swi« ew cpdCHxw ^ vamHxw [Mt 9,4] M; sln. 16. st. Sakaj GOSPVD eno rejzh mijli, [...] [Jer 51,12] ^ DB; 20. st. Očeta mislim, ne tebe. SSKJ; srb./hrv. 16. st. Kada [...] misli (gr- z ješnik) Božje milosrdje i dobrotu. [Naručn. 54b] ARj VI; 20. st. Ne zna se, je li htio da se prikaže dostojan ili je mislio svoje prijašnje misli. [Kaleb] Benešic; ^ češ. stčeš. abych myslil mluvy tve ut meditarer eloquia tua [ŽWittb. 118.148] ^ Gebauer II; 20. st. Jake stare fady a mravy to mysl^te? zeptalse sedläka. [Herb.] 1 PSJČ II; polj. stpolj. Wszistek dzen mislil neprawd0 i0zik twoy [Fl 51.2 (sim. S Pul)] SlStp IV; 19. st. [...] Tyloko cos mysli glqboko. [Dud 67-8] Mick IV; rus. ^ 11.-14. st. Cp^e MMXM da MWCMumb npaBbdbHaa. [naHg. Aht. 11b. (Am^.)] 1 Srezn II; 19.-20. st. CKaxume, [...] b maKOM nu Bude bu ceöe Mucnume 1 co^uanbHym „Kamacmpo^y" [...] [ünexanoB, 3a hto naM ero ßnarogapHTt?] • SSRja VI); Snom - VF - SENT (stcsl. Hwt« mjciHte vw cee^ maiov^pH . ^k« 0 Xi^Ew NE EwSACte [Mt 16.8] M; sln. 16. st. left mijlim pak, tu je moj marter, jeft 1 ga moram terpeti. [Jer 10.19] DB; 20. st. Misli, da bi ga morali bolje plačati. • VSSG; srb./hrv. 16. st. Mišljaše, koje bi onojpozdravljenje. [N. Ranjina 16a] ARj VI; 20. st. M oh üoue Mucnumu üpeKO Kojer he ^eKapa omuhu y 6onHu^y. [Kaneß 3, 38] RSHJ XII; češ. stčeš. I me srdce mysl^, že se jest upevnila, neb tiho na mne jeji dobrota zaslužila. [Hynek z Podebrad, Neubersky sborn^k] Vokabular; 20. st. Alena už myslela jen na to, že mä z^tra odcestovat. SPP; polj. stpolj. (Maria) [...] myszlyla, yakye by tho bylo posdrovyenye [EwZam 288] SlStp IV; 20. st. [...] nie myslec o tym, co minqlo! [IWASZ. J. Wiersze 200] SJP IV; rus. 11.-14. st. TaKO xe u ceMy moMy (CBnmononKy) nodoöbHO naBucA f£My, MumnA^m oyöo f£My, KaKO u kum^ 06pa30M^ no^y6umb 6pam CB0K^0 Eopuca. [HecT. Bop. rn. 16] Srezn II; 19.-20. st. MMucnun, 6ydem nu cuacmnuBa Mon npunmenbHu^a Mapbn nempoBHa. [ror. nuctMo M. n. BanaßunoH] SSRja VI); Snom - VF - oSlok (stcsl. h t« Excerda EH^Htk . « NiMhži EEcnpectaNH mjciHtx [Bes] SJS II; sln. 20. st. Mislijo o počitnicah v tujini. [prim. Dular 1982: 191]; srb./hrv. 15. st. _ o vašemb zlu ne misli razve o vsakomb dobre i počtenju. [Spom. sr. 1, 35] ARj VI; 20. st. Co^Ka Huje [dobre stvari] ^ Mislim mu dobro. V teh primerih nastopa dobro na mestu določila (še bolj razvidno v zgradbah misliti tako z zaimenskim prislovom), pri čemer slednjega na poseben način nominalizira (tudi zato oznaka Sak*). V razmerju misliti dobro, tekoče, resno ^ misliti dobro, slabo o njem; misliti mu dobro, slabo postane razviden sinkretizem ADV, ki ima lahko vlogo lastnostnega modifikatorja ali določila (gl. tudi razdelka 2.1.3 in 2.3.1). Določilo zaSak je v polj. verjetno za kalk po lat. vzoru, prim. cogitabopropeccato meo (Vulgata). 12 eonena ga o Tum ceojum üpe^uMa Mucnu. [CTaHK. E. 3, 18] RSHJ XII; češ. stčeš. Panku, myfl o sobe spieše! [Hrad. 143a] Gebauer II; 19. st. [...] kdyžjsme ^ svorne spolu v miru žili, nemyslice o loučeni žadnem. [Pfleg.] PSJČ II; polj. o stpolj. Rospamy0tay sy0 na dawne dny, mysl o kaszdich narodzech [BZ Deut • 32.7] SlStp IV; 20. st. Myslalam o twoim usmiechu. [Zaron 1980: 88]; rus. ^ 11.-14. st. O HKMb xe naue MucnuM^. [rp. Ha3. 11b. 41] Srezn II; 19.-20. st. ^ M. o nymemecmeuu. Ožegov); Snom - VF - naSak (sln. 16. st. left mijlim na te ftare dny, pervih lejt. [Ps 77.6] DB; 20. st. Mislil je na bolečine. SSKJ; srb./ hrv. 16. st. I misleč na dila od tvojijeh ruk svetijeh. [N. Dimitrovic 79] ARj VI; 20. st. 3a eac je [...] üpomnocm Ha Kojy He MucnuTe, oHaj ucTopujcKu uac [...]. [neTp. B. 8, 82] RSHJ XII; češ. stčeš. (Arnošt) napomstu myflef^e [Baw. 90a] Gebauer II; 20. st. Když potom pustila kolovrat, trhala se ji nit' - nebot' nemyslila na praci. [Herb.] PSJČ II; polj. 16. st. myflilem na to cžqftokroč N [...] [GornDworz H5] S116 XV; rus. 17. st. u Ha mo Mucnnm umoö uM^ Mope om eopoe upa36ouHUKoe oHucmu(m) VK II, 73.524 [Maier 2006: 62]); Snom ^ - VF - PG (stcsl. i rnjši^arne ex cee^ riA . nt« cwtE«p3 [L 12.17] M; sln. Z 16. st. Sakaj on je taku miflil: Lahkaj bi on tudi kej mogel vmreti, kakor njegovi ^ bratje. [1 Mz 38,11] DB; 19. st. In je mislil sam per sebi, rekoč: Kaj bom storil, q ker nimam, kamor bi svojeperdelke spravil? [L 12.17] W; srb./hrv. 20. st. Mislit čemo: sami smo - samo daplovimo! [Nikolic] Benešic; polj. 16. st. Myslq: ^ co bqdzie prze Bog? [GoslCast 20] S116 XV; 19.-20. st. Wybiega Rymwid, a myslipo drodze: »Gdzie idq, po co? [...]« [MICK. Graz. 32] SJP IV; rus. 19. st. O [...] Mucnum oh: „Heyxmo enpaedy n enmöneH? ..." [rH 220] Pušk II); Snom - VF - ADV (sln. 18. st. Ampak de bote popolnoma enaku miflili, inu mqjnili. „ [1 Kor 1,10] Jap; 19. st. In ko je Jezus zdajci v svojim duhu spoznal, de sami ^ per sebi tako mislijo, [...] [Mr 2,8] W; srb./hrv. 20. st. Ja mislim drugačije. ^ Šonje; češ. 17. st. Gestli co haneti se ma, at'se dege v oči, a to s swobodnau fečj, gak mysljš. [Com. jan. 920] Jungmann II; 20. st. Marcela rozhodne mysli ^ jinak než ja. SSpoj; polj. 17. st. Mowilem ci prawda ie siq boiq alem przeciq inaczey myslal. SUChP I; 19. st. Jesli brat tak mysli, Tem lepiej [PT III 414-5] Mick IV; rus. 19.-20. st. Fneö MupoHuu, KaK Mucnuwb mu? [A. K. ToncT. nocaflHHK] SSRja VI); Snom - VF - INF (stcsl. h nHiatw nh naroiatH nh cijmatH možaarne . cwK^nx^Naar« pa^H mAteža . h qcoEHca mjmiraarne bjtH Supr 434.2-4; sln. 19. st. Tako, kdor misli trdo stati, pade [...] [Prva ljubezen] Preš; srb./hrv. 16. st. Ter mišljah prije doč na svrhu života. [N. Nalješkovic 2, 49] ARj VI; 19. st. KaKo ogox u3 cnoöogHux äopax, Mum^ax y nux Cpücmeo ocmaeumu. [nj. 53, 1-2] Njegoš I; češ. 16. st. A myslime my bez viny byti? Br. [Zikmund 1863 : 414]; polj. 19. st. On, nie znajqc swiata, Mysli iyč w sercu iony, przyjaciela, brata: [Dumania 43-4] Mick IV; rus. 11.-14. st. w^oydoy xe npuöoma Huxe KoyueneMuHa MucnA^e Koyöi npeumu piKoy ^Hicmp^. [^H OK. 1425, 250 (1213)] SDRja11-14 V; 18. st. Mnb 6ue conepHuKmou oh paeeH MHi öumb Mucnum? [Kea^. XsacT. 81] SRja18 XIII); Snom - VF - zaSak (srb./hrv. 16. st. Ne misli za tuj stvar. [N. Nalješkovic 1, 220] ARj VI; 19. st. Te ne sluša cara čestitoga, za vezire nikad i ne misli. [Nar. pjes. vuk 2, 266]; polj. 16. st. [...] y bqdq myflil za grzech moy [Leop Ps 37,19] S116 XV); Snom - VF - nadSins (polj. 16. st. Dlugom myslil nad tym slowem [Mqcz 14c] S116 XV; 20. st. Im wiqcej myslal nad obecnym swym poloieniem [...] [KACZK. Olbracht. III, 167] SJP IV). Z Preostali vezavnostni vzorci, ki ustrezajo zgornjemu pomenskemu razmerju, so nestabilni in so se večinoma pojavljali v starejših obdobjih: v sln. (10., 16. st.) in srb./ Z hrv. (16. st.) se pojavlja Snom - VF - kSdat; v sln. še Snom - VF - vSak (19. st.), 1 Snom - VF - poSlok (16., 19. st.), v srb./hrv. Snom - VF - odSgen (17.-19. st.), K Snom - VF - (s)vrh(u)Sgen (16.-18. st.), Snom - VF - zaSins (18. st.), v češ. O Snom - VF - presSak (19. st.), Snom - VF - Part (stčeš.), v polj. Snom - VF -S Sins in Snom - VF - wSlok (stpolj.), v rus. pa Snom - VF - proSak (17. st.). L Določilo kSdat zaznamuje izhodiščno smernostni pomen (Kopečny 1973: 0 101); v primeru sln. (16. st.) je treba opozoriti na možno kalkiranost določila v (k'fvojmu predanimu blagu mifliti Ezk 7,13 DB - zu seinem verkeuften Gut [...] trachten Luter); za podoben pomen gre tudi v primeru sln. vSak (možna kontaminacija z verjeti, verovati v koga) in poSlok (na kalkiranost opozarjajo ujemanja tipa Ona mifli po eni Nyvi Prg 31,16 DB - [...] denkt an einem Acher Luter). Tudi Z pri srb./hrv. določilih odSgen in (s)vrh(u)Sgen je treba opozoriti na verjetno kalki-A ranost: v primeru odSgen gre domnevno za it. vpliv,13 zveza (s)vrh(u)Sgen pa naj P bi bila skladenjski kalk po lat. super + ablativ (v kajk. knj. jeziku tudi vpliv nem. 1 über + Sgen). V vlogi razmernega vsebinskega udeleženca je do polovice 19. st. S v vseh treh nar. skupinah hrv. jezika prevladovalo določilo odSgen, v 19. st. pa ^ je v skupni sbh. normi prevladalo oSlok (odSgen se je obravnavalo - napačno -1 kot kajkavizem; Hudeček 2003: 113-117, 125-126). Določilo zaSins z izhodiščno 7 nesmernostnim krajevnim pomenom 'hinter' (Kopečny 1973: 283-284) je daleč • redkejše od sopomenskega zaSak. Češ. določilo