2S2. šte*. Itfcaja rs&en HCdeli En Krasnikov »sak ian ofe te. «r5 depo!««©. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči, Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’— Pri večjem naročilu popust. PeSfsi!s?a pšacasia a gslovlsti. V Uiibifanl, v {etrlek 13= oktobra 1321. Posamezna £tev. K 2. Leto V. Cštesiio JugosSov« sodletao ■ fefemokiatžžfte strenke, Telefonska st. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za ceia .eto K 288, za pol ;eta K 144, za četrt iefo K 72, za mesec K ‘24. Za inozemstvo K 480. R e k i a m o e i j e zu ! i s t so poštnine prhate. Upravaišlvo e v L ubljani, Frančiškansko ulica št. ' » Gčitei sira tiskamo. Pismo iz Belgrada. Socijalistični klub. — Važni sklepi.- Kakor ie »Najprej« že poročal, so se vršila 4. t. in. v Belgradu važna posvetovania socialističnega parlamentarnega kluba in sindikalnih organizacij vseh socijalisticnili sti nj v državi. Zaključki teh posvetovanj so važni in se nanašajo na politično situacijo in na socijalno zakonodajo. Socijalistični parlamentarni klub ie imel dolgo in izčrpno debato o notranji in zunanji politični situaciji. Sklenil je. da svoje opozicijonalno dižanje proti vladi poostri; gotova rezerva, s katero je morala resna in stvarna opozicija nastopati, dokler ni bila izglasovana ustava, je sedaj povsem nepotrebna. Sedanja vlada ne zasluži nikakega zaupanja, da še več — ona zasluži, da gleda opozicija na nio s skrajnim nezaupanjem. V vsakem oziru nahajamo se na poti naivečje in najhujše reakcije, s plaščem ogrnjenega oligarhistične-ga absolutizma nekaterih radikalnih in demokratskih prvakov in neodgovornih generalov. Zunanja politična situacija ie težka — vse radi Dogrešk te in prejšnjih vlad: v notranjosti države vlada policija, a finančno stanie države ie obupno. Investicijsko posojilo je doživelo fija-sko. kurz dinarja pada ... hrvaški notranje politični problem je še nerešen. Za vse to je odgovorna vlada, ki nima ne volje, ne zmožnosti, da kaj napravi. Najžalostnejše ie pri teni, da ni upati od nikoder pomoči razim, od novih volitev, ki jih pa vladajoči sistem noče. Če pride pa Protič na vlado — čegar akcijo socijalisti tudi le z največjim nezaupanjem posma-tramo — p§. se je bati. da bo rezultat le ta. da bo ena klika zamenjala drugo, a kurz državne politike bo ostal v bistvu isti. Socijalistični klub je nadalje sklenil. da poda interpelacijo o zunanji politiki vlade, da pride Skupština do mogočnosti, da enkrat razpravlja in obsodi vlado zaradi neuspehov na zunanje političnem polju in radi tega. ker ie izključila parlament od vsakega sodeloyanja in kontrole v zunanji politiki. Iz besedila interpelacije. ki jo priobčimo, kakor hitro bo vložena, bodo bralci razvideli. kako obupen ie naš zunanje politični položai Klub je razun tega naročil sodr. Divacu, da stavi ministrskemu predsedniku vprašanje radi dogodkov na albanski meji, sodr. dr. Korunu pa. da stavi vprašanje o znani Delo v odsekih. — Štajerski mandat. V Belgradu, dne 10. okt. 1921. korupcijski aferi Onmium Serbe. Besedilo obeh vprašanj prinesemo pa drugem mestu, kjer bomo priobčili tudi odgovore. Obenem ie sklenil klub. da zahteva takojšnje sklicanje parlamenta. ker je situacija v državi, posebno zaradi albanskih napadov, o katerih ie vlada poročala, taka, da ie i v smislu ustave sestanek parlamenta dolžnost. Klub se ie sicer zavedal. da bo vlada vse storila, da izbegne sklicanje parlamenta, kjer bi prišle ua razgovor stvari, ki bi ji* bile skrajno neprijetne, a je kljub temu svoie sklepe napravil. To je bila njegova dolžnost, obenem pa ie hotel vso vladno hinavščino in lažnji-vost postaviti v pravo luč. Uspeh je presegel pričakovanje. Vladne vesti o albanskih napadih so naenkrat postale miroljubnejše, a predsednik skupščine Ribar in ministrski predsednik Pašič sta izginila iz Belgrada, da bi ostalim članom vlade olajšala izgovor, da se ne more sklicati skupščine, dokler ni predsednika parlamenta in vlada tu. To ie ustavna zavest najvišjih fak-toijev v državi! Stari lisjak Pašič pa ie videl, da ima vendar nekoga, ki ga kontrolira in ki pazljivo zasleduje njegove albanske mahinacije. U Albaniji bi se res dalo napisati celo poglavje, v katerem bi pa belgrai-ska vlada odrezala še slabše kot ona v Tiranu ... Zastopniki naših