Srednja vinarska in sadjarska šola ter dvoletna in enoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru. IZVESTJE za šolska leta po ujedinjenju do dne 1. aprila 1928. z zgodovinsko črtico zavoda od njega početka. SESTAVIL: UČITELJSKI ZBOR. PRIREDIL: RAVNATELJ ANDREJ ŽMAVC. V MARIBORU 1928. TISKALA LJUDSKA TISKARNA V MARIBORU. Srednja vinarska in sadjarska šola ter dvoletna in enoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru. IZVESTJE za šolska leta po ujedinjenju do dne 1. aprila 1928. z zgodovinsko črtico zavoda od njega početka. SESTAVIL: UČITELJSKI ZBOR. PRIREDIL: RAVNATELJ ANDREJ ŽMAVC. V MARIBORU 1928. TISKALA LJUDSKA TISKARNA V MARIBORU. /KIK) uimnann in_^p]D]RFi5hn m U MflniBOftU Situacijski načrt šole z okoljem (glej naslednjo stran). Situacijski načrt (okoli šole): I. Šolsko poslopje z internatom. II. Gospodarsko poslopje. III. Prešnica in vinska klet. IV. Poslopje za uporabo sadja. V. Bosanska in dr. Stojkoviča sušilnica. VI. Drvarnica in kurnik. Vil. Novi čebelnjak. VIII. Stari čebelnjaki. IX. Čebelnjak v zasebnem parku. X. Rastlinjak. XI. Kolarnica. XII. Meteorološka postaja. XIII. Pojata za materialije. XIV. Stanovanje za ravnatelja in kapelica. XV. Stanovanje za uradnike. 1. Sadovnjak (sortiment). 2. Vinograd. 3. Nasad žlahtnih lešnikov. 4. Novi špalirni vrt. 5. Mešani sadni nasad. 6. Pritlično sadno drevje. 7. Zelenjadni vrt z gnojaki. 8. Sadovnjak. 9. Sadni matičnjak. 10. Cebelni vrt. 11. Botanični vrt. 12. Lepotični nasadi (rozarij). 13. Botanični nasadi in zasebni park. 14. Novi lepotični vrt. 15. Novo tekališče za živino. 16. Kompostišče. I. Ob 56 letnici zavoda. (1872.—1928.). V letih 1872.—1918. je zavod deloval kot dvo-, odnosno — s pripravljalnim tečajem za nemščine nevešče slovenske mladeniče — kot triletna vinarska in sadjarska šola z nemškim učnim jezikom v deželni upravi kot »Steiermärkische Landes-Obst- und Weinbauschule«. — Nastopile so nagle izpremembe: L. 1919.—1925.: Dvoletna vinarska in sadjarska šola s slovenskim učnim jezikom je v državni upravi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. L. 1922.—1925.: Poleg starega zavoda je srednja kmetijska šola kot nov samostojen zavod, začasno nastanjen na vinarski in sadjarski šoli. Šolskega leta 1925./26.: Srednja kmetijska šola in dvoletna vinarska in sadjarska šola sta v likvidaciji. L. 1925.: Otvorjena je srednja vinarska in sadjarska šola — s preostankom srednje kmetijske šole koj z dvema letnikoma — namesto razpuščene srednje kmetijske šole kot samostojen zavod, obenem kot naslednica likvidirane dvoletne vinarske in sadjarske šole. Istega leta (1925.): Otvorjena je specialna (enoletna) vinarska in sadjarska šola v upravi srednje vinarske in sadjarske šole. V šolskem letu 1925./26. so bili 4 tipi kmetijskih šol: 2. razred »dvoletne«, 4. razred »srednje kmetijske« (obvezna praksa), nova »enoletna« ter 1. in 2. razred nove srednje vinarske in sadjarske šole. Najnovejša reorganizacija se je izvršila dne 1. X. 1927 na »srednji« in dne 5. X. 1927 na »enoletni«, t. j. ob začetkih novega šolskega leta 1927. 28. na obeli šolah: 1. razred »srednje« se je ukinil, »enoletna« pa se je razširila spet v dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo. Ta izprememba je v zvezi s prevzetjem celokupnega šolskega objekta kot bivše deželne imovine po oblastnem odboru Mariborske oblasti z veljavnostjo od 1. IV. 1928 naprej. Izročitev zavoda oblastni samoupravi se je izvršila dne 28. III. 1928. Kmet. ministrstvo je zastopal načelnik M i 1 u t i n Stojanovič, mariborski oblastni odbor pa oblastni odbornik Lojze Zupanič. V tričlanski komisiji so fungirali načelnik Stojanovič, inž. Muri in inž. Lukman, kot prevzemalec oblastni odbornik Zupanič, kot izročitelj za »srednjo« ravnatelj Žmavc, ki pa je zavod od oblastne samouprave formalno spet takoj prevzel kot sedanji ravnatelj oblastne dvoletne vinarske in sadjarske šole. Srednja vinarska in sadjarska šola ima od 1. IV. 1928 dalje svojo upravo pod vodstvom profesorja inž. Vinka Sadarja. Dotlej skupni premični inventar se je porazdelil na oba zavoda razmeram primerno. N j i j u p r o s p e h je odvisen razen od o s o b j a itd. v n a j v e č j i meri od m o r a 1 n e i n materialne p o' d -pore, katero bosta dobivala od k m e t i j s k ega ministrstva in od oblastne samouprav e. Ob zaključku 56. šolskega leta 1927./28. se »srednja« kot državni zavod premesti drugam in ostane na dosedanjem mestu samo še oblastna dvoletna vinarska in sadjarska šola. L. 1927./28. je 56. šolsko leto celokupnega zavoda in 6. šolsko leto srednje kmetijske šole. Ta zavod je najstarejša kmetijska šola v Sloveniji; nastal je v času, ko se je začelo širiti po deželah bivše Avstrije spoznanje, da je zdrav gospodarski razmah nemogoč brez strokovne izobrazbe kmečkega stanu, ki je bil, je in bo vselej temelj države. Ustanavljali so ga dolgih šest let. Dne IS. decembra 1866. je sklenil štajerski deželni zbor: 1. V Mariboru ali v neposredni bližini Maribora naj se ustanovi deželna vinarska šola (Laudes-Weinbauschule). 2. Deželnemu odboru se naroča, naj prouči možnost ustanovitve zavoda in predloži prihodnjemu deželnemu zboru organizacijski načrt v odobritev. Dne 14. septembra 1868. so v seji deželnega zbora razpravljali o organizacijskem načrtu vinarske šole, ki ga je bil dotlej deželni odbor sestavil. Deželni zbor je načrt sprejel in deželnemu odboru naročil, naj kupi posestvo, ki bi bilo za strokovno šolo pripravno, in naj ustanovi vinarsko šolo. Predloge deželnega odbora za nakup posestva je deželni zbor odobril dne 3. oktobra 1871. Dežela je kupila za 42.000 Zavod koncem preteklega stoletja, pogled s severne strani, vzadi Pohorje. goldinarjev v najbližji bližini Maribora od Roberta Pfrimerja vinogradniško posestvo »Pikardijo«; obenem ji je prodal grof Brandis za 18.146 goldinarjev tisti del svojega posestva, ki mu pravimo danes »Grajski log« (Burgwald). Ves svet je torej stal 60.146 goldinarjev. Dne 1. februarja 1872. je nastopil službo prvi ravnatelj zavoda, prejšnji nižjeavstrijski potovalni učitelj Her m a n (j o e t h e ; deželni odbor mu je poveril ureditev novega zavoda po odobrenem načrtu. Oblasti so mogle šolo otvoriti že 11. marca 1872. Vstopilo je takoj 16 učencev. Šola je bila podrejena neposredno štajerskemu deželnemu odboru; le-ta je izročal referat o njej redno kakemu deželnemu odborniku-neuraduiku. Ta avtonomni značaj je ostal šoli do prevrata. Dežela je za šolo že v prvih letih razmeroma jako mnogo žrtvovala, pozneje pa je še toliko več potrošila za razširjenje zavoda, za nove zgradbe, za prezidave, za učila itd. itd. — vse to v upravičeni nadi, da bo novo kmetijsko izobraževa-lišče tem laže ustrezalo svojemu visokemu namenu. Zavod naj bi se vzdrževal od vsega početka sam; le uradniške plače, večje gradbene naprave, investicije in melioracije ter ustanove (štipendije) za učence naj bi prevzela javna uprava. Prvi ravnatelj, Herman Goethe (1872—1882), je položil šoli prve temelje ter si stekel mnogo zaslug, pospešujoč razvoj vinarstva in sadjarstva. Bolezen ga je prisilila, da je ostavil zavod, ki ga je prevzel ravnatelj Henrik Kalman; le-ta ga je vodil do svoje smrti (od 15. julija 1882. do 24. septembra 1898.). Tudi Kalman je vneto pospeševal vinske in sadne kulture v pokrajini; bil je Slovencem naklonjen in pravičen, kar jc bila redkost v tedanjih časih. Po Kalmanu je vodil šolo začasno adjunkt Franc Knauer, dokler ni dne 1. aprila 1899. nastopil Službo novi ravnatelj Franc Zweifler, prej strokovni učitelj na učilišču za sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo v Geisenheimu ob Renu, izboren strokovnjak, tedaj in še sedaj dobro znan tudi izven Avstrije. Pod Zweiflerjem, ki je spretno ravnateljeval do novega leta 1919., torej dolgili 21) let, je dosegel zavod višek svojega razveja pred svetovno v o j n o ; vojna pa je tudi vinarski in sadjarski šoli zadala take udarce, da se še danes borimo z njenimi pogubnimi posledicami. Zweifler je moral izročiti agende novemu ravnatelju Jakobu Žnidariču dne 2. in 3. januarja 1919. Pouk v šoli se je vršil še do 27. januarja 1919. v nemščini. Tega dne se je zaključil zimski semester in početkom februarja, tedaj sredi 47. šolskega leta 1918./19., je začel slovenski pouk. V tistih burnih časih, ko se je rodila naša svoboda, je prešla vinarska šola v našo državno upravo, ki jo je podredila neposredno takratni narodni, odnosno poznejši pokrajinski upravi za Slovenijo — oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. S prvim slovenskim ravnateljem Jakobom Žnidaričem sta nastopila službo na tem zavodu tudi prva slovenska strokovna učitelja inž. Valentin Petkovše k in Josi p Priol, a od prejšnjih strokovnih moči so ostali na zavodu v glavnem samo J o sip Blaževi č, bivši dolgoletni vodja viničarske šole v Grajskem logu, sadjarski demonstrator Franjo A p 1 e n c, medtem umrli kletar Jakob Doni a j ii k o, kot katehet pa je še nadalje deloval na zavodu veroučitelj deške meščanske šole Martin Petelinšek. Iz službe so bili odpuščeni direktor Zweifler, ki pa je stanoval in dobival izvestne naturalije na zavodu še do 8. maja 1919, strokovni učitelj Brüder s, kateri je odšel z nekaterimi izstopivšimi nemškimi učenci takoj preko severne meje, od koder so se pa nekateri spet povrnili brez njega, ravnatelj meščanske šole Philippe k kot pomožni (honorarni) učitelj, oficijantka Sucher, gospodarski opravnik Schwarz in vrtnar Stuarnig, dočim je strokovni učitelj Ledincgg kot honorarni učitelj za čebelarstvo šele pozneje (31. marca 1919) sam odstopil, ker ga je bila narodna vlada medtem odpustila iz njegove «lavne službe na meščanski šoli. Dotedanji ravnatelj Zweifler in novi ravnatelj Žnidarič sta sestavila ter podpisala 3. 1. 1919 zapisnik o izročitvi in prevzemu uprave. V zapisniku je poudarjeno, da se je izročitev izvršila pod silo razmer neprostovoljno in s protestom. Po en izvod tega zgodovinskega dokumenta so poslali na pristojni mesti v Ljubljano in Ciraz. V kroniki-zavoda gre častno mesto narod-n e m u i) rvoboritelju, žal p r e r a n o u in r 1 e m u dr. Karlu Verstovšek u, ki je u m e 1 v imenu n a r o d n e g a svet a, o d n o s n o takratne na r o d n e vlade s svojo splošno priznano smotrno odločnostjo prevesti upravo tega zavoda v n a- rodne roke brez vsakršnih škodljivih pretres 1 j a j e v in razmero m a v k r a t k e m čas u. — P r a v t a k o h v a 1 e ž no se s p o mi n j a m o general a Rudolfa Maistra, ki je z osvobojen j e in M a r i-b o r a po narodni vojski dne 1. novembra 1918 ustvaril pogoje in temelj za navedeno prevedbo. Slava in večna hvaležnost vsega naroda taki m m o ž e m ! Med »Obiski na zavodu v slobodni Jugoslaviji« je na prvem mestu spominske knjige napisal general Maister dne 14. III. 1919 tele stihe: »Solnce zlato nov nam cilj odpira, zgodovina naša v novih črkah piše ... Vse je novo! Naj še novi duh te hiše le naprej — nikdar nazaj se ne ozira!« J a k ob Žnidarič je bil Zweiflerjev naslednik do 23. septembra 1920, od tega časa pa upravlja in vodi zavod ravnatelj Andrej Žmavc. Prej navedena »Pikardija« in »Grajski log« — skupno okroglo 75 oralov — tvorita glavno torišče celokupnega kmetijskega obrata našega zavoda. Z raznimi nakupi se je pa šolsko posestvo tekom let zaokrožilo in povečalo na okroglo 56'59 Im (100 oralov), kar vobče zadostuje za učne svrlie zavoda, ne zadostuje pa za pridelovanje vsega potrebnega živeža, krme in lesa. Številne so šolske zgradbe, ki jih je preko 20; šolsko poslopje z internatom; gospodarska poslopja s hlevi, delavnicami, shrambami, kolarnicami; kletarsko poslopje s preš-nico in vinsko kletjo; sadna klet s prostori za uporabo sadja; bosanska sušilnica in dr. Stojkoviča sušilnica; poslopje kmetijske poskusne in kontrolne postaje z žitnico, gospodarskimi prostori in učilnico za pouk v kemiji, kjer se je namestil leta 1927. tudi enološki laboratorij; trije rastlinjaki, pet čebelnjakov, več stanovanjskih hiš za nameščence in delavce itd. Toliko zgradb ne bi prenašalo razmeroma malo kmetijsko gospodarstvo kakih 100 oralov, a zahteva jih in bi jih še več potrebovala šola z internatom. Ob početku šole zgradbe seveda niso zadostovale. Ali pričeli so nemudoma sestavno prezidavati in dozidavati; od mnogih drugih gradbenih del navajamo: Novo šolsko poslopje z internatom, vzadi Mariborska Kalvarija z vinogradom. Leta 1898./99., ko še ni bilo današnje šolske stavbe, so pregradili kolarnico v jedilnico za učence, preuredili stare spalnice, sobe za knjižnico in zbirke, priredili prostore za pouk v kemiji na takratnem kmetijsko-kemijskem zavodu, nabavili telefon i. dr. Leta 1899.—1900. sc je uredilo poslopje za uporabo sadja s sadno kletjo, ustanovila se je meteorološka postaja in drugo. Leta 1901.—1902. je dobil zavod vodovod. Leta 1902.—1903. sta dovolila država in dežela skupno 210.000 K za zgradbo novega šolskega poslopja z internatom, Prešnice s kletjo in za druge naprave. Z velikim delom so začeli leta 1904. Prešnica in klet sta bili popolnoma urejeni že februarja 1905., šolsko poslopje z internatom pa je bilo poleti 1905. popolnoma dogotovljeno in urejeno. Sledile so mnoge prezidave v starih poslopjih, ki so služila prej za šolo; danes so tamkaj stanovanja, delavnice, hlevi z gnojiščem itd.; vse to dokazuje, da stare stavbe niso primerne za ustanovitev nove kmetijske šole, najmanj za tako, ki je spojena z internatom; bolje je že v početku zasnovati zavodu potrebne in primerne nove zgradbe. Najživahnejša stavbena doba pa je tako leta 1906. nekako minila, ni pa počivalo redno vzdrževanje vseh gradbenih naprav. Zlasti danes, ko popravljamo hkrati škodo vojne, je treba za to ogromnih izrednih sredstev, ki jih, žal, primanjkuje. Vendar so nam uspele tudi marsikatere nove koristne naprave, tako na primer od leta 1921. dalje: zgradba mostne tehtnice in dr. Stojkoviča sušilnice za sadje, naprava plotov, nabava moderne hidravlične preše, številnih aparatov, strojev, orodja, knjig in učil, ureditev električne razsvetljave, s čemer smo nadomestili slabo plinovo, nabava elektromotorja, cirkularne žage, hišnega mlina, ekshaustorja (elektroventila-torja) v vinski kleti, ventilatorja v pokuševalnici, Hennove kletne peči, modernih destilatorjev, pasterizatorja, posebej Baumannovih pasterizatorjev za napravo brezalkoholnih sadnih sokov itd. itd. Projektirana je bila stavba paviljona v zvezi z glavnim šolskim poslopjem z učilnicami, kemijskim laboratorijem, stanovanji i. dr. z ozirom na povečane potrebe srednje vinarske in sadjarske šole, za kar pa ni bilo sredstev. Rezultati mnogih poizkusov, ki se napravljajo v nasadih zavoda, v vinski kleti, pri uporabi sadja, na polju, travnikih itd., se sporočajo javnosti ustno, pismeno in s tiskom. Plodovi smotrnega strokovnega dela koristijo naprednim kmetoval- cem; absolventi zavoda pa nosijo svoje strokovno znanje domov ter ga v svojem kraju širijo z besedo in dobrim zgledom. Splošni namen vinarske in sadjarske šole v Mariboru je: 1. izobraževati kmečke mladeniče v vseh panogah kmetijstva, osobito v vinarstvu, kletarstvu, sadjarstvu in uporabi sadja; 2. nuditi praktičnim kmetovalcem in drugim (možem in ženam) priložnost, da se seznanijo z novimi metodami in izkušnjami v kmetijski stroki; v to svrho se prirejajo posebni učni tečaji; 3. proučevati razna nova kmetijska vprašanja s poizkusi itd. Da doseže šola ta smoter, združuje teoretični pouk s praktičnim delom; razkazuje posetnikom naprave in prireja številne skupne poučne izlete. Ako primerjamo prvi učni načrt naše šole z današnjim, vidimo ogromen napredek: prvotno, in sicer od leta 1872. do 1881., je bilo poleg praktičnih del samo 8 učnih predmetov, a danes jih je nad 20. V letih 1872.—1881., torej za Goetheja, so učili te-le učne predmete: vinarstvo in kletarstvo, sadjarstvo in uporabo sadja, vrtnarstvo, prirodopis, nemščino, splošno poljedelstvo z blagoznanstvom in naukom o gnojenju, zemljemerstvo in risanje, računstvo in geometrijo. V letih 1882.—1899., za Kalmana, so razširili učno osnovo za dva predmeta (verouk in čebelarstvo); od 1899.