presSak se je pojavljalo v češ. 1 pog. jeziku 19. st., kar potrjuje V. Zikmund (1863: 206).14 Stčeš. določilo Part, ki je • funkcijsko ustrezalo vsebinskemu odvisniku z veznikom že (stčeš. by), nadomestita 2 INF ali m^ti + INF (Trävn^ček 1956: 185-186; HMČ: 365-367). Stpolj. določili Sins, wSlok sta domnevno kalka po lat. (Sins - in consiliis quibus cogitant Vulgata; wSlok - meditabor in te Vulgata). Rus. določilo proSak v vlogi t. i. deliberativ-nega predmeta (izhodiščno pomen ozira, smernosti; Kopečny 1973: 217) se je v strus. pojavljalo predvsem v besedilih pogovornega tipa (Popova 1978: 349), konkuriralo mu je dominantnejše določilo oSlok (Preobraženska 1968: 213). Čeprav naj bi bila zveza proSak s tem pomenom v regresiji, pa jo danes ohranjajo rus. narečja, pogovorni in tudi knj. jezik, prim. dyMamb npo ^py^a (Lomtev 1956: 418; RS 1980: 448). Primeri: Snom - VF - kSdat (sln. 10. st. Da c tomu dini, zinzi, muzlite, ide ne camo ze vcloniti, nu ge pred bosima osima stati i zio prio imeti, iuse gezim bovvedal. BS II, 83-88; srb./hrv. 16. st. [...] vazda kada budeš misliti k raju, ne češ biti upustinju. [Starine 1, 229] ARj VI); Snom - VF - vSak (sln. 19. st. 13 Zanimiv je komentar F. Kopečnega (1973: 154), ki opozarja, da predmetni otiSgen 'o' v stčeš., v dluž. (manj gluž.), v sln., v csl. in v stsbh. govori v prid tezi, da gre za latinizem, ki je bil v prostorih germansko-slovanskega jezikovnega stika podprt z vplivom nemščine (torej ne gre za čisti germanizem, kot je domneval J. Gebauer). Zgodovinskojezikovno je primaren ločilniški pomen zveze otiSgen (prim. Kopečny 1973: 150). 14 Predložna zveza presSak je v vlogi določila zgornjega tipa češ. narečni germanizem, prim. nem. überSak (Kopečny 1973: 176). Na vsih svojih potih misli v njega [...]. [Prg 3,6] W); Snom - VF - poSlok (sln. ^^ 16. st. Vy, kir [...] vfelej le po krivizhnim gofpodovanju miflite, [...]. [Am 6,3] ^ DB); Snom - VF - odSgen (srb./hrv. 17. st. Koji su od stvarih nebeških brez «5 pristanka mislili i onepromišljali. [A. Georgiceo pril. 5] ARj VI); Snom - VF • - (s)vrh(u)Sgen (srb./hrv. 18. st. Poče misliti svrhu ona dva čovika. [P. Ma- ^^ cukat 18] ARj VI); Snom - VF - zaSins (srb./hrv. 18. st. Veče misli za dobiti ^ vjekovitom neg'za kratkom i vremenitom. [B. Zuzeri 66] ARj VI); Snom - VF - presSak (češ. 19. st. mluviti pres ctnost' misto mluviti o ctnosti« [Zikmund 1863 : 206]); Snom - VF - Part (stčeš. myslech leže sam jediny Alx [HMČ: 365]); Snom - VF - Sins (stpolj. Lapai0 ie w radach, gimisz misl0 [Fl 9.22] SlStp IV); Snom - VF - wSlok (stpolj. Wiutrzni b0d0 mislicz w tobe [Fl 62.7] SlStp IV); Snom - VF - proSak (rus. 17. st. [...] mo(M)Ko Mydpue Mrndu npo mo UHOKO Mucnnm VK I, 25.4 [Maier 2006: 61]). N 2.1.2 V pomenu (a) se vzpostavlja tudi pomensko razmerje med nosilcem mišljenj- ^ skega procesa in procesom samim (izražanje mišljenjske sposobnosti). ^ Stabilen vezavnostni vzorec, ki ga (z izjemo stcsl.) do sodobnosti potrjujejo ^ analizirani jeziki, je Snom - VF.15 O hJ Primeri: Snom - VF (sln. 18. st. Jeft fim po nozhi v'mojim ferzi miflil, inu c^ premifhloval, inu fam febe isprafhoval. [Ps 76,7] Jap; 20. st. Dolgo ni mogel q misliti. SSKJ; srb./hrv. 16. st. Kada bjeh mlad, govorah kako mlad, mudro- ^ vah kako mlad i mišljah kako mlad. [N. Ranjina 36b] ARj VI; 20. st. Mucnuo je cUopo, MeMeAUMo. [^ohh. H. 1, 22] RSHJ XII; češ. stčeš. Lide myflyly ^ su cogitaverunt [ŽWittb. 2.1] Gebauer II; 20. st. Karla nemyslela, už nebyla ^ schopna. SPP; polj. stpolj. Mislil iesm v noczi z serczem mogim y scuszal iesm W se [Fl 76.6] SlStp IV; 20. st. Gdzie obywatele [...] nie myslq, tam panstwa upa- ^ dek bliski. [KRAS. Podstoli 76] SJP IV; rus. 18. st. Hu^e^o He Moxem 6umb cmpaHHie KaK ymeepxdamb, umo Mamepun Moxem Mucnumb. [^H^ep nn II 2] SRja18 XHI; 19.-20. st. [...] oh Hayuun MeHH Mucnumb. [Konec. Hob. nyxH] SSRja VI). 2.1.3 Pomen (a) odpira tudi možnost pomenskega vzorca nosilec mišljenja - raz-merni vsebinski udeleženec - vsebina (tudi misliti - o kom, čem - kaj, kako); nosilec mišljenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu določeno vsebino. Stabilni vezavnostni vzorci, ki ustrezajo pomenskemu razmerju, so izkazani le v posameznih jezikih, prim. sln. Snom - VF - odSgen // oSlok - Sak* in Snom - VF - odSgen // oSlok - SENT. Vzorci so označeni kot stabilni, čeprav je stabilno pravzaprav vezljivostno razmerje.16 V sln. pride pri določilu na mestu razmernega 15 Gre za sistemsko nerealizacijo določil, ne pa kontekstualni izpust ali absolutno rabo glagola. 16 Vzorce Snom - VF - odSgen // oSlok - Sak* in Snom - VF - odSgen // oSlok - SENT sem označil kot stabilne samo v sln. Medtem ko se vzorca z odSgen pojavljata samo v sln., pa se Snom - VF - oSlok - Sak* kot nestabilen pojavlja še v srb./hrv. (19.-20. st.), češ. (19. st.), polj. (16.-19. st.) in rus. (18. st.), vzorec Snom - VF - oSlok - SENT pa v srb./hrv. (19. st.) in polj. (16. st.). Z vsebinskega udeleženca v 19. st. do zamenjave: odSgen zamenja oSlok (kot kaže, se oSlok v tej udeleženski vlogi pred 2. pol. 19. st. ne pojavlja).17 Z 1 Primeri: Snom - VF - odSgen - Sak* (sln. 18. st. Al sa oboje bodo po ^ sajlushenju prejqli, sa to, kqr fo od Boga hudu mijlili, inu na malike dershali Q [...]. [Mdr 14,30] Jap; 19. st. Mislite dobro od Gospoda, in išite ga s pripro- s stim sercam [...]. [Mdr 1,1] W); Snom - VF - oSlok - Sak* (sln. 19. st. kako misliš o tej stvari? Plet. I); 20. st. Večina misli o tem drugače. VSSG; srb./ hrv. 20. st. Ex, öo^e cam Mucnuo o neaoBoj üaMemu ho mmo OHa 3acnyxyje. O [^oc. 2, 123] RSHJ XII; češ. 19. st. Chcete-li vedet, co o ni myslim, povim V Vam to, jest docela protivna. [Slad.] PSJČ II; polj. 16. st. A wiefzli ty co ia o tobie y o innych myflq? [SkarZyw 196] S116 XV; rus. 18. st. [...] HaKaxy e^o Moem HixHiümem nacKom, daB eMy B03HyBcmB0Bamb, KOMb MOXHO oH Mucnum oöoMHi. [Be36oÄH. 75] SRja18 XIII); Snom - VF - odSgen - SENT Z (sln. 16. st. KAdar [...] fo vfi v'fvoim ferci miflili odloannefa, aku bi lahkaj on Criftus bil, [...]. [Lk 3,15] DB; 19. st. [...] sim derzen proti enim, kteri mislijo od nas, de kakor po mesu delamo. [2 Kor 10,2] W); Snom - VF - oSlok -SENT (sln. 20. st. Mislil sem o Mariji, da bo šele jutri prišla domov. [prim. Dular 1982: 205]); srb./hrv. 19. st. Ne misli sam o sebi da si mudar. [Prič. 3, 7] RHJ; polj. 16. st. zeper iusta media o sobie nie myslemy by nqm nie miano ^ tego dzierzec co Hetman obiecal [ActReg 89] S116 XV). 7 Drugi vezavnostni vzorci so nestabilni: v sln. Snom - VF - naSak - SENT (16. st.), v srb./hrv. Snom - VF - zaSak - Sak* // SENT (19. st.), v polj. Snom -VF - okoloSgen - Sak (16. st.; določilo okoloSgen zaznamuje izhodiščno krajevni pomen 'okoli', na kar se navezuje oziralnost; Pisarkowa 1984: 108), v rus. Snom - VF - proSak - Sak* (17. st.). Več o določilih z vlogo razmernega vsebinskega udeleženca in Sak* v razdelku 2.1.1. Primeri: Snom - VF - naSak - SENT (sln. 16. st. On bo na fvoje lunake miflil: Ali vfaj bodo tijftipadli, kamer kuli bodo hotelipojti [...]. [Nah 2,5] DB); Snom - VF - zaSak - Sak* (srb./hrv. 19. st. A vidječete [...] šta ja mislim za današnji zagrebački pravopis. [Vuk slav. bibl. 1, 91] ARj VI); Snom - VF -zaSak - SENT (srb./hrv. 19. st. Ostane jedna sablja, za koju su gdekoji od njih mislili da vredi mnogo novaca. [Npr. 171] RHJ); Snom - VF - okoto-Sgen - Sak (polj. 16. st. cos Bofkiego okolo Mefyafza [...] ciytal y myslil [...] Nathanael [SkarZyw 383] S116 XV); Snom - VF - proSak - Sak* (rus. 17. st. a umo npo mo MUCMu(m) umo nod KonuBaHbm b maKoe cmydeHa[e] no^o^e (sic!) nana myua Myx Ha cHi^^ [...]. VK II, 43.269 [Maier 2006: 61]). 2.1.4 Četrti pomenski vzorec, ki se vzpostavlja v primeru pomena (a), je nosilec mišljenja - prizadeto - vsebina; nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavčnega člena. 0 17 Podobna sprememba nastopi tudi v hrv. knj. jeziku z vzpostavitvijo sbh. knjižne norme na širši štokavski osnovi v drugi polovici 19. st. (prim. Hudeček 2003: 125-126). 18 V omenjenem vezavnostnem vzorcu se določilo Sdat približuje udeleženski vlogi prejemnika. 