govorom so g. dekan v kratkem iz 13 pismeaib odgovorov, ki m jim bili 3 ali 4 dneve pred shodom poslani, posebna mnenja vsakega učitelja navodili, da je ustmeno ruzgovarjanje bitreji iz pod rok slo. — Zastavljena so nam bila naslednja vprašanja: 1) Kako naj učitelj ravna, da se bodo ačenci jezika prav učili, in se ga pismeno in ustmeno pravilno posluževali? — (Ovo vprašanje je 6 učiteljev iedelalo.) 2) Kterih pripomočkov se je poalažiti, da se sola priduo in redno obiskuje — z ozirom na najnovejse dotične postave — in na lastne zvedbe, ki se tikajo teh postav? — (6 izdelovanj.) 3) Kako naj se učitelj obnaša do občinskega predstojništva, kteremu pripada tudi podavajoče pravo (Praeseutationsrecht) pri oddaji učiteljskih služeb? — (1 izd.) Razgovori so trajali do 13'h; potem pa no g. dekaa povabili vse učitelje na obed, kjer se je še marnikaj o šolstva pogovarjalo. Tudi Hmešnic in napitnic ni manjkalo. Mi pa č. g. dekanu iz serca tudi tu zakličemo: nSlava! in miioga leta!" Iz Marlbora. (Šolske skušnje pri sv. Ani in pri sv. Jurji v slov. g., lagtna imena, dva ali trije ra/,redi, krivi izrazi, aolska zastava, sadjo-, bčelo-sviloreja, veliko berilo, razmera slovnice, pomočki za kazavni nauk, prošnja za odgovor.) Šolske skušnje imajo tnkaj okoli povsodi obilo gostov. nekaj eato, da ae »osedui učitelji podučujejo in prepričajo, kako je kaj šola, kaj imajo po.snemati, kaj ne, nckaj pa tudi zarad tečnega obeda, kamor so navadno povabljeni. Posebno pervi vzrok je važen, dasitudi pri nbedu marsiktera dušua drobtinica odpade. Da se učilelji pri učiteljih učijo in da tako šola napreduje, je res, iu to tudi mene napotuje, da svoje opombe priobčim Ijubcma ,,Učiteljskemu TovarMii" tudi za drugc lovarše. Znali 80 učenci jaku dobro, imena so pisaua pri av. Jurji celo pravilno in dosledno v zapisnikih in v poskušnjih pismih; pri sv. Ani pa je pisava različna in včasi nepravilna, postaviin, našel sem pri sv. Ani: Letnig in Lettnik, Kotzbek in Kozbek, Steinfelzer, Šneider, Geiser, Rolla, Zišek itd. Taka različiiOHt nioti; slovenska pisava slovenskih imen ni težka, kajti naš pravopis je jasen, kot beli dan; če pa je kde dvomba, je treba prašati in pozvedavati, kako ljudstvo ime izgovarja; Ijadstvo ae ne moli lehko, le pisači tuji so ae motili iu nam naj lcpša imena pokvarili. Ljudstvo pak pravi: Gajsar, Šaveder, Kolar, Žižek, poteni, Letnik se piše z enim t-jem in na korica s k-jem, kajti pravimo: pri Letniku, Letnikovi. nikdar: pri Letnigu, Letnigovi itd. Rola se piše e eniin l-om, Schneider in Steinfelser pa naj ostaneta nemški ioieni, če 80 Ijudje tudi 8lovenci, mi nočemo nemških imen kvarjati, pa tudi svojih ne puatimo. Ce ee učeticem pravilna pisava imeua razjasni, ima učenec svoje ime vedno enako pisati, ne enkrat tako, enkrat pa inače — pod Hlovenske spise sloven.ski, pod uemške pa nemttki, to ne gre. Imeua naj so splo.šna ali osebna, če so slovenaka, se ne morejo inače pieati, ko ae pišejo. Ali sme učenec pisati enkrat nročka," enkrat pa ^rotočka?" Mislint, da ne. Kako pa bi mu tedaj pustili pisati osebna imena različuo, ki so tudi izrastla iz občuih! Tedaj, to je poprave vredno. T. 1. 21.21 Razdeljeni so učenci, če se ne motim, pri sv. Ani in pri sv. Jurji različno, — tam pervi in drugi razred skupaj, (ukaj pa drugi in tretji. Gospodje učitelji bodo za to že imeli svoje vzroke. Pri sv. Jurji so tudi nčenci drugega razreda brali veliko berilo s tretjim razredom vred, malo berilo se je tedaj, mislini, pri teh izpustilo. Ne vem, ali bi ne bilo boljše, ako bi se na kmetih, kjer Hta sama dva učitelja in dve ueilnici, učenci delili samo v dva razreda. V večih krajih iniajo tri razrede, imajo tudi tri učitelje, to je dosledno, sej se znanje ne ineri po številu razredov, ampak po meri nauka in vede. Dva učitelja in dve učilnici sta dva razreda; če pa jih hočcmo več imeti, pa imejmo štiri, da prideta na vsakega učilelja dva razreda. Djanski sicer vera, da se tudi djansko ravna, v inalo šolo devajo se mali, v večo pa veci t. j. boljši