—1919., za Zweiflerja, so se sprejeli v nastavni načrt še drugi važni predmeti (anatomija in fiziologija rastlin, splošna kemija, vinska kemija in kemija vrenja, fizika, kmetijsko gospodarstvo in knjigovodstvo), živinorejo so pa razširili in poglobili. Leta 1919. (po prevratu) je odpadla nemščina, zato se je pa sprejela v učni načrt slovenščina s spisjem in lepopisjem, leta 192Ü. poleg kmetijskega gospodarstva zadružništvo, kmetijsko kupčijstvo in kmetijsko pravo, srbohrvaščina, petje; leta 1921. splošno obrazovanje in konverzatorij; leta 1922. živinozdravstvo, gozdarstvo, higijena (zdravstvo), rokotvor-stvo, telovadba. Nikoli prej niso bili učenci tako mnogostransko zaposleni kot so danes. Vse to pa zahteva tudi od učiteljskega osobja in uprave zavoda neprimerno več dela nego kdaj prej. V zadnjih letih skuša zavod kar najbolj ustrezati osobito veliki potrebi: odgoji dobrega kmečkega naraščaja, vnetega za napredno gospodarstvo. To mu zagotavlja trajni obstoj v korist našega velevažnega kmetijskega gospodarstva. Dobrih šestinštirideset let, namreč od svojega početka pa do razkroja in zloma bivše Avstrije, je bila šola kot »Steiermärkische Landes-Obst- und Weinbauschule« popolnoma nemški učni zavod pod nemško deželno upravo v Gradcu. Pretežna večina gojencev je pa tudi takrat bila slovenske narodnosti, kar je bilo naravno, ker so prihajali s slovenskega ozemlja; vendar so učence vzgajali strogo v nemškem duhu, ne brez kvarnih posledic za naše narodne težnje. Znano je, da je bila v zavodu najstrožje prepovedana vsaka slovenska beseda — slovenska govorica med učenci, pa tudi tiskana beseda; celo slovensko strokovno čtivo je bilo zabranjeno. Mnoge slovenske mladeniče, nevešče nemškega jezika, je to zelo oviralo v njih strokovnem izobraževanju. Vendar so se pa slovenski mladeniči v splošnem vedno odlikovali po svoji vztrajnosti in tudi naravni nadarjenosti. Prava strokovna izobrazba je trajala tudi za nemške uprave kakor danes: samo dve leti; za slovenske mladeniče z nezadostno izobrazbo, pri čemer se je najbolj upoštevalo znanje nemškega jezika, je bil ustanovljen še pripravljalni razred kot prvi letnik. Tako je imela šola tedaj tri letnike; prvi, kot pripravljalni letnik, je bil namenjen predvsem Slovencem. To je močno vplivalo i na slovenskega kmeta, ki je neprijetno čutil in spoznal, da mora njegov sin znati nemški, ako se naj v tej šoli izobrazi. Slično jo bilo v drugih učiliščih. Pako je začel znaten del našega pretežno kmetijskega naroda od vlade zahtevati, naj se poučuje i mladina ljudskih šol v nemščini, v takrat edino zveličavnem jeziku. Slovensko šolo so zapostavljali. Ponemčevali so v zadnjih desetletjih pred preobratom vedno huje naše ljudstvo, katero je gnjavila nam neprijazna deželna in državna uprava; ali jedro našega naroda je ostalo zdravo; po osvobojenju iz narodnega in gospodarskega suženjstva je narodna zavest povsod zopet vzplamtela. Obisk zavoda je zelo povoljen in se zadnja leta v splošnem še stopnjuje. Najboljši dokaz, kako šola res ustreza našim kmetijskim potrebam. Da se zagotovi nadalje dober poset, je treba podeliti manj premožnim kmečkim fantom izdatne podpore in ustanove, da jim omogočimo posečanje za- Ob petdesetletnici zavoda leta 1922. voda; šola ni in ne sme biti samo za premožnejše sloje kmečkega ljudstva; to bi bilo nesocialno in negospodarsko. Na stotine absolventov in na tisoče obiskovalcev raznih učnih tečajev vinarske in sadjarske šole v Mariboru je delovalo in še deluje širom naše domovine in drugod na kmetijsko-gospodarskem polju; nekaj se jih je pa res porazgubilo v drugih, nekmetijskih poklicih, kjer pa tudi morejo vsaj posredno koristiti kmetijstvu, čeprav v manjši meri. V zadnjem času je v tem pogledu bolje: z malimi izjemami se posvečujejo vsi absolventi kmetijski praksi, največ na domači grudi, odnosno na posestvih svojih staršev. Tako dosega vinarska in sadjarska šola v Mariboru svoj glavni namen, ki se mu mora posvetiti tudi v bodočnosti. Ker je Maribor med najvažnejšimi prometnimi točkami na severu naše mlade države, narašča trajno število obiskovalcev zavoda. Kmetijski strokovnjaki šole pa prirejajo po možnosti še posebna predavanja v Mariboru in po vaseh. Na mnoga pismena vprašanja se dajaj« pismena strokovna mnenja. Tako ima šola premnoge vezi z zunanjimi kmetijskimi interesenti. Z ustanovitvijo Vinarskega društva za Slovenijo v Mariboru spomladi leta 1927., ki ima svoje glasilo »Naše gorice«, pa so postale te vezi še tesnejše in pomembnejše; kajti »Naše gorice« so obenem vestnik vinarske in sadjarske šole v Mariboru, kjer se list doslej tudi urejuje in upravlja. Tajništvo in blagajna Vinarskega društva se istotako nahajata na tem zavodu. Velepomemben zgodovinski dan vinarske in sadjarske šole v Mariboru je bil 19. november 1922., ko smo proslavljali petdesetletnico obstoja tega zavoda z otvoritvijo nove srednje kmetijske šole v Mariboru, ki je bila začasno nastanjena v prostorih vinarske in sadjarske šole. Odlične svečanosti so se udeležili zastopniki številnih oblasti, uradov, kmetijskih šol, kmetijskih organizacij, korporacij itd.; razen teh gostov je bilo navzočih še nad dvesto drugih udeležencev, nekdanjih absolventov, učencev obeh šol, kmetovalcev, prijateljev šole itd. Osobje — zlasti demonstratorji — se je tekom obstoja šole zelo menjalo. (Glej tabelo 4.!) Da izpolnjuje vinarska in sadjarska šola v Mariboru svoje naloge slej ko prej tako častno, je zasluga vseli, ki na njej zgledno delujejo, po geslu našega pesnika Simona Gregorčiča: »Ne samo, kar veieva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!« Na tem m e s t u se hvaležno spominja m o dobrotnikov ter prijateljev zavoda in učencev, ki so n a razne načine — moralno in materialno — podpirali naše težnje in znatno Pripomogli do tako povoljnega razmaha usta-11 o v e. Dosedanjo naklonjenost naj blagovolijo ohraniti tej važni kmetijski instituciji i vbodoče! II. Naučno obrazovanje. Naloga srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru je, da učence teoretično in praktično izobraža v kmetijski stroki, da morejo uspešno voditi manjša in srednja selska in državna posestva ter koristno poslovati v državni službi kmetijske stroke, posebno v vinarstvu in sadjarstvu, ali pri raznih kmetijskih napravah, ali kot državni ekonomi odnosno kmetijski referenti, ali kot strokovni učitelji na kmetijskih šolah. Teoretični pouk na srednji vinarski in sadjarski šoli traja tri leta, četrto leto po zvršetku teoretične šole pa je name- njeno izključno praktičnemu izpopolnjevanju in specializo-vanju ter je obvezno. Šolsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta. Predavanja pričenjajo 1. oktobra in končujejo koncem julija; avgusta in septembra meseca so šolske počitnice. Učenci se vpisujejo v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo od 1. avgusta do 15. septembra. Učenci so redni ali izredni. Redni učenec je lahko oni, ki izpolnjuje sledeče pogoje: A. Sprejemajo se le taki učenci, ki imajo vsaj 15, a ne več ko 19 let; vsaj 14 let stari učenci se sprejemajo le, če dokažejo z zdravniškim spričevalom, da so telesno dovolj razviti. H. Prosilec za sprejem mora dokazati, da je uspešno dovršil 4. gimnazijski ali realčni razred ali popolno (štirirazredno) meščansko šolo. Tisti, ki so dovršili kako kmetijsko šolo z najmanj dvoletnim tečajem, se sprejemajo za redne učence šele po povoljnem sprejemnem izpitu. Prednost pri sprejemu imajo kmečki sinovi. Absolventi 5. ali višjega razreda gimnazije ali realke smejo izjemoma takoj vstopiti v drugii letnik srednje vinarske in sadjarske šole, toda napraviti morajo izpit iz predmetov prvega razreda te šole po odločitvi jaastavniškega sveta. Neuspeh učencev v klasičnih jezikih ne ovira prestopa v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo. C. Prosilec mora biti lepega vedenja. C. J3iti mora državljan kraljevine SHS; o sprejemu tujih državljanov odloča minister kmetijstva in vod. I). Biti mora povsem zdrav in krepak. Gospodarsko poslopje, vzadi vzhodni del Mariborske Kalvarije z vinogradom. Izredni učenec je lahko tisti, ki ne ustreza vsem navedenim pogojem. Izredni učenci morajo redno prihajati v šolo k predmetom, za katere so se prijavili; zanje veljajo vsa v pravilniku za srednje kmetijske šole predpisana disciplinarna pravila. Lastnoročno, na celo polo pisano prošnjo za sprejem, ki vsebuje prosilčev točni naslov, je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru koncem julija ali najkesneje do 15. septembra. Prošnjo je pravilno kolkovati (sedaj 5+20 Din) in priložiti ji je: 1. krstni list (ispis iz knjige rodjenih); 2. domovnico (uverenje o nadležnosti); 3. zadnje šolsko, odnosno odhodno spričevalo (školsku svedodžbu); 4. zdravniško spričevalo (lečničku svedodžbu); 5. nravnostno spričevalo (uverenje o vladanju) pri onih prosilcih, ki ne prestopajo neposredno iz kake druge šole. Sprejem se naznani vsakemu prosilcu pismeno. Sprejemni izpit se polaga začetkom šolskega leta iz slovenščine (za Slovence), odnosno srbohrvaščine (za Hrvate in Srbe) ter matematike z geometrijo pismeno in ustno, iz zemljepisa in fizike le ustno po programu za sprejemni izpit. Učenci so eksternisti, t. j. stanujejo in prehranjujejo se v mestu na lastne stroške ali pa z državno štipendijo, dokler ni zanje posebnega internata. Pouk na srednji vinarski in sadjarski šoli je teoretičen in praktičen ter obsega razen demonstracij in rednih obveznih vaj tudi ekskurzije in razgovore. Učni jezik je slovenski. Ko se je jeseni 1. 1925. spremenila srednja kmetijska šola v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo, se je moral tudi učni načrt popolnoma spremeniti in prilagoditi novemu tipu šole. Sedanji učni načrt (glej tabelo 1.!) je v glavnem skoraj popolnoma enak učnemu načrtu višjega eno- in pomološkega zavoda v Klosterneuburgu, z razliko, da ima tukajšnji zavod nekaj manj tedenskih ur za poljedelstvo in živinorejo, pa več ur osobito za vinarstvo in sadjarstvo. Program za sprejemni izpit za srednjo vinarsko in sadjarsko šolo so dobivali zanimanci na zahtevo brezplačno pri direkciji. Tudi načrt za takoimenovano nižjo vinarsko in sadjarsko šolo se je moral znatno spremeniti, čim je postala šola eno- *( V.'.l Poslopje za uporabo sadja, prešn;ca ;n vinska klet, vzadi Mariborska Kalvarija z vinogradom. letna. Tabela 2. kaže učni načrt za enoletno vinarsko in sadjarsko šolo. Ta učni načrt se razlikuje od učnega načrta za prejšnjo iti sedanjo dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo predvsem v tein, da je predvidenih manj ur za utemeljevalne predmete, izmed strokovnih pa za živinorejo in kletarstvo. Učni načrt za nekdanjo in sedanjo dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo prikazuje tabela 3. Splošni n a m e n dvoletne vinarske in sadjarske šole smo označili že na uvodnem mestu. Šolsko leto na »dvoletni« začenja sredi septembra in kot: čuje koncem julija prihodnjega leta. Ob sklepu vsakega šol skega leta sprejmejo učenci šolska spričevala. Učenci drugega letnika pristopajo pred izstopom iz zavoda k sklepnim izpiton iz strokovnih predmetov, na kar se jim izroča glavno spri čevalo, ki ocenjuje tudi njih vedenje, pridnost pri pouku ter pridnost in spretnost pri delu. Pogoji za sprejem učencev se uradno objavljajo navadno meseca junija ali julija vsakega leta v raznih strokovnih in drugih listih. Z dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobražuje kmečke sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek sedaj 25 Din) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do razpisanega roka; prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na kako podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; stipendist, ki nepovoljiio napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrini uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmečki sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šoio odloča tudi uspeli sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega Prešnica nad vinsko kletjo, vzadi vhod v pokuševalnico. so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod mladeniče preišče zdravnik zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina znaša do preklica mesečno 150 Din. Plačuje se vnaprej. Izključenim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim spričevalom ubožnosti ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. Razen navedenih pogojev za sprejem je pomniti še sledeče : V zavodu stanujoči učenec (internist) mora s seboj prinesti najmanj 4 srajce, 2 spalni srajci, 4 spodnje hlače, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, 4 obrisače, 1 glavnik, po 1 krtačo za obleko in obuvalo, potrebščine za krpanje obleke, po 1 popolno letno in zimsko obleko za delavnik in praznik, moški predpasnik, 2 para dobrega obuvala (z gladkimi podplati ali kvečjemu nabitimi z gladkimi žreblji). Trsne škarje, vrtnarski in cepilni nož ter ročni brusni kamen, kakor vse za pouk potrebne knjige in druge šolske potrebščine se nabavljajo po posebnih ustnih navodilih po možnosti skupno. Perilo mora biti zaznamovano vsaj z začetnima črkama lastnikovega imena in s številko, katero pa naznani ravnateljstvo šele ob sprejemu v šolo. Perilo sc pere v zavodu. Sprejemajo se tudi praktikanti ali vajenci, navadno v februarju; pogoji za njih sprejem, ki so deloma enaki pogojem za sprejem rednih učencev, se pa navadno razpišejo že decembra ali januarja. Praktikanti obiskujejo verouk, jezikovni in računski pouk, telovadbo, splošno obrazovanje in petje, drugače delajo z drugimi gojenci praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Zato dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto kot redni učenci; ako so ubožni, imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavodu. To je najboljša pripravljalnica za resne kmečke mladeniče z nezadostno predizobrazbo za vstop v prvi letnik prihodnjega šolskega leta; bivši praktikanti so potem navadno najboljši redni učenci vinarske in sadjarske šole. V izvenšolskem času delajo vsi gojenci ob delovnih urah praktično v vseli panogah kmetijsko-šolskega gospodarstva Pod vodstvom strokovnih inštruktorjev in nadzorstvom strokovnih učiteljev. Pri tem se navaja učence, da spoznavajo in presojajo vsa dela tekom gospodarskega leta. Tedenska služba, ki se porazdeli med posamezne učence vsako soboto za prihodnji teden, obsega posebej: 1. dela v vinski kleti, vinogradu, matičnjaku in trsnici; 2. dela v sadjarstvu in pri uporabi sadja; 3. dela v vrtnarstvu, botaničnem vrtu in pri čebelarstvu; 4. oskrbovanje živine, molžo, ravnanje z mlekom in poljedelska opravila itd. Splošna praktična dela obavljajo gojenci v skupinah, ki se menjavajo tedensko, po potrebi tudi dnevno. Na praktična dela se polaga največja pažnja in važnost. Hišni in šolski red obsega 41 točk in je natiskan v posebnem ilustriranem prospektu zavoda, ki se dobi pri ravnateljstvu. Statistiko učencev dvoletne, odnosno triletne vinarske in sadjarske šole pod bivšo štajersko deželno upravo kaže tabela 5., učencev pod današnjo upravo pa tabela 7. Podatki <> učencih srednje kmetijske šole so razvidni iz tabele 6. in 8., » učencih sedanje srednje vinarske in sadjarske šole iz tabele 9., o učencih bivše enoletne vinarske in sadjarske šole Pa iz tabele 10. Posebej predočuje tabela II. še predizobrazbo in učni uspeh učencev srednje vinarske in sadjarske šole od njenega početka naprej, tabela 12. pa seznam prvih maturantov srednje vinarske in sadjarske šole. Učni načrt srednje vinarske in sadjarske šole. Tabela 1 Tek. št. Tedenske ure P r e d in e t I. III leto leto leto I. Splošno izobraževalni predmeti: 1- Slovenščina................................... 2. Srbohrvaščina................................. 3. Nemščina (ali francoščina).................... 4. Geografija z zgodovino........................ 5- Narodno gospodarstvo.......................... Zdravstvo..................................... 7. Osnove pedagogike in metodike................ 2 2 2 2 2 2 2 Tek. P r c- d m c t št. II. Utemeljevalni predmeti: 1. Matematika............................................. 2. Fizika z meteorologijo................................ 3. Kemija z agrokemijo.................................... 4. Mineralogija in geologija s pedologijo................. 5. Botanika: u) morfologija in anatomija rastlin . . . b) fiziologija rastlin..................... c) sistematika in popis kulturnih rastlin III. Glavni predmeti: 1. Vinarstvo............................................. 2. Vinska kemija, fiziologija alkoholnega vrenja in gojenje kvasnic.................................... 3. Kletarstvo ............................................ 4. Sadjarstvo ‘........................................... 5. Pomologija in uporaba sadja............................ 6. Rastlinske bolezni s posebnim ozirom na škodljive glivice............................................ 7. Specielna zoologija (vinarstvu in sadjarstvu škod- ljive živali)...................................... 8. Enciklopedija nauka o kmetijstvu: a) kmetijsko rastlinstvo, nauk o strojih in orodju ter nauk o kmetijskih melioracijah . b) splošna in specielna živinoreja z živino-zdravstvom........................................ c) kmetijsko gospodarstvo.......................... 9. Vrtnarstvo............................................. 10. Čebelarstvo............................................ IV. Postranski predmeti: 1. Zemljemerstvo z vajami................................ 2. Stavbarstvo z risalnimi vajami......................... 3. Kmetijsko pravo in zadružništvo........................ 4. Knjigovodstvo in kupčijstvo . ........................ V. Praktične vaje, demonstracije in seminar: 1. Risanje in kaligrafija................................ 2. Vaje v mikroskopiranju................................. 3. Demonstracije in vaje: a) v vinski kemiji (in splošni kemiji) . . . . b) v vinarstvu . . ......................... c) v kletarstvu.................................... č) v sadjarstvu.................................... il) v poljedelstvu, vrtnarstvu in živinoreji . . . VI. Neobvezna predmeta: t. Stenografija . ................................. 2. Petje.................................... Skupaj . . Tedenske I. II. leto 4 3 4 2 leto 2 ure III. leto 2 I 2 4 5 3 2 1 2 2 2 4 4 1 2 2 39 38 1 38 V zvezi s srednjo vinarsko in sadjarsko šolo je bila enoletna vinarska in sadjarska šola za kmetiške sinove. Namen te enoletne šole je bil, izobraziti in vzgojiti dobre gospodarje na lastnem posestvu. Pouk je trajal eno leto. Tabela 2. Učni načrt enoletne vinarske in sadjarske šole. Učnih lir ' ek. Predmet tedensko na št- l.sem. 2. sem. leto 1. Verouk....................................... ] 1 40 2. Slovenščina.................................. 