sindikalnih organizacij so na podlagi dvodnevnih posvetovanj o zakonskem načrtu o zaščiti dela napravili soglasne sklepe in sklenili zahtevati poboljšanje zakonskega osnutka. Številna depu-taciia. ki io je vodil sodr. poslanec Tokan. je šla k ministru g. Kukovcu, kjer mu ie v daljšem ekspozeju razložila delavske zahteve. Minister ni dal sicer nikakih obveznih obljub, a ie pričakovati, da bo v nekaterih bistvenih točkah upošteval naše zahteve. * Izmed odsekov zakonodavnega odbora ie pretečeni teden delal največ 2. odsek, ki je razpravljal o slovenskih naredbah. posebno c ustanovitvi policijskih komisarijatov v Celju. Mariboru in Ptuju in o občinskem volilnem redu. Kakor znano imajo mesta z lastnim štatutom (Ljubljana, Celje. Maribor. Ptuj) po zakonu pravico, da smejo imetj svojo policijo, ki izvr- šuje vse policijske posle lastnega in takozvanega prenesenega delokroga. V Ljubljani je že avstrijska vlada vzela občiiii velik del teh pravic, v ostalih treh mestih pa ie to naredila bivša deželna vlada. Vzela pa ni mestom le prenešeni delokrog, ampak tudi del takozvanega lastnega delokroga in s tem posegla globoko v avtonomijo občin. Radi tozadevnih naredb se je bojeval v odseku hud boj. Socijalistični zastopnik ie zahteval, da se zaslišijo, pred-no se kaj sklene, prizadete občine, ki nai stavijo predloge, a večina je bila mnenja, da ie to nepotrebno. A v principu je odsek vsaj to sklenil, da se občinam vrne ves lastni delokrog, v ostalem pa, da se napravi tozadevna nova naredba za vse štiri mesta. Ker bo v novi naredbi tudi določeno, koliko morajo občine državi za državno policijo prispevati, je treba, da se občine za to vprašanje živo zanimajo 1 V tem odseku se je tudi ukinila takoznana slovenska »Obznana«. zaradi katere so socijalisti svoj čas interpeliralj vlado in Sklenilo se je dalje, da se za Slovenijo sestavi nov začasni društveni zakon, ki je nujno potreben in ki naj odgovarja določbam ustave. Najljuiejši je bil boj zaradi občinskega volilnega .reda, Deželna vlada je predlagala, da se za Ljubljano, Celje. Ptuj in Maribor spremeni volilni red v toliko, da se mandati ne ra/dele čisto po proporcu, ampak nai dobi relativno najmočnejša stranka dve tretjini mandatov, v ostali tretjini pa se razdele vse ostale stranke po proporcu. Sfdr. Korun ie z vso odločnostjo nastopil proti tei spremembi in to iz principijehiih. kakor tudi iz političnih razlogov. Uspel seveda ni. ker je ostal osamljen. a pomagalo je v toliko, da se ie sklenilo, da dobi najmočnejša stranka samo polovico mandatov, ostala polovica pa se po proporcu razdeli med vse stranke. Ta princip pa velja razun za našteta mesta tudi za vse občine, ki imajo nad 10 tisoč prebivalcev. Odsek je tudi sklenil, proti glasu socijalističnega zastopnika, da se v slučaju, če so potrebne rJudomestije volitve, te izvr-še samo za izpraznjene mandate — s tem ie princip proporca izigran; posrečilo se pa ie soc. zastopniku doseči vsai to. da se bodo v onih slovenskih občinah, kjer so dobili pri zadnjih volitvah komunisti največ glasov, izvršile popolnoma nove volitve. S. dr. Korun je stavil tudi predlog. da se da ženskam v občinah aktivna in pasivna volilna pravica. Tudi s tem predlogom ie ostal osamljen; niti enega opoziciionalca ni bilo pri seii. ki bi naše predloge podprl in celo. klerikalci so pozabili nriti na sejo. kjer se odločuje o ženski volilni pravici! • Socijalistični klub je tudi sklenil ukreniti v verifikacijskem odboru Skupščini vprašanje izpraznjenega mandata komunista Korena v mariborskem okrožju. Svoi čas so namreč komunisti pri volitval^ v konstituanto skupaj s socijalisti-čno opozicijo (takozvano štajersko levico) postavili kandidatsko listo, Na tej ie bilo poleg komunistov tudi celo vrsto komunistov, med 1 drgimi n. pr. takoj za Korenom s. Nachtigal. Ker ie sedaj oo zakonu Korenov mandat ker ie bil Koren komunist, uničen, bi‘moral na niego-vo mesto, priti tisti, ki je na listi za niim. ako ni komunist. In to ie s. Nahtigal. Ta mariborski slučai je edini v državi, kjer so komunisti bili v kompromisu s socijalisti in kjer ie zato sedai podana možnost, da dobi komunist za svojega naslednika so-ciialista. Veliko ie seveda vprašanje, če bo buržoazna večina v verifikacijskem odseku in Skupščini tet pravični naši zahtevi ugodila. Klub hoče napeti vse sile. da pride pravična stvar do zmage* n. n. Naloga socijalističnega učiteljstva. Že dalj časa opazujemo, da tudi med našim učiteljstvom silijo razmere naprei in ne tja. kamor bi hotele gotove osebe v obeh ekstremnih taborih: da bi se namreč učiteljstvo oklepalo gotovih »šlagarjev« iz prejšnjih d£b. Ta pojav ie menda natveselejše znamenje, ki naznanja, da učiteljstvo ne čuti več zadovoljstva v strankarskih frazah, temveč da hoče reševati tudi socijalna vprašanja poleg svojih stanovskih zadev m pedagoških načel. 