učenci, iu tndi ti se še različno učijo in naučijo, in v vsaki ioli še ostane jeden ali dva, ki naj več vesta. Zato inislim, da je gospod Rajšp celo dosledno malo berilo izpustil, in je s tem djanski dva razreda napiavil. Ali se morda dohaja malo berilo v malo šolo? Pri računih v mali soli pri kv. Ani sem zapazil, da ae veasi kaka nepravilna beseda v govor vpleta, postavim: ...Tablo dolzbriši!" nZbriši!" je zadosti! — tisto, kar mislite reči z besedo ,,dol", je že v predlogu soBtavljene besede nzbrisati", »dol'*' pa je krivo. Ravno tako: ,,Dve od dve gre gor", tudi: ,,se vzdigne", kar sem čul pri sv. Jurji, je krivo, recite: Dve od dveh ne ostane nič, ali: dvojki se poravnate, ali: dvojka z dvojko ee poravna, ali kaj enakega. Inače je bila slovenska beseda večidel gladka; pri nemškem branji in pri prestavah v nemški jezik v mali šoli pri sv. Ani se je pokazalo prav očitno, da tak nauk slovenskemu učencu ne more šole prikupiti. Ta knjiga bi naj se res skoro odpravila ! V 8oli pri sv. Jurji je bilo tudi viditi na .stcni na ogled in razkaz obešenih innogo reči, ki no jih izdelali dečki in dekline; bili so plugi, brane, puške, kola, cerkvica s stolpom, grablje, vile itd., seveda, vee v inalem, — potera pletanje in vezanje vse bire in baže, poleg teh reči tudi izdelki sviloreje, izmotana svila in mešički, celi in pregrizeni in jajcika; zvunaj šole pa sc razprostira učiteljev sadni vert z lepim hladnikom in bčelnjakom za porabo pri nauku sadjo- in bčeloreje. Prav sem obžaloval, da se iz sadjo-, bčelo- in sviloreje, ki je tukaj tudi bilo na učilnem načertu, ni spraševaln, vendar sem prepričan, da je ta poduk veselje in vspeh učenja na veliko stopiiijo povzdignil. Videl sem enkrat pri ev. Ani pri rajnkem Berliču tudi zglede cepljenja in požlahtenja »adnega drevesca. razkazane v malem na odrezcih; morda bi se to tudi lehko med one razstavljene reči poatavilo. Poprek pa, kakor se je tukaj pri sv. .Turji n. p. sadjoreja po velikem berilu in po dostavku učila in raziagala, bi bilo lepo, da bi se po šolah tudi dragi predali izveratnega velikega berila razlagali in učili in spravili do znanja in gpoznanja, — postavim, zemljcpisni delitd. Vem, da pri sv. Ani v župni hiši na peči spodnje sobe že od nekdaj leži neka stara zamazana zemska krogla. Ta bi ae mogla v šolo zanesti in učencem pokazati, in bi se mogli naučiti toliko, kolikor veliko berilo nanka podaja. \a steui visi zemljevid slovenskih dežel; lepo bi bilo, ako bi ae pri skušnji pokazalo, znajo li učeuci zemljevid rabiti in pokazati domači kraj, in kodi se kaže proti vzhodu, kodi proti severn itd. To je vse v velikem berilu. Poglejmo naravopisno stran! Lepo in zelo podučiven kosek v beriluje n. p. o strupenih želiščih. Kako, ako bi one, ki so v našem kraji navadne, g. učitelj dal uabrati ali jih sam nabral, na dotičnem mestu v šoli shranil, in bijih pri skušnji neenci poiskali; to je gulnjak, to divja jagoda itd. ter jo popisali, kakor je to v berilu brati. Kaj ne, take zbirke bi bile mogoče in tudi lepa reč za učence! CKonec prih.) Iz LJublJane. Ljubljanska narodna čitalnica je zopet pokazala svoje pravo doinoljubje; napravila je pretečeno nedeljo zvečer lepo milodarno beHedo za napravo oblačilca ubogim otrokom, da bi se, kakor vlani, tudi letos nakupilo za obleko blaga, iz kterega bodo potera miloserčne gospe in gospodičine izdelovale obleko in jo o svojeni času podelile ubožuiin učencein in učenkam. Prišloje k tej besedi mnogo rodoljubov in prijatlov mlailine, ki so precej obilno (310 gl.} darovali na mizo domačc hiše, tako da bo zopel mogoče obleči in razveseliti ninogo malih ubožčekov. Slava vsem verlim rodoljubom, ki so tako ali tako pomag-ali in pripoinogli pri tej milodarnosti. Bližnjemu dobro storiti, to je pravo, zlato rodoljubje in naj terja zveza, ki druži in blaži narod. — V nedeljo zvečer je g. Gerbec šel zopet v Prago, kjer Be želi dalje izobra/.evati v umetni godbi, in kjer bo sedaj tudi nadaljeval svojo mično „1.iro sionsko", kar mu do sedaj ni bilo mogoče.