3 — 60 3. Računstvo z geometrijo....................... 2 2 80 4. Kmetijski prirodopis......................... 2 2 80 5. Kemija in fizika............................. 2 2 80 6. Vinarstvo.................................... 3 3 120 7. Kletarstvo in vinska kemija .... 2 2 80 8. Sadjarstvo in uporaba sadja .... 4 3 140 9. Vrtnarstvo................................... — 2 40 10. Poljedelstvo in travništvo................... 2 2 80 11. Živinoreja z mlekarstvom in živino- zdravstvom............................... 2 2 80 12. Gozdarstvo..........................i 1 — 20 13. Čebelarstvo.................................. — 1 20 14. Kmetijsko gospodarstvo, kupčijstvO in knjigovodstvo............................ 2 1 60 15. Kmetijsko pravo in zadružništvo . . 2 — 40 16. Zdravstvo.................................... 1 — 20 17. Splošno obrazoVanje.......................... 1 — 20 18. Petje........................................ 1 1 40 Skupaj 31 24 1100 Učni načrt dvoletne vinarske in sadjarske šole. (V oklepajih so deloma reducirana števila učnih ur.) Učnih ur na teden in leto [. letnik >1. letnik m Ä C3 — > CJ >(/) u O 40 (40) 40 (40) 12. Sadjarstvo 3 (3) 3 (3) 120 (120) 2 (2) 1 (D 60 (60) 180 (ISO) 13. Uporaba sadja - -) - -) — (-) 1 (1) 1 d) 40 (40) 40 (40) 14. Vrtnarstvo - (-) 1 (0 1 (1) 40 (40) 40 (40) 15. Poljedelstvo in travništvo . 3 (3) 2 d) 100 (80) 2 (2) 2 (1) 80 (60) 180 (140) 16. Živinoreja in mlekarstvo . — -) — -) - (-) 3 (3) 3 (2) 120 (100) 120 (100) 17. Zivinozdravstvo — -) — -) — (-) 1 (D -(-) 20 (20) 20 (20) 18. Oozdarstvo — -) _ _) — (-) 1 (D -(-) 20 (20) 20 (20) 19. Čebelarstvo — -) — —) — (-) 1 (D 2 (1) 60 (40) 60 (40) 20. Kmetijsko gospodarstvo . -) (-) 1 (2) 1 (-) 40 (40) 40 (40) 21. Kmetijsko kupčijstvo . . . — -) — -) — (-) 1(~) - (D 20 (20) 20 (20) 22. Kmetijsko knjigovodstvo . -) (-) (-) 1 (D 20 (20) 20 (20) 23. Kmetijsko zadružništvo . . -) (-) (-) 1 d) 20 (20) 20 (20) 24. Kmetijsko pravo - -) - —) - (-) 1 d) -(-) 20 (20) 20 (20) 25. Zdravstvo*) 1 (1) - -) 20 (20) 1 d) -(-) 20 (20) 40 (40) 26. Rokotvorstvo (po potrebi in možnosti) — (-) _ _) — (-) 2 (—) -(-) 40 (-) 40 <-) 27. Telovadba*) 1 (D 1 -) 40 (20) 1 (D l(-) 40 (20) 80 (40) 28. Splošno obrazovanje in kon-verzatorij*) 1 (D 1 —) 40 (20) 1 (I) 1 (-) 40 (20) 80 (40) 29. Petje*) 1 (D 1 (D 40 (40) 1 (1) 1 (D 40 (40) 80 (30) Skupaj . . 29 (29) 26 21) 1100(1000) 37 (35) 30 (23) 1340(1160) 2440(2160) *) Oba letnika skupno. Šolsko osobje. A. Od L 1872. do 1. 1919. I. Ravnatelji: 1. Goethe Herman 1872—1882 2. Kalman Henrik 1882—1898 3. Zweifler Franc 1899—1919 II. Strokovni učitelji (deloma dodeljeni potovalni učitelji): 1. Kalman Herman 1872—1874 2. Heinrich Konrad 1874—1875 3. Mell Aleksander 1875—1876 4. Hansel Julij CC o L cc cc 5. Ketz Josip 1872—1889 6. Knauer Franc 1881—1906 7. Stiegler Anton 1890—1899 8. Matiašič Franc 1888—1890 9. Belle Ivan 1890—1908 10. Brüders Oton 1899—1919 11. Erhardt Anton 1906—1910 12. Jentsch Anton 1910—1914 111. Demonstratorji: 1. Golnik Franc 1872—1877 2. Moser Anton 1872—1873 3. Schmidt Josip 1873—1873 4. Geiger Viljem 1873—1874 5. Klenert Viljem 1873—1874 6. Hammer Franc CC OJ GO 4^ 7. Fuchsberger Ivan 1874—1875 8. Schantl Ivan 1874—1875 9. Chladek Ivan 1874—1875 10. Tiefenbacher Mihael 1874—1875 11. Kiirbus Ivan 1875—1876 12. Kottowitz Karel pl. 1875—1893 13. Stiegler Josip 1875—1876 14. Vollmann Mihael 1877—1877 15. Federle Herman 1876—1878 16. Pelko Simon 1877—1878 17. Frank Florjan 1878—1880 18. Knauf Ludvik 1878—1878 IV. v 19. Praschen Ivan 1878—1879 20. Gumsi Ivan 1879—1890 21. Stiegler Anton 1879—1890 22. Rohrbacher Henrik 1880—1891 23. Rudi Jurij 1890—1893 24. Schein 1891—1894 25. Windegger Josip 1892—1893 26. Janschitz Viktor 1893—1894 27. Schütz pl. 1893—1896 28. Zinauer 1893—1894 29. Lösclnijg Josip 1894—1898 30. Dominko Alojz 1894—1895 31. Arndt Ivan 1894—1897 32. Fleischer Robert 1895—1898 33. Rot 1896—1897 34. Blaževič Josip 1897—1910 35. Hirschinann Anton 1897—1899 36. Kokol Jurij 1898—1900 37. Pjrstinger Alojz 1898—1899 38. Sorčič Vinko 1899—1899 39. Rudi Jurij 1899—1904 40. Klim 1899—1900 41. Lux Bernard 1900—1901 42. Urbanek Franc 1900—1918 43. Satzinger Viljem 1901—1902 44. Kuri Robert 190.2—1907 45. Läufer Herman 1904—1905 46. Špari Ivan 1905—1906 47. Domajnko Jakob 1907—1909 48. Aplenc Franc 1907— 49. Schwarz Franc 1909—1912 50. Domajnko Jakob 1910—1921 51. Zweifler Franc ml. 1912—1913 52. Faschalegg 1913—1914 53. Weinhardt 1914—1915 54. Schwarz Franc 1915—1919 55. Stuarnig 1918—1919 o d j e viničarske šole v Grajskem logu: 1. Purgey Jakob 1893—1894 2. Kraner Franc 1894—19,09 3. Blaževič Josip 1910—1919 B. Od 1. I. 1919 dalje. I. Ravnatelja: 1. Žnidarič Jakob, od 2. I. 1919 do 23. IX. 1920. 2. Žmavc Andrej, od 23. IX. 1921) dalje. II. Redni n a s t a v n i k i: 1. Petkovšek Valentin, inž., od 15. I. 1919 do 15. X. 1925. 2. Priol Josip, od 15. I. 1919 dalje. 3. Ulrich Vlado, od 2. I. 1920 do 31. XII. 1920. 4. VVernig Franc, od 25. XII. 1920 do 20. III. 1922. 5. Švigelj Dragotin, inž., od 3. XI. 1921 do 10. V. 1923. 6. Zupanič Ivo, inž., od 16. III. 1922 dalje. 7. Sadar Vinko, inž., od 29. X. 1922 dalje. 8. Lap Anton, od 6. XI. 1923 do 18. II. 1924. 9. Wernig Franc, 1923/24 začasno dodeljen. 10. Kusterle Mihajlo, inž., od 22. IV. 1924 dalje. 11. Muri Lambert, inž., od 26. Vlil. 1924 dalje. 12. Lukman Franjo, inž., od 14. II. 1925 dalje. 13. Qoriup Sergej, inž., od 2. III. 1925 do 14. V. 1928. 14. Vončina Ferdo, inž., od 4. X. 1925 do 26. III. 1928. 15. Skubic Jože, inž., od 1. IV. 1927 dalje. III. Demonstratorji: 1. Aplene Franc, od 15. V. 1907 dalje. 2. Domajnko Jakob, od 1. V. 1910 do 1. V. 1921. 3. Habjanič Leopold, od 1. I. 1919 do 15. IV. 1920. 4. Kegel Lovro, od 1. I. 1919 do 1. XI. 1923. 5. Šmarčan Ivan, od 25. V. 1920 do 26. V. 1923. 6. Bregant Ivan, od 1. III. 1921 dalje. 7. üselman Franc, od 26. V. 1923 do 10. VII. 1927. 8. Steinbrenner Herman, od 17. III. 1924 do 10. II. 1926. 9. Kovačič Tone, od 1. V. 1926 dalje. 10. Blaževič J osip, 1897—1910 demonstrator, 1910—1919 vodja viničarske šole, od 19. II. 1919 do 11. V. 1926 oskrbnik in strokovni uradnik (nato sreski kmetijski referent Maribor desni bretf), od 1. IV. 1927 do 15. III. 1928 računski uradnik »dvoletne«. 11. Gosak Lavoslav, od 1. VII. 1927 dalje. C. Šolsko osobje v šolskem letu 1927.728. 1. Redni nastavniki: 1. Žmavc Andrej, ravnatelj: vinarstvo in kletarstvo, vrhovni nadzor, uprava zavoda in hišno upraviteljstvo, vodi vinarstvo in kletarstvo. 2. Priol Josip, profesor: sadjarstvo z uporabo sadja, vodi sadjarstvo in uporabo sadja. 3. Vončina Ferdo, inž., profesor: poljedelstvo, mineralogija, •pedologija in kmetijsko pravo. 4. Zupanič Ivo, inž., profesor: vinarstvo in kletarstvo, pomočnik vodje vinarstva in kletarstva. 5. Sadar Vinko, inž., profesor: vrtnarstvo in poljedelstvo, vodi poljedelstvo in vrtnarstvo, zastopa hišnega upravitelja. 6. Kusterle Mihajlo, inž., profesor: kmet. gospodarstvo, kmet. knjigovodstvo, narodno gospodarstvo, zadružništvo in nemščina. 7. Muri Lambert, inž., suplent: živinoreja, čebelarstvo in gozdarstvo, vodi živinorejo. 8. Lukman Franjo, inž., profesor: fitopatologija, entomologija, botanika, mikroskopiranje in kmetijski prirodopis. 9. Goriup Sergej, inž., profesor: vinska kemija, agrokemija in splošna kemija z vajami. 10. Skubic Jože, inž., suplent: specializacija v vinarsko-sad-jarski stroki, pomočnik pri upravnih poslih. II. Honorarni nastavniki: 1. Druzovič Hinko, profesor v p.: petje. 2. Fink Fran, profesor učiteljišča: slovenščina, pedagogika in metodika. 3. Fugina Edvard, inž. iz hidrotehn. oddelka: zemljemerstvo z vajami, stavbarstvo. 4. Humek Dragotin, ravnatelj mešč. šole: geometrija, zemljemerstvo in risanje. 5. Juhart Franc, preiskovalni sodnik: kmetijsko pravo. 6. Marinič Fran, dr., zdravnik: zdravstvo. 7. Perhavc Rudolf, dr., prof. učit.: fizika z meteorologijo in matematika. 8. Petelinšek Martin, katehet: verouk. 9. Pirc Janko, strokovni učitelj: računstvo in fizika z meteorologijo. 10. Prijatelj Karel, prof. gimn.: geografija z zgodovino. 11. Rode Viktor, strok, učitelj: slovenščina. 12. Sušnik Fran, dr., prof. učit.: srbohrvaščina. III. Demonstratorji: 1. Aplene Franc, strokovni uradnik: sadjarstvo z uporabo sadja. 2. Bregant Ivan, zvaničnik: vinarstvo in kletarstvo. 3. Kovačič Anton, dnevničar: vrtnarstvo. 4. Gosak Lavoslav, dnevničar: poljedelstvo in živinoreja. IV. Administrativno o s o b j e : 1. Sottler Joško, računovodja. 2. Cizel Olga, daktilografinja. V. Ostalo o s o b j e : 1. Lepej Jakob, služitelj: šolski sluga. 2. Komar Jurij, služitelj: konjar, Naučna potovanja nastavnikov. 1. Ravnatelj A. Žmavc: Izlet jugoslovanskih kmetovalcev v Češkoslovaško (Praga i. dr.); obisk nekaterih kmetijskih zavodov v Avstriji (Grottenhof, Klosterneuburg) pri-lično službenih opravkov na Dunaju; ogled vinorodnih predelov bivšega štajerskega Posavja (Bizeljsko i. dr.); ogled jadranske razstave v Splitu in vinske razstave v Šibeniku ter obisk kmetijske šole na Glavici pri Kninu in drž. posestva v Vrani pri Biogradu n. m. z nasadi »Sokoluša«. 2. Prof. Josip Priol: a) avgusta 1923 v Avstrijo (kmetijske šole v Grabnerhofu in Grottenhofu) ter v južno Bavarsko in Württemberg (kmetijska šola v Kempten-u in ogled raznih kmetij); b) oktobra 1925 na Holandsko v svrho proučevanja ameriškega načina sortiranja in vkladanja sadja; c) julija 1926 na tečaj za brezalkoholno produkcijo v Ljubljani, ki ga je vodil priznani nemški strokovnjak Baumanu. 3. P r o f. i n ž. V i n k o S a d a r: a) avgusta do septembra 1923 dva meseca na stanici za oplemenjevanjc rastlin pri drž. veleposestvu »Belje«; b) oktobra 1926 na vrtnarsko razstavo v Dresdenu; ogled privatnih vrtnarskih podjetij v okolici Dresdena. 4. Inž. Franjo Lukman: v septembru 1926 po severni in južni Srbiji (kmetijske šole v Bukovu, Čupriji in Požarevcu, drž. trsnice in drevesnice v Negotinu, Nišu in Skopi j u, ergele v Ljubičevu in Dušanovu itd.). 5. Inž. Lambert Muri: v maju 1925 v Avstrijo (kmetijski šoli v Grottenliofu in Grabnerhofu ter ogled raznih planinskih pašnikov). 6. Inž. Ivo Zupanič: a) od aprila 1922 do julija 1923 na specializaciji v Nemčiji in Avstriji: 4 mesece v vinorodnih krajih na Nemškem, predvsem na višjem zavodu za vinarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo v Geisenheimu ob R.; potem 11 mesecev na višjem zavodu za vinarstvo in sadjarstvo v Kloster-neuburgu; b) v avgustu 1924 v Dalmacijo (Split, Knin); c) v avgustu 1925 na gospodarsko razstavo v Subotici; č) v avgustu 1926 v vinograde na Krasu (Prosek pri Trstu). Dvo- (tro-)letna vinarska in sadjarska šola 1872—1918. Leto Začetkom šolskega leta Med letom izstopilo Končalo razred Opombe I. II. III. I. II. III. I. II. III. 1872-1880 91 121 88 35 28 5 56 96 83 V šolskem letu 1872./73. sta bila I. in II. razred, naslednje leto vsi trije. 1881-1890 68 107 99 4 14 13 64 93 86 V šolskem letu 1889./30. ni bilo II., v šolskem letu 1890./91. pa ne III. letnika. 1891-1900 83 119 126 1 3 1 82 116 125 Mnogo učencev je vstopilo neposredno v II 1901-1910 129 155 169 27 6 1 102 149 168 v III. letnik iz enoletnih kmetijskih šol. 1911-1918 86 106 87 32 15 4 54 91 83 Med vojno je mnogo učencev predčasno odšlo. Leta 1915./16. ni bilo III. letnika. Skupaj 457 611 569 99 66 24 358 545 545 Od 1872. do šol. leta 1888./89. se je pričelo šolsko leto 1- marca in končalo koncem februarja, od 1888./89. do 1900./01. je pričelo šolsko leto 15. septembra in končalo 13. avgusta, od 1900./01. do 1917./18. se je pričelo šolsko leto 15. septembra m končalo 30. julija. CO Ol 00 *73 O* CTQ r- cr Crq D. T3 er ?r co CO CO co co co co to fO 05 05 D. Q. o er er Q. o er D. D. Q. o er D. o er *-4 t» er o ST a> Absolventi srednje kmetijske šole, ki so položili tudi praktični končni izpit. Tabela 7. Dvoletna vinarska in sadjarska šola 1918—1926. 0161 es 00 H061 CN Z061 00 CN CN 00 CN SOol CN 00 €061 6061 00 1061 CN CN 0061 CN co 6691 CN H6HI CN CN CN co CN co GO CO CO 00 CN | CM CO CO CO CN oo CN CN CO 05 co Mariborska Beograjska Podunavska Šumadijsk Timoška Vranjska Kosovska Skopska Bitoljska Raška Užiška Kruševska to Zetska Splitska Mostarska Avstrija Italija to 00 to Kmetovalec oc 00 00 Oskrbnik to ro Uradnik Obrtnik ro co ro Ostali 1899 1900 1901 ro ro 1902 Co co co co 1903 co ro ro ro Cn 1904 co 19P5 (O (O to 1906 1907 co Cn 1908 1909 Srednja kmetijska šola 1922—1926, Srednja vinarska in sadjarska šola 1924—1927. 05 RJ A S 1161 1 1 1 IO 1 1 0161 1 - 1 - 1 6061 (M CO - limJqo 1 00 1 00 co 1 to C Klupein IC to co «o co CM en 03|BAO}3UJ>{ r' CM CM 05 OO to k[!1B1I co 1 00 1 1 CO s '5 - 1 - 1 1 - l!>lSUB|Znj. 1 - 1 1 1 B>isnicls i 1 1 - 1 1 BHSPZ CM CO !5!?n 1 CM 1 lO 1 1 03 2 B>i5B>J 1 - 1 1 - 1 O c>isf[o)!a - CM - co - - "to B>|sdo}is CM 1 1 1 1 1 c > B>|SAOSO>J 1 1 1 - 1 1 E BJISfUBJA - 1 1 1 1 1 Q B^SfllUpOJ 1 - 1 1 1 1 1 CO 1 - CM 1 BMSOUJ!! 1 co 1 - CO 1 B>(sf!pBUjn§ CM - - 1 - - B>)S[Bj8o3g - CM - 1 1 - B))SJOq|JBVM O) 1 CM Ol 1 B>)suB[|qnf'] 00 CM CM CO CO - 3 S "> Si U)3| '|Og 11133110» OO lO CM 1 ^ CM CM 00 CM OO V S «7> 'g 6)3| '|OS UIO^ajBZ CM CM 00 CM 1 00 1 M T CM 00 }|IU)3'] - - - 1 ~ O * io c.o CM 1^- CM Ul S lO (O O Ji CM o> O) O) *) Ta I. letnik je pripadal prav za prav še takratni srednji kmetijski šoli (glej tabelo 8.!), prevzela pa ga je za šolsko leto 1925./26. srednja vinarska in sadjarska šola kot 11. letnik. 1926/27 1925/26 Šolsko leto CO O to šolskega leta začetkom n< 3 s- n -i. (V — < O to Cn CO koncem 00 to Ljubljanska Domovin- stvo (oblast) to o CO Mariborska to 1 Italija to 00 to o Kmetovalec Stan staršev - 1 Oskrbnik 1 - Obrtnik - 1 Ostali ~ 1 1-razredna osnovna šola Predizobrazba učencev CO - 2-razredna - OJ 3-razredna 00 to 4-razredna CO 05 5-razredna Cn -J 6-razredna - - 8-razredna to 1 1 razred meščanska šola to - 2 razreda - 1 3 razredi 1 4 razredi to 1 2 razreda CTQ i' - - 1897 Leto rojstva (starost) - 1 1899 - 1 1901 co 1 1902 1 - 1904 - to 1905 - 1 1906 - co 1907 Cn 1908 ►u. 1909 - 1910 co - 1911 ►fck Odličen Uspeh ro Cn Pozitiven H w o* o Enoletna vinarska in sadjarska šola 1925—1927. Predizobrazba in uspeh učencev srednje vinarske in sadjarske šole od 1924—1927. Šolsko leto Letnik Število učencev Predizobrazba učencev jj Uspeh koncem šolskega leta začetkom koncem 4 razr. gimnazije 4 razrede realke 4 razrede tnešč. šole dvoletna kmet. šola in sprej. izpit 2 razr. trgov, šole odličen —'1 pozitiven negativen šolskega leta 1924/25 1. : 22 18 12 1 2 7 — 2 10 6 1925/26 I. 31 25 8 4 19 — 6 16 3 II. 12 10 7 — 2 3 — 8 2 Skupaj . 43 35 15 — 6 22 — 6 24 5 1. 33 22 13 1 10 8 1 — 10 11*) 1926/27 11. 24 23 6 — 4 14 2 10 11 *) 111. 1 8 8 3 — 2 3 — — 8 — Skupaj . . i 65 53 22 1 26 25 1 2 28 22 *) 1 neizprašan, izmed 11 učencev z negativno oceno v 1. letniku jih ima 6 ponavljalni izpit, v II. letniku tudi 6. Ponavljalni izpit so vsi napravili VA CJ E— 1 m e Rojstni kraj Oblast oz. država Opomba 1 2 3 Dobrila Dragotin Fischer Josip Jakovljevič Mihajlo Hetpelje 16, o':č Materija Mašun (Stari trg pri Ložu) Ivanjica (okr. čačanski) Italija Ljubljanska Užiška Ostane po končanih študijah ra lastnem posestvu 4 Kopitar Oskar Stopiče pri Novem mestu Ljubljanska 5 Mahorčič Vladimit Divača 38 Italija 6 Pirc Stanko Kopriva Italija 7 8 Simič Tihomir Tatarčevič Metodije Ostra (okr. rudniški) Resan Šumadijska Bitoljska Ostane po končanih študijah na lastnem posestvu Pismeni maturitetni izpit se je vršil 12., 13., 14. in 15. julija. Pri tem so dobili kandidati sledeče naloge: Iz vinarstva: Adapcija najvažnejših ameriških podlag. — Iz sadjarstva: Katere momente je upoštevati pri napravi novega sadovnjaka? — Iz kletarstva: Od kakšnih činiteljev je odvisna kakovost vina? — Iz uporabe sadja: Sortiranje pečkastega sadja. — Za ta izpit se je prijavilo vseli 8 učencev, ki so absolvirali III. letnik. Pri pismenem izpitu je bil en kandidat reprobiran za jesenski rok. Izmed ostalih sta napravila izpit z odličnim uspehom 2, s prav dobrim uspehom 3 in z dobrim uspehom 2 kandidata. V tabeli 12 imenovani dijaki polagajo praktični končni izpit izjemoma že dne 20. in 21. julija 1928. Trije so prakticirali v Mariboru, 2 v Bukovu, 1 v Vršcu, 1 v Iloku, 1 pa je ostal doma. 1 Tek. štev. J 1 m e Rojstni dan, leto in kraj Oblast ali država Opomba i Dončič Aleksander 22. Vlil. 1909, Oojni dol Niška 2 Karničnik Ivan 24. XI. 1898, Rudeči breg 8 Mariborska Ostane doma 3 Kodrič Ladislav 19. VII. 1909, Sv. Križ pri Kostanjevici Ljubljanska 4 Koprivnikar Vladimir 15.VI. 1908,Velka Mislinja87 Mariborska Ostane doma 5 Ledinek Josip 3. III. 1902, Planica Mariborska 6 Matovič Krunislav 3 X. 1905, Struga Bitoljska 7 Martelanc Karel 23. X. 1905, Tolmin Italija 8 Nemec Ivan 9. Vlil. 1907, Dragotinci Mariborska 9 Novak Josip 16. 111. 1905, Leskovec Mariborska 10 Pečovnik Konrad 13 XI. 1898, Rudeči breg Mariborska 11 Petkovič Djordje 9. 11. 1906, Borovac Timočka 12 Petrovič Miroslav 30. I. 1905, Rutevac Niška 13 Pljakič Nikola 13. XI. 1905, Boboti Kruševačka 14 Popovič Milo 13. XI. 1905, Doljani Zetska Ostanejo doma 15 Sokolič Julije 16. X. 1906, Trebinje Mostarska 16 Stern Edmund 5. XI. 1903, Planica Mariborska 17 Šušteršič Franc 13. IV. 1907, Zapuže 13 Ljubljanska 18 Zečevič Božidar 10. I. 1905, Lipovac Šumadijska Tek. štev. 1 m e Rojstni dan, leto in kraj Oblast ali država 1 Albert Edvard 7. Vil. 1910, Rečica ob Paki Mariborska 2 Boškovič Vojisl.iv 5. IV. 1908, Lipovo Zetska 3 Bračko Franjo 30. 