'Seveda še ni to spoznanje povsem predrlo in marsikie najdemo še okostje prejšnjih razdrapanih razmer. političnih načel, ki jih ie duh časa že zdavnaj odnesel. Ponekod seveda ie pa vojni čas zarezal globoke rane zlasti med udanetšimi kolegi. ki niso povsem zadovoljive. Vendar je pa dosti dobrih znamenj, ki kažejo na boljše čase in zlasti tudi nai omenim dejstvo, da se sodi učiteljstvo tudi po izvenšolskem delovanju. Zariti, s šolskim prahom nasičeni vidijo v tem ukazu nevaren sunek iz svojega mirnega življenja noter med ljudstvo. Ta sunek sodijo več ali manj kot greh nad pedagoškimi načeli, katerim so zvesto služili. a da bi tolmačili stvar iz soci-jajne strani, ne pade vsem učiteljem y glavo. Zastareli okostnjaki političnih strank in njih hlapci pa sodijo to reč po svojih političnih strankarskih očalih ter mislijo, da so dobili s tem absolutorij za svojo strankarsko gonjo. Socijalističnemu učiteljstvu pač ne moremo prisojati takega razumevanja. Prepričani smo namreč, da bo našlo sedai pravo torišče za delo med ljudstvo®. Kulturo naroda bo sodilo po najglobok.ejši plasti, to je po delavnem ljudstvu in tu bo za- stavilo svoje proste sile. da ga dvigne iz globin ter postavi na solnce. To deto je življenja vredno in vse politično strankarstvo ga ne bo ugonobilo! Vsaj imamo vendar izkušenj dovolj, da strankarstvo v pravem pomenu besede pelje samo do ko-rupciie. do propada. Samo izobrazba nas drži na višini ter utrja vrste bojevnikov, da se masa uspešno ubrani te.rorja ter vzdrži navale posameznih dob. Političen boi ie potem ublažen in dostojen, ko iz.vira iz notranjega prepričanja, ko mu ie podlaga izobrazba! Da ima socijalistično učitcljsrvo za to dosti hvaležnega posla, je lasno. Gre sedaj samo za to. kako organizirati svoje sile. da se kar najbolj ekonomično izrabijo. Prva naloga ie. da svoie sile organizira in se zbere v lastni socija-bstični organizaciji. Potem ie tuožno postaviti smernice za vse delo za šolo in izven šole. Ne motim se. ako trdim, da je dokaj učiteljevim), ki mislijo in čutijo z nami. Ta organizacija bi bila v glavnem poklicana za kulturno delo med delavstvom. Da bi bilo dosti hvaležnega dela. nai navedem le par točk: 1. Delavska mladina, ki se šola, je češče pomanjkljivo preskrbljena z najpotrebnejšo prehrano obleko in učnimi sredstvi. 2. Pri delavski deci je pomanjkanje po mladinskih spisih zelo veliko. 3. Iz ljudske šole stopivša delavska mladina le z velijco težavo more nadaljevati svoi uk. 4. Potreba je dijaških dompv za delavsko mladino v kulturnih centrih. 5. Za delavstvo se uvedejo soci-jalni tečaji; osobito za mlajšo generacijo. LISTEK. gr.: -i H. Mann — Ivan Albreht: SIROMAKI. Roman. (Dalje.) Dobro: zdaj je nastopila Polstrovka s trditvijo, da so ji Dinklovi ukradli mleko. Nov polom, nove solze. in zavoljo razburjanja so se lotili Mali popadki. Polstrovka ji je brž pomagala kot resnična sestra, jo je slekla, spravila v posteljo, je obljubila bratu Dinklu hrano in je vzela vse .tri otroke s seboj. Sama ni 'premogla otrok, zato so Polstro- vi lahko imeli dvoje lepih sob. V prvi ie stala s plišem preoblečena oprava, rože in fonograf, kar je izviralo seve tudi iz ženinih prijateljstev. Pa če bi hotel biti kdo pri tem tako tankovesten! Dinkla je še posebno veselilo, da se ie pripetil veseli dogodek ravno v nedeljo in da Mali bržkone ne bo. izgubila več ko dva delovna dni. Popoldne, ravno ko je Balrich spet stopil pogledat, ie prišel visok obisk, gospa _gene- ralnega direktorja Hesslinga in njena svakinja Buckova. Med vrati sta obstali, se kremžili, — kot da jih davi v grlu. Gotovo je uplival tukaj zrak tako. če ga nisi bil vajen. Pri teh dveh pa je bilo videti, kakor da jima ie nerodno zlog tega. in začeli sta prigovarjati Mali kot bolnemu kanarčku. Z babico sta govorili še-petaje in sta bočili obrvi. Balrich si ie ogledoval tako dolgo in natanko Backovo, dokler ni Hessiingova tega opazila in polglasno poklicala: »Emi!