19 Razmerje med prejemnikom in vsebino je vzpostavljeno prek glagola umevanja. Kot prevodna ustreznica gr. accusativus cum infinitivo je stcsl. dativus cum infinitivo pogostejši od accusativus cum infinitivo ali accusativus cum participio; v nasprotju s slednjimi pa ga zaznamuje še »zusätzliche modale Schattierung der Gehörigkeit und/ oder Schicklichkeit« (Večerka 1996: 196). Vsi vezavnostni vzorci, ki ustrezajo pomenskemu razmerju, so nestabilni in se pojavljajo le v posameznih jezikih: stcsl. Snom - VF - Sdat - INF,18 srb./hrv. ^ Snom - VF - Sak - Sins (20. st.), Snom - VF - Sak - SENT (18.-19. st.). ^ Zgradba Sdat - INF (dativus cum infinitivo) se pojavlja v stcsl. kot prevo- ,!., dna ustreznica gr. accusativus cum infinitivo, vendar je zasidrana v slovanskem jezikovnem sistemu; njeno izhodišče je dajalnik kot t. i. casus coniunctus, ki ima ^ vlogo logičnega osebka brezosebnih zgradb oz. drugega predmeta ter logičnega osebka nedoločniškega polstavka v zgradbah tipa *Kmu AOctOHtw npHtH ali *n«Be- ^ Krnu npHtH (Večerka 2002: 444-445). V primeru Sdat - INF je Sdat casus non coniunctus, tj. glagol (mjciHtn) se z njim ne veže, temveč mu je (verjetno prek etimološkega pomena ciljnosti) pripisana vloga prejemnika propozicijske vsebine, izražene z določilom INF; Sdat je koreferenčen z neizraženim osebkom povedka.19 ^ Določilo Sins, ki naj bi se etimološko povezovalo z orodnikom »osnovne značilno- ^ sti«, v srb./hrv. (sploh glede na češ., polj., rus.) ni dobro razvito in je v upadu (velja za 20. st.); nadomeščajo ga Snom, Sak in predložnosklonske oblike (Ivic 1954: 156-158). Določilna možnost Sak - SENT je v starejših obdobjih predstavljala sinonimno možnost k Sak - Part in Sak - INF, pozneje pa naj bi ju nadomestila (Zima 1887: 309-312, 319; Grickat 1975: 175-178). Na podlagi razmerja vezlji-vostne sinonimije in razvoja se sklepa, da Sak - SENT ne predstavlja prolepse, temveč je njeno določilo SENT dvojne narave: je izjavni odvisnik, pomensko pa ® tudi prilastek predmeta (Grickat 1975: 177-178). ii£ hH Primeri: Snom - VF - Sdat - INF (stcsl. mjciHmw e«, onpaEbdHtH ca E^pow N hi(«)e(^)ku Etaw A^iw saKONa [R 3.28 Christ Ochr] SJS II); Snom - VF - ^ Sak - Sins (srb./hrv. 20. st. He 3HaM hu cau, 3ammo cu my gjeeojKy wuko h^ KpacHOM MucnuM. [Ma^. 1, 12] RSHJ XII); Snom - VF - Sak - SENT (srb./hrv. 19. st. Budala kad čuti, misle ga da je mudar. [Nar. posl. vuk 30] ARj VI). 2.1.5 Pomen (a) kaže tudi na vezljivostno možnost, ko nosilec mišljenja vzpostavlja pojasnjevalno pomensko razmerje med vsebinskim in razmernim udeležencem, prim. misliti - kaj, kako - s čim. Pomenskemu razmerju ustrezajo nestabilni vezavnostni vzorci, ki se pojavljajo le v posameznih jezikih: srb./hrv. Snom - VF - Sak - podSins, Snom - VF - SENT - sSins (19. st.), češ. Snom - VF - Sak - Sins (20. st.). Določila v vlogi razmernega udeleženca kažejo na izhodiščno različne pomene: v primeru podSins krajevni 'sub/unter/beneath' (Kopečny 1973: 192-195) - predložna zveza ob t. i. mentalnih glagolih označuje odnos med prekrivnimi pred- meti oz. pojmi (Stevanovic 1969: 461-462; Silic - Pranjkovic 2005: 239); v primely ru sSins sociativni pomen (Ivic 1954: 175-178), prim. razmerje kaj delati s čim ^ kaj misliti s čim; v primeru češ. Sins pa domnevam izhodiščno sredstveni pomen ^ (prim. Gebauer 1929: 402; ESČ: 182). K O Primeri: Snom - VF - Sak - podSins (srb./hrv. 19. st. Huko Hac He S üpuMopaBa, ga mucmumo üog jegHUM og OHe gBoju^e pamKux Benmoxa KHe3a L na3apa. [PyB. H. 2, 42] RSHJ XII); Snom - VF - SENT - sSins (srb./hrv. O 19. st. I s onijem riječima [...] ja sam upravo mislio, da bi članovi društva najprije sami počeli učiti. [Vuk pisma 24] ARj VI); Snom - VF - Sak - Sins (češ. 20. st. Co presne myslite vyrazem technologie? SSpoj). N M 2.2 Pomen (b) 'imeti namen, nameravati' Pomen (b) izkazujejo stcsl. mjciHtH, sln. misliti, srb./hrv. misliti; češ. myslet, ^ polj. myslec in rus. mmc^htb (podobno velja tudi za izpeljanko rus. MMm^HBaTu). ^ Med pomenskimi lastnostmi glagolov je treba izpostaviti podpomen 'priza- ^ devati si za' v primeru češ. myslet, ki vpliva na vezljivostne lastnosti. o 2.2.1 V primeru pomena (b) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec namere -vsebina. Na podlagi gradiva sklepam, da ima med stabilnimi (bolj stabilnimi) vezav-nostnimi vzorci dominantno vlogo Snom - VF - INF, ki se kontinuirano pojavlja v 2 vseh analiziranih jezikih (do sodobnosti); INF je torej tipično določilo za izražanje vsebinsko-namernega udeleženca (propozicijskega tipa).20 Samo v srb./hrv. sta stabilna vzorca Snom - VF - Sak (16.-19. st.; nestabilen v stcsl., češ. 18.-19. st., rus. 14. st.) ter Snom - VF - daSENT (16.-20. st.). Medtem ko določilo Sak verjetno nastopa v vezavnostnem vzorcu kot nevtralen premi predmet, pa je določilo daSENT sistemska ustreznica INF na vzh. delu srb./hrv. govornega področja ob glagolih, ki kažejo na pomožniško vlogo (prim. pomene 'moči', 'imeti sposobnost, znanje' ali 'nameravati'; prim. Ivic 1972; Sintaksa 2005: 324-329). Primeri: Snom - VF - INF (stcsl. nianqtw ca . h toiHKa dOEpa EHNx'NHKa noruEHtH mjciAtw Supr 386.22-24; sln. 16. st. Inu jeft fim mijlil tebi zhaft iskasati [...]. [4 Mz 24,11] DB; 20. st. Misli kupiti to blago. VSSG; srb./hrv. 15. st. Dori jedanb nasb teče [...] ne mislimo umbknutb. [Spom. sr. 1, 39] ARj VI; 20. st. Ohu Mucne CBojy Khep gamu y yuume^cKy mKony. [Ko3apH. 2, 209] RSHJ XII; češ. stčeš. Jehož (Krista, ja) nynie myflym [...]prijimati [Modl. 27a] Gebauer II; 20. st. Nic zleho jsem nemyslilpropovedit. [Svob.] PSJČ II; polj. stpolj. a mislyly gy zabycz [BZ Judith 5.26] SlStp IV; 20. st. Nie myslal czekac do konca wieczoru [...]. [PAR. Niebo 215] SJP IV; rus. 11.-14. st. h^ He Bimb Hbmo Mucnumb Mncpdwu Gb c^mBopumu. [^ygH XII, 756] SDRja11-14 V; 19.-20. st. Oh u He mucnun B03paxamb. Ožegov); Snom - VF - Sak (stcsl. 20 Vzorec Snom - VF - INF je nestabilen v primeru rus. Mwm^HBaxH, kar je verjetno posledica slabe gradivske izpričanosti (osamljen zgled iz 17. st.). YcuXpMstocoE« ubitHK mjciAtw Supr 388.30; srb./hrv. 16. st. (Judita) puk ^^ slobodeči, spuni ča mišljaše Judita 1372; 19. st. Što sad misliš, Senkoviču Ivo? ^h što sad misliš, čemu li se nadaš? [Nar. pjes. vuk 3, 398] ARj VI; češ. 19. st. «s Neco gineho mysliti. [Us. 841] Jungmann II; rus. 14. st. Hxe npocmupaKmb • poyKoy Ha 3namouMaHbK: mo a^e ne Moneumb ho wöaue noyKaean Mucnumb. ^^ [n^ K. XIV, 44] SDRja11-14 V); Snom - VF - daSENT (srb./hrv. 16. st. ^ (Ovi) misle da zgarnu sada nas s ovih stin Judita 1037; 20. st. nočne moža poKa MUčnuMo ga üpegy3MeMo eenuKy aK^ujy. [^OMaH. 6, 524] RSHJ XII). 21 V polj. nestabilen vezavnostni vzorec Snom - VF - oSlok - SENT (16. st.) bi celo ustrezal pomenskemu razmerju nosilec mišljenja - razmerni vsebinski udeleženec - vsebina. 22 Predložna zveza oSak se kot predmet, za katerega si nosilec prizadeva v češ. jeziku dobro ohranja, prim. stčeš. dbati o neco, 16. st. Zasazujte se horlive o zakon (Zikmund 1863: 250-251; Gebauer 1929: 464), in sod. dbat, prosit, starat se, snažit se o jidlo (MČ 3: 195-196); nestabilnost v našem primeru verjetno kaže na prisotnost pomena ob glagolu myslet samo v starejših obdobjih češ. jezika. S Preostali vezavnostni vzorci, ki ustrezajo pomenskemu razmerju, so nestabilni: v sln., srb./hrv. (20. st.) in češ. (19.-20. st.) Snom - VF - naSak, v sln. (20. st.), češ. (do vključno 16. st.) in polj. (16.-19. st.) Snom - VF - SENT, v srb./hrv. (19. st.) in češ. (do 16. st.) Snom - VF - ADV; samo v polj. se pojavlja Snom - VF - oSlok (19. st.). Pri vseh (tudi Snom - VF - Sak) bi najbrž lahko govorili o stilistični izrabi hh vezavnostnih možnosti, značilnih za pomen (a) (ohranjanje pomena namere v zvezi ^ naSak je zgolj domneva).21 Prim. razdelek 2.1.1. ^ Primeri: Snom - VF - naSak (sln. 20. st. Ali že misliš na odhod, na upokojitev? SSKJ; srb./hrv. 20. st. rpo^ [...] je onga üoueo o36uaho Mucnumu na ^ xenugöy. [Tom. E. 4, 11] RSHJ XII; češ. 20. st. Jindrovi už je tricet, ale na ^ ženeni nemysli. SPP); Snom - VF - SENT (sln. 20. st. Mislil je, da pride. O VSSG; češ. 16. st. Dnem i nocj o to myslil, aby Neklana z toho knjžetstwj wypudil. [Hag. r. 867] Jungmann II; polj. 19. st. nie myslalem wcale, Abym „ przed tobq. szedl wylewač iale [Niepew 13-4] Mick IV); Snom - VF - ADV ^ (srb./hrv. 19. st. KaKo Mucnum Tu cag, o ^heUane? [OM I, 805] Njegoš I; ^ češ. stčeš. Ktož zle myjly, ten všdy ztrati [Mast. 103] Gebauer II); Snom - VF - oSlok (polj. 19. st. Myslemy takie o przyjqciu Lelewela [Lj 149] Mick IV); ^ Snom - VF - oSlok - SENT (polj. 16. st. Ale Pan moy myjlil o mnye tu ciäfu kaidego /läkoby myq wywodl z mego vpädku frogyego [LubPs L2] S116 XV). Pozornost si zasluži nestabilen vzorec Snom - VF - oSak, ki zaznamuje podpo-men 'prizadevati si za' pri češ. myslet (določilo oSak predstavlja vsebino prizadevanja do vključno 16. st.).22 Primeri: Snom - VF - oSak (češ. stčeš. (kneži) o pastvu sveho bricha myfle [ChelčPar. 