111. 1910, Brestrnica Mariborska 4 Geiger Mijo 23. VI. 1908, Djakovo Osječka 5 Kinkela Marija 15. VI 1910, Rukavac Italija 6 Košenina Leopold 14. XI. 1908, Maribor Mariborska 7 Kovač Marija 8. XII. 1909, Buzet Italija 8 Lipovec Janko 20. XII. 1910, Podgradje Mariborska 9 Malenkovič Anastas 8. V. 1911, Ohrid Bitoljska 10 Milanovič Metodije 1. IV. 1911, Prilep Bitoljska 11 Milovič Savo 12. I. 1907, Novi Pazar Raška 12 Omčlkus Čedomil 3. X. 1911, Knin Splitska 13 Popovič Bogo 8. VIII. 1907, Korbovo Timoška 14 Puletič Milisav 9. III. 1908, Sipovo Zetska 15 Rogič Miodrag 9. 111. 1911, Čajetina Užiška 16 Savovič Siniša 18. VII. 1907, Radobudja Užiška 17 Sinadinovič Andrija 25. XI. 1909, Mušnikovo Kosovska 18 Strašek Ivan 14. IV. 1910, Gaj Mariborska 19 Stropnik Ivan 7. 111. 1908, Družmirje Mariborska 20 Vesenjak Josip 2. II. 1910, Grabe pri Središču Mariborska 21 Žbogar Marija 15. Vlil. 1910, Kobarid Italija O absolventih dvoletne in enoletno vinarske in sadjarske šole 1921 —1927. V poslednjih sedmih letih, 1921.—1927., je absolviralo »dvoletno« in »enoletno« ISO mladeničev, in sicer je iz Slovenije 156, iz drugih pokrajin naše države in iz inozemstva pa 24 absolventov, tedaj na leto povprečno 26 absolventov. Sreskiin poglavarjem Slovenije smo dostavili sezname absolventov iz njih področij s prošnjo, da nam naznanijo o vsakem absolventu: 1. Kje je? (Doma na kmetiji, v kateri tuji kmetijski ali nekmetijski praksi, oziroma službi, pri vojakih itd.) 2. Ali je pričakovati, da bo po morebitni začasni kmetijski praksi drugje ali po odsluženju vojaškega roka ostal pozneje na kmečki domačiji ali da si na kak drug način uredi svoje lastno gospodarstvo kmetijskega značaja? 3. Kako se doslej uveljavlja pri kmetijskem delu in pri kmetijski stroki vobče? Na podlagi došlili poročil o absolventih iz Slovenije Podamo naslednjo preglednico: Sresko poglavar.: Število absolventov Koliko jih je Kako se uveljavljajo ,dvol.“ „enol." skupaj doma drugje umrlo prav dobro dobro slabe Maribor, desni breg 25 6 31 18 13 — 6 22 3 Maribor, levi breg 16 7 23 19 3 l 7 14 1 Ptuj 22 5 27 20 7 — 10 16 1 Ljutomer 11 12 23 15 7 l 3 17 2 Konjice 3 1 4 4 — — 1 2 1 Slovenjgradec 5 1 6 5 1 — 3 3 — Prevalje 1 — 1 — 1 — — 1 — Celje 6 — 6 5 1 — 1 4 1 Gornji grad 1 — 1 — 1 — — 1 — Šmarje pri Jelšah 7 2 9 6 3 — 5 3 1 Dolnja Lendava 1 — 1 — 1 — — 1 — Laško 2 2 4 3 1 — 3 1 — Brežice 9 2 11 8 3 — 6 4 1 Ljubljana, okolica — 1 1 1 — — — 1 — Novo mesto 2 l 3 3 — — 2 1 — Kočevje — 1 1 1 — — 1 — Črnomelj — 1 1 1 — — 1 — — Krško 3 — 3 2 1 — 2 1 — Skupaj: 114 42 156 111 43 2 50 93 11 Ker sta 2 absolventa (Miroslav Perko v Mariboru 28. VIII. 1926 in Jakob Zemljič v Radencih 16. VII. 1927) umrla, je v Sloveniji še 154 absolventov, od le-teh: doma 111 absolventov ali 72 odstotkov; drugje 43 absolventov ali 28 odstotkov; prav dobrih 50 absolventov ali 33 odstotkov; dobrih 93 absolventov ali 60 odstotkov; slabih 11 absolventov ali 7 odstotkov. Izmed izkazanih absolventov so najstarejši tisti, katere je bila slovenska uprava »dvoletne« sprejela kot novince v jeseni 1. 1919. in ki so šolo absolvirali 1. 1921. Ako upošte- varno, da so v prejšnji dobi pripravljali gojence iz večine za tujo službo, smo lahko zadovoljni s povojnim napredkom, ki se pa od leta do leta še izboljšuje. Ekskurzije. Tekom povojnih šolskih let so bile prirejene v svrho poglobitve v šoli pridobljene, bolj ali manj teoretične izobrazbe še sledeče ekskurzije: 1918/19: lil. letnik triletne vinarske in sadjarske šole v juliju 1919: z vlakom v Gornjo Radgono (Clotar Bouvier — kleti in vinogradi), dalje v Ljutomer (Fr. Zemljič — kleti in vinogradi) in peš čez vinograde Jeruzalem (ogled vinogradov in poskušnja viu pri gg. Petovarju, Puklavcu, Zabavniku i. dr.); peš čez vinograde v Ormož in z vlakom v Ptuj; od tod v Podlehnik na vinogradno posestvo Štajerske hranilnice; peš in z vlakom v Maribor. 1919/20: Za kazen radi disciplinarnih prestopkov ni bilo ekskurzije. 1920/21: II. letnik vinarske in sadjarske šole: 1. 6. IV. 1921 v Sv. Miklavž pri Hočah (ogled raznih glinastih stavb); 2. 21). V. 1921 k čebelnjaku g. ravn. Ledinegga v Radvanju; 3. 26. VI. 1921 v Radvanje k poskusnemu oranju z ame-rikanskim motornim plugom; 4. 29. VI. 1921 k čebelnjaku v Selnico ob Dravi; 5. 19. Vil. 1921 na sejmišče in k premiranju konj v Mariboru ; 6. 20. VII. 1921 na kmetijsko šolo v Št. Juriju ob juž. žel. in v drž. cinkarno v Celju. Razen tega še v Mariboru ob raznih prilikah: Vrtnarsko podjetje »Vrt« Džamonja, meroizkusni urad, paromlin Scher-baum in sinovi, pivovarna üötz in vinska veletrgovina Pugel & Rossmann. 1921/22: 11. letnik vinarske in sadjarske šole: 1. 12. V. 1922 k čebelnjakom velečebelarja Kirarja v Sv. Petru pri Mariboru; 2. 23. VI. 1922 k čebelnjaku g. Pintarja, Meljski breg pri Mariboru; 3. 22. VII. 1922 v Falo (elektrarna) in v Ruše (tvornica za dušik); 4. 22. Vil. 1922 v pivovarno Qötz, kletarstvo Pugel & Rcssmann, meroizkusni urad, »Vrt« Džamonja, vse v Mariboru; 5. 24. VII. 1922 na posestvo grofa Bombelles-a v Zelcn-dvoru in Vinici pri Varaždinu; 6. 25. VII. 1922 na vinogradno posestvo Štajerske hranilnice v Podlehniku pri Ptuju in v šampanjske kleti g. Cučeka v Ptuju ter v sadonosnike g. Hintze-ja na Karolinškem dvoru Pri Ptuju; Vinska klet. 7. 8. VI. 1922 (skupno I. in II. letnik) čez Sv. Vrban in Sv. Križ na Kozjaku; spotoma ogled boljših kleti in vinogradov. 1922/23: L letnik srednje kmetijske šole: 1. 20. III. 1923 v pivovarno üötz v Mariboru; 2. 28. in 29. V. 1923 botanično - geološka ekskurzija na Pohorje (Brezno—Lelino—Planinka—Crni vrli—Velika kopa— Slovenjgradec). II. letnik vinarske in sadjarske šole: 1. 13. in 14. VI. 1923 gozdarska ekskurzija v gozdove na Pohorju pri Rušah in Fali; 2. 20. VI. 1923 v Ruše (tovarna za dušik) in v Falo (elektrarna); skupno s kmetijsko šolo v Št. Juriju ob juž. žel. 3. 16.—19. VII. 1923 v Gornjo Radgono (kleti in vinogradi fine. Cl. Bouvier), peš v Ljutomer, peš čez vinograde v Jeruzalem (gg. Petovar, Fr. Zemljič, Zabavnik) in na Kog (g. Košar) in naprej v Središče; dalje z vlakom preko Čakovca v Zagreb (ogled posestva kmetijske fakultete v Maksimiru, velepodjetja Arko v Zagrebu in nadškofovega veleposestva v Brezovici pri Zagrebu) in v Št. Jurij ob juž. žel. (kmetijska šola). 1923/24: II. letnik srednje kmetijske šole: 1. 20. V. 1924 v tovarno mila »Zlatorog«, v kisarno Schmid in v usnjarno Freund, vse v Mariboru; 2. 3. VI. 1924 v Št. Jurij ob juž. žel. (kmetijska šola, zadruga za izvoz jajec, več vzornih kmetij); udeležil se je tudi ppgreba ravnatelja kmet. svetnika Ivana Belleta (umrl v Graz-u 30. V. 1924, pokopan v Žalcu); 3. 29. VI.—7. VII. 1924 velika ekskurzija v Belje in po Slavoniji: z vlakom do Bel. Manastira; tri dni ogledovanje drž. veleposestva »Belje« na raznih distriktih in objektih; potem v Osijeku ogled tvornice lanu in tvornice kmetijskih strojev; dalje z vlakom v Vukovar, tam ogled veleposestva grofa Eltza; odtod po ladiji v Ilok (ogled kmetijske šole in posestva kneza Odescalchi-ja); iz Iloka enodnevni izlet z vozovi v ergelo Karadjordjevo in nazaj v Ilok; dalje z vozovi na pustaro Inocenc-dvor in skozi vinograde na žel. postajo v Šidu; z vlakom do Zagreba (ogled velepodjetja Arko in posestva kmetijske fakultete v Maksimiru); 4. 28. in 29. V. 1924 v Guštanj (posestvo g. Ossiandra, Malgajeva slavnost, Rimski vrelec); udeležil se je tudi I. letnik srednje kmetijske šole. II. letnik vinarske in sadjarske šole: 1. 19. V. 1924 v Studenice pri Poljčanah na razstavo in premiranje goveje živine ter na planinski pašnik na Boču; 2. 29. V. 1924 preko Slov. Kalvarije na Janžev vrli v vinograde gg. Merana, Tschelligi-ja in Scherbauma; vrnitev preko Limbuša, kjer je bilo v šoli predavanje o krajevnih gospodarskih organizacijah; 3. 3. VI. 1924 skupno z II. letnikom srednje kmetijske šole v St. Jurij ob juž. žel. (kmetijska šola, zadruga za izvoz jajce par boljših kmetij); 4. velika ekskurzija na Hrvatsko, 11.—15. VII. 1924: iz Maribora z vlakom preko Zagreba v Križevce (ogled srednje 'n nižje gospodarske šole in šolskega posestva), z vozovi v 1'kalec pri Križevcih in ogled tamošnjega škofovega posestva; z vlakom v Božjakovino (ogled drž. posestva in gospodinjske šole), z vlakom čez Zagreb in Karlovac v Novo 'Tiesto (ogled kmetijske šole na Grmu); dalje v Stično (ogled veIeposetva »Selo« v Št. Vidu pri Stični in posestva samostana cistercijancev v Stični); dalje v Ljubljano (ogled Združenih mlekarn, Gospodarske zveze, žrebčarne v Selu, dreves-"iee Kmetijske družbe in gospodinjske šole v Marijanišču); dalje v Celje (ogled vinarske zadruge) in v Žalec (ogled lnneljarne Hmeljarskega društva in vzornih lnneljnikov, položitev venca iz žitnega klasja na grob ravnatelja kmet. svetnika Ivana Belleta); 5. 17. VII. 1924 v Ruše (tvornica za dušik) in v Falo (elektrarna); 6. 29. VII. 1924 v mestno klavnico, Franz-ev mlin, mestno Plinarno, tovarno za usnje Freund in v kleti g. Valjaka, vse v Mariboru. 1924/25: IH. letnik srednje kmetijske šoie: 1. 1.—7. VIII. 1925 velika ekskurzija v Dalmacijo; z vlakom do Novega mesta (kmetijska šola na Grmu); dalje do Šibenika (vinska razstava, izlet k slapom Krke); z vlakom v Split (Jadranska izložba, kmetijska poskusna in kontrolna Postaja, arheološki muzej, park na Marjanu, razvaline in 'zkopine v Solinu itd.); z ladijo do Sušaka (spotoma ogled Trogirja) in nazaj v Maribor; 2. 26.—27. VI. 1925 v Ljubljano (Združene mlekarne, 2rebčarna na Selu, drevesnica Kmetijske družbe, gospodinjska sola); z avtomobilom čez Ljubljansko barje (ogled kultur na barju pod vodstvom strokovnjaka ravn. inž. Turka) v Vrhniko (izvor Ljubljanice, usnjarna Pollak, tovarna konzerv Indus, tovarna parketov Lenarčič, strojarna in vzorni svinjaki gosp. * ršarja. II. in III. letnik srednje kmetijske šole skupno: 1. 20. VI. 1925 v Račje (ogled tovarne za špirit in veleposestva g. Bachlerja); 2. ob raznih prilikah v pivovarno Tschclligi, tvornico mila »Zlatorog«, tvornico »Kovina«, predilnico Doctor in drug, konfekcijo »Zora«, Franz-ev mlin, tvornico kmetijskih strojev Ježek, kisamo Schmid, mlekarno Bernhard, zalogo kmetijskih potrebščin in strojev podjetja g. Mioviča, mestno klavnico in v delavnice drž. železnice, vse v Mariboru. II. letnik srednje kmetijske šole: 1. 23. in 24. V. 1925 v Beltince (drž. semenogojska postaja in posestvo grofice Zichy, v Mursko Soboto (posestvo in grad z dragocenimi zbirkami grofa Szapary-ja ter mlekarna in klavnica g. Benko-ta) in v Ivanjkovce (vzorno posestvo g. Petovarja); 2. 4. VI. 1925 v Falo (elektrarna) in Ruše (tvornica za dušik); 3. 5.—13. Vil. 1925 velika ekskurzija v Slavonijo: z vlakom do Slav. Požege (ratarnica, posestvo in špiritarna g. A. Hribarja in dr.); v Djakovo (škofovsko veleposetvo — lepi lipicanci — in kmet. industrija — mlin, špiritarna); v Osijek (mlin Union, največji v državi, šečerana, pivovarna); v Podr. Slatino (veleposestvo grofa Draškoviča z znamenito Riim-bauerjevo kulturo na šotnih tleh in s tovarno špirita, slabo obdelana in zamočvirjena polja, razdeljena med agrarne interesente pri agrarni reformi!); v Križevce (sred. in nižja gospodarska šola in šolsko posestvo); v Božjakovino (drž. posestvo in gospodinjska šola); preko Zagreba v Maribor; 4. 24. in 25. VII. 1925 v Žalec (hmeljarna Hmeljarskega društva, poskusni hmeljnik in še par vzornih htneljnikov) in na Bled (posestvo g. Vouka, Blejsko jezero ter na posestvo g. Jana v Gorjah in skozi Vintgar na žel. postajo Dobrava; od tod nazaj v Maribor; 5. 6. VI. 1925 v gozdno drevesnico v Slivnico pri Mariboru. I. letnik srednje kmetijske šole: 3. VI. 1925 botanično-geološka ekskurzija na Pohorje (Vuhred—Ribnica—Ribniško jezero—Št. Lovrenc na Pohorju). II. letnik vinarske in sadjarske šole: v Št. Jurij ob juž. žel. (razstava plemenske živine, kmetijska šola). Oba letnika vinarske in sadjarske šole skupno: 1. 9. VI. 1925 v gozdno drevesnico v Slivnici, dalje peš na veleposestvo »Hausampacher« pri Hočah in škofijsko veleposestvo Betnava pri Mariboru; spotoma še ogled boljših kmečkih posestev; 2. 13. VI. 1925 na Pohorje (Mariborska koča—»Ruška koča —Lobnica—Ruše); 3. 3. Vil. 1925 v Falo (elektrarna) in Ruše (tvornica za dušik); 4. 23.—25. VII. 1925 v Haloze: z vlakom do Strnišča (pletarna in lesna industrija k. Čučeka), peš čez Ptujsko goro Mariborska vinska polica. (drevesnica in posestvo k. Kupčiča) in Sv. Barbaro na Janžev Vrh (vinograd Štajerske hranilnice); od tod v Podlehnik (vinogradi Štajerske hranilnice in gospe Lahove); dalje čez Za-Vrče v .luršince pri Ptuju (zadružna trsnica in silnica, nasadi ^r- Šegule) in čez Ptuj domov; 5. 29. VII. 1925 v »Vrt« Džamonja (drevesnica), v tovarno »Kovina« in kisarno Schmid v Mariboru. 1925/26: II. letnik vinarske in sadjarske šole ter specialna vinarska in sadjarsa šola skupno: 1. 21). III. 1926 na razstavo zajcev v Mariboru; 2. G. VI. 1926 v Št. Pavel pri Preboldu (drevesnica g. Dp-1'nška in posestvo g. Sadnika) in v Št. Jurij ob juž. žel. (kmetijska šola); 3. 15. VII. 1926 v Ivanjkovce (gospodarski objekti g. Pe-tovarja), peš čez Svetinje (vinogradi g. Sigmunda), Jeruzalem (vinogradi gg. Fischerauer-ja in Petovarja) in Železne dvci (vinograd in kleti samostana Admont), v Ljutomer in z vlakom nazaj; 4. 30. VII. 1926 v Ruše (tvornica za dušik) in Falo (elektrarna); 5. ob raznili prilikah v skladišče Kmetijske družbe, tovarno Ježek, Franz-eve mline, mlekarno Bernhard in skladišče Miovič; 6. 10. IX. 1926 na kmetijsko razstavo v Ljubljani (samo specialna vinarska in sadjarska šola). 1926/27: 1. 6. X. 1926 11. in III. letnik srednje vinarske in sadjarske šole na sadno razstavo v Ptuj; 2. 17. I. 1927 II. in III. letnik »srednje« in specialna šola na oblastno vinsko razstavo v Ptuj; 3. 6. V. 1927 vsi trije letniki »srednje« k Mariborski in Ruški koči na Pohorju; 4. 13. VI. 1927 II. letnik »srednje« v Račje (tovarna za špirit, vzorni hlev in hmeljnik g. Baehlerja) in Fram (tovarna bučnega olja g. Kranjca in vinograd g. Scherbauma); 5. 15. VI. 1927 vsi trije letniki »srednje« in »specialna« v Ruše (tvornica za dušik in za vžigalice), Falo (elektrarna) in Št. Lovrenc na Pohorju (11. Kieffer, tovarna za srpe in kose); 6. 6.—9. VII. 1927 II. letnik »srednje« na Dolenjsko: čez Ljubljano v Novo mesto (kmetijska šola na Grmu in vinograd na Trški gori); od tod v Semič (vinogradi), peš v Črnomelj, z vlakom v Metliko in z vozovi v vinograde pri Drašičih; dalje peš čez Gorjance (Sv. Gora 1181 m nadm. v.) v Pleterje (kartuzijanski samostan) in z vozom v Kostanjevico; peš čez vinograde na Vočje (vinograd g. Kodriča) in Gadovo peč (vinograd g. Kerina); z vozovi čez Krško polje v Rajhenburg (trapistovski samostan) in povratek v Maribor; 7. 23.—30. VII. 1927 III. letnik »srednje« velika ekskurzija v Dalmacijo in Bosno; do Sarajeva (ogled kmetijske šole v Ilidži, tamošnjega kopališča, razsadnikov in bosanskih kmečkih posestev); v Mostar (vinogradi in kleti gg. Jelačiča, Krulja in Šantiča, tobačnih tovarn, tobačnih in zelenjadnih kultur); čez Metkovič v Split (kmetijska poskusna in kontrolna postaja); z vlakom v Knin (kmetijska šola na Glavici); v Zagreb (posestvo kmetijske fakultete v Maksimiru); povratek v Maribor; 8. 25. in 26. IX. 1927 večja ekskurzija »enoletne« z mest-11 im avtobusom: Maribor—Sv. Lenart v Slov. gor.—Ivanjci— Gornja Radgona—Apače (gospodarstvo g. Meinla v Črncih) üornja Radgona (trsničarstvo in kletarstvo s šampanjsko industrijo g. Bouvierja)—Slatina Radenci—Kapela (trsni in sadni nasad z viničarsko šolo)—Ljutomer (trsne kulture g. Fr. Zemljiča)—Jeruzalem (ljutomersko - ormoške gorice)—Ormož Varaždin (kmetijska razstava)—Dubrava (gospodarstvo g. Miheliča)—Podlehnik (vinogradniško gospodarstvo Štajerske hranilnice)—Maribor, skupno blizu 250 km. Uglednim lastnikom naštetih objektov, ki so s t a v I j a 1i zavodu svoje vzorne gospodarske naprave na razpolago v poučne svrhe 2 gostoljubnim sprejemanjem njegovih ekskurzij, bodi izrečena i na tem mestu najsrčnejša zahvala! Knjižnica in dijaška čitalnica. Učiteljska knjižnica. Učiteljska knjižnica vsebuje pretežno kmetijsko-strokovne knjige, predvsem knjige za vinarstvo, sadjarstvo, obče gospodarstvo, poljedelstvo in živinorejo. Že radi dejstva, da je bila Pred prevratom uprava šole nemška, kakor tudi iz razloga, da je domača strokovna literatura pičla, je povsem naravno, da tvorijo v nemščini spisane knjige pretežno večino. Zbirko domačega strokovnega slovstva pomnožuje v znatni meri Ministarstvo Poljoprivrede i Voda, ki pošilja šolam službene Publikacije, a tudi druga dela, izdana pod njegovim pokroviteljstvom ali z njegovim priporočilom. Razen nemščine in domačih jezikov so po nekaterih knjigah zastopani tudi drugi jeziki, predvsem francoski, češki, italijanski in angleški. Knjižnica obsega: 1. knjige vinarske in sadjarske šole, nabavljene pred prevratom, t. j. 1691 komadov; 2. knjige vinarske in sadjarske šole, nabavljene po prevratu, t. j. 833 komadov; 3. knjige srednje kmetijske šole, prevzete dne 1. sept. 1925, t. j. 784 komadov; 4. knjige srednje vinarske in sadjarske šole, nabavljene po 1. septembru 1925 do 31. decembra 1927, t. j. 1029 komadov. Vseh knjig je torej po stanju od 31. decembra 1927: 4337 komadov. Dijaška knjižnica. Poleg učiteljske knjižnice je na zavodu tudi dijaška knjižnica, katero upravlja član učiteljskega zbora. Ker je domačega strokovnega slovstva razmeroma malo, za rabo knjig v tujih jezikih pa niso dani pogoji, vsebuje knjižnica samo 216 zvezkov, večinoma v domačih jezikih. Od teh knjig je dotiralo Ministarstvo Poljoprivrede i Voda 184 zvezkov, 27 zvezkov se je nakupilo, 5 pa je bilo podarjenih od avtorjev. Dijaška čitalnica. Na zavodu (takrat »Srednja kmetijska šola«) se je dne 16. marca 1924 ustanovilo dijaško društvo »Dijaška čitalnica«, ki ima nalogo, nabavljati strokovno časopisje in dati članom priliko, da se vadijo v strokovnem spisovanju in v izvajanju strokovnih predavanj. Vrhovno nadzorstvo nad delom čitalnice vrši direkcija zavoda, katero zastopa za to določeni član učiteljskega zbora. Strokovno delo in društveni posli se obav- 1 j a j o po posebnem pravilniku, sklenjenem na ustanovnem občnem zboru in potrjenem od direkcije zavoda. Učni tečaji. V povojnih letih so se vršili sledeči učni tečaji: 1919: Od 19. do 20. IX. (2 dneva): Konserviranje sadja; 29 udeležencev. 