«, pri čemur .io je strogo prijela za roko. Pri tem je Buckova spustila svojo torbico na tla in Balrich je planil skokoma in jo je pobral. Ko io ji je pomolil, je najpreje umaknila roko. in šele potem, vsled pogleda svakirpinega. je vzela. Medtem jo je povohal on; kajti dišala ie po vijolicah. Bila je še brhka, njen stas tak. kot ga imajo naša dekjeta le do dvajsetih let. Tudi Leni ima tako zlatoplave lase. toda pri Backovi niso zaprašeni. Nazadnje, ko je jemala torbico, ga je celo pogledala in se ie nasmehnila, nekam plaho in takorekoč tolažeče. Ob njegovih zraščenih obrvih pa se ie takoj okrenil njen pogled. Nato je stopil Balrich za leseno steno Lenino. Dinkl ie prišel k njemu, ga je sunil v rebra in ie jezikal, zakaj se skriva. Ena cika nanj; tu se lahko nadeja dobrega mesta. Dinkl je zbijal šale. ker mu nj bilo nič do tega, Balrich. ki mu ie bilo do tega, je imel v prsih občutek, kakor ga ie imel nekoč, ko je bil odpuščen. Buckova je ravnala ž njim kakor z živaljo —. bojiš se je in vendar nimaš za res; ne oa kot z moškim. Zdajci sta odhajali. Dinkl se .ie kar krivil, ko iu .ie spremljal, a tu se primeri nesreča. Dinkl si še ni bil opomogel iz svojega globokega poklona. ko se je že zgodilo in sta dami ležali na stopnicah. Hessiingova je izgubila klobuk in polovico svojih belih las. Zgoraj nad držajem so se Dinklovi otroci valili v smehu, — nakar ie šele pričel oče razumevati. S pretečo pestjo je razpodil otroke in je potlei pomagal damama. Na srečo se ie od spodaj gor bližal Herbersdorfer, tako da so ju kmalu spet spravili na noge. »Moj Bog. kaj pa je bilo to!« sta vzkliknili, nenadoma in z neprisiljenim glasom. »Kaj je tu na stopnicah milo?« Dinkl je hotel tajiti in se delati, kot da mu je vse nepojmljivo, Her-bersdorfer. pa ie povzel s svojim zarjavelim glasom samo: »Pozori« in ie razprostrl svoje krepke roke, za vsak slučaj. Onidve pa sta prosili delavca. n.ri pogledata, kako ie kai zadaj z njunima oblekama, in ko Dinkl na noben način ni našel mila na njiju, sta ga našli sami. »Kaj zdaj! Midve morava vendar v mesto na čaj. še enkrat domov in se preoblačiti?« Dinkl ie svetoval tako. a oni sta menili: »to naju stane pol ure časa, in kaj poreče generalka!« Važno sta se pbrnili na Herbers-dorferia, da bi čuli tudi njegovo mnenje, a seveda brez uspeha; pokazal iinia je samo osoren obraz. Polstrovka ie prišla, je sklenila roke in se je ponudila da jima spere vse z obleke, — nakar .ie sledilo tehniško pogajanje. Ostalo ie brez uspeha; tako je oodrl Dinkl s svojim poudarjanjem izredne zmožnosti Hesslingovega avtomobila. »To utegne biti res,« je rekla gospa generalnega direktorja Hesslinga. »saj je Charron.« Dinkl je prišel s pomislekom, če morda ne zasluži nemška industrija prednosti, pa da tudi ne bi bila tako zmožna. Resnih načelnih nasprotij to )ii rodijo in ob popustljivosti obeh delov se je pletel razgovor ves čas prav do vežnih vrat. Šele ko sta uzrli šoferja, ie dami vidno presunilo a ko sta sedeli celo v avtomobilu. sta se komaj vidno z očmi odzvali pozdravu delavcev, ne da bi bila ktera mignila z glavo. Dinkl se je udal v to. ko je auto-mobil že oddrdral. in se je smejal, da se je ves majal. Otrokom, ki so se bili priglasili za njim. je nasolil klofut, a se je smejal pri tem. in vse se je smejalo; tudi Polstrovka s sosedami vred. Ko ie tolpa spet dirjala navzgor, bi bila skoro podrla Karola Balricha. Stal ie na podcu* in ie bil videti zamišljen v košček mila. Umaknil se jim je, smejal se pa ni kot oni. temveč ie namršil obrvi . . . Svak ga je POtrebljal po rami in ga je vzel .s Seboj v kantino, češ da bi bila Mali vendar samo nadležna pri njenem početiu. . . Kantina je bila polna; izza vseh miz so kriče vpraševali po visokem obisku in po milu. Dogodek z milom je dajal opravka vsem. Milo je bila narola za dovtipe, pa je vendar vsak' izval enako tule nje. * Počivališče na stopnicah. (Dalje prih. Sirim ‘2. *=•» NAPREJ. Stev. 232. 6. Ureditev podružnic »Svobode«. 