Princ Evgenij, avstrijski vojskovodja
Bilo je 1683.'leta. ob onej dobi, ko ao se pripravljali Turki Dunaj oblegat, da se pride iz Francoskega mlad človek k ccsarjn na Dunaj za vojaka ponnjat. Tujec jc Ijil majhene, borne posta?e. ali njegove žive, črne oči bile so izraz veli-cega pogtima in duhovitosti. Mladeuifi se je -jval: piinc Evgenij.
Kdo  bi si  bil tjtkrat sanio mialil, ;da bode to ime  kdaj  zaalovelo po  vsetn avstvijskein cesarstvu io da bodo sovraž-niki cesarstra trepetali preil tem imenom! Princ Evgenij je iz italijaoske rodovine, a rojen in vzrfijen je  bil na Francoskem. •                V desetcmi letu svoje d3be je zgnbil očeta,
od katerega je bil 2a dnhovski slan namenjcn, a v njoni se ja žs t nnjmlajiih letih Tzbodilo veseljs do vojaščine. Njegova inati, ki jp na francoskera dvoru žirela, zamerila sp je in jc bila izgnaua. Ta dogodba io pa to, da ni mogel iiiti najniže atopnje dobiti v franeoskej armadi, da-si jc bil v vaeh vojaSkih vedah izobražeu, gnalo ga je driigam. Tako je piiSel iz Franeoskega oit Dunaj, in e?sar Leopold I. ga je pi"av piijazno sprejel y \ojaSko slu?.bo. Vojoa s Turkotn je dala kuialu priloJšnosl nilademu priueu, da jo mogel opra-vifiiti zaupanje, ki ga je iiupl cesar do njega. Uže pri bitki za osvobojenje Duaaja se je Kvgenij tabi juuaško obnašal, da ga je vojvoda Karl lotarinški poscbno pohvalil, a to jo storilo,  da je  cesar dvajset let starega mladenii!«
postavil za poveljnika dragonskemu polku. Na Ogrskem se je ETgenij pri vsakej priložnosti odlikoval, pridobival je zmago za zraago; njegova posebna nadarjenost za povcljništvo v vojui se je pokazala očividno.
0 ojegovih slavnih dejanjih se je kmaln sliSalo tudi na Francosbo in francoski kralj je zdaj Se le spozoal, kako izvrstuo mo5 je odrinil od sebe. Rad bi ga imel nazaj, a bilo je vse zaman ; Evgeaij je ostal v avstrijskej slnžbi.
Cesar Leopold je imenovai EvgeDija za niaršala. Pod njegovim po-veljaištvom je zmagala cesarska armada Turke Y krvavpj bitki pri Senti 1697. 1. Zdaj je posknšal francoski kralj mladega Evgeuija z vsemi mogočimi obljubami pridobiti zasc in ga nazaj ua Francosko privabiti. Ponujal uni je maršalstvo. ponnjal ran poglav&ratvo in vsatoletno doklado 2000 cekinov, ako se vrne na FrancoSko in njcmn slnži. AH princ Evgenij mu odgorori: „ Jaz tom zdaj cesarski maršal in dolžnost bvaležnosti me veže na mojega gospodarja; novcev (denarja) ne potrebujem in tudi bvfiz franco3kega pogla-varstva lehko izbajam u
Ariuada jt1 ljubila Evgeuija kakor svojega oceta in tudi on je ljubi! vo-jake kakor svoje otroke. Vsaka zasluga priprostega vcjaka je bila primemo obdarovaua. Pod Evgeaijevem poveljstvom je bila cesarska armada nepreniagljiva.
V  9. dan septBiubra meseca  1088. leta so cesarski vojaki oblegali Beli-graii.    Naskakvijoiii  pešci  so se  uže  začeli  uinikati.    Ali Evgenij  ia  parski volitni  knfz jih zavrneta.    S krepkim  glasom:   nza menoj,   tovariSi!   danes nam jo piemagati,   ali pa uinreti!" zaleti se Evgenij s prvimi v prodrto ob-zidje.    Neki janičar  ga mahue  po glavi,  a oa  rau purine  meč v prsi.    Ta naskčk je rešil osodo Beligrada, ki je bil vzet sovražnikom.
Trem cesarjem je sltižil princ Ergenij z največjo udanostjo in zvestobo: Leopoldu I. in njegovima sinovoma Josipu I. in Karlu VL ZQamenite 30 besede, s katerimi jo Evgenij o njib rad pripovedoval, rekel je: nheo-pold je bil moj oče, Josip uioj brat iu Karl moj gospod."
PriDC Evgenij je bii tudi velik prijatelj znanosti iu umeteljno8ti. Kadar koli jfi imel kaj časa, eital je stare klasike iu premišljevaJ zgodovinopisce in ppsnike. Prvo popolno in lepo zbrano kujižnico na Dunaji je on napravil. Zidal je tudi več lepih poslopij in gradov, posebuo Bflvedere na Dunaji.
V noci od 20. na 21. aprila 1736. 1. pobrala je oeusmiljena suirt sivega junaka v njegovein spauji.   Bil je v 72. letu  svoje dobe.   V dan 20. aprila je imel ae goste pri obeilu in je  bil  prav   dobre  volje ž njitui.    Z vedera je bil v navadnej družbi, malo je gororil in tcžko dibal. Vlegel se je k počitku brez večerje.    0 pčlunofii ga je sližal  služabnik šu mirno sopsti — a zjutraj ob osraej  uri  so  ga  našli   mrtvega v postelji.    Cesar Karl VI.,  ki ga je v resnici objokoval, izgubil je ž ujini zmagonostti meC. Dunaj je izgubil ž njiui 8vojega najboljšega meSčana in cesarske  dožele svojega osvoboditelja m vd-ruba, a svet je izgubil jednega svojih najslivnejšili vojskovodij.   Njegovo telo pociva na Dimaji v cerkvi sv. Štefaoa.
Po rodu Italijaa, po rojstvu Prancoz, z duSo in telesom pravi Avstrijec podpisaval se je: Engenio von Savoje — v treb jezicib  I.T.