1920: Od 24. do 26. II. (3 dni): Trsna rez in sajenje ter oskrbovanje sadnega drevja; 40 udeležencev. Od 15. do 16. X. (2 dneva): Konserviranje sadja; 35 udeležencev. 1921: Od 19. do 20. IX. (2 dneva): Konserviranje sadja in zelenjave; 33 udeležencev. 1922: Od 1. do 5. V. (5 dni): Vinarstvo s posebnim ozirom na trsničarstvo in obnovo vinogradov; 16 udeležencev. 17. VI. (1 dan): Zatiranje bolezni in škodljivcev na sadnem drevju; 28 udeležencev. Od 18. do 20. IX. (3 dni): Konserviranje sadja; 45 udeležencev. 1923: Od 20. do 21. IX. (2 dneva): Konserviranje sadja in zelenjave; 22 udeležencev. '924: 13. IV. (I dan): Glavne napake pri sajenju sadnega drevja in zatiranje poljskih miši; 50 udeležencev. Od 25. do 27. IX. (3 dni): Konserviranje sadja in povrtnine; 47 udeležencev. 1925: Od 2. do 3. 111. (2 dneva): Vzgoja in oskrba sadnega drevja; 32 udeležencev. Sestavljena mariborska vinska polica — 120-predalna — v z žično mrežo zagrajeni buteljčni kleti. Od 16. do 17. III. (2 dneva): Pomlajevanje in precepljanje sadnega drevja; 45 udeležencev. 5. VI. (1 dan): Lorette-ova rez pritličnega sadnega drevja; 20 udeležencev. 9. Vlil. (1 dan): Isti predmet; 18 udeležencev. '926: 1. III. (1 dan): Precepljanje sadnega drevja; nad 30 udel. 2. III. (1 dan): Gnojenje in snaženje sadnega drevja; 35 udeležencev. 5. III. (1 dan): Trsna rez; 23 udeležencev. 8. III. (1 dan): Precepljanje sadnega drevja; 40 udel. 12. IV. (1 dan): Obdelovanje zemlje, gnojila in gnojenje, semenarstvo; 20 udeležencev. 19. IV. (1 dan): O vrtnarstvu in vrtnarskih škodljivcih; 15 udeležencev. 28. IV. (1 dan): Cepljenji' trte in trsničarstvo; 35 udel. Od 4. do 8. V. (5 dni): Najvažnejša vprašanja kletarstva; 22 udeležencev. 22. V. (1 dan): Grozdni sukač in uporaba vprežnega orodja v vinogradu; 17 udeležencev. 25. V. (1 dan): Pridelovanje krme in krmljenje; 15 udel- Od 22. do 25. IX. (4 dni): Konserviranje sadja in zelenjave; 66 udeležencev. 28. IX. (1 dan): Naprava sadnih sokov in brezalkoholnih pijač; 22 udeležencev. 1927: 1. III. (1 dan): Precepljanje sadnega drevja; 60 udel. 2. 111. (1 dan): Sajenje in oskrbovanje sadnega drevja; 60 udeležencev. 7. III. (1 dan): Precepljanje sadnega drevja; 11 udel. 28. III. (1 dan): O vzgoji trte in grozdnem sukaču; 17 udeležencev. 29. III. (1 dan): O cepljenju trte in trsničarstvu; 17 r^.cl- Od 30. III. do 1. IV. (3 dni): O kletarstvu; 21 udeležencev. 25. IV. (1 dan): O vzgoji zelenjadi; 30 udeležencev. 26. IV. (1 dan): O vzgoji vrtnih cvetlic; 30 udeležencev. Od 19. do 22. IX. (4 dni): Konserviranje sadja in zelenjave; 56 udeležencev. 1928:5. in 6. III. (dvakrat po 1 dan): Dva enodnevna tečaja za precepljanje, sajenje in oskrbo sadnega drevja; po 40 udeležencev. Od 20. III. do 7. IV. (3 tedne, po I teden še poleti in jeseni): Učni tečaj za sadjarske pomočnike; 18 udel- Od 30. do 31. III. (2 dneva): Kletarski tečaj; 21 udel. III. Kmetijsko gospodarstvo. 1. Obseg posestva. Površina šolskega posestva znaša 11.5807 ha njiv, 6.8458 ha travnikov, 12.1668 ha vrtov, 8.3019 ha vinograda, 1.6193 ha Pašnikov, 15.1188 ha gozdov in 0.9521 ha stavbišč, skupno torej 56.5854 ha zemlje. Razmerje kultur se v resnici vsako leto malo menja in je zato drugačno. Leta 1927. je bil obseg kultur približno sledeči: njiv 12 ha (21.20%), travnikov in Pašnikov 8.92 ha (15.76%), zelenjadnega in botaničnega vrta ()-85 ha (1.50%), vinograda 5.56 ha (9.83%), drevesnice in vrta s špalirji 1.12 ha (1.98"/«), sadonosnikov 10.53 ha (18.61%), gozda 16.31 ha (28.82%), potov in stavbišč 1.30 ha (2.30%). V lastni režiji obdeluje zavod 55.55 ha (98.16%), v najem daje 1.04 ha (1.84%). Posestvo ni arondirano in pripada štirim katastralnim občinam. V kat. občini »Grajska vrata« leži 1.0413 ha. Ker leži to zemljišče skoraj uro daleč od šole, ob Dravi v Melju, in ker je bilo vojaštvo to zemljišče popolnoma razrilo, hišico pa Pokvarilo, je šola oddala to parcelo v najem. V katastralni občini »Krčevina» ležita ob vznožju Kalvarije šolsko poslopje z okolico (18.9395 ha) in Grajski log (26.1385 ha), pol ure od zavoda, za »Tremi ribniki«. V katastralni občini »Koroška vrata« leži onstran Kamniške ceste Pristava 9.3479 ha in v kat. občini Brestrnica leži 1-1182 ha gozda. Zemlja je na posestvu zelo različna. Ob Kalvariji je težka ilovnata in globokosežna, talnica stoji visoko. »Pri drevesnici« je zemlja slična oni ob Kalvariji. Na Pristavi je zemlja plitka, ilnato peščena rečna naplavina s propustnim podtaljem (prodom). V Grajskem logu je zemlja deloma gozdna, deloma la-Pornata ilovica, deloma peščenoilnata naplavina. 2. Zgradbe. Šola ima obilo zgradb in zgradbic in drugih naprav, ki so pa deloma radi starosti že v slabem stanju. Kljub številnim poslopjem vendar primanjkuje prostora za učilnice, laboratorije in stanovanja uslužbencev. Po vojni je bila zgrajena dr. Stojkoviča sušilnica, vsa ostala poslopja smo pa Prevzeli. Zelo trpko se čuti pomanjkanje cvetličnjaka z raz-•nnožarno, ker je nemogoč vzgoj občutljivih vrtnarskih rastlin. Sola še ni priključena na mestno kanalizacijo, deževnico in rabljeno vodo odvajajo štirje do 20 m globoki požiralniki, ki jih je treba približno vsakih 6 let snažiti, ker se nekako v tein času zamulijo; to delo je zelo drago. Veliko stroškov povzročata vzdrževanje in obnavljanje podzidij, odnosno škarp v vinogradu, ki se posebno radi obilnega deževja poslednjih let neprestano rušijo. Za popravilo poslopij in vzdrževanje vseh zgradb vobče bi rabili letno do 5Ü.ÜOO Din, dočim prejme uprava jedva polovico za to potrebnih sredstev. Poslopja so sledeča: 1. šolsko poslopje z internatom, 2. gospodarsko poslopje s hlevi, shrambami in stanovanji za uradnike iu posle, 3. kletno poslopje z vinsko kletjo, prešnico in službenim stanovanjem uradnika, 4. sadna klet s prostori za sadno uporabo, 5. stanovanjsko poslopje za ravnatelja, 6. stanovanjsko poslopje za dva uradnika in šolsko mizarsko delavnico, 7. remiza za stroje, 8. bosanska sušilnica, 9. dr. Stojkoviča sušilnica, 10. poslopje na Pristavi s kmetijsko poskusno in kontrolno postajo, podom, žitnico in remizo za stroje, 11. stanovanjska hiša za opravnika, 12. poslopje v Grajskem logu s stanovanjem za viničarja in računovodjo, hlevom, senikom in s stanovanjsko sobo, hkrati učilnico bivše viničarske šole, sedaj stanovanje za sezonske delavce in obiskovalce učnih tečajev, 13. hišica v Melju, 14. hišica in senik »pri drevesnici«, 15. silnica in prezimovališče za cvetlice, 16. vrtnarska shramba na Pristavi, 17. čebelnjaki. 3. Kmetijske panoge. a) Vinarstvo In kletarstvo. I. Vinograd, m a t ičn j a k in t r s n i c a, A. Vinograd. 1. Splošni popis. Vinarska in sadjarska šola ima dva vinograda; pri zavodu samem je vinograd »Mariborska Kalvarija«, ki obsega 4 ha 25 a 37 m'-. Drugi vinograd na šolskem posestvu »Grajski log« je mnogo manjši (1 liu 30 a 40 m2). Prvi je poskusni vinograd, a drugi le donosni. Vinograd »Mariborska Kalvarija« ima krasno, precej strmo južno lego. Zemljo sestavlja tu po večini lapor, deloma ilovica in peščenec; v vlažnih delih je drenažiran. Ves vinograd je razdeljen po treh odvajalnih jarkih v smeri največjega padca na 4 predelke. Ti odvajalniki, izvzeinši srednjega, so izdelani kot stopnice ter služijo istočasno za pot. Pa tudi Delavnica za uporabo sadja. srednji odvajalnik se bo tako preuredil. Vsak predelek je spet razdeljen na večje število parcel. Ob njih spodnjem koncu so zbiralni jarki ali zbiralniki, ki se izlivajo v odvajalnike. Predele in parcele pa prereže v treh vijugah lepo izpeljana vozna cesta, takozvana Belletova cesta, ker jo je zgradil nepozabni kmetijski svetnik Ivan Belle v času, ko je bil potovalni učitelj za vinarstvo in sadjarstvo v Mariboru. Vseli parcel je 41; zasajene so bile od 1. 1895. do 1912.; parcela 28 je bila 1. 1921. skrčena, potem je »počivala« in je bila 1. 1926. spet obnovljena z neuburgovcem. Leta 1927. so se skrčile še parcele 25 in 27 (rumeni muškat) in 41 (portu-galka), katere sedaj še »počivajo« (praha). V strmem delu vinograda so parcele podzidane. S škarpo ali podzidjem se strmina nekoliko zmanjša, zid sam pa kot nabiratelj in odda-jalec solnčne toplote ugodno vpliva na razvoj in zorenje grozdja na bližnjem trsju. V vinogradu so sledeče trsne vrste v čistih nasadih: rizling (renski), moslavec, beli burgundec, silvanec, rdeči traminec, rumeni muškat, klevna, laški rizling, sauvignon (sovinjo, muškatni silvanec), zeleni vcltlinec, rudovršič (rdeči vrh), neuburgovec, žlahtnina, modri burgundec, šentlovrenka, modra frankinja in modra Portugalka. Po obsegu je največ rizlinga (renskega), moslavca in laškega rizlinga. Ob vznožju vinograda tvori v dveh parcelah prvo povprečno vrsto novi trsni Sortiment, ki se je začel nasajati leta 1927., za enkrat s 165 različnimi vrstami, vsaka vrsta s 5 trsi; razen tega je ob škarpah nekaterih parcel 27 raznih namiznih grozdnih vrst. Glavne ameriške podlage, na katere so cepljene imenovane vrste, so: riparija portalis, rupestris št. 9 (Goethe), rupestris montikola, solonis, solonis X riparija 1616, aramon X rupestris Ganzin št. 1 in mourvedre X rupestris 1202, berlan-dieri X riparija Teleki, chasselas X berlandieri 41 B. Na parceli silvanca št. 22 in rizlinga št. 22 a služi kot podlaga 20 raznih križank v svrho preizkušnje na rast in rodovitnost trsnih vrst, in sicer solonis X riparija 1616, berlandieri X riparija Teleki, berlandieri X riparija 157", rupestris št. 9 (Goethe), riparija X rupestris 101 malbeck X berlandieri 1 A, clias-selas X berlandieri 41 B, aramon X rupestris G 1, aramon X riparija 143 B, riparija X žlahtnina 45 G, riparija X žlahtnina 43 G, riparija X tirolan 32 G, 36 G, 55 G, berlandieri X riparija 420 A, berlandieri X riparija 34 1: Al riparija X rupestris 3306, 3309, cabernet X rupestris 33 A in mourvedre X rupestris 1202. Poskusi v tej smeri še niso zaključeni. Nazorno-poučna je parcela rodnih in malorodnih trt z belim pečkom, modrim burgundcem, rizlingom, moslavcem in tramincem. Po tri redi od vsake vrste so izrazito rodne, po tri pa izrazito malorodne, ker so bili vzeti cepiči za te trte od izrazito rodnih, ozir. malorodnih trsov. Rodovitnost, odnosno nerodovitnost sc prenese potom vegetativnega razmnoževanja (z enoletnim lesom) točno na potomstvo. Osemletne povprečnine trgatev pri rodnih in malorodnih trtah. P ridelek grozdja na I hektarju: Vrsta: roden maloroden več na rodnem na malorodnem kg kg v kg V % samo Peček 11.290 3.060 8.230 270 27 % Modri burgundec 7.100 1.250 5.850 468 18% Rizling (renski) 4.790 40 4.750 11.875 1 % Moslavec 11.740 5.470 6.270 115 47% Rdeči traminec 10.120 4.390 5.730 131 43 % Povprečno 9.008 2.842 6.166 216 32 % Iz prednjega pregleda je razvidno, kako zelo se lahko Kreši na račun rodovitnosti, ako ne jemljemo selekcioniranega lesu za cepiče. Vinograd v Grajskem logu je znašal prvotno 3 ha 9 u 11 m2, do danes se je skrčil na 1 ha 30 a 40 m2; od te površine je vinograda le 62 a 55 m2, ostalo je matičnjak. Na opuščenem vinogradu je posejana lucerna. V glavnem so tu iste vrste in iste Podlage kakor na Mariborski Kalvariji. Zemlja je težka ilovica. Lega je jugovzhodna, južna in jugozapadna. 2. V i n o g r a d n a dela. Obdelovanje vinogradov je zaradi kvalitetne produkcije intenzivno. Vzgoja je nizka. Pri rezi se trsu le toliko naloži, kolikor lahko brez škode prenaša. Svojim zahtevam primerno se obrezujejo vse vrste ali na kratko (žlahtnina, moslavec, silvanec, muškat, modra frankinja), ali na šperone (rizling renski, vse varietete burgundca, traminec). Laški rizling se obrezuje na rup. št. 9 zaradi bujne rasti na dolgo, na ripariji Pa na reznike. Istočasno se odstranjujejo rosne korenine. Po rezi se količi; zadnja leta obnavljamo kolje s kostanjevim in akacijevim lesom. Okroglo smrekovo kolje se je slabo obneslo. Ako je kolje iz svežega lesa, ga impregniramo s 5°/cno raztopino modre «ulice. Pole« vzgoje ob kolju je v pare. št. 11 Oberlinov ali alzaški način vzgoje, kombinacija kolja in žice, v pare. št. 12 pa oppenheimska žična podpora ali brajda. Po količenju povežemo šperone in obavimo prvo ali pomladansko J Obcrlinova ali alzaška vzgoja. (Pod. 64. iz knjige »Žmavc, Vinarstvo«, stran 87.) kop. Ko so mladice že dosegle primerno dolžino, mandatno (odstranimo nepotrebne mladice in oplejemo zalistnike), nakar izvršimo vez. Vežemo iz večine z rafijo, v neznatni meri tudi s slamo. Cim vinograd ozeleni radi plevela, ga okopamo ' ^ 'Täi fi. 0) rt *P N c5 . O W N £ o ° 03 E N rt CJ o£ *3 « N >(L) o c TD O S S «o K' O I 10 •L <*0 T3 I 3. £ g TJ •g 15 C 0 0 >N W C rt E »- o n rt -t; c Q> a a O -c ^ 11 -S c ? N CJ oj C rt o. n > — o C C >CJ g s rt g N § O •S ^ 3 rt c rt JS2 .2 ^ ’N ^ rt .. •a *3 03 § S S >0 « ° (X « S o "u c o >0 lE t/. o O T3 rt tf. > X3 , O 00 C 03 *£ S t? ^ rt o *- T C O ; x) *o E •M & a M -a o 0- drugič, in ko začne grozdje zoreti, še tretjič. Po potrebi se uvrsti še ena kop, mladice pa ponovno povezujemo. Prazna mesta v starejših nasadih izpolnjujemo uspešno z grobanicami. P r e c e p 1 j e v a n j e starejših drugovrstnih trsov v precep ali razkol pa se ni obneslo baš radi njih previsoke starosti. (Nad 10 let!) Proti boleznim, peronospori in oidiju postopamo preventivno. Ko so mladice razvile že nekoliko listov, škropimo prvič, čeprav se še ni pojavila peronospora, kar je navadno okoli 20. maja. Kot načelo velja: čimprej, tem bolje. Brez ozira na cvetje škropimo drugič II) dni po prvem škropljenju. Ako je vreme ugodno, rešimo na ta način spodnje listje, ki prehranjuje v glavnem grozdje. Tretjič škropimo približno 3 tedne po drugem škropljenju. Po potrebi škropimo še četrtič in petič, a vendar le one parcele, kjer nastopa bolezen močnejše. Uporabljamo 1%—2%no bakrenoapneno brozgo. Žveplanje proti oidiju, ki povzroča pri nas vobče mnogo manj škode, navadno sledi škropljenju; kjer pa ta bolezen bolj močno nastopa, naj bi se prvo žveplanje obavilo že nekako sredi maja, pozneje pa po potrebi. Proti grozdnemu sukaču, ki zadnja leta nastopa čim dalje bolj, doslej nismo uporabljali zadevnih sredstev v večjem obsegu, pač pa smo pobirali gosenice i. generacije iz kabrnkov in po gosenicah II. generacije napadene jagode ter vse vkup uničili, razne preparate proti temu škodljivcu pa preizkušamo — doslej z nezadostnim uspehom. Vršičimo avgusta, pred trgatvijo pa selekcioniramo. Lepo obložene trse označimo s pločevinastimi tablicami, ki nosijo dotično letnico. Cepiče jemljemo le od onih trsov, ki imajo nekoliko tablic iz poslednjih let. S trgatvijo pričnemo kolikor mogoče pozno, okoli 20. oktobra, ter jo vršimo strogo natančno. Sortiramo po vrstah, le-te pa po kvaliteti grozdja. Po končani trgatvi vinograd takoj okopamo, ako le vreme dopušča, in sicer globoko. Po že označenem časovnem redu bi to bila četrta kop; ker pa je jesenska kop izredne važnosti, naj bi se imenovala — prva kop. Istočasno pognojimo Va vinograda s hlevskim gnojem: na 1 ha in za tri leta 600 (/. Na zavodu je namreč upeljan triletni turnus gnojenja s hlevskim gnojem, kar pa pravkar izpreminjamo — na podlagi gnojilnih poizkusov — v »kombinirano gnojenje«, pri čemer prihranimo živinskega gnoja za druge kulture, ki ga sicer dobivajo premalo. Opazovanje cvetenja. |up OlBfBJl 05 o CN S (O h- co LO 05 co 1927 > 05 19. VI. ‘IA '91 1 20. VI. 1 21. VI. 20. VI. 20. VI. 20. \'I 20. VI. 18. VI 15. VI. 17. VI 0J83BZ > > > > > > > > > > > > o O) tj* 05 IO M i co co co CO Z i up OJPfBJJ oo 3 Tj* CO r 05 Tj* s CO - Tf 1926 01«3U051 2. VII. 29. VI. 24. VI. 27. VI. ‘IIA T 30. VI. 30. VI. 7. VII. 30. VI. 27. VI. 21. VI. Z VII. OpJBZ > > > > > > > > > > > > Tj* lO O S S CN 05 j 17. VI. 22. VI. > CN CS 21. VI. 21. VI. 22. VI. 25. VI. 19. VI. 15. VI. > £ ojajBz > > > > > > > > > > > 05 00 co O - Tj" 00 S CO CO 05 lup co O) 05 h* o o 05 00 co Tj* 1924 0|BDUO>J > S > io' 13. VI. 18. VI. 16. VI. 18. VI. 18. VI. 20. VI. 20. VI. 18. VI. 10. VI. 22. VI. ojajBz 9. VI. 9. VI 4. VI. IA '6 9. VI. J11. VI. 8. VI. > O sr* 10. VI. C! tr’ 5 oo lup OJBfBJ) lO (M 05 H 05 12 co 5?, 05 05 s 00 05 1923 0[BDU0>| 28. VI. 20. VI. 13. VI. 23. VI. 26. VI. 20. VI. 24. VI. 30. VI. 30. VI. 26. VI. 11. VI. 28. VI. ojajBZ > tj > > > > s > > er > > co CN T £ Tj* tj* ;Z3 H co CO 05 *up 0|U [bjj CN o 05 'T CN 00 S s o IO O CN CN OjB^lIOJl > > > > > > > > > > > > 05 CN — — (M CN CN CN CN CN S 0J9DBZ 12. VI. 9. VI > 00* 11. VI.I 13. VI. > >■ CO* 12. VI. 13. VI. 14. VI. IA II > cd {Up OJBfBJJ co - - S o rO - Tj* - IO CO CN 0[B JUO>j > > > > > > > > > > > 05 - - - -< CN CN 2 22 oja^Bz > > > > >■ > > > > > > > 'T M* CN tj* tj* 1 ^ TJ* to 00 co lO iO * • • * d £ • * P3 Ul > Rizling J Traminec . . . . Beli buigundec . Moslavec . » . . Rumeni muškat . Silvanec ..... 