188b] Gebauer II; 16. st. Zapomen na se sameho, a o obecne dobre mysl. [Gel. Petr. 96] Jungmann II). 2.3 Pomen (c) 'misliti, snovati v škodo/korist' W Pomen (c) izkazujejo stcsl. mjciHtH, sln. misliti, srb./hrv. misliti; češ. myslet, N polj. myslec in rus. mmc^htb (podobno velja tudi za izpeljanke polj. myslac, rus. 1 MMC^HBaTH, MMm^HBaTH). Odrazi pslov. *mysliti izkazujejo pomen 'misliti, snovati v škodo/korist' O predvsem v starejših obdobjih: češ. do konca 16. st., polj. in rus. do konca 18. st. S (polj. je vprašljiva), sln. do vključno 19. st., medtem ko je v srb./hrv. pomen priso-L ten še v 20. st.23 Stabilnost oz. nestabilnost vezavnostnih možnosti je opredeljiva v o okviru navedenih obdobij. N 2.3.1 V primeru pomena (c), ki ga lahko umestimo v starejša obdobja slov. jezikov, 1 je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina - prejemnik, ki odraža vezljivostno razmerje z vsebino (običajno negativno),^'4 ki jo nosilec misli protipre-Z jemniku. A Med stabilnimi (bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci, ki ustrezajo po- p menskemu razmerju, ima osrednjo vlogo Snom - VF - Sak* - Sdat; stabilno se 1 pojavlja v sln. (16.-19. st.), srb./hrv. (16.-20. st.) in polj. (do vključno 18. st.), v S ostalih analiziranih jezikih pa je nestabilen.25 Sdat predstavlja tipično prejemniško K določilo v slov. jezikih. 1 Stabilni vezavnostni vzorci, ki zaznamujejo posamezne jezike, so nasle- 7 dnji: v rus. (11.-18. st.) Snom - VF - Sak* - naSak (nestabilen v srb./hrv. 19. st., • v polj. do konca 16. st., ob rus. Mum^HBaTH 17. st.), v sln. (16.-19. st.) Snom - 1 VF - Sak* - čezSak // zoperSak in polj. (16. st.) Snom - VF - Sak - przeciw(ko) • Sdat. Za omenjene vzorce je značilno, da je prejemnik jasneje označen kot nekdo, 2 proti kateremu je usmerjeno dejanje. Predložna zveza naSak je v starejših obdobjih rus. jezika predstavljala tudi slovnično sredstvo za označevanje osebe, proti kateri se izvaja agresivno dejanje (izhodiščna smernost, namera; Kopečny 1973: 117-118; Černih 1999: 553-554); enako velja za sln. čezSak (izhodiščno pslov. *čerz(^) 'prek, čez'; Snoj 2003: 86; Kopečny 1973: 51),26 zoperSak (etimološko se razlaga kot poprisl. samostalnik pslov. *s^pbr'b s prvotnim pomenom *'nasprotnik'; Snoj 2003: 859) in polj. (na) przeciw(ko)Sdat (ki se etimološko povezuje s pslov. *perz 'proti'; Kopečny 1973: 177). 23 Srb./hrv. slovarska dela pomen (c) opredeljujejo kot 'hoteti, želeti', ker pa dejansko ustreza pomenu 'misliti, snovati v škodo/korist', se srb./hrv. zgledi obravnavajo z ostalimi. 24 Ni pa nujno - vsaj v primeru sln. vzorca Snom - VF - Sak* - Sdat, prim. dobro m. komu es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.) (Plet. I: 580); pomen protivnosti pri sln. določilih čezSak, zoperSak pa je preveč plastičen, da bi dovoljeval »pozitivno« vsebino. Določilo Sak* v vlogi vsebinskega udeleženca ima skoraj predmetno vlogo (prim. hudo, dobro 'slabe, dobre stvari'). 25 Vzorec Snom - VF - Sak* - Sdat se kot nestabilen pojavlja v stcsl., češ. (do konca 16. st.) in rus. (14., 18. st.); nestabilen je tudi v primeru polj. myslac, rus. Mwe^HBaxH (16. st.). 26 Določilo čezSak kaže pri J. Dalmatinu na ujemanje z Lutrovo predlogo (možnost kalkiranosti), prim. čez - über. Primeri: Snom - VF - Sak* - Sdat (stcsl. 7 n«ctjditw ci mjciiyiY mxN^ ^^ ^wiaa Sin 34.4; sln. 16. st. Kadar je pak David vidil, de je Saul njemu hudu ^ miflil, je on rekel [...]. [1 Sam 23,9] DB; 19. st. Vernejo naj se, in sram jih bodi, ki mi hudo mislijo. [Ps 34,4] W; srb./hrv. 16. st. Kako mogu Isukrsto- • vim zaručnicam koje zlo misliti. [F. Vrančic živ. 58] ARj VI; 20. st. HeKa ce ^ 3acmuge u üocpaMe Koju HaM 3no Mucne. [Kpaan. CtJ. 5, 74] RSHJ XII; stčeš. ^ Již myfle mne zle cogitantes [ŽWittb. 34.4] Gebauer II; polj. 16. st. I wiqini-em bqdqc, ojczyinie swej dobrze mySli. [Papr. Gn.] Linde III; 18. st. [...] nic wam nigdy zlego mySlic nie chcq. [Sk. Zyw. 1, 324] Linde III; rus. 11.-14. st. HO 6£Soe Mucnumb eMy Bce^^a. 1377, 46-46o6 (1015)] SDRja11-14 V; 18. st. nycmb Mucnnm Bped MHi bchkoü deHb [...]. [flp^. CoH. V 74] SRja18 XIII); Snom - VF - Sak* - naSak (srb./hrv. kajk. 19. st. Vsigdar im takova zapovedajte da detca vaša iz zapovedih vašeh spoznati budu mogla da do- N bro na nje mislite. [Krist. blag. II, 144] RHKKJ II; polj. 16. st. Co myslicie nä lehowq? [BudBib Nah 1.9] Sl16 XV; rus. 11.-14. st. He mu e^o yöunu, ^ HO OmoBuub ffaBudoBuua u BceBonoduub, oxe Mucnunu Ha Hame^o KHnsn Z 3no, xomnue no^y6umu nbcmbm. [Hn. n. 6655r.] Srezn II; 14.-17. st. ^mdue ^ Mou 3aK0H0npecmynHuu Mucnuma Ha Mn 3nan 3a 6n(a)^an. [A36. Cthx., 57. q 1574r.] SRja11-17 IX); Snom - VF - Sak* - čezSak (sln. 16. st.Vfi, kateri mene fovrashio, [...] hudu zhes me miflio. [Ps 41,8] DB; 18. st. Katqri zhes ^ mene hudu m^flio, imajo nasaj bejshati, inu k'framoti poftati. [Ps 34.4] Jap); ^ Snom - VF - Sak* - zoperSak (sln. 16. st. [...] de ti hočeš meni odpustiti O vse muye grehe inu kar sem danas hudiga subper tuyo volo inu zapuvid mislil, govurill oli sturill. TA I, 307; 19. st. Nič več ni vriskanja v Moabu; zoper „ Hesebon hudo mislijo. [Jer 48.2] W); Snom - VF - Sak - przeciw(ko)Sdat ^ (polj. 16. st. przeciwnik iydowfki / myflilprzeciwko im zle rzeciy / äby ie byl pozäbijal [Leop Esth 9.24] Sl16 XV). Pomenskemu razmerju ustreza še nekaj nestabilnih vezavnostnih vzorcev, prim. v stcsl. in polj. (16. st.) Snom - VF - Sak - stSgen (polj. zSgen), v češ. in polj. (do vključno 16. st.) Snom - VF - Sak* - oSlok, v sln. (19. st.) in srb./hrv. (18. st.) Snom - VF - Sak* - sSins; samo v srb./hrv. (19. st.) Snom - VF - Sak* - poSak, le v rus. (11.-14. st.) pa Snom - VF - Sak - doSgen ter Snom - VF - Sgen - na-Sak. V večini vzorcev je prejemnik dejanja izražen z določili, ki imajo izhodiščno drugačne pomene. Določilo stSgen (polj. zSgen) kaže na razvoj iz ločilniškega pomena (Kopečny 1973: 249-250), oSlok iz razmernega (prim. razdelek 2.1.1), sSins sociativnega (prim. razdelek 2.1.5), poSak, ki se navezuje na pomen koristi, je v zvezi s krajevnim (tudi časovnim) 'za, po' (lat.post; Kopečny 1973: 179-183), medtem ko gre lahko v primeru rus. doSgen za csl. vpliv (odnosniški pomen csl. d«, prim. lat. erga; SJS I: 490); za določilo naSak glej zgoraj.27 Primeri: Snom - VF - Sak - s^Sgen (stcsl. v^mH mk« npokietH cxv^tH mwciwx«mx c tee^ [Nicod 15] SJS II; polj. 16. st. nie iiebyfmy byli doftäteczni fämi z siebie co mySlic iäko fämi z siebie: äle doftätecznosc näfzä z Bogä ieft. 27 Vsaj pri vezavnostnem vzorcu češ. in polj. Snom - VF - Sak* - oSlok je treba omeniti možnost stilistične izrabe vzorca, značilnega za pomen (a). [WujNT 2.Cor 3/5] Sl16 XV); Snom - VF - Sak* - oSlok (češ. 16. st. Lstiwe W o nekom mysliti. [Wq. 504] Jungmann II; polj. 16. st. Abowiem virzq. koniec Z mqdrego / a nie zrozumieiq coby myflil o nim Bog [...] [Leop Sap 4.17, Ier 1 29.11] Sl16 XV); Snom - VF - Sak* - sSins (sln. 19. st. V ste z menoj hudo K mislili; Bog pa je tisto obernil v dobro [...]. [Gen 50,20] W; srb./hrv. kajk. O 18. st. Mene sram prijatela moga, koji z menum dobro misli? [Velikov 83] ® RHKKJ II); Snom - VF - Sak* - poSak (srb./hrv. 19. st. Vi ste mislili zlo po S me, ali je Bog mislio dobro. [D. Daničic 1 mojs. 50.20] ARj VI); Snom - VF - Sak - doSgen (rus. 11.-14. st. Mko He Mucnurn, lecMb do nnbCKoeuub ^poy6a O Hu^e^o xe. [HoBr. I n. 6736 r. (neg)] Srezn II); Snom - VF - Sgen - naSak v (strus. nocnanucH 0^H0^0 Ha umh . M^UK^UM . do AKcaK^ TeMupn . Ha MeHe nu(xo)^o Mucnnue rpro3 ^ 58 [Krisko 2006: 204]). 