7. Stiki z inozemskim socijalistič-nim učiteljstvom. Že vsak točka tega programa kaže dosti hvaležnega dela. A tudi statistično delo bi mnogo prispevalo k poznavanju življenskega položaja delavske mase. Danes se bije boj med delavskimi sloji osobito za ma-terielni izboljsek. Na kulturno uo-vzdi£o se večinoma zabi. ker primanjkuje materijelne podlage. Ravno v dejavskih centrih pa se bi dalo marsikaj ustvariti, kar sedanji ali dosedanji sistem ni dopuščal. Veselilo bo vakega socialističnega učitelja, ako J)i pripomogla zgoraj skicirana razmotrivanja do platforme za smotreno delo med našim proletarijatom. Ko bi naša »Svoboda« v Ljubljani povabila na svojo letošnjo delegaciisko skupščino tudi kolege iz vrst socijalističnega učiteljstva. bi bil začetek podan! -k. Nainoveiše. MINISTRSKI SVET. LDU. Zagreb, 12. okt. »Riječ« poroča iz Belgrada: Na seji ministrskega sveta je bil sprejet proračun ministrstva za šume in rude z malimi izpremembami. Nato se je prečitala brzojavka ministrskega credsednika iz Pariza, v kateri naznanja. da ie včerai konferiral s predsednikom poslani ške konference Cambonom o vprašanju Albanije. Danes je posetil ministrski predsednik francoskega ministrskega predsednika Brianda. LUKA BAROŠ. LDU. Belgrad. 12, okt. »Novosti« doznavajo. da je končana razmejitev z Reko na vzhodni meji. Luka Baroš je pripadla nam, toda Italijani še niso pristali na evakuaciji. ker meje severnega dela Ba-roša še niso določene. Naša vlada ne bo odprla prometa z Reko. dokler Italija popolnoma ne Izvede evakuacije. PRED KRIZO V NEMČIJI. LDU. Berlin. 12. okt. Z ozirom na mnogobrojne vesti o delitvi Gorenje Šlezije se je državni kabinet danes pod predsedstvom državnega predsednika Eberta sestal k seji. Stališče strank glede vprašanja, ali naj ministrstvo odstopi ali ne. je približno nastopno: Demokrati menijo, da mora kabinet takoj skleniti svojo demisiio. ako je odločitev glede Gorenje Slezlje v resnici taka. kakor se more sklepati iz dosedanjih poročil. Socijalni demokratje pa zastopajo stališče, da se mora paziti na pre-uranjene vesti. Vsled tega svetujejo, naj se za vsak slučaj počaka na uradno sporočilo o sklepih sveta zveze narodov, preden se vprašanje demisije končnoveljavno odloči. Sedanji notranje-politični položaj se je poostril še vsled tega. ker so zastopniki industrije v razgovoru z državnim kancelarjem izjavili, da bi njihova kreditna ponudba glede izplačila prihodnje milijarde v zlatu postala brezpredmetna, ako bi se gornješiezijska industrija popolnoma ali deloma odtegnila državi. Pogajanja vjade z industrijalci. bankami in poljedelci so začasno odgodena na nedoločen čas. MONARHISTIČNI PoKRET. LDU Dunaj, 12. okt. »Wlener Mittags-zeltung« poroča iz Sobotišča, da se nahaja tamkaj princ Ruprecht bavarski, ki se pogaja z monarhisti o tem, da bi se začelo gibanje za ustvaritev madžarsito-av-strljsko-bavarske kraljevine pod dinastijo ,Wittelsbachovcev. Velik del madžarskih monarhistov simpatizira z Wittelsba-chovci. Politične vesti. »Ml, klerikalci!« »Novi čas« se razburja nad našo včerajšnjo notico z naslovom »Razkol med klerikalci« in pravi, da na stvari ni prav nič resnice. Resnica pa je, in to smo hoteli povedati, da ima Iz-vesten del v SLS vse drugačne tendence kot drugi del, ter da ima svojo tendenco tudi to, da se članek Moderja ponatiskuje v času, ko vladata v SLS dve struji. Toliko smo hoteli tudi povedati. Pa nK več in nič manj. + Iz sedanje napredne dobe. V ministrskem svetu so razpravljali o ukinjeniu ministrstva za narodno zdravje... Poverjeništvo za socialno skrbstvo v Zagrebu se ukine... Vlada po svoji izjavi nikakor ne bo podpirala in vzdrževala prehranjevanja pasivnih krajev, pač bo’ gledala na to, da bodo izvozničarji čim največ zaslužili... 