3 £ cf O c .bjo ’> 3 rt CO Laški rizling . . Žlahtnina .... Modra frankinja . Modri burgundec Modra portugalka *A3J§ - •>i 1 r°" I ^ 1 10 co’ 1 od | 05* 1 ~ 1 = CN f— o ra Q. ><7) VRSTA o at 24 IX. 27 IX. 30. IX. 3. X 6. X. % slad. °/oo kisi. % slad. °/on kisi. % slad °/co kisi u/o slad. u/on kisi. °/o slad. °u kisi. 1921 18-8 90 220 90 21 0 90 20-5 90 21 6 80 1922 160 9-0 17-0 9-5 17 2 95 174 95 185 93 1923 170 126 17-1 122 17*3 11 5 180 11-5 180 11-5 1 13 b Beli burgundec 1924 170 128 170 122 18 0 113 18-2 98 188 98 1925 17 2 15-2 174 14-6 16 6 13*8 17 4 126 184 11*6 1926 164 128 170 127 16*7 123 17-7 120 1/-3 122 1927 19-0 10 0 20 1 9-9 20-6 99 20-8 9*8 208 98 1921 19-8 8-0 190 88 19*5 8*8 | 200 8*5 20*2 8-5 1922 12 1 130 14 0 12 5 12*8 HO 14-8 10-4 14 9 8-2 1923 12-9 12-7 13-5 12*5 13-4 120 14*3 11*5 142 115 2 22 a. Silvanec 1924 156 117 17 0 100 17 3 9*4 18*3 7*8 18 0 7'2 1925 14-8 135 155 12 9 16*0 11*8 16*7 100 16-7 10-5 1926 150 14 3 166 13-7 16 0 12-0 16*3 11*1 17*1 111 1927 17-5 9-9 18-0 9 7 18*3 9*5 ! 180 9*9 182 9-5 1921 20-5 9-0 20*6 ! 9-0 17*8 9*0 180 90 18-6 9*0 1922 161 9-5 165 9-0 17*1 9*2 18*2 9*2 17-2 90 1923 16*3 117 16 3 11-7 I 15*7 HO 175 11*0 17*5 10-5 3. 34. Traminec 1924 156 120 16*6 11-7 i 182 10*7 18*3 lin 18*6 10-2 1925 15-5 15-0 165 14 9 15-8 13*3 16-8 12-8 17*8 11 D 926 160 14*3 16*6 13*7 16*5 13-4 16*5 122 17*4 111 1927 17-1 11-4 18*4 11*2 18*7 11-6 19*3 no 19*5 10-6 1921 15*5 11*0 17-6 105 180 9 8 20*8 95 20-4 95 1922 14 2 10-8 14*5 12-0 132 11*8 14*7 11*2 160 10-8 4. 14. Moslavec 1923 13-4 15*5 15*1 15*0 151 14*0 16*4 13*4 157 13-1 (srednja lega) 1924 14*2 15*6 15-2 14*0 16*1 13*7 16 5 12 8 162 12-8 1925 13-2 17'5 14*0 15-2 14 5 15*2 15*2 13*8 15*2 12-5 1926 12*4 19-0 13-5 16*6 13*8 15'4 135 14*3 14*5 14'3 1927 16*5 11*9 17-5 111 17*8 10*5 178 10*4 181 10-4 I|l921 15-9 10-5 17-8 11*0 17-8 10*2 17*2 12*0 180 11-0 1922 15-8 100 130 11 -5 14*2 11 0 14*4 11-0 16*0 10-5 5. 16. Moslavec 1923 14-2 15-0 14-6 14 '8 15*5 148 15-5 130 16*2 13-0 (višja lega) 1924 11*8 15*6 13-4 IN 160 141 16 7 13-5 16*0 133 1925 12-4 18*0 13*2 16*0 13*8 15*2 | 14-0 14-0 14-0 14-0 1926 13-0 i7-o ! 14-0 17*0 14-3 16*0 15*0 15*1 15-0 15-2 1927 17 2 11-3 | 17-4 11*2 1 18*8 11*0 1 18*8 11*0 19 8 10-8 19211 18-2 8-0 20*0 8*0 200 7-8 20*7 8*0 21*5 7-C 1922 164 9*0 16*5 90 162 10*0 18*1 10*0 16*2 90 1923] 14*2 12*0 1 145 12*0 15*1 11*2 16*5 10-5 16'5 10-0 <». 35. Laški rizling 1924 13*3 12-4 j 14-4 114 147 11*2 16*6 9-6 14*4 96 1925] 10*5 16*0 11-0 14*5 13*2 12-8 14*4 118 14*4 11-6 1926 146 14-5 ! 14-1 15*4 15*0 14*4 14-8 13*4 i 15*4 12-7 1927 18*6 9-5 | 19-9 8*6 | 19*6 8*6 19*7 8*6 1 19*8 8-5 1921 17 0 115 18*5 110 I 19*8 10*8 I 18*8 10-8 1 18-1 10-0 1922 14-2 14*0 I 17-0 120 16*7 13*4 j 16*7 13-4 17-2 13-0 7. 3. Rizling 1923 146 168 15-2 15-5 15*0 15*5 , 161 140 169 14-0 (nižja lega) 1924* 14-6 14-7 ; 16 8 130 170 12‘2 17*4 12*5 U'6 125 1925* 13*4 18-2 | 13 8 170 140 15 7 1 15-8 14*4 16-1 134 1926 162 16*2 16*0 16*2 16*2 14*5 17*0 133 i I7'4 1.3 3 1927 17-5 10*1 18*5 19*1 18*3 109 18-5 10-7 ! IS'9 105 1921 150 120 20*8 8*0 ; 18*2 11*0 20-8 11*0 20*6 11-0 1922, 15*2 12*4 15*2 134 17*0 128 170 12*9 17T> 12-0 S. 7. Rizling 1923 15*2 14*6 15*5 14*6 15-1 14*6 17*1 14-2 17'2 13-8 (višja lega) 1921 16*1 14-6 176 130 170 12 7 180 11*6 181 11-6 1925 144 18*2 140 16-8 142 14-5 16 0 13 4 1G-3 132 1926 16-5 150 172 14*2 16*2 13*0 16*4 12*0 ! 17 2 11-8 1927 18-1 10 0 183 9*9 18*8 9*9 19*2 9*6 i 19’0 10*0 sladkor in kislino od 24. IX. do trgatve. - 9- x. 12. X. 15. X. 18 X. 21. X. 24. X. 27. X. slad. °/oo kisi. % s’ad. °/on kisi. X 1 slad. j °/oo I kisi. I °/o slad. °/oo kisi. | °/o slad. °/oo kisi. °/o slad. °/on kisi °/o slad. °/oo kisi. 216 8'° II I - I 18-9 9-3 159 100 j 196 98 1 175 9 0 16-2 9*4 : — 19 0 ii*3i 190 110 19 2 110 1 20 2 10*7 — — — — 18 8 113 185 98 20 2 9*8 20 6 98 21*7 106 — — — 180 112 187 11*2 ; 19-6 112 — — — — — 180 12 1 ! 18 8 12 1 — JO 9 97 ! 21*3 97 | 21'2 I 8-2 1 14*5 9*6 1 13*0 9*0 15-5 8*8 15*0 8*5 | 14*8 84 — — — — 16-2 li-o; 16*2 10*0 17-1 9*7 ! 17*0 9*1 — — — 18*8 7-2 18*7 8*4 19*5 8*8 | 195 8*3 19 0 9*0 — — — — 165 10-2 17*5 10*2 17 7 10 0 — — — — 16-6 11-4 16*4 11*4 169 11*4 17*7 11*4 18*7 10-9 — — — 18-6 93 ! 19*4 9*1 19 7 8*9 19*7 8*9 21 5 86 17-8 84 j 16*0 9*2 18-4 8*8 17*5 9*0 15*8 9*0 — — — — 17 8 10-5 178 10*2 18-3 105 18*2 10*2 18*8 9*4 — — — 18-3 95 20*2 9*4 197 9'4 ! 20*2 9 0 21 0 9*8 210 8*2 20*9 8*6 17-0 110 17*5 11*0 17 5 110 18*4 11*0 18*5 11*0 — — — 18-2 11*3 19*0 11*1 18-6 11-5 19*8 11*5 19*3 11*1 18*6 11-1 — J9'5 9 9 19-7 9*5 199 9-4 20-2 9*5 20-2 9*7 — 19-8 9*5 — 14-4 11*2 14*0 11*0 15-5 iro 15*5 12*5 16*0 12*0 — — — 15-7 13-4 16*4 13*0 164 12-0 16*5 12 0 17*4 12*0 18*7 11*4 — 10-2 12 7 17*1 127 180 12'5 18*6 12*5 | 18*5 13*5 — — — — 16-0 12-5 16*8 12*5 16-7 12-5 17*2 12*5 1 18*0 12*5 — — 15-0 14*3 15*0 14*4 15-4 13-4 16*4 13*0 16*4 13*6 16*4 13*7 — — J8-4 10*7 18*7 10*0 190 10’5 18*7 10*5 : 19*1 10*2 20-4 10*0 — 16-1 10*0 14-2 10*5 14-8 9-8 15*5 10*5 I 16*8 10*0 — — 16-0 13-0 17*0 12*5 170 12-5 17*3 12*5 1 17'8 12*5 17*9 12*9 — — 16-1 13*3 16-7 13*3 17-2 13 3 17*4 13*3 18*5 133 — 15-0 14*0 16-4 13*7 167 137 17*4 13*7 17*8 138 — 15-5 15*2 10*4 15*2 17-5 14-0 18*3 14*0 18*3 13*0 17*9 11*7 — — .18-9 10-8 190 10*5 19-6 101 | 18*8 11*2 19*4 11*2 21-5 76 172 8*8 13*0 10*0 170 9'5 15*0 10*2 15*1 9*4 — — — — 16*2 100 17*5 10*0 175 10'0 18*2 10*0 18*1 9*4 — — — 17-5 9*2 16*9 9*2 171 9’2 18*5 9*2 20*0 9*0 — — — — 14-0 11*6 14*0 11*4 14-2 10-8 14*0 10*9 14 0 HO — — — — 160 120 16 0 122 17-1 11-3 17*3 11*3 18*6 108 — — — „20*0 8*4 20*1 8*0 i 20'5 8 0 1 19*4 8*2 18-5 10*0 - 167 11-o 15*0 10*5 J 17'2 10 5 17-0 11*5 14*1 110 — 16-9 13*0 17*8 12*5 17'8 13*2 19*1 13*0 19*0 12*4 19*7 11*6 19*6 11*5 17-9 12*0 18*4 9*9 18-6 9*9 19 0 11*6 19*2 11*0 200 9*8 20-4 100 17-2 13*1 17*8 13*0 17-8 13-8 17*6 12*5 20*2 12*5 I — — 177 13*3 17*9 13*5 180 120 ! 17*9 12*0 1 18*3 12*2 — — .187 10*9 i 189 11*2 185 107 18*7 10*9 | 19*3 9*4 20-6 10*4 ll - 18-2 110 17-5 10*6 1 18'4 10*2 1 18*0 10*0 I 14*5 10*0 — — — 17-8 130 18*5 12*5 17*4 13*0 17*9 130 17 8 12*4 18*0 11*6 18*4 12*0 18-5 11*6 18*6 11*5 19*0 11*7 21*6 11*0 20*8 10*8 21*0 9*2 20*9 10*0 17-6 13 2 17*9 12\) 18*4 120 19*2 12*0 21*3 12*2 — — — 18-3 11*8 18*4 11*8 20*0 12*0 19*7 12*2 18*3 12 2 182 iro — — ,190 1 10*2 19*1 10*6 1 19*2 10*6 19*1 10*6 19*8 9*7 1 Vsako leto sc vrše razna opazovanja glede dobe, kdaj začnejo posamezne vrste odganjati, kdaj in v kaki meri nastopajo razne bolezni in škodljivci, kako dolgo posamezne vrste cveto (od krajše ali daljše dobe cvetenja je v marsičem odvisna letina), od 24. septembra vsakega leta do konca trgatve pa vsake tri dni redno preiskujemo grozdje glavnili vrst na sladkor in kislino, in sicer od leta 1921. dalje. Fetto-loška opazovanja so vobče velikega pomena in bi se naj vršila prav vestno ter sistematično i drugod. 4. P o s k u s i. GliviČaste bolezni, peronosporo in oidij, zatiramo v velikem z običajnimi, preizkušenimi sredstvi, z modro ali bakreno galico, odnosno z žveplom. V svrho demonstracij delamo vsako leto poskuse z raznimi koncentracijami modre galice. 1 i poskusi kažejo jasno, da je uspeli boljši pri Večji koncentraciji zlasti v vlažnih letih. Poleg tega redno preskušamo razna nova sredstva in preparate proti peronospori in proti oidij u, v poslednjem času pa tudi proti grozdnemu su-kaču. Takih raznih sredstev dobiva zavod zadnja leta v pre-skušnjo čim dalje več iz inozemstva in iz tuzemstva. Preskušali smo sledeča sredstva: ti) proti peronospori: kaliforniško brozgo, bosnapasto, kurtakol, kurtakolpuder, Horstov bakreni preparat, bakreni preparat Neuss II; b) proti oidiju: saloidin, sulikol, sulfarol, žveplenoapneno brozgo; c) kombinirana sredstva proti peronospori in oidiju: ver-dolle, bakrenožvepleni preparat OP II. Sredstva za škropljenje smo preskušali v različnih koncentracijah. Izmed sredstev za zatiranje peronospore je in ostane na prvem mestu modra galica — seve prvovrstne kvalitete. Dobra je tudi bosnapasta, samo s to razliko, da je treba vzeti —1 kg bosnapaste na 1 lil tekočine več nego modre galice, ako hočemo doseči isti učinek. Kot uporabljivo sredstvo se je izkazal tudi kurtakol. Pri tem sredstvu ostane listje naravne temnozelene barve. Prašna sredstva, n. pr. Horstov bakreni preparat, kurtakolpuder in bakreni preparat Neuss II. za prakso ne morejo priti v poštev, ker je njih učinkovitost preslaba. V današnjih izredno dragih časih bi bilo res idealno, Sadni grmi v cvetju, vzadi zapadni dei Mariborske Kalvarije s sosedovim vinogradom. ako bi bilo mogoče pokončevati peronosporo s prašnimi sredstvi. Toda vsa taka sredstva, pa čeprav imajo v primesi z modro galico tudi dovolj bakra kot učinkujoče sestavine preparata, imajo to slabo stran, da se prah, ako je suh, težko oprime zelenih organov, ako pa je impregniran s kakim lepljivim sredstvom, sc pa težje praši — tudi radi tvorbe kepic. Prašiti bi se moralo v jutranjih urah, dokler je še rosa, oziroma po dežju, kar pa je v širši praksi neizvedljivo. Kakor prednjači modra galica med sredstvi proti pero-nospori, tako je tudi žveplo doslej še vedno najboljše sredstvo proti oidiju. Mnogo uporabljajo v praksi tudi saloidin ali natrijev thiosulfat. Mnenja o učinkovitosti so različna. Poskusi so pokazali, da saloidin ni izrazito učinkovito sredstvo proti oidiju. Vsekakor pa je bolje, nego nič. — Sulfarol je sicer domač fabrikat; o njem še ne moremo izreči končne sodbe, ker smo ga preskusili samo v preteklem letu, ko ni bilo mnogo oidija. Žveplenoapnena brozga kot sredstvo proti oidiju samazase ne zadostuje, podpira pa druga sredstva. Z brozgo obrezan trs tako rekoč popleskamo. Izmed vseh številnih novih preparatov zasluži sulikol še največ pažnje. Sulikol kot koloidalno žveplo učinkuje brez dvoma. Dosedanji poskusi v šolskem vinogradu so pokazali, da je učinkovitost sulikola tem večja, čim večja je koncentracija, da pa tudi polodstotna raztopina sulikola ni enakovredna žveplu. Sicer pa poskusi še niso definitivno zaključeni. Dobra stran sulikola je, da ga moreš uporabljati skupno z modro galico, zelo slaba stran pa je, da je sredstvo predrago. Od kombiniranih sredstev proti peronospori in oidiju smo preskušali doslej dve sredstvi v obliki praška; niti eno niti drugo ne zadostuje, dasi bi bila takšna kombinacija v obliki praška najidealnejša. V tekočem letu 1927. smo preskušali sledeča sredstva: u) Proti grozdnemu sukaču: Fructus-zelenilo, raztopino piretra in mila, esturmit (prašek), gralit (prašek); b) proti sukaču in peronospori skupno: nosprasen; c) proti sukaču, peronospori in oidiju skupno: conchynol in tutokil; č) proti peronospori: nosperit. Ker poskusi še niso zaključeni, ne moremo izreči končne sodbe. Poskusi zatiranja trsnih bolezni in škodljiv- c c v v 1. 1927. 1. Kemijski laboratorij za industrijo, kmetijstvo in trgovino v Mariboru: Conchynol — proti grozdnemu sukaču. V zmesi žvepla in modre galice sicer učinkuje, vendar ne zadovolji. 2. »Kaštel«, tvornica kemijsko-farmaceutskili proizvodov, d. d., Karlovac: Tutokil — proti peronospori, oidiju in grozdnemu sukaču. Učinkuje dobro proti peronospori, nezadostno proti sukaču; oidija je bilo vobče malo. 3. Gademann u. Co., Chemische Fabrik, Schweinfurt: Fructus-zelenilo — proti grozdnemu sukaču. Ne zadovolji. 4. F. Merck, Chemische Fabrik, Darmstadt: Fsturmit (prašek) — proti grozdnemu sukaču. Ne učinkuje dovolj. 5. I. (j. Farbenindustrie A. (j., Höchst a. Main: Gralit (prašek) . — proti grozdnemu sukaču. Ne zadovolji. 6. I. (]. Farbenindustrie A. G., Höchst a. Main: Nosprasen — proti peronospori in grozdnemu sukaču. Proti peronospori učinkuje dobro, proti sukaču premalo. 7. I. (i. Farbenindustric A. G., Höchst a. Main: Nosperit (kot škropivo in prašek) — proti peronospori in grozdnemu sukaču. Ne zadostuje. 8. Elektrochemische Fabrik, Hex, Švica: Raztopina bolhača (piretra) in mila — proti grozdnemu sukaču. Ne zadovolji. 9. A. G. vorm. B. Siegfried, Chemische Fabrik, Zofingen, Švica: Raztopina bolhača (piretra) in mila — proti grozdnemu sukaču. Ne zadostuje. 5. Letin e. Letine po ujedinjenju so bile po kakovosti in po količini različne. Zaznamujemo pa več dobrili kakor slabih letnikov. Najboljši letnik po kakovosti in količini je bil 1921., prav dobra sta bila tudi letnika 1920. in 1927., po kvaliteti najslabši je bil letnik 1922., po kvantiteti pa izredno obilen. Letniki 1923., 1924., 1925. in 1926. so si precej podobni; prav dobra med njima sta letnika 1924. in 1926., po količini najrevnejši med vsemi pa je poslednji. Letnik 1927. je bil v šolskem vinogradu tudi kvantitativno mnogo boljši, kar je v odločilni meri pripisovati uspehu smotrnega zatiranja grozdnega sukača. Vinske letine. Letnik 1921: 209 57 lil mošta; 20'4"/o sladkorja, 8'6 0 o» kisline; pridelek pro ha 26'90 lil. Vroče poletje, lepa jesen. Letnik 1922: 32941 hi mošta; 15'8 % sladkorja, 8'6 %>o kisline; pridelek pro ha 46 hi. Vroče, suho poletje, izredno deževna jesen. Letnik 1923: 105 19 lil mošta; 18 H/o sladkorja, 10'8 °/oo kisline; pridelek pro ha 24'58 lil. Poletje srednje toplo, jesen lepa. Letnik 1924: 13319 lil mošta; 18'2 % sladkorja, 10 %>« kisline; pridelek pro lia 3402 hi. Poletje lepo, jesen nekoliko deževna. Letnik 1925: 15T84 hi mošta; 187% sladkorja, 13'5 °/«o kisline; pridelek pro ha 33'31 lil. Poletje in jesen srednje topli. Letnik 1926: 54'60 lil mošta; 17'9 % sladkorja, 11 ‘6 °/oo kisline; pridelek pro ha 14'42 lil. Mokro poletje, nekoliko deževna jesen. Letnik 1927: 95'91 lil mošta; 19'4 % sladkorja, 8'9 %o kisline; pridelek pro ha 24'94 hi. Lepo poletje, lepa jesen. 7 -1 e t n i p o v p r e č e k približno 30 hi. 6. I z p r e m e m b e. Poskusni vinograd »Mariborska Kalvarija«, ki je bil neposredno po svetovni vojni v malo ugodnem stanju, se po obsegu od prevrata sem ni izpremenil, pač pa so se izpre-rnenile posamezne parcele glede novoposajenih trsnih vrst. L. 1920. 21. smo izkrčili pare. št. 28 z muškatom. To parcelo smo zasejali z lucerno, da se zemlja odpočije in obogati oso-bito na dušiku. V zimi leta 1924./25. smo jo zrigolali, zasadili pa spomladi 1. 1926. z neuburgovcem, iz večine na podlagi beri. X rip. Teleki, deloma — na bolj vlažnih mestih — pa na sol. X rip. 1616. Nasad se razvija prav lepo, dasi vegetacijske razmere v prvem letu niso bile najugodnejše. L. 1924. smo izsekali pare. št. 20, ki je bila zasajena z žlahtnino. Ta parcela je namenjena za obširnejši Sortiment. Dve tretjini parcele smo 1927 zrigolali ter deloma zasadili s 113 trsnimi vrstami, od vsake vrste po 5 trsov, kar je za študijske svrlie potrebno. Zasad sortimenta nadaljujemo. Leta 1927. smo izkrčili tri parcele: št. 25 (muškat), 27 (muškat) in 41 (portugalka). V Grajskem logu smo vinograd po svetovni vojni temeljito predrugačili. Radi pomanjkanja sredstev in delovnih moči smo opustili ves vinograd ped cesto, ki skoraj v vodoravni črti prereže ves nasad v dva približno enako velika dela. Preostalo, gornjo polovico izpreminjamo v matičnjak, kar je Stari sadni špalirji, sedaj obnovljeni na drugem mestu. opravičeno, ker da matičnjak vendar nekoliko manj dela, na drugi strani je pa vinograd, ki je od rok in brez stalnega nadzora, oz. straže zlasti v jeseni ob zorenju grozdja na stežaj odprt dolgim prstom in požrešnim ptičem iz gozda, ki je tik vinograda. 7. Melioracije. Stanje vinograda, v katerem ga je prevzela po ujedinjenju nova uprava šole, je bilo slabo glede trsja in raznih naprav v vinogradu. Porušene so bile mnoge škarpe in v slabem stanju so bili jarki za odvajanje vode, zbiralniki in odvajalniki z vijači. To je bila posledica vojnih razmer. Glavne nedo-statke smo odpravili takoj. V delovnem načrtu poskusnega vinograda je njega stalno izboljšavanje, s čimer sc naj njegova vrednost poveča, obdelovanje pa poenostavi in poceni. Velike važnosti za vinograd je Bclletova cesta. Ta se redno vzdržuje in je v dobrem stanju. Ker se je poslednja leta na več mestih začela rušiti zemlja z višje ležečih parcel na cesto radi prestrmih škarp, odnosno pobočij, smo obcestne škarpe zidali najprej s kamenjem, dokler smo primerni material imeli, pozneje pa z betonskimi kvadri, ki se izdelujejo doma z lastnimi delavci. To je toliko bolj potrebno, ker se je radi preobile vlage v poslednjih letih začela zemlja mestoma plaziti. Tako smo velike poškodbe še pravočasno odvrnili. Odvajalni jarki, kolikor še niso izdelani kot stopnice, se počasi izpreminjajo v stopničaste poti, da služijo dvema svrhama: za hojo in za odvajanje, obenem za zbiranje vode, katero rabimo za škropljenje, da je ni treba več dovažati iz — mestnega vodovoda. Takih nabiralnih jam, ki drže po 15 do 20 lil, je že več, še potrebne bomo po možnosti napravili v doglednem času. V načrtu sta tudi naprava vozne ceste ob vznožju vinograda z neznatnim razširjenjem precej široke pešpoti in naprava vozne poti do vrha vinograda kot podaljšek Belletove ceste. B. Matičnjak. Od 1. 1913. do 1926. je imel zavod v zakupu od mestnega in stolnega župnišča mariborskega zemljišče za matičnjak, ki je bil zasajen z rip. portalis, sol. X rip. 1616, rupestris št. 9 (Goethe) in z raznimi križankami beri. X rip. Vsega je bilo 2325 trsov. L. 1919. so se izsekale križanke beri. X rip., 1. t925. rup. št. 9 in 1. 