2.3.2 Naj opozorim tudi na gradivsko izkazane reducirane stabilne vezavnostne Z vzorce, v katerih je realizirano le eno desno določilo (namesto pričakovanih dveh). A Samo prejemniško določilo zaznamuje naslednje stabilne vezavnostne vzor- p ce (vsebina se razume kot negativna): rus. (11.-14. st.) Snom - VF - naSak, sln. 1 (16.-19. st.) Snom - VF - zoperSak in polj. (do vključno 16. st.) Snom - VF - (na) S przeciw(ko)Sdat; o določilih v razdelku 2.3.1.28 K Vezavnostni vzorci, ki izkazujejo samo vsebinsko določilo (negativno), so 1 nestabilni, prim. srb./hrv. (19. st.), polj. (16. st.) in rus. (11., 18. st.) Snom - VF -7 Sak, rus. (17. st.) Snom - VF - kSdat; srb./hrv. Snom - VF - oSlok (19. st.), Snom • - VF - INF (18. st.). Zgledi prvih dveh vzorcev kažejo na pomensko približevanje 0 k nevtralnemu (a) 'misliti, razmišljati', zgledi zadnjega pa k (b) 'imeti namen, na- 1 meravati'. 2 Primeri: Snom - VF - Sak (srb./hrv. 19. st. Kag Besana He gaxgu, Mapau goöpa He Mucnu. [HHocn ByK] RSHJ XII; polj. 16. st. Ktorzy myflili zlofci w serciu fwoim [WrobZolt 139.9] Sl16 XV; rus. 18. st. ^m6u He 3aeudum, He npeeo3HocumcH, He ^op^umcH, [...] He Mucnum 3na. [Hpxn. ^eHb Ek. 7] SRja18 XIII); Snom - VF - naSak (rus. 11.-14. st. Haua [M^opb] Mucnumu Ha ffepeenAHu . xomA npuMucnumu öonbmmm da(Hb). 1377, 14o6. (945)] SDRja11-14 V); Snom - VF - zoperSak (sln. 16. st. Potle on fpet domoupoj-de, s'velikim blagom, inu njegovu ferce bo miflilu super to fveto Saveso, [...]. [Dan 11,27] DB; 19. st. Napačna je ta vaša misel, kakor de bi bil zoper lončarja mislil, [...]. [Iz 29,16] W); Snom - VF - kSdat (rus. 17. st. Omeopomun^ om^ ^opo^a co MHO^UMU Ka3aKu, Komopue k^ eopoecmey He npucmanu u He Mucnunu, eHU3^ no Borni. [^AH X, 437. 1683r.] SRja11-17 IX); Snom - VF - (na)przeciw(ko)Sdat (stpolj. Na lud twoy zglobili rad0 y mislili s0 przeciw 28 Vzorec srb./hrv. (17. st.) Snom - VF - suprotSdat je nestabilen; določilo suprotSdat je treba povezati s pomenom protivnosti (prim. Kopečny 1973: 222-227; Snoj 2003: 587, 678, 689). Zveza srb./hrv. protivSgen, ob njej tudi Sgen z zastar. predlogi nasuprot, pro6(u), sprocu, suprot itn. (tudi s Sdat - redko protiv, suprot, pogosto nasuprot; Stevanovic 1969: 337-338, 363-364; prim. tudi Maretic 1963: 576; Silic - Pranjkovic 2005: 217, 222) ob glagolih tipa üpomecmoeamu, üoöyHumu ce, uzpamu, žnacamu itn. nastopa kot opozitivni genitiv z določilno vrednostjo (Stevanovic 1969: 337); za starejša obdobja prim. Daničic 1858: 289-290, 373-374; Veber 1859: 55. sw0tim twogim [Fl 82.3] SlStp IV); Snom - VF - suprotSdat (srb./hrv. 17. st. Kovati i misliti suprot iskrnjemu, doklem ti moliš Boga [...] teži grijeh jest nego ^ u drugo vrijeme. [S. Matijevic 42] ARj VI); Snom - VF - oSlok (srb./hrv. «s 19. st. ^ax^ us^ ycma goeeKa um eupu, A y cp^y cee Mucne o 3ny. [ropj. 1, • 30] RSHJ XII); Snom - VF - INF (srb./hrv. 18. st. Al' lakomi i po smrti misli ^ tude dobro drti. [V. Došen 73a] ARj VI). „ 2.4 Pomen (d) 'skrbeti za; upoštevati' Pomen (d) izkazujeta srb./hrv. misliti in polj. myslec (oba v 16.-20. st.). Polj. glagol ne izkazuje podpomena 'upoštevati', kar lahko vpliva na vezljivostne lastnosti. m eh < 2.4.1 Pri pomenu (d) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec skrbi itn. - vsebina. ^ Gradivsko stabilni (bolj stabilni) vezavnostni vzorci, ki ustrezajo pomenskemu razmerju, so v obeh jezikih različni: srb./hrv. Snom - VF - Sins // zaSak « (16.-19. st.) in polj. Snom - VF - oSlok, Snom - VF - SENT (16.-20. st.); zadnji Z je nestabilen v srb./hrv. (19. st.). > Medtem ko so določila zaSak, oSlok in SENT enaka tistim ob nevtralnem q mišljenjskem pomenu (prim. razdelek 2.1.1), pa je treba pri srb./hrv. Sins (star.) opozoriti na njegovo vlogo t. i.psihološkega orodnika ob glagolih s pomenom 'skrbeti, brigati se za', ki naj bi ga v sod. jeziku nadomeščali zvezi oSlok, zaSak (Ivic 1954: 116-119; tudi Katičic 1986: 113). Primeri: Snom - VF - Sins (srb./hrv. 16. st. Vjera ti bud' moja, mislit ču tobome. [F. Lukarevic 20] ARj VI; 19. st. Izgubi ga pa ne misli hranom, ti ne misli hranom ni gospostvom. [Pjev. crn. 6b] ARj VI); Snom - VF - zaSak (srb./hrv. 17. st. [...] za bezbrižnijeh da se brinu i za izpraznijeh misle i trude. Osman 349; 19. st. Ako su zadrugari prčijom bogati ili za sve sami misle. [(sev. Dalmacija) V. Bogišic zborn. 104] ARj VI); Snom - VF - oSlok (polj. 16. st. A to wfzytko ftqtpochodii ie o przyjlym iywociq niemyjlemy [MurzHist A4v] S116 XV; 20. st. Wzruszalo go to, ie ktos tak bezinteresownie myslal o nim i o jego losie. [MEIS. Szesciu 78] SJP IV); Snom - VF - SENT (polj. 17. st. Nie myslq o tym ie bym siq mial tego nieszczqscia lekač ktoremiq iuz wczoray minqlo. SUChP I; 20. st. Myšleč koniecznie o tym naleiy, aby stan cy-wilny, aby wsie i miasta bliskq mieč mogly sprawiedliwošč, zaslonq od ucisku i latwošč dojscia krzywdy. [KOLL. Malach. III, 189] SJP IV).29 Med nestabilnimi vezavnostnimi vzorci se le eden pojavlja v obeh jezikih, tj. Snom - VF - naSak (srb./hrv. 20. st., polj. 16. st.); ostali vzorci zaznamujejo odraze *mysliti le v enem jeziku. V polj. se v 16. st. pojavljajo vzorci Snom - VF - Sdat // oSak // poSlok, v srb./hrv. (18. st.) pa Snom - VF - zaSins. Določilo Sdat se približuje prejemniškemu pomenu (prim. razdelek 2.3.1). Določilo poSlok se v zgornji vlogi pojavi po oslabitvi izhodiščne prislovne funkcije zaporednosti, namena (Kopečny 1973: 186); določilo oSak (etimološko krajevno 'okoli', tudi vzročno/oziralno; Kopečny 1973: 132, 136-137) je ob glagolih s po- H 29 Prim. nestabilen srb./hrv. Snom - VF - SENT (19. st. Misli, da se udomiš, dok si mlada i jača. [S. Ljubiša prip. 78] ARj VI). E menom 'skrbeti za' stabilno tudi v 20. st. (Zaron 1980: 44-45, 53) - nestabilnost je verjetno posledica marginalnosti pomena 'skrbeti, brigati se za' v primeru polj. N glagola. Več o srb./hrv. določilu zaSins v razdelku 2.1.1. Primeri: Snom - VF - naSak (srb./hrv. 20. st. Bu cme oÖBesaHu ga Mucnume Q u Ha oHy Mnagy gjeBojxy. [KpemHÄ C. 2, 414] RSHJ XII; polj. 16. st. (I b^d) s ziefz mial zywot flawny dlugi {Nie m)yfl na to doczefne zbieranie [RejRozpr L K3v] S116 XV); Snom - VF - zaSins (srb./hrv. 19. st. Onaj najmladi jednako mišljaše za svojijem sestrama. [Nar. prip. vuk2 194] ARj VI); Snom - VF -® Sdat (polj. 16. st. Serce tei nie iedno fobie famo myfli w potrzebach fwoich V [RejPos 281] S116 XV); Snom - VF - oSak (polj. 16. st. Ale o slawq swoiq ani N o Decrety ni czyie niemyslq bo miq dosiqdz niemogq [ActReg 166] S116 XV); 1 Snom - VF - poSlok (polj. 16. st. Wieczei teras po fpowiedzy Myflyc gdy czie fmierc nawiedzy. [RejKup f3] S116 XV). Z A Vezavnostni vzorci kažejo na večinoma različno realizacijo vezljivostnega raz-P merja nosilec skrbi - vsebina v obeh slovanskih jezikih; le v dveh primerih se 1 določili z vlogo vsebine skrbi prekrivata, prim. SENT (propozicijska vsebina) s in naSak (nepropozicijski razmerni vsebinski udeleženec), pri čemer bi lahko domnevali tudi vpliv vezavnostnih možnosti, značilnih za pomen 'misliti, razmi-1 šljati' (prim. razdelek 2.1.1). Stabilni vezavnostni vzorci so v primeru srb./hrv. 7 misliti izpričani le do konca 19. st., kar kaže na pomikanje pomena 'skrbeti za; • upoštevati' na obrobje glagolskega pomenja (verjetno starinski pomen).30 Vpliv 1 podpomena 'upoštevati' na vezljivost polj. myslec je na podlagi analiziranega • gradiva težko ugotoviti. 2 2.5 Pomen (e) 'pričakovati' Pomen (e) izkazuje srb./hrv. misliti z izoliranim zgledom iz 18. st., kar kaže na marginalnost pomena in njegovo vezanost na 18. st. (mogoče celo samo na kajk. področje). Srb./hrv. misliti s pomenom 'pričakovati' vzpostavlja pomenski vzorec nosilec pričakovanja - vsebina - vir, izhodišče pričakovanega, ki mu ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom - VF - Sak - odSgen (18. st. kajk. Toga ja od njega misliti ne morem. [Brez al 9] RHKKJ II).31 30 Domnevo podpira dejstvo, da je izpričana vezavnostna možnost za 20. st., tj. Snom - VF - naSak, enaka stabilnim vzorcem ob pomenu 'misliti, razmišljati'. 31 O ločilniškem (ablativnem) pomenu zveze otiSgen, na katerega se navezuje tudi pomen izhodišča, izvora, glej. Kopečny 1973: 150-152. Ablativni Sgen se v srb./hrv. jeziku ohranja kot drugo vezavno določilo ob prehodnih glagolih s predmetom Sak (njegovo notranjo semantiko usmerja razmerje izvora, izhodišča), prim. star. ^mo mo mpaxe od MeHe Mneuuhu. n. neTpoBuht, fflhen. 