4 Kcncres zemljoradnlčke stran- l.e se bo vršil dne 12. in 13. novem- bra v Veliki Planini v smederevskem srezu. Kongres bo za nadaljno taktiko te stranke velike važnosti, + Kako sodi klerikalna madžarska justica politične delikte. V Budimpešti je sodišče obsodilo zaradi političnih deliktov 18 ljudi na smrt, 12 na prisilno dosmrtno delo, mnogo drugi.h Da na ječo do 25 let. + Gibanje madžarskih, avstrijskih in bavarskih monarhistov. Bavarski bivši prestolonaslednik, ki se nahaja v Szmbathelv. se razgovarja z madžarskimi škofi in monarhisti o vzpostavitvi madžarsko - avstrijske bavarske kraljvine pod vladavino bavarske dinastije Wattelsbachov-cev. Pristaši Habsburžanov so vsled tega zelo razburjeni. + Ruska sovjetska vlada Jo izdala na-redbo, da smejo Rusi zopet potovati v inozemstvo s posebnimi potnimi listi. Pristojbina za potni list znaša 300.000 rubljev. + Pretep v Orientu. Carigrad je sklenil, da se ne bo vmešal v zadevo posredovanja med grško in angorsko vlado in da prepusti vso odgovornost Kemalovemu režimu. Kemalisti pa o kakem posredovanju sploh nočejo nič slišati, dokler se Grki popolnoma ne umaknejo iz Male Azije. Še pred kratkim časom tako razburljivo orl-entsko vprašanje Je danes stopilo v ozadie In se Je iz njega Izcimil le zagrizen pretep, pri katerem se gre le za to, da se drže ijb tla ene ali drugo Izmed obeh bojujočih se držav. Da bo Grška potegnila krajšo slamico, ni skoro nobenega dvoma več in so le radi tega le bori, ker skuša s čim manjšo sramoto Iziti Iz neprijetnega položaja. Antanta pa, ki Je vojno povzročila se Je potegnila nazaj, videč, da nikakor ne bo dosegla tega, kar je s svojim podpihovanjem nameravala: Zlontltl pretečo botjše-viško hi muslimansko nevarnost v Aziji. No, popolnoma zadaj vendar ne stoji, temveč, ker II drugo ne bi mogli hasnttl, sl skuša Turke z lepimi besedami napraviti za svoje prijatelje, pomeniti se 1 njimi. Gotovo bi se vse drugače vedla, če bi bili sedaj Grki, kakor Je že kazalo, v Angorl. Ampak seveda proti Kismetu tndl vsega-mogočna antanta, predvsem Anglija, ne more ničesar. Razen tega, da prepusti Grško, katero Je prej našuntala, ravnoistemu kismetu in njegovi milosti. Dnevne vesti. V Ljubljani se ustanavlja esperantt-Btlčn) klub, da Siri med Slovenci znanie mednarodnega Jezica »Esperanto«. Ker bomo zdaj, ko se ne bomo učili nemščine, le bolj potrebni mednarodnega Jezika za zvezo s svetovnimi gibanji in idejami, pozdravljamo ustanovitev takega kluba prav odkritosrčno. Naša vlada ga seveda ne pozdravlja. Potem ko je ves mesec študirala vložena U pravila, je poslala k tajniku pripravljalnega odbora vprašat, s kakšnim namenom in zakaj ustanavlja ta klub, kdo da so člani itd. O članih pripravljalnega odbora Je imel vpraševalec že vse podatke do najpodrobnejših. — Radi bi vedeli, kakšen namen imajo taka poizvedovanja. Ali iščejo prevratnih elementov? Pa če bi tudi našli katerega, mu v.e morejo vendar zabraniti, da vstopi v klub. Pa če bi mu tudi pri ustanovitvi za-branill, saj bo lahko vstopil tudi takoj po stanovltvi. Ali pa mislijo voditi sploh točno evidenco vsega klubovega dejanja In nehanja, njegovih članov In knjig itd. Ali ne bi bilo bolj pametno, če bi delavne moči, ki opravljajo to nepotrebno delo, nadzirale rajtt ljubljanske mesarje, domače in tuje verižnlke po kavarnah in drugod, če pa zato niso zmožni, naj Jih pošlje v LJub-ljanco delat, da ne bo kazala še deset let svojih žalostnih reber. Vpoklic rekrutov bo odložen. Na seii ministrskega sveta je bil predložen sklep, naj se letošnji vpoklic rekrutov odloži, ker so zemijoradniki izrazili željo, da bi se vojaški rok pričel šele, ko prenehajo dela na polju. Odločitev pa še ni padla. Ostro strelianie s topovi na Bariut Vsled povelja ministra vojne hi mornarice ter komandanta dravske divizijske oblasti Ima tukajšnji artiljerijski polk ivzršiU letos ostro streljanje iz topov, radi vežbe vojakov. Ostro streljanje se bode izvršilo na ljubljanskem barju v neposredni okolici Istega. Teren - rajon za ostro streljanje iz topov meji na sledeče vasi: S severne strani: »Čnna vas — Sinkovih — Haupt-manca.« Z vzhodne strani: »Babina gorica — Rudnik — Laniše — Škofeljca — Klanec — Glinek — Gubnišče.« Z Južne strani: »Pijava gorica — Tomiji — Kota 402 — Kretnenlca — Studenec — Staje — Loka — Matena — Brest — Vrbljene — ToinišelJ — Sv. Janez — Pranselc.« Z zahodne strani: »Jezero — Kota 328 — Kota 481 — Podpeč — MH. Kosler — Salčkovlh.