1926. sol. X rip. 1616 ter rip. portalis. Zemljišče se je vrnilo na podlagi pogodbe lastniku. Kakor se je opuščal niatičnjak polagoma na tem najetem zemljišču, tako sc je zasajal v Grajskem logu novi matičnjak, kateri meri zdaj že blizu 'V4 ha. Začel se je zasajati 1. 1920. V Grajskem logu so rup. št. 9, beri. X rip. Teleki, sol. X rip. 1616, rip. portalis, v Poslednjem času pa razmnožujemo tudi hibride »beri. X rip. Ideki selekcija Kober 5 B B«. Matičnjak v »Grajskem log u«: 6785 m2. Stev. Število trsov Pare. Podlaga Letnik posamezno skupaj 1 Rupestris Goethe 9 1920 688 4 » » » 1921 470 1158 2 Solonis X rip. 1616 1926 — 431 2 Rip. portalis 1926 — 466 1 Beri. X rip. Teleki 1920 — 606 5 127 1923/25 — 109 » » 8 » — 87 » » 7 » — 102 » » sel. Kober 5 B B: rezervirano za (250) Skupaj : 2959 (3209) Vzgajamo vse vrste ob hmeljevkah, 5—6 m dolgih, v raz- lalji i 1'5 m v kvadratu. Glavna dela v matičnjaku so: obrezo- 'anje na glavo in istočasno odstranjevanje rosnih korenin, mandanje (puščamo največ 5—6 mladic), nato privezovanje mladic z rafijo in istočasno priščipavanje zalistnikov (panog) na 1—2 lista. Matičnjak obdelujemo deloma z ročnim, deloma z vprežnim orodjem. Za obdelovanje z vprežnim orodjem je nabavila šola 1. 1925. iz Nemčije od tvrdke Karl Böhmer v Alzey-u (Rheinhessen) dva specialna vinogradna pluga in dva okopalnika. Oranje z enim konjem je radi težke in še premalo obdelane zemlje ter deloma radi strmine pretežavno. Globoko obdelovanje zemlje v jeseni in spomladi moramo obavljati še z ročnim orodjem, za odstranjevanje plevela in za površno rahljanje zemlje tekom poletja pa je okopalnik prav primeren. Da gre delo z vprežnim orodjem hitro in dobro izpod rok, je Potrebno, da se na to privadijo orač, gonjač in živinče. V težkih zemljah so počasni voli boljši nego konji. Rožje puščamo preko zime na trsju; šele nekaj tednov, Preden začnemo cepiti, rozge porežemo, očistimo in razrežemo na 40 cm dolge ključe, katere do cepljenja vložimo v jame parnice. Pridelek ključev je bil v posameznih letih sledeči: Pridelek ameriških ključev. Vrsta: 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 Riparija portalis 12.000 18.600 19.000 19.000 15.600 25.000 — Rupestris št. 9 (Goethe) 4.400 10.500 17.000 20.500 22.675 15.400 12.750 Solonis X riparija 1616 3.800 10.400 10.200 10.000 7.400 12.600 Beri. Xrip. Teleki - 3.200 3.200 3.600 6.000 1.880 Beri. X rip. Teleki št. 8 — — — — — -- 800 Beri. X rip. Teleki št. 7 — — — — — 620 Beri. Xrip. 127 ________ _ 1.000 Beri. X rip. Teleki selekcija Kober 5 B B —___— — — —__________80 Skupaj 20.200 39.500 49.400 52.700 49.275 59.0011 17.130 C. Trsnica. Šolska trsnica je na »Pristavi« ter je njena površina vsako leto 11—12 a. Trsnica je sprejeta v 4-letni kolobar. Zemlja je bolj plitva, radi česar je močno gnojenje s hlevskim gnojem in kompostom neobhodno potrebno. Vsako leto pocepimo okoli 20 tisoč komadov, in sicer vse samo z učenci. Način cepljenja na suho: angleška kopulacija z jezičkom. Cepljenke vložimo v zaboje v vlažno žagovino in jih silimo ali stratificiramo. Le nekoliko cepljenk v svrlio demonstracije povežemo z motvozom ter jih vložimo takoj v trsuico. Silnica, ki je za to predelan rastlinjak, ustreza po svoji zidavi in ustroju zahtevam siljenja popolnoma. Peč za gretje silnice je zidana; od nje gre zdolž celega rastlinjaka popolnoma v poševni smeri navzgor iz opeke zidani dimnik. Ta način je sicer zelo primitiven, vendar pa prav dober in naprava ni predraga. Silimo vobče pri konstantni temperaturi 27" C v sicer z vlago nasičenem zraku. Siljenje traja H)—12 dni. Ko sc zaboji z mladimi cepljenkami ohladijo, vložimo siljene cepljenke v trsnico v visoke grebene po Richterjevem načinu. Ta način vlaganja je potreben že radi plitve zemlje. Pri oskrbovanju trsnicc pazimo v prvi vrsti na to, da je trsnica vedno brez plevela, da je zemlja, ki se po deževju rada oskorja, na vrhu grebenov rahla vsaj dotlej, dokler mladice ne prodrejo na površino, da vsak teden škropimo — tudi po dvakrat — in da vsaj po dvakrat v vegetacijski dobi odstranjujemo rosne koreninice, zlasti tudi s spojišča in nad njim. V jeseni trsje izkopamo in sortiramo z ozirom na za-raščenost spojišča, na razvitost korenin in poganjkov v I. in 11- kvaliteto. Sortirano trsje prezimimo v zemlji v bližini zavoda. Uporabimo samo I. kvaliteto, II. kvaliteto vložimo naslednje spomladi zopet v trsnico. Vprav ta zavod je leta 1921. na merodajnih mestih uspel z utemeljeno zahtevo, da smejo javne trsniee oddajati le cepljenke I. kvalitete in nobene druge, kar sc odtlej tudi prakticira v interesu našega vinogradništva. Cepimo v glavnem le tiste dobre vrste, katere sedaj najbolj zahtevajo, in na primernih podlagah. Največ pocepimo laškega rizlinga, pretežno na rup. št. 9, ker na le-tej izredno dobro uspeva, nato silvanca, moslavca, rizlinga, žlahtnine, belega burgundca, in sicer na podlagah rup. št. 9, riparija por-talis, sol. X rip. 1616, v poslednjem času tudi na Telekijcvih selekcijah beri. X rip. Uspehi cepljenja, siljenja in oskrbovanja trsniee so razvidni iz pregleda. Poslopje, v katerem sta prešnica in klet, je bilo zidano istočasno z glavnim šolskim poslopjem, namreč 1. 19Ü5. Poslopje se nahaja ob vznožju vinograda; poleg prešnice v pritličju je samo še eno službeno uradniško stanovanje. Prešnica je visoka, svetla in tlakovana z betonom. Ob treh stenah so razmeščene stiskalnice, in sicer 4 stiskalnice na vijak različnih velikosti in 1 hidravlična stiskalnica s pritiskom od zgoraj. Vse delujejo prav dobro ter so tudi vsako leto ob trgatvi v obratu razen največje stiskalnice na vijak, ki jo rabimo le tedaj, če je izredno mnogo grozdja ali sadja. Vse stiskalnice imajo lesene krnice in lesene koše, deloma okrogle, deloma štirioglate, tako, da mošt ne pride v dotiko z železnimi deli. 2a mastenje grozdja sta dva grozdna mlina s stožičastimi valji iz aluminija. Za napravo črnine in sortnih vin grozdje Pecljamo z Briiggemannovim pecljalnikom »Perfekt« ali z Mayfarthovim kombiniranim grozdnim mlinom. Paze n imenovanih strojev so v prešnici dva sadna mlina, kadi za grozdje, Leto Pridelek trt cepljenk. 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 Število cepljenih trt Pridelek 1. kvalitete Uspeli v °/o 18.150 19.754 19.112 24.558 19.027 16.085 15.118 5.626 5.452 6.847 12.172 10.710 8.320 5.894 31,— 27.5 35.8 49.5 56.2 51.7 39,— II. Kletarstvo 1. Prešnica. posoda za trgatev, vinski sesalki, umivalniki za steklenice, kapičarji, zamašilci i. dr. Poleg prešnice sta dve sobi: prav okusno opremljena soba služi kot poskuševalnica; v njej je pohranjen filter »Zenith« in pa aparat za dekantiranje vina »Newton«, v drugi sobici pa je pospravljeno razno kletarsko orodje, kletarske potrebščine in kletarski stroji, med njimi azbestni Seitz-ev velikan (Riesenfilter) in celulozni filter. 2. Klet. Iz prešnice držijo široke stopnice v klet, ki je popolnoma v zemlji. Klet ima betonski tlak, je dobro kanalizirana ter je razdeljena na dva dela. V večjem predelku so spravljeni sadjevci, mlada vina in včasi nekaj starih vin, v drugem manjšem predelku so pa stara vina in steklenična klet. (ilede temperature in vlage klet ne zadovoljuje; temperatura varira namreč tekom leta za celili 10" C in klet je prevlažna. Posledica te obilne vlage je, da vino bolj počasi zori in da moramo posodo večkrat, pozimi običajno vsak teden, poleti pa celo tudi po dvakrat na teden, temeljito obrisati, da se ne razmnožijo preveč razne plesni, ki kvarijo zrak in les. Za obnovo zraka in tudi za regulacijo temperature ter vlage služi močen elektro-ventilator (ekshaustor) od leta 1925. Kot podlage za sode služijo betonski, leseni in železni pod-valki (gantnerji). Vinska posoda je izključno lesena. Razen treh sodov, ki so ovalni, so vsi okrogli in razne velikosti. Vseli sodov je 111 s skupno vsebino 607 hi 25 l, in sicer: 1 sod s 3950 l, 2 soda po 1500 /, 13 sodov po 1200 I, 39 štrtinjekov (po 6 hi), 33 polovnjakov (po 3 lil) in 23 manjših sodčkov. Izkušnja je dokazala, da se razvija vino najugodneje v štrtinjekih in dvojnih štrtinjekih; zaradi tega je baš sodov te velikosti poleg polovnjakov največ. Koncem drugega predelka kleti je zagrajena steklenična klet. Steklenice so vložene na železnih policah, v katerih je prostora za kakih 10.000 steklenic po 07 I. Zraven oddelka za buteljčna vina smo napravili 1. 1927. lično betonsko vinsko polico za »biblioteko«, t. j. za zbirko starih letnikov. Ta vinska polica ima 120 predalov skupno za 2640 buteljk in je opisana v februarski številki »Naših goric« letnika 1927. v članku »Mariborska vinska polica«. Sodi so razvrščeni v 4 redeh: 2 vrsti ob vzdolžnih stenah in 2 posredi. Med redmi srednjih in stenskih sodov sta hod- Sadni špalir — belgijska seč. nika; primerno širok prostor je tudi za stenskimi in med srednjimi sodi, tako, da moremo do sodov od obeh strani. Prazno vinsko posodo redno zažveplujemo ter jo od časa do časa, ako je že dolgo — do 6 mesecev — prazna, spet umijemo, oziroma izparimo, da se izlužijo iz lesa žveplove spojine, katerih se je les navlekel radi ponovnega zažveplanja. Sode snažimo in čistimo tudi od zunaj. Kletne plesni (rliacodium cellare), ki nam je sicer dobrodošla na stenah, ker ugodno vpliva na regulacijo vlage in indirektno tudi temperature ter prej čisti nego kvari zrak, pa vendar ne smemo trpeti na sodih in na lesu vobče. V kleti je vodovod in je vpeljana električna razsvetljava, poslednja od leta 1921. 3. Ravnanje z vino m. Pobrano in točno sortirano grozdje čim hitrejše zmeljemo in izprešamo. Iz prešnice polnimo mošt s sesalko po ceveh naravnost v kleti pripravljene sode; mošt iz gnilega grozdja izsluzimo. V moštih vseh vrst določimo sladkor in kislino s temperaturo. Skrbimo, da ima klet ugodno vrelno temperaturo, tedaj okoli 15" C. Moštom dodajamo razmnožene čiste vinske kvasnice. Sode zapremo s steklenimi kipelnimi vehami. Potek vrenja točno zasledujemo ter večkrat merimo in beležimo temperaturo kipečega mošta. Ako je le-ta neugodna, jo reguliramo z originalno Henn-ovo kletno pečjo, nabavljeno leta 1927. iz Karlsruhe, kar je boljše in bolj praktično nego segrevanje mošta v posameznih sodili na primerno temperaturo. Z ozirom na količino kisline mlado vino bolj rano ali bolj pozno pretočimo: pri premajhni ali normalni količini kisline prej, pri preobilni pozneje. V prvem letu pretočimo vino trikrat, v drugem dvakrat, v tretjem enkrat. Glavno sredstvo, s katerim podpiramo zorenje normalnega zdravega vina, je pretakanje. Sortno vino vzgajamo do steklenične zrelosti, kar traja v šolski kleti pri izvestnih letnikih tudi celo 3—5 let. Preden zrelo vino polnimo v steklenice, ga čistimo z ribjim klejem, ki da vinu poseben lesk. Z vini, ki niso normalna, oziroma se ne razvijajo normalno, ravnamo individualno, jih čistimo z ustrezajočimi drugimi čistili, ali jih filtriramo, ali oboje kombiniramo, ali rabimo po še veljavnem, starem avstrijskem vinskem zakonu dovoljena sredstva, izmed katerih je na prvem mestu prvovrstno žveplo. Pri vsem tem pa odklanjamo razna kletarska umetničenja v interesu dobrega "araviie^a razvoja žlahtne kapljice in zdravja konsumentov. Vinskega pridelka tudi umetno ne popravljamo s sladkorjem ali alkoholom ter skušamo to svoje puristično stališče vobče uveljaviti v prepričanju, da je vinski p u r i z e m baš v uaši vinorodni državi najbolj na mestu in da tvori najboljšo podlago za uspešnejše vinarstvo pri nas tudi v narodnogospodarskem oziru. V svrho demonstracij napravimo vsako leto nekaj črnine Po takoimenovanem francoskem načinu; mošt povre na tropu v zaprti vrelni kadi s preluknjanim vmesnim dnom itd. 4. P o s k u s i. Ker je od poteka vrenja v marsičem odvisna bodoča kakovost vina, smo polagali vsa leta veliko važnost na poskuse s čistimi vinskimi kvasnicami. Preskušali smo različne čiste vinske kvasnice raznih provenienc in iz raznih vzgajališč. »obče so najbolj ugajale, včasih so delovale še premočno, kvasnice »Gumpoldskirchen« iz laboratorija za vzgajanje čistili vinskih kvasnic v Klosterneuburgu. Vselej smo primerjali sPontano ali samohotno povrele mošte z rnošti, katerim smo dodali čiste vinske kvasnice. Končni rezultat je bil vedno v Prilog čistim kvasnicam; kajti rnošti so povreli hitrejše, vina so se hitrejše čistila ter so bila vobče čistejšega okusa kakor Pa vina, ki so nastala potom spontanega vrenja. Pri vinih iz Popolnoma zdravega, brezhibnega grozdja ta razlika ni tako očividna. Vsekdar pa se je pokazala potreba, da naj izsluzen mošt vre s čistimi vinskimi kvasnicami, pomagamo si pa tudi 2 dodatkom zdravega, kipečega mošta. Sicer povre tak mošt sčasoma tudi spontano, a vrenje se zelo zavleče ter često "astaue tako postransko vrenje, ki kvari okus vina. Izvršili smo poskuse z razbarvanjem visokobarvnih vin 2 želatino, z razbarvanjem črnine z eponitom, z odstranjevanjem plesnivca z eponitom i. dr. 5. Zaloge vin a. Načelno vzgajamo vsa boljša vina, zlasti pa sortna vina, do popolne zrelosti, druga navadna, le izjemoma tudi kvalitetna vina zavod prodaja v sodih. Precejšnjo količino namiznega vina kupijo številni uslužbenci zavoda po tržni ceni. Vinska zaloga v sodih kakor tudi v steklenicah je navadno Precejšnja. Zaloga vina dne 31. decembra. Leta Zaloga Prodano lil v sodili v steklenicah 0.7 / lil v sodih v steklenicah 1921. 328 97 388 5741 1530 1922. 56795 56 52-23 149 1923. 35754 189 28337 340 1924. 336-10 1638 91-83 4201 1925. 305-16 1899 13363 3175 1926. 161 64 3789 14080 2987 1927. 144'10 5727 6148 2282 6. N a b a v k e. V svrho izpopolnitve kletarskega inventarja in moderniziranja celoletnega obrata smo nabavili od preobrata sem mnoge predmete, n. pr.: L. 1921.: I hidravlično stiskalnico tvrdke Mayfartli in I zamašilec; 1. 1922.: I vinsko sesalko, 3 vozičke za prevažanje tropin in brozge v kadeh, 4 sode po 12 lil, 10 polovnjakov in 1 kapičar; 1. 1925.: 1 francoski preklopni kotel za kuhanje žganja sistema Deroy iz Pariza; 1. 1926. je prejel zavod na račun reparacij: 1 destilacijski aparat in 1 pasterizator tvrdke Seitz, 3 kapičarje, 3 umivalne stroje za steklenice, 1 holandski in 1 cilindrični filter, vinske cevi, pipe, kipelne vehe i. dr. ter kompletno sodarsko delavnico. Potrebam zavoda s tem še nikakor ni zadoščeno; potrebno mu je še marsikaj, da bo zavod kos svoji nalogi, katero mu nalaga doba naglega občega napredka vprav tudi na polju vinarskega in kletarskega gospodarstva. b) Sadjarstvo in uporaba sadja. Izredne razmere med svetovno vojno so prizadele vse kulture zavoda v večji ali manjši meri. Radi pomanjkanja delovnih moči in nezadostnega števila učencev — večina’ je bila v vojski - - ni bilo mogoče posvečati sadjarski panogi iste pozornosti ko v prejšnjih normalnih razmerah. Posledica tega je bila, da so sadni nasadi, osobito špalirji, znatno trpeli in je bilo treba dokaj truda, preden smo jih spravili v red. Tudi drevesničarstvo se je moralo iz istih razlogov proti koncu vojne opustiti in smo morali pričeti po ujedinjenju z drevje-gojo iznova. Zapadni del zasebnega parka. A. Sadovnjaki. Zastopani so sledeči tipični uacuU sadnih nasadov; \. Naihiteuzlvnejše izkoriščanje zemljišča s sadnim drevjem (špalirni in pritlični vrt). 2. Sklenjeni nasadi v zvezi s pridelovanjem krme (trav. nasadi). 3. Poljski ali njivski nasad, pri katerem se posebno upoštevajo kmetijske kulture pod, odnosno med drevjem. 4. Obcestni nasadi. 5. Leskov nasad. Sadonosniki obsedajo približno 10 lia ter leže deloma v bregu, deloma v ravnini na težki, glinasto - lapornati vlažni zemlji. Med sadnimi plemeni zavzemajo prvo mesto jablane. Hruške, koščičasto, lupinasto in jagodasto sadje pridelujemo v manjšem obsegu. I. Š p a 1 i r n i in pritlični vrt. Stari špalirni vrt za gospodarskim poslopjem v izmeri 43'30 arov je obsegal večje število drevesc v raznih umetnih oblikah in smo ga radi starosti postopnjema opustili. Del tega zemljišča smo porabili za novo tekališče za živino, ostali del pa smo posadili iznova z nekaterimi novejšimi sortami hrušk v obliki grma ter z ribezljem in kosmuljo kot vmesno kulturo. Starejši del pritličnega vrta z jabolčnimi in hruškinimi grmi smo s posajanjem mladih in precepljanjem starejših dreves poslednja leta precej obnovili. Z napravo novega špalirnega vrta smo pričeli jeseni leta 1923. V ta namen smo prerigolali 859 m- veliko parcelo nad starim tekališčem, ki je bila dotlej posajena z žlahtnino. Za ogrodje smo uporabili stare vodogrevne cevi, ki so služile enaki svrhi že dotlej nad 20 let. Kakor je videti, bodo, kon-servirane z minijem in oljnato barvo, preživele sadne špalirje tudi v drugič. Upoštevali smo le preprostejše drevesne oblike, kakor svečnik, Verrier-jeva pahneta, üaucher-jeva pahneta, navadna oblika U, dvojna oblika U, belgijska seč, Poenicke-jev špalir, vretenčasta piramida, navpični eno- in dvokraki ter vodoravni kordoni. Špalirne stene tečejo v smeri sever—jug, 2'60 ni vsaksebi. Prostor med vrstami je izrabljen z ribezljem, kosmuljo in vrtnimi jagodami. Zastopane so izključno hruške z naslednjimi sortami: gellertovka, zimska dekanka, Olivier de Serres, boskovka, avranška, vvilliamovka, dielovka, društvenka, drouardovka, angoulemka in Naghin-ova maslenka. 2. Travniški nasad i, Strnjeni nasadi v zvezi s pridelovanjem krme pokrivajo nekaj nad 8 ha. Zastopana je večinoma Visokodebelna drevesna oblika. Sadovnjak pri poslopjih za sadno uporabo je bil posajen leta 1905. ter se nahaja danes v polni rodovitnosti. Radi visoke gladine podtalne vode stoji sadno drevje na gričih (kupili) v razvrstitvi enakostranskega trikota, 10 m vsaksebi. Gojimo in preizkušamo pretežno one jabolčne sorte, ki imajo pomen za splošno razširjanje. Od vsake sorte je v nasadu po .3 do 5 dreves. Zemljo rahljamo na ta način, da v presledkih po 5 let Pölovico nasada preorjemo in pridelujemo 2 do 3 leta oko-Pavine, nato pa zasejemo zemljišče iznova s travno mešanico. Ugodni vpliv tega načina obdelovanja se odraža v krepki in t d ravi rasti drevja ter dokaj redni in zadovoljivi rodovitnosti. V sadonosnikih zapadno od šolskega poslopja gojimo poleg jablan tudi hruške, češplje, slive, češnje, višnje, kutine i. dr. Ok rog drevja redno Vzdržujemo drevesne kolobarje. 3. Poljski n a s a d. Poleg drevesnice ležeča njiva v izmeri 2 XU ha je bila zasajena jeseni leta 1906. s 146 jablanami visokodebelne oblike. Vrste so oddaljene 16 m in tečejo v smeri sever—jug, dočitn stoji drevje v vrstah 10 m narazen. Pod drevjem obdelujemo zemljo z vprežnim orodjem ter jo izkoriščamo z raznimi kmetijskimi kulturami. Ker so orali do prevrata tik do debel, so korenine deloma močno poškodovali, deloma potrgali, kar je imelo za posledico, da se je večina drevja nagnila 'ut stran. Marsikatera občutna in nezaceljena rana priča še danes o pogrešnosti takega početja. Takoj po prevzemu smo pričeli s postavljanjem in uravnavanjem nagnjenih ter odstranjevanjem močilo poškodovanih in onih dreves, ki jih nismo mogli več zravnati. Da se obvaruje drevje pred nadaljnjimi poškodbami po kmetijskih strojili, Smo pustili vi in ob drevesnih redeh l'S m širok pas zemlje, katerega ne orjemo in ki je tedaj zaraščen s travo. Radi tatvin, ki so se dogajale vsako jesen (bližina mesta!), smo morali tretjino nasada precepiti z manj vabljivimi, gospodarskimi, odnosno moštnimi sortami. 4. O b c c s t n i nasad i. Cesta ob zelenjadnem vrtu je zasajena na obeh straneh z jabolčnim drevjem onih sort, ki so v Sloveniji osobito raz- širjene. Tako je dana dijakom možnost, da si obliko in značaj (habitus) krone pri glavnih sortah tem lažje trajno zapomnijo. Isti svrlii služi tudi nasad raznih moštnic ob eesti poleg drevesnice. Ker je v sredini drevoreda zemlja precej prodnata, sc drevje ne razvija enakomerno. Cesta v Grajskem logu je radi svoje ožine posajena z bobovcem le ob eni strani. 5. Leskov n a s a d. Senčni in manj ugodni del zemljišča poleg špalirnega vrta v obsegu 246 m2 smo zasadili leta 1924. z žlahtnimi lešniki. Sadike smo naročili pri tvrdki A. Späth v Berlinu ter jih posadili na 4 m razdalje. Zastopane so naslednje sorte: pasasti lešnik, Fichtenwerderjeva zellerska, Jcves-ova dolgoplodna semenka, bela lambertska, daviana, gunslebenska zellerska, Wcbbova dražestna, Blumberger-jeva zellerska, Berger-jeva zellerska, Gustav-zellerska in Kunzenmüller-jeva zellerska. Vse rastline so izredno krepke in zdrave. Razna kulturna dela. Od spomladi 1919. do jeseni 1926. smo posadili 529, precepili 165 in pomladili 82 sadnih rastlin. Število s a d n c g a drevja. Jeseni 1926. se je preštelo ponovno vse sadno drevje na zavodu in v Grajskem logu. Glej preglednico »Sadonosniki«! S a d o n o s n i k i. Sadno pleme Zavod Grsjski log Skupaj visoko in poldebelno sadno drevje, staro Pritlično drevje Visokodebelno drevje, staro nad 10 let pod 10 let nad 10 let Jablane . 51 290 131 362 834 Hruške . . . 12 57 221 25 315 Češplje in slive 14 54 3 10 81 Črešnje In višnje 4 7 2 5 18 Breskve . . 7 — • 7 Marelice 1 1 5 7 Orehi 3 4 5 12 Kutine 8 — 8 Lešniki .... — 42 — 42 i kupa) 85 413 419 407 1324 917 Ii. Drevesničarstvo. V drevesnici smo I. 1919. še preostala drevesca izkopali. Bilo je 158 visokodebelnih in 6 poldebelnih jablan. Z vzgojo drevesnega naraščaja smo morali pričeti popolnoma iznova. Že spomladi omenjenega leta smo prcrigo-lali 200 ///- ter zasadili s 600 kupljenimi divjaki. Ker so bili le-ti zelo slabi, smo okulirali le majhen del. V nadaljnjih letih sc je razvijala drevesnica, kakor kaže razpredelnica »Drevesnica«. Drevesnica. Zrigo- lano m- Posa- jeno div- jakov Število vzgojenih sadnih drevesc Leto visoko in pol-debel-nih jablan visoko in poldebelnih hrušk pritlič- nih jablan pritlič- nih hrušk raznih koščl- čarjev eno- letnih cepljenk Opazke 1919 200 600 _. _ _ 1920 1180 3588 — _ — — rast zelo krepka 1921 1922 1500 1050 4500 3180 39 ~ — 45 72 172 radi suše rast slaba rast povoljna 1923 1132 3127 133 17 160 46 rast neenako- 1924 960 2886 552 78 146 71 rast precej bujna 1925 1000 2970 712 76 72 250 — močen nastop listnih uši 1626 1050 3126 589 154 29 95 19 — rast povoljna 1927 1300 3678 703 201 2 80 3 3126 Skupaj 9372 27955 2728 526 454 614 22 3298 3254 1090 Obseg drevesnice znaša sedaj 52 arov. Od vzgojenih drevesc smo večino razprodali, manjši del pa posadili doma. Dočim je bilo treba prva leta podlage kupovati, vzgajamo jih poslednji čas izključno iz doma nabavljenega semena. S smotrno izbiro semen je mogoče doseči rastline, ki so do neke meje istovrstnih ali enakih (homogenih) lastnosti. Podlage za pritlikavce (dusenec, paradiževec in kutino) in žlahtne lešnike razmnožujemo z grebenicami in grobanicami na posebnem, 5 a obsegajočem zarodišču na Pristavi. C. Škodljivci in bolezni. V sadonosnikili in v drevesnici so nastopali poslednja leta izmed škodljivcev zlasti listne in krvave uši, pristrigač (rhyn- cliites cocruleus Dor.), jabolčni zavijač (carpocapsa pomo-nclla), rjavi listni rilčkar (phyllobius oblongus), rdeči ostri-Kasti kapar (epidiaspis leperei Ldgr.) in jabolčni cvctodcr (anthonomus pomorum L.). V manjšem obsegu so se pojavljali jabolčni molj (hypo-nomeuta malinellus Zeli.), vcjičasti kapar (lepidosaphes ulmi L.), kostanjev prelec (zeuzera pirina L.), majnikov hrošč, kosmatinec (tropinota liirta) in mali zimski pedic (cheimatobia brumata L.). Od glivičnih bolezni so povzročile največ škode škrlup (fusicladium dendriticum Kuck. et fusicladium pirinum Fuck.), monilija (sclerotinia fructigena), jabolčna plesen (podosphaera leucotricha Kil. et Kverh.) in mlcčnobarvnost (stereum purpureum). Zajedalce in bolezni smo zatirali z znanimi sredstvi. V svrho preizkušnje smo uporabljali tudi nekatere novejše insekti- in fungicide, kar je razvidno iz poglavja »Poizkusi in opazovanja v sadjarstvu«. Č. Sadni pridelki od leta 1919. do 1926. so razvidni iz naslednje razpredelnice: Pridelki v kilogramih Vrsta sadja 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 namizna jabolka 1089 13591 65 8413 1933 10935.— 1363 5582 1162 namizne hruške 306 569 308 349 592 47. 107 723 379 mostna jabolka 2083 14242 — 19491 220 37584,— 1260 17540 1053 mostne hruške 200 396 460 280 1586 1040.— 480 2180 747 češplje — 2200 — 1649 1506 —.— 1142 1168 172 črešnje 65 149 37 95 — 51.— 114 74 80 marelice 7 88 3 — — 0.5 96 43 22 ribezelj 38 33 30 30 33 31.— 73 34 30 maline 55 31 39 35 32 36.— 40 31 26 jagode 24 21 21 14 15 20 — 97 95 34 Skupaj 3867 31320 963 30356 5917 49744.5 4772 27470 3705 Začasno sortiranje sadja obavljamo vsako leto takoj pod drevjem, nakar spravljamo pridelek v sadno klet. Tukaj — po 10 do 14 dneh — sadje končnoveljavno sortiramo ter spravimo v predale, odnosno na premakljive lese (police). Pri vseli delih spravljanja, sortiranja, vkladanja in razpošiljanja sadja sodelujejo učenci in si tako svoje znanje utrdijo in izpopolnijo. Tudi pri vseh drugih načinih konserviranja je mnogo prilike za pridobitev temeljite prakse. I). Sadna uporaba. Dočim smo oddajali mostno in manjvredno namizno sadjc vinarstvu za napravo sadjevca, je bila uporaba ostalega Pridelka mnogostranska. Pretežno množino presnega sadja smo uporabili za uslužbence zavoda in internatsko kuhinjo, manjši del smo predelali v razne trpežne izdelke, ali smo ga Prodali vnanjim strankam. Precej sadja smo posušili, ostalo smo pa porabili za napravo mezge (pekmeza), marmelade, žema (jam), zdriza, kompotov, sadnega sira, sokov, brezalkoholnih pijač in sadnega kisa. Poleg tega smo izdelovali z gojenci, kakor tudi z udeleženkami zadevnih učnih tečajev raznovrstne zelenjadne kon-serve. Dr. Stojkoviča sušilnica. Meseca avgusta 1923. smo dozidali s podporo' ministrstva za kmetijstvo in vode štric bosanske sušilnice (sistem Ha-velka) novo dr. Stojkoviča sušilnico velikega tipa. Sušilnica ie prikrojena za sušenje češpelj, vendar jo je mogoče uporabiti s povoljnim uspehom tudi za drugo sadje. Baumanu ov zvonasti in Bauman nov ploskovni pasterizator. Jeseni 1. 1926. smo nabavili pri »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10, zvonasti in dvoploskovni Pasterizator sistema »Baumanu« za pasteriziranje sadnih in grozdnih sokov v svrho izdelovanja brezalkoholnih pijač. Kapaciteta Zvonastega pasterizatorja znaša' 50 litrov, dvoplo-skovnega pa 100—150 litrov na uro. Poizkusi in opazovanja v sadjarstvu. 1. Jesensko cepljenje. Dne 30. septembra 1921 smo precepili z bobovcem 3 šestnajstletne jablane v poljskem nasadu pri drevesnici. Za cepiče smo vzeli istoletne mladice, odstranili smo listne ploskve, peclje pa smo pustili. Cepili smo pod kožo, popolnoma analogno pomladnemu načinu požlahtnjevanja. Že jeseni so Popadali peclji na tla, kar je značilo, da se je cepljenje posrečilo. Spomladi so cepiči zarana odganjali ter razvili do jeseni večinoma nad *U in dolge in skoraj za palec debele mladice. Na kontrolnem drevesu, požlahtnjenem pod kožo spomladi, so bile mladice znatno krajše in slabotnejše. r 2. L o r c 11 e - o v način rezi smo izvajali tekom pomladi in poletja od 1922. dalje na špalirjih pri sorti drouardovki. Polovico špalirja smo obrezali in pincirali po običajnem, drugo polovico po Lorette-ovem načinu. V naslednjem letu smo raztegnili poizkus na polovico nasada s hruškinimi piramidami v starem špalirnem vrtu ter na obe steni belgijske seči (kanadka in damasonka) pri novem čebelnjaku. Učinek Lorette-ove rezi je bil očividcu in se j c odražal v obilnejši rodovitnosti pri gellertovki, angoulemki, clairgeau in williamovki, v manjši meri pri drouardovki, bo-skovki, Olivier de Serres in postrvovki. Nikake razlike ni bilo opaziti pri kanadki in damasonki. 3. P o izkusi o p a r t h e n o k a r p i j i s a d n i li s o r t. Z različno koncentriranimi kemikalijami smo uničili pr* še zaprtih cvetih avranške, drouardovke in Baumannove re-nete brazde pestičev tako, da je bila oplodba izključena. Obe imenovani hruški sta rodili normalno, plodovi so pa bili podolgovate, valjaste oblike. Pri prerezu nismo našli pečk, temveč le prazne mehove. Pri drouardovki so bili plodovi celo debelejši nego oni s semeni. Parthenokarpija drouardovke jc dognana tukaj prvič, dočim je pri avranški le nanovo potrjena. Pri Baumannovi reneti je potekel poizkus negativno. 4. Drevesni k a r b o 1 i n e j i. a) Deu dr in in ar bor in smo preizkušali več let po vrsti pri jablanah in hruškah. Za škropljenje smo uporabljali 10°/o in 15%, za mazanje pa 30% emulzijo. Učinek je bil pri obeh sredstvih precej enak in so se naselile listne in krvave uši šele pozno na poletje. Kaparjev škropljenje s 15% emulzijo ni docela uničilo, pomagalo pa je mazanje s 30% tekočino, katero smo obavili koncem februarja in začetkom marca. Mazali smo le starejše dele drevja ter pazili, da ni prišel karbolinej v dotiko z brsti. Škropljenje z 10%) emulzijo jc učinkovalo slično, vendar so nastopili omenjeni zajedalci dosti prej nego pri 150 o mešanici. Škrlup (fusicladium), jabolčni molj, listne bolhe (psylla pyrisuga Foerst.), hruškovo pršico (eriophes piri Pagst.) in cvetodera smo opažali na škropljenem kakor na neškropljencm drevju v enaki meri. b) »C a r b o k r i m p« (karbokrimp) smo preizkušali prvič spomladi 1926. Karbokrimp je temnozelena tekočina, ki ima p'gr ■ *■ **—- - pst* • -.rvji Vzhodni del zasebnega parka. precej močen duh po karbolu. Z vodo se izborno meša in da mlečnato emulzijo sivkaste barve. Oljnatih pegic povrh tekočine ni bilo opažati. Škropiti sc more izvrstno in tekočina gumijevih cevi ne razjeda tako kot dendrin ali arborin. 10°/« zmes je travo močno ožgala, pri 7'5 % pa je trava samo nekoliko porjavela. Poškropljeno drevje ima, ko je škropivo suho, nekako mastno, svetlorjavo barvo. Prvo škropljenje smo izvršili 20. marca z 10% emulzijo. Poškropili smo 3 češpljeva drevesa in 6 hruškinili grmičev, ki so bili močno napadeni od kaparjev, in 2 landsberški rencti proti krvavim ušem. Škropljenje proti kaparjem na češpljah in hruškah je imelo očividcu uspeh. Drevje je ostalo skozi celo leto popolnoma zdravo, je kazalo bujnejšo rast in temnejšo barvo listja nego neškropljeno. Poškodb od karbokrimpa na mladicah in cvetnem brstju ni bilo opažati. Poškropljeni l drevesi landsberške rcnete sta ostali do poznega poletja brez krvavih uši. Ko so pa krvave uši jele močno nastopati, so sc pri škropljenem drevju ogibale ]ran na deblu in debelejših vejah in so se vgnezdile le na tanjših mladicah in poganjkih, kjer je bil učinek škropljenja slabši. Dne 26. marca smo pričeli škropiti s 7'5 % emulzijo ter smo poškropili polovico sadovnjaka (50 dreves) poleg poslopja za sadno uporabo, eno vrsto boskoopskega kosmača (13 dreves), polovico češpljenika, polovico jabolčnih in hruškinih grmov, hruškinih kordonov, ribezlja in kosmulje v starem špalirnem vrtu, 2 ananasovi rencti v zelenjadnem vrtu in polovico belgijske seči pri novem čebelnjaku. Tudi pri tern škropljenju ni bilo opažati na drevju nikakih poškodb. Listne in krvave uši so se pojavile na škropljenem drevju mnogo kesneje in v manjšem obsegu nego na neškropljencin. Najboljši učinek sc je pokazal proti kaparjem na hruškah in češpljah ter proti kosmatincu (tropinota liirta Pod.) na vodoravnih kordonih zimske dekanke. Škrlup je nastopal v enaki meri na škropljenem kakor na neškropljenem drevju. c) N e o d e n d r i ii, najnovejši drevesni karboliitcj tvrdke R. A v e n a r i u s (Avstrija), smo preizkusili prvič spomladi 1927. Škropili smo s 5% emulzijo v drevesnici in vodoravne hruškine kordone v starem špalirnem vrtu. V drevesnici smo dosegli prav povoljen učinek proti jajčecam listnih uši, ki so na škropljenih cepljenkah večinoma poginila. Tekom poletja je bilo opažati v škropljenem predelu mnogo manj listnih uši nego v predelih, koder nismo škropili. Na kordonih Il* bilo opaziti posebnega učinka. Poizkuse s tein sredstvom Nadaljujemo. Razen navedenih sredstev smo preizkušali tudi še: La-11 i g a n proti krvavim ušcm, A p. h i s a n proti listnim ušetn, *Man in razna druga lepiva proti zimskemu pedicu, drevesni karbolinej O lind r in in Avenarius pjroti kaparjem, F r u c t u s a n proti listnim in krvavim ušcm, dr. S t u r m o v Prašek proti zavijaču (carpocapsa pomonella L.), S u 1 i -coll proti jabolčni plesni i. dr., ki jih radi pomanjkanja prostora ni mogoče obravnavati. Preizkušali smo med drugim tudi razne drevesne škropilke, h'ličkov razpršilnik, P o e -11 i c k c - j e v rodni silnik, Brossard-ove steklenice proti o&am in sršenom itd. h' e n o 1 o š k a o p a z o v a n j a o cvetju sadnega drevja Vodimo že vrsto let in jih nadaljujemo. 5- Poskusno sušenje s sušilnico dr. Stojkoviča se je izvedlo pri češpljah in jabolkih, kakor je razvidno iz sledečega: Češplje: Presno sadje 2551 kg, odpadkov nič, suho sadje 63S kg, sušenje je trajalo 168 ur, uporaba bukovih drv 2202 kg, 2a 1 kg presnega sadja 0865 kg bukovih drv, za 1 kg suhega sadja 347 kg bukovih drv, suhega sadja 249 odstotkov, v sušilnico je šlo 960 kg. — Jabolka (krhlji): Presno sadje 1013 kg, odpadki 140 kg, suho sadje 136 kg, sušenje je trajalo 54 ur, uporaba bukovih drv 555 kg, za l kg presnega sadja 0635 kg bukovih drv, za 1 kg suhega sadja 408 kg bukovih drv, suhega sadja v odstotkih 134, v sušilnico je šlo 604 kg. Za sušenje češpelj je dr. Stojkoviča sušilnica mnogo pri-kladnejša nego bosanska. Doba sušenja je krajša in je sadje bolj enakomerno posušeno, s čemer pridobi na kakovosti. Tudi za sušenje jabolk (krhljev, krožcev) je ta sušilnica Uporabna. Sušijo se po istih pravilih kakor češplje. Obe naj-•hžji rezervni lesi, neposredno nad kuriščem, pa morata ostati Pri jabolkih prazni, da se sadovi ne pripalijo. c) Vrtnarstvo. Vrt producira zelenjad le za internat in za družine na-stavljencev, cvetlice pa le za okras zavoda in vzdrževanje Parka; za prodajo načelno ne producira. Navzlic temu obsega Precejšnjo površino, ker je domača potreba na zelenjadi zelo Velika. Zelenjad in cvetje se letos producira na površini okoli 8730 m1, od tega obsega vrt le 4134 m2, d očim se vrtnarsko izrablja še 2951) m2 polja in na polju je tudi 1650 m2 velik zcljnik. Zemlja v polovici vrtne površine je težka, za vrt ne-prikladna ilovica, ki niti tekom 201etne uporabe še ni dosegla pravega stanja, kakršno bi morala imeti vrtna zemlja. Le vrt na Pristavi ima pravo vrtno zemljo, ki je pa tudi že precej izmozgana. Pomanjkanje gnoja se v vrtnarstvu prav posebno čuti, predvsem ga manjka za siljenje in vzgojo zgodnje zelenjadi v gnojakili. Zato bi bilo jako umestno, da bi zgradili gnojake s parno kurjavo, kar bi bilo mogoče napraviti tedaj, ako bi zgradili tudi prepotreben cvetličnjak z razmnožarno, katerega tako silno pogrešamo. Gnojakov imamo 14, in sicer 10 betonskih ter 4 lesene, torej 140 oken. Lesene gnojake nadomeščamo polagoma z betonskimi. Za prezimovanje rastlin služi enostranski rastlinjak s kanalno kurjavo, bivši in predelani rastlinjak