116; sod. srb. 3axmeBanu cy ^uc^unnuHy od 3anocneHux; sod. hrv. Što možemo očekivati od Češke? DW 2. 1. 2009 (Sintaksa 2005: 137-139; tudi Daničic 1858: 217-218). 3 Sklep Namena diahrone vezljivostne analize odrazov pslov. *mysliti v izbranih slovan- ® skih jezikih sta bila dva: (1) dokazati, da z variiranjem pomena glagolov variirata ,!., njihova vezljivost in vezava; (2) opozoriti na podobnosti in razlike vezljivostnih ^ značilnosti odrazov pslov. *mysliti med slovanskimi jeziki (tudi zgodovinsko). ^ Analizirani glagoli so se izkazali za leksikalno zapleteno skupino glagolov. ^ Odrazi pslov. *mysliti so večpomenski; posamezen pomen je lahko izkazan v vseh ^ analiziranih jezikih, prim. 'misliti, razmišljati', 'imeti namen, nameravati' ali 'misliti, snovati v škodo/korist', ali pa le v delu jezikov, prim. 'skrbeti za; upoštevati' v srb./hrv. in polj., 'pričakovati' le v srb./hrv. (verjetno celo samo kajk.). Nekateri pomeni so izkazani v celotni zgodovinski dobi jezikov (npr. 'misliti, razmišljati') ^ ali samo v določenem časovnem intervalu, prim. 'misliti, snovati v škodo/korist' v ^ starejših obdobjih slovanskih jezikov (polj. myslec in rus. mmc^htb npr. do vključno 18. st.). Potrdila se je domneva, da z variiranjem pomena glagolov variirata tudi njihova pomenska usmerjenost in vezava. Znotraj pomenov se oblikujejo specifični pomenski vzorci, ki jim ustreza načeloma več vezavnostnih vzorcev (ti se lahko pojavljajo v enem, več ali v vseh analiziranih jezikih). Tako npr. odrazi pslov. *mysli-ti v pomenu 'misliti, snovati v škodo/korist' oblikujejo pomenski vzorec nosilec ® mišljenja - vsebina - prejemnik, ki mu ustrezajo različni vezavnostni vzorci: splo-šnoslovanski Snom - VF - Sak* - Sdat, v posameznih jezikih pa se pojavljajo npr. ^ Snom - VF - Sak* - naSak (rus., srb./hrv., polj.), Snom - VF - Sak* - čezSak // zoperSak (sln.) in Snom - VF - Sak - przeciw(ko)Sdat (polj.). Odrazi *mysliti W v pomenu 'misliti, razmišljati' kažejo celo na pet pomenskih vzorcev: (1) nosilec ^ mišljenja - vsebina, (2) nosilec mišljenjskega procesa in proces sam, (3) nosilec mišljenja - razmerni vsebinski udeleženec - vsebina, (4) nosilec mišljenja - prizadeto - vsebina (gradivsko ga potrjujejo celo samo stcsl., srb./hrv.), (5) nosilec mišljenja - vsebina - razmerni udeleženec (srb./hrv., češ.). Prvemu pomenskemu vzorcu ustrezajo vezavnostni vzorci, ki se pojavljajo v vseh analiziranih jezikih, npr. Snom - VF - Sak, Snom - VF - oSlok, Snom - VF - INF, Snom - VF -SENT, v nekaterih, npr. Snom - VF - naSak (brez stcsl.), Snom - VF - kSdat (samo sln., srb./hrv.), ali pa samo v posameznih, prim. Snom - VF - vSak (sln.), Snom - VF - presSak (češ.). Vezljivostna analiza je pokazala, da je stabilnost posameznih vezljivostnih (pomenskih in vezavnostnih) razmerij pri glagolih različna. V analiziranih jezikih je najbolj stabilen pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina, ki mu med vezav-nostnimi ustreza Snom - VF - SENT; določilo SENT torej najbolj stabilno zaznamuje kompleksno vsebino mišljenjske dejavnosti. Pogosto je tudi nepropozicijsko določilo Sak*, vendar pa kaže (tudi razvojno) na tendenco k pomenski praznitvi (pomensko ekstenzivne prvine na mestu določila; leksikalna zapolnitev predložno-sklonskih določil je bogatejša, prim. oSlok). Pomen 'nameravati' kaže na pomenski vzorec nosilec namere - vsebina, ki mu ustreza tipičen in zgodovinsko stabilen vezavnostni vzorec Snom - VF - INF (določilo INF je torej tipično v vlogi vsebine Z namere). Znotraj posameznih jezikov se lahko uveljavljajo tudi specifični stabilni vzorci: v pomenu 'misliti, snovati v škodo/korist' (pomenski vzorec nosilec mišljeN nja - vsebina - prejemnik) je splošnoslovanski vzorec Snom - VF - Sak* - Sdat 1 stabilen le v sln. (16.-19. st.), srb./hrv. (16.-20. st.) in polj. (do vključno 18. st.); ^ v rus. jeziku je nestabilen (14., 18. st.), medtem ko je stabilen Snom - VF - Sak* O - naSak (11.-18. st.; v srb./hrv. in polj. nestabilen). V sln. sta stabilna še vzorca S Snom - VF - Sak* - čezSak // zoperSak (16.-19. st.), v polj. pa je bil vsaj v 16. st. L stabilen Snom - VF - Sak - przeciw(ko)Sdat. 0 Kompleksnejši vzorci so manj ustaljeni. Z izjemo pomenskih in vezavnostnih v vzorcev, ki se pojavljajo ob pomenu 'misliti, snovati v škodo/korist', naj omenim predvsem vezavnostni vzorec Snom - VF - oSlok - Sak*, ki ustreza pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja - razmerni vsebinski udeleženec - vsebina ('misliti, razmišljati'); glede na gradivske podatke se pojavlja v vseh analiziranih jezikih z izjemo Z stcsl. (vzorec z določilom SENT na mestu Sak* pa v sln., srb./hrv. in polj.). A Znotraj pomenskih razmerij se oblikuje načeloma več vezavnostnih vzor- P cev, med njimi (med posameznimi določilnimi možnostmi) pa se lahko vzpostavijo 1 konkurenčna razmerja. Ob sln. misliti 'misliti, razmišljati' prevladuje med desni-S mi predložnosklonskimi določili naSak (16.-20. st.), v posameznih obdobjih pa K so mu konkurirala kSdat (10., 16. st.), poSlok (16.-19. st.), vSak (19. st.), oSlok 1 (20. st.); v srb./hrv. so najbolj stabilna določila oSlok, naSak (do 20. st.), zaSak (do 7 19. st.), omeniti pa je treba tudi manj stabilna kSdat (16. st.), odSgen (17.-19. st.), • (s)vrh(u)Sgen (16.-18. st.), zaSins (18. st.); določili odSgen in (s)vrh(u)Sgen naj 1 bi domnevno zaznamovali samo hrv. jezikovni prostor (Hudeček 2003); v rus. sta • oSlok (stabilno do sodobnosti) konkurirali nestabilni določili naSak in proSak 2 (17. st.), v deliberativnem pomenu pa tudi Sak (v starejših obdobjih). Med nekaterimi določili se lahko znotraj pomenskega razmerja pokažejo izrazitejše pomenske razlike. Ob polj. myslec 'misliti, snovati v škodo/korist', ki so mu ustrezali vezavnostni vzorci Snom - VF - Sak* - Sdat // naSak // przeciw(ko) Sdat // zSgen // oSlok, so se v vlogi prejemnika pojavljala določila Sdat, naSak, przeciw(ko)Sdat, zSgen in oSlok. Določilo Sdat kaže na nevtralen prejemniški pomen, določili naSak, przeciw(ko)Sdat zaznamuje očitnejši protivnostni pomenski odtenek, zSgen kaže na razvoj iz ločilniškega pomena, oSlok pa iz razmernega. Zanimiva je tudi uveljavitev določila oSlok v škodo odSgen na mestu razmernega vsebinskega udeleženca, ki je zaznamovala sln. in hrv. knj. jezik v 19. st.; sprememba je bila najbrž rezultat vzpostavitve norme, ki kaže na odstranjevanje tu-jejezičnih oz. neslovanskih prvin iz knj. jezika (za hrv. jezik prim. Hudeček 2003). V nekaterih primerih je bilo opozorjeno tudi na morebitno tujejezično motivacijo določil: pri sln. misliti 'misliti, snovati v škodo/korist' določili zoperSak in čezSak ustrezata nem. vzorom (prim. zoper - wider, čez - über), pri sln., hrv./ srb. misliti 'misliti, razmišljati' določilo odSgen kaže na romanski vpliv, hrv. (s)vrh(u)Sgen pa naj bi bilo skladenjski kalk po lat. super + ablativ (v kajk. knj. jeziku tudi vpliv nem. über + Sgen), pri češ. myslet 'misliti, razmišljati' je presSak skladenjski germanizem, stpolj. Sins in wSlok (polj. myslec 'misliti, razmišljati') pa sta domnevno kalka po lat. (Sins - in consiliis quibus cogitant Vulgata; wSlok - meditabor in te Vulgata). Ob glagolih mišljenja je bila izpostavljena tudi vezljivostna vloga prislovne-ga določila ADV (tudi Sak*) kot »nadomestnega« določila, ki ima večinoma enako jh vlogo kot pomensko izpraznjeno določilo Sak; ADV oz. Sak* lahko pomensko ® variira (tj. je bolj ali manj povedno) glede na vezljivostne značilnosti glagola in ,!., leksikalno zapolnitev. Na koncu naj omenim še možnosti nadgradnje raziskave. Razprava je nastala ^ na podlagi slovarskega gradiva, ki je za posamezne jezike in obdobja nepopolno ^ (neizkazovanje pomenskih ali vezljivostnih možnosti, neustrezni zgledi itn.), kar vpliva na pogojno veljavnost dobljenih rezultatov. Za podatkovno ustreznejšo raz- ^ iskavo bi se bilo treba posvetiti najprej posameznim jezikom v določenih obdobjih ^ in analizirati večji korpus besedil, ki zaznamujejo posamezno obdobje. Temu bi sledila primerjava vezljivostnih možnosti znotraj določenega jezika po obdobjih in ^ nato še primerjava med jeziki. Krajšave (oblike določil) VF = glagolski nosilec vezljivosti (večinoma v osebni glagolski obliki); Snom = samostalniško določilo v imenovalniku (gen = rodilnik; dat = dajalnik; ak = tožil-nik; lok = mestnik; ins = orodnik); Sak* = pomensko ekstenzivno Sak, navadno s ® prislovno vrednostjo (gl. tudi ADV); odSgen = predložnosklonsko samostalniško določilo s predložnim morfemom od in rodilniško obliko samostalnika (enako na- ^ Sak, oSlok itn.); Part = deležniško določilo; INF = nedoločniško določilo; SENT = odvisniško določilo; PG = določilo v obliki premega govora; ADV = prislovno W določilo (gl. tudi Sak*). Viri Stara cerkvena slovanščina M = Vatroslav Jagic, Codex Marianus glagoliticus, Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, 1883 (21960). Meyer 1935 = Karl H. Meyer, Altkirchenslavisch-griechisches Wörterbuch des Codex Suprasliensis, Glückstadt - Hamburg, 1935. Sin = Sergej N. Severjanov, Sinajskaja psaltyr': Glagoličeskij pamjatnik XI veka, Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, 1922 (21954). SJS = Slovnikjazyka staroslovenskeho I-IV, ur. J. Kurz - Z. Hauptova, Praha: Aca-demia, 1966-1997. SS = Staroslavjanskij slovar', ur. E. Blahova idr., Moskva: Izdatel'stvo Russkij jazyk, 1999. Supr = Mario Capaldo - Jordan Zaimov, Supras ''lski ili Retkov sbornik 1-2, Sofija: Izdatelstvo na BAN, 1982-1983. z J Slovenščina BS = Brižinski spomeniki = Monumenta Frisigensia, ur. F. Bernik idr., Ljubljana: Z Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004. 1 DB = Jurij Dalmatin, BIBLIA, TV IE, VSE SVETV PISMV, STARIGA inu Noviga K Teftamenta, Wittenberg, 1584, v: Biblia Slovenica (CD-ROM), ur. Anton O Metelko, Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2004. S Jap = Jurij Japelj idr., SVETU PISMU STARIGA INU NOVIGA TESTAMENTA, Lju- L bljana, 1784-1802, v: Biblia Slovenica (CD-ROM), ur. Anton Metelko, Lju- 0 bljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2004. v KB = Sebastijan Krelj, Otrozhia Biblia, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987 [11566]. Mikhailov 1998 = Nikolai Mikhailov, Frühslowenische Sprachdenkmäler: die handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550), Amsterdam - Atlanta: Rodopi, 1998. Z Preš = Peter Scherber, Slovar Prešernovega pesniškega jezika, Maribor: Obzorja, A 1977. P Plet. = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I-II (translit. izdaja), ur. M. Fur- 1 lan, Ljubljana: ZRC SAZU, 2006 (11894-1895). S SJJSv = Marko Snoj, Slovar jezika Janeza Svetokriškega 1-2, Ljubljana: SAZU, K 2006. 1 SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, ur. A. Bajec idr., Ljubljana: SAZU, 1 ZRC SAZU in DZS, 1998. —1 • TA = Primož Trubar, Abecedarium, 1550, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, ur. 1 I. Grdina - F. Kranjc-Vrečko, Ljubljana: Rokus, 2002, 281-308. • TAr = Primož Trubar, Articuli oli deili te prave, stare vere kersčanske, 1562, v: 2 Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. I. Grdina - J. Vinkler, Ljubljana: Ro-kus, 2005, 5-224. TC 1550 = Primož Trubar, Catechismus, 1550, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, ur. I. Grdina - F. Kranjc-Vrečko, Ljubljana: Rokus, 2002, 19-278. TC 1574 = Primož Trubar, Ta celi catehismus, eni psalmi inu tih vegših godii stare inu nove kersčanske peisni, 1574, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, ur. I. Grdina - J. Vinkler, Ljubljana: Rokus, 2006, 271-454. TO = Primož Trubar, Cerkovna ordninga, 1564, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. I. Grdina - J. Vinkler, Ljubljana: Rokus, 2005, 227-578. VSSG = Andreja Žele, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Slovarji). W = Anton A. Wolf (pobudnik), Sveto pismo stare in nove zaveze, 1856-1859, v: Biblia Slovenica (CD-ROM), ur. A. Metelko, Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2004. Srbščina in hrvaščina ARj = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-XXIII, ur. D. Daničic idr., Zagreb: JAZU, 1880-1976. Benešic = Julije Benešic, Rječnik hrvatskoga književnoga jezika od Preporoda do I. G. Kovačiča, ur. J. Hamm, Zagreb: JAZU, Globus, 1986. Judita = Milan Moguš, RječnikMaruliceve Judite, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2001. jh Karadžic = Vuk Stefanovic Karadžic, Srpski rječnik istumačen njemačkijem i latin- ® skijem rječima, Beograd, 1898. ,!., Njegoš = Mihailo Stevanovic, Rečnik jezika Petra II Petroviča Njegoša I-II, Beo- ^ grad - Titograd - Cetinje: Vuk Karadžic, 1983. ^ Osman = Željko Bujas, Ivan Gundulic »Osman«: kompjutorska konkordancija, Za- ^ greb: Sveučilišna naklada Liber, 1975. ^ RHJ = Ivan Broz - Franjo Ivekovic, Rječnik hrvatskoga jezika I-II, Zagreb, 1901. RHKKJ = Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika I-, ur. B. Finka idr., Zagreb: HAZU, Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 1984-. RSHJ = Rečnik srpskohrvatskog književnog i narodnog jezika I-, ur. A. Belic, Beo- ^ grad: SANU, Institut za srpskohrvatski jezik, 1959-. ^ RSHKJ = Rečnik srpsko-hrvatskoga književnog jezika I-VI, ur. M. Stevanovic - ^ Lj. Jonke, Novi Sad - Zagreb: Matica srpska, Matica hrvatska, 1967-1976. ^ Šonje = Jure Šonje, Rječnik hrvatskoga jezika, Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža - Školska knjiga, 2000. ® hJ Češčina Gebauer = Jan Gebauer, Slovnik staročesky I-II, Praha, 1903-1916. ® Jungmann = Josef Jungmann, Slovnik česko-nemecky I-V, Praha, 1834-1839. h^ Kott = František Štepan Kott, Česko-nemecky slovnik zvläšte grammaticko-fraseo- ^ logicky I-V, Praha, 1878-1893. MSS = Jaromir Belič - Adolf Kamiš - Karel Kučera, Maly staročesky slovnik, Pra- W ha: SPN, 1978. ^ PSJČ = Pfiručni slovnik jazyka českeho I-VIII, ur. O. Hujer idr., Praha: ČAV, 1935-1957. SPP = Slovesa pro praxi, ur. N. Svozilova idr., Praha: Academia, 1997. SSpoj = Slovnik slovesnych, substantivnich a adjektivnich vazeb a spojeni, ur. N. Svozilova idr., Praha: Academia, 2005. Vokabuläf (http://vokabular.ujc.cas.cz). Poljščina Linde = Samuel Bogumil Linde, Slownikjqzykapolskiego I-VI, Lwow, 1854-1860. Mick = Konrad Gorski - Stefan Hrabec, Slownik jqzyka Adama Mickiewicza I-XI, Wroclaw - Warszawa - Krakow: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, Wy-dawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1962-1983. SJP = Slownik jqzyka polskiego I-XI, ur. W. Doroszewski idr., Warszawa: Wy- dawnictwo Naukowe PWN, 1958-1969. Sl16 = Slownik polszczyzny XVI wieku I-, ur. M. R. Mayenowa idr., Wroclaw -Warszawa - Krakow: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1966-. SlJChP = Slownik jqzyka Jana Chryzostoma Paska I-II, ur. H. Koneczna idr., Wroclaw, Warszawa: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, Polska Akademia Nauk, 1965. Z S1Stp = Slownik staropolski I-XI, ur. S. Urbanczyk idr., Krakow: Polska akademia W nauk, 1953-2002. N S1Warsz = Jan Kar1owicz - Adam Krynski - W1adys1aw Niedžwiedzki, Slownik 1 jqzyka polskiego I-VIII, Warszawa, 1900-1927. K O Ruščina s Ožegov = Sergej I. Ožegov - Natalija Ju. Švedova, Tolkovyj slovar' russkogo L jazyka, Moskva: Rossijskaja akademija nauk, Institut russkogo jazyka im. 0 V. V. Vinogradova, 2004. v Pušk = Slovar jazyka Puškina I-IV, ur. V. V. Vinogradov idr., Moskva: Gosudar-stvennoe izdatel'stvo inostrannyh i nacional'nyh slovarej, 1956-1961. Srezn = Izmail I. Sreznevskij, Materialy dlja slovarja drevnerusskogo jazyka po pis'mennym pamjatnikam I-III, Sankt-Peterburg, 1890-1912. Z SDRja11-14 = Slovar' drevnerusskogo jazyka XI-XIVvv. I-, ur. R. I. Avanesov idr., A Moskva: Russkij jazyk, 1988-. P SRja11-17 = Slovar' russkogo jazyka XI-XVII vv. I-, ur. R. I. Avanesov idr., Mo- 1 skva: Nauka, 1975-. s SRja18 = Slovar' russkogo jazyka XVIII vv. I-, ur. J. S. Sorokin idr., Sankt-Peter-K burg: Nauka, 1984-. 