« Karta v razmerju l: 75.000 — stara avstrijska izdaja. — Ostro streljani« vršilo se bodo na niže označene dneve: (17.) sedemnajstega, (18.) osemnajstega In (21.) edenlndvajsetega oktobra 1921 — na gori navedenem terenu. — Teren - rajon za ostro streljanje bode dobro zastražen z večjim številom vojakov. Vse občine hi vasi, katere se nahajajo v okolici, kjer se bodo vršile vaje z ostrim streljanjem lz topov Imajo ta razglas nujno uvaiev&tl, vaščanom vsth navedenih občin in vasi pa Je strogo zabranjeno, da im označene dneve ne hodijo na polje oziroma v okolico, kjer se bode vršilo ostro streljanje, kakor tudi, da ne vodijo na označene dneve svoje živine na polja ta paša Prebivalci se imajo pokoravati in poslušati vojake, koji bodo stražili rajon strelišča, ter se nima nikdo protivno ukazom postavljenih stražarjev podartl na svojo roko v rajon strelišča na označene dneve. Istotako ni dopuščeno prebivalcem po ostrem streljanju prijemati v roke ali bodisi na ka-koršenkoli način odstraniti morebitne ne-razstreljene šrapnele, granate (municijo). Pač pa mora vsakdo, kateri bi našel kako nerazstreljeno municijo, takoj obvestiti najbližnjo občino, katera na istotakoj obvesti tukajšnji polk, koji bode vse potrebno ukrenil, da se dotična nerazstreljena municija po predpisih odstrani. Puščal mu Je kri. V Topolu v Hercegovini je kmet Anton Gjikovič zdravil ljudi s puščanjem krvi. Med ljudstvom je zelo slovel kot domači zdravnik. Nedavno pa je nekemu blaznemu bolniku spustil kar 16 kozarcev krvi. Bolnik Je seveda umrl, kmet pa pride pred sodnijo. Tedenski zdravstveni Izkaz. V tednu od 2. do 9. t. m. se je v Ljubljani rodilo 21 oseb 12 moških, 9 žensk), umrlo pa 25 (16 moških, 9 žensk) in v zavodih 17. Šest oseb je umrlo za grižo. Izmed nalezljivih bolezni nastopajo: davica, skrla- tinka in griža. Lunin mrak. V noči od 23.-3. ure 16.—17. oktobra bo luna mrknila, toda ne popolnoma. Mariborska mestna občina bo za mestno prebivalstvo nabavila večjo množino krompirja. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov za delo* v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je Iskalo v preteklem tednu od 25. septembra do 1. oktobra 1921 dela 216 moških in 96 ženskih delavnih močL Delodajalci so pa Iskali 200 moških in 107 ženskih delavnih moči. Posredovani se je tevršBo 269.— Dela iščejo: pisarniške moči, rudarji, kovinarji, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, hotelske sobarice, trgovski sotrudnlkl, prodajalke, strojniki, kurjači, dninarji, dninarice, krojači, šivilje, strojni risarji, šteparica za čevlje, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: mizarji, krojači, čevljarji, zidarji, tesarji, šivilje, viničarji, kolarji, ključavničarji, fcte-parice za čevlje, služkinje, kuharice, sobarice, vajenci, vajenke itd. Črna gora, nalmanj kriminalna pokrajina v JugoslavlJI. V črni gori, o kateri razširjajo Inostranstvu listu najneveriet-nejše vesti o notranjih nemirih In razl)Ol-stvih, Je vendar najmirnejša dežela naše države, zlasti odkar so padle v vodo vse utopistične nade maloštevilnih črnogorskih separatistov v Inostranstvu. Kriminalni podatki iz te dežele za mesec, september poročajo n. pr., da so se dogodili v vsem tem času samo 4 slučaji ubojstev. Vse drugače pa izgleda že v sosednjem Sandžaku. Kulturni vestnik. Glasbena Matica. Opozarjamo na predprodajo vstopnic za koncert mojstrov Balokovlča in Ličarja. Vstopnice se prodajajo v hiši Filharmonične družbe. Vabimo vse giasboljubeče občinstvo, da v velikem številu posetl koncert, saj se nudt najidealnejši umetniški užitek. Balokovlč Je kot umetnik velikan, nikar ne zanemarjajmo svojih pravih umetnikov, ki že v inozemstvu uživajo svetovni sloves :n ugled. Naj se mesto Ljubljana obvaruje sramote praznega koncerta tembolj takrat, kadar nastopi naš domači veliki Jugoslovanski mojster! Slikarska šola »Probuda« v Ljubljani. Kakor že splošno znano se prične pouk dne 15. t m. in sicer z vsemi akademičnl-mi predavanji. Poučevali bodo sami najboljši strokovnjaki In umetniki. Vpisovanje je do preklica vsak dan od 16.—17. ure na tehn. trg. šoli v pritličju desno, soba 4, pti voditelju šole akad. slikarju Franju Ster-letu. Opozarjamo in priporočamo kot najboljšo in prvo tako šolo v Sloveniji za vsakega Izobraženca. Sprejemajo se damo in gospodje s primerno šolsko Izobrazbo. Pouk bode tudi popoldanski in večerni. Natančnejše pri vodstvu šole. Organizacijski vestnik. Iz stranke. SHODI V MARIBORSKI OKOLICI. V nedeljo. 