1 SSRja = Slovar' sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka I-XVII, ur. V. V. 7 Vinogradov idr., Moskva - Leningrad: Izdatel'stvo Akademii nauk SSSR, • 1948-1965. KJ O h^ • 2 Literatura Agel 2000 = Vilmos Agel, Valenztheorie, Tübingen: Gunter Narr Verlag, 2000. Beaugrande - Dressler 1992 = Robert-Alain de Beaugrande - Wolfgang U. Dressler, Uvod v besediloslovje, prev. Aleksandra Derganc - Tjaša Miklič, Ljubljana: Park, 1992. Černih 1999 = Pavel Ja. Čemyh, Istoriko-etimologičeskij slovar' sovremennogo russkogo jazyka I-II, Moskva: Russkij jazyk, 1999. Daničic 1858 = Dura Daničic, Srbska sintaksa, Beograd, 1858. Dular 1982 = Janez Dular, Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja): doktorska disertacija, Ljubljana, 1982 (razmnoženo). ESČ = Encyklopedicky slovnik češtiny, ur. Petr Karl^k idr., Praha: Nakladatelstv^ Lidove noviny, 2002. ESJS = Etymologicky slovnik jazyka staroslovenskeho 1-, ur. E. Havlova idr., Praha: Academia, 1989-. ESSJa = Etimologičeskij slovar' slavjanskich jazykov: praslavjanskij leksičeskij fond 1-, ur. O. N. Trubačev idr., Moskva: Nauka, 1974-. Gebauer 1929 = Jan Gebauer, Historicka mluvnice jazyka českeho IV: skladba, ur. František Travn^ček, Praha, 1929. Grickat 1975 = Irena Grickat, Studije iz istorije srpskohrvatskog jezika, Beograd: Narodna biblioteka Srbije, 1975. Herodes 1963 = Stanislav Herodes, Staroslavjanskie predlogi, v: Issledovanija po sintaksisu staroslavjanskogo jazyka, ur. Josef Kurz, Praha: Nakladatelstv^ ^ Československe akademie ved, 1963, 313-368. ® HMČ = Arnošt Lamprecht - Dušan Šlosar - Jaroslav Bauer, Historicka mluvnice ^ češtiny, Praha: SPN, 1986. Hudeček 2003 = Lana Hudeček, Dopune glagolima govorenja, mišljenja i srodnih ^ značenja u hrvatskome književnom jeziku od 17. do polovice 19. stoljeca - ^ strani sintaktički utjecaji, v: Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje ^ 29 (2003), 103-129. Ivic 1954 = Milka Ivic, Značenja srpskohrvatskog instrumentala i njihov razvoj, ^ Beograd: Institut za srpski jezik SANU - Naučna knjiga, 1954. Ivic 1972 = Milka Ivic, Problematika srpskohrvatskog infinitiva, Zbornik Matice ^ srpske zafilologiju i lingvistiku 11 (1972), št. 2, 115-138. ^ Karolak 1984 = Stanislaw Karolak, Skladnia wyrazen predykatywnych, v: Gra-matyka wspolczesnego jqzyka polskiego: skladnia, ur. Zuzanna Topolinska, Warszawa: PWN, 1984, 11-211. Katičic 1986 = Radoslav Katičic, Sintaksa hrvatskoga književnog jezika, Zagreb: JAZU, Globus, 1986. Kopečny 1973 = František Kopečny, Etymologicky slovnik slovanskych jazykü I, Praha: Academia, 1973. ® Krisko 2006 = Vadim B. Krys'ko, Istoričeskij sintaksis russkogo jazyka: ob"ekt i perehodnost', Moskva: Izdatel'skij centr Azbukovnik, 2006. ^ Lomtev 1956 = Timofej P. Lomtev, Očerki po istoričeskomu sintaksisu russkogo ^ jazyka, Moskva: Izdatel'stvo Moskovskogo universiteta, 1956. W Maier 2006 = Ingrid Maier, Verbalrektion in den »Vesti-Kuranty« (1600-1660) 2: ^ die präpositionale Rektion, Uppsala: Uppsala University Library, 2006. Maretic 1963 = Tomo Maretic, Gramatika hrvatskoga ili srpskoga književnog jezika, Zagreb: Matica hrvatska, 1963. MČ 3 = Mluvnice češtiny 3: skladba, ur. František Daneš idr., Praha: Academia, 1987. Miklošič 1868-1874 = Franc Miklošič, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen IV: Syntax, Wien, 1868-1874. Orel 1993 = Irena Orel-Pogačnik, Predložni sistem v razvoju slovenskega knjižnega jezika od 16. do 19. stoletja: doktorska disertacija, Ljubljana, 1993 (razmnoženo). Orešnik 1992 = Janez Orešnik, Udeleženske vloge v slovenščini, Ljubljana: SAZU, 1992. Pisarkowa 1984 = Krystyna Pisarkowa, Historia skladni jqzykapolskiego, Wroclaw - Warszawa - Krakow: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1984. Popova 1978 = Zinaida D. Popova, Upotreblenije padežej, v: Istoričeskaja gram-matika russkogo jazyka: sintaksis: Prostoe predloženie, ur. V. I. Borkovskij, Moskva: Nauka, 1978, 345-402. Z Preobraženska 1968 = Marija N. Preobraženskaja, Vinitel'nyj padež, v: SravniteVno istoričeskij sintaksis vostočnoslavjanskih jazykov: členy predloženija, ur. V. Z I. Borkovskij, Moskva: Nauka, 1968, 205-228. 1 RS 1980 = Russkaja grammatika II: sintaksis, ur. N. Ju. Švedova idr., Moskva: K Nauka, 1980. O SČ 1998 = Miroslav Grepl - Petr Karl^k, Skladba češtiny, Olomouc: Votobia, 1998. S Silic - Pranjkovic 2005 = Josip Silic - Ivo Pranjkovic, Gramatika hrvatskoga jeziL ka, Zagreb: Školska knjiga, 2005. 0 Sintaksa 2005 = Milka Ivic - Predrag Piper idr., Sintaksa savremenoga srpskog v jezika: prosta rečenica, Beograd: Institut za srpski j ezik SANU - Beogradska knjiga - Matica srpska, 2005. Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 2003. Stevanovic 1969 = Mihailo Stevanovic, Savremeni srpskohrvatski jezik II: sintaksa, Z Beograd: Naučna knjiga, 1969. A Toporišič 1982 = Jože Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljubljana: DZS, 1982. P Toporišič 2004 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Založba Obzorja, 1 2004. S Trävn^ček 1956 = František Trävn^ček, Historickä mluvnice česka 3: skladba, Pra-K ha: SPN, 1956. 1 Veber 1856 = Adolfo Veber Tkalčevic, Skladnja ilirskoga jezika za niže gimnazije, 7 Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2005 [11859]. • Večerka 1996 = Radoslav Večerka, Altkirchenslavische (altbulgarische) Syntax III: o die Satztypen: der einfache Satz, Freiburg i. Br.: Weiher, 1996. • Večerka 2002 = Radoslav Večerka, Altkirchenslavische (altbulgarische) Syntax IV: 2 die Satztypen: der zusammengesetzte Satz, Freiburg i. Br.: Weiher, 2002. Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalnopomenoslovje, Ljubljana: ZIFF, 2000. VV 1987 = František Daneš - Zdenek Hlavsa idr., Vetne vzorce v češtine, Praha: Academia, 1987. Zaron 1980 = Zofia Zaron, Ze studiow nad skladniq i semantykq czasownika, Wroclaw - Warszawa - Krakow: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, Wy-dawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1980. Zikmund 1863 = Väclav Zikmund, Skladba jazyka českeho, Litomyšl - Praha, 1863. Zima 1887 = Luka Zima, Njekoje, večinom sintaktične razlike izmedu čakavštine, kajkavštine i štokavštine, Zagreb: JAZU, 1887. Žele 2001 = Andreja Žele, Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. Žele 2003 = Andreja Žele, Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003. The valency of reflexes of the Proto-Slavic verb *mysliti in the history of selected Slavic languages Summary This article presents a valency analysis of the reflexes of the Proto-Slavic verb *mysliti in the history of selected Slavic languages (Slovenian, Old Church Slavic, ^ Croatian, Serbian, Czech, Polish, and Russian). The verbs are polysemous, and individual meanings are attested in all languages; for example, 'to think, consider', 'to intend', or 'to think, plan for someone's harm/benefit', or only in parts of languages; for example, 'to provide for; take into account' in Serb./Cro. and Pol., 'to expect' in Serb./Cro. (and probably only in Kajkavian). ^ With the variation in the meaning of the verbs, their semantic valency and ^ government vary. Generally, several government patterns correspond to a specific semantic pattern, and these may appear in one, several, or all of the languages analyzed and for longer or shorter periods. The most stable semantic pattern is the carrier of thinking - content, which corresponds to general Slavic Snom - VF - SENT (up to the present) among government patterns; the complement SENT marks the complex content of thinking in the most stable way. Often there is also the non-propositional complement Sacc*, but it shows a tendency toward semantic bleaching ® (lexical filling of prepositional complements appears to be more heterogeneous; cf. oSjoc). In the meaning 'to intend', the most stable are the semantic pattern carrier of ^ intention - content and the government pattern Snom - VF - INF (the complement INF is typical in the role of content of intention). More complex patterns are less established. Among the more established government patterns in general Slavic are S - VF - S * - S.t and S - VF - oS, - S *. The former matches the seman- nom acc dat nom loc acc tic pattern carrier of thinking - content - recipient ('to think, plan for someone's harm/benefit') and was stable especially in the older periods of Sln., Serb./Cro., and Pol., whereas the latter matches the semantic pattern carrier of thinking - thematic participant - content ('to think, consider') and, with regard to the data from the material, appears in all of the languages analyzed with the exception of OCS. This article also presents the competing relationship between government patterns and it highlights the semantic differences between complements and their possible foreign-language motivation.