23. t. m. bo shod v Hočah ob 8. dopoldne v gostilni g. Fekonja; istega dne ob 11. dopoldne v Središču (poročajo ss. Kisovar, Kopač. Golouh): dne 15. oktobra ob 7. zvečer bo ustanovitev strokovne organizacije na F^li (poroča sodrug Kisovar). Sodrugl Celjani, pozor! V soboto dne 15. tega meseca ob šesti uri zvečer se vrši člansko zborovanje vseh članov JSPS v Celju. Zborovanje se vrši v gostilni »Zeleni travnik«. Ker je zborovanje sklicano glede izvanrgdne važnosti se pozicija vse zaupnike, da obvestijo vse tiste člane, kateri ne čitajo našega časo- pisja. da bodo vsi člani iz mesta Ce-lie prišli na zborovanje. Ravno tako se opozarja članstvo, da med sabo agitira in da pove vsem tistim, kateri bi iz kakršnegakoli vzroka ne bili obveščeni, da ne bodo izostali. Požurite se. č_as je zlato, za obrambo proti reakciji. — Za sekcijsko vodstvo v Celju Anton Štern. Iz strok, organizacija. Sela koalicijskega odbora Železničarskih organizacij se bo vršila danes 13. ob 7. uri zvečer v nemški šoli v Spodnji šiški. Udeležba dolžnost. Protestno zborovanje strokovnih organizaciji v Celju. V Celju se vrši v nedeljo, dne 16. oktobra 1921. ob 9. uri dopoldne veliko protestno zborovanje vseh strokovnih organizacij pri gostilni Zeleni travnik. — Dnevni red: 1. Protest proti napadu na osemumik. 2. Protest radi poslabšanja bolniškega zavarovanja. 3. Zahteva se več pravic, boljšo socialno zakonodajo. Govornik: nar. poslanec s. Ivan Tpkan iz Ljubljane. Sodrugi! Sodražice! Udeležite se zborovanja polnoštevilno! Vestnik Svobode. Sv, Lovrenc na Pohorju, S sodelovanjem pevskega in tamburaškega zbora »Svobode« jz Mariboru vprlzorl Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« podružnica v Sv. Lovrencu na Pohorju (ne na Dravskem Podju kakor Je bilo v petek pomotoma objavljeno), dne 16. oktobra v dvorani g. Jakoba Novaka ob 2. url popoldne Etbin Kristanovo trodejansko dramo »Zvestoba«. Na sporedu Je ples, šaljiva pošta, licitacija, moderna ženitev itd. Vri prijatelji kulture se najuljudneje vabijo*, posebno sodrugl vspodbudite nas z Vašim posetom k nad&ljnemu delu. — Odbor. —■■■ ■" ” ■■ p ———— Gospodarstvo. — Papirnati denar se tiska naprej. Po »Jugoslaviji« posnemamo: »Državna ogrska banka je imela 7. septembra za 18340 milijonov papirnatega denarja v prometu. Zadnji čas so Jih natisnili še za 1014 milijonov. — Francoska državna banka Je imela 15. septembra 5512 milijonov frankov, zlata, pa 37.127 milijonov papirnatih frankov. Poslednje tedne Je promet papirnatih frankov padel, ker Je Francoska dobila od Nemške del vojne odškodnine. — Nemška državna banka Je izkazovala 7. septembra 1023 milijonov mark zlata, a 80.727 milijonov papirnatih mark, 80502 milijona zakladnih državnih zakladnic, 3119 milijonov hranilnih nakaznic. Zadnji čas pa so natisnili za 610 milijonov papirnatih mark. Danes Ima nemška država za 163 milijard papirnatega denana, pred vojsko ga je pa Imela samo za 3 milijarde. — Avstrijska banka je imela 31. septembra 58.533 mdlijonov papirnata kron, a poleg tega 56.646 milijonov avsti j-skih kron državnih zakladnih nakaznic, torej 115 milijard papirnatega denarja v prometu. — Poljska republika Ima natisnjenega papirnatega denarja kar za 120 milijard poljskih mark, zlata pa — nčč. — Švicarska državna banka je imela 7. septembra 650 milijonov frankov zlata ter 916 milijonov frankov papirja. — Norveška državna banka je imela isti dan 147 milijonov kron zlata ter 416 milijonov kron v papirju. — Finska državna banka je imela.31. septembra za 42 milijonov finskih mark zlata, a 1379 milijonov finskih papirnatih mark. — Angleška državna banka je Imela 15. septembra za 128 milijonov funtov zlata ter za 125 milijonov funtov papirnatih novčanic. Angleški bankovci so popolnoma kriti z zlatom. — švedska državna banica je štela 10. septembra 284 milijonov švedskih kron v zlatil ter 617 milijonov švedskih papirnatih kron. Kakor se vidi iz navedenih številk, stoji najslabše dunajska krona in ogrska krona, poljska marka In ogrska krona, ker imajo vse preveč papirnatega denarja v prometu, zlata pa malo ali celo nič. Ako bi hotel Dunajčan kupiti 100 kg pšenice v Cikagu za 5 dolarjev, bi moral odšteti zanjo kar 8180 avstrijskih kron. Jasno Je, da Dunajčan in Poljak ne moreta napraviti nobenih naročil v inozemstvu, nasprotno pa 'mozemec pri njiju bajno po ceni kupuje.« — Kakor torej razvidno, kapitalizem kaj naglo docveteva . . . Dopisi. Suša v Slov. Goricah Je vsled lepe Jeseni postaJa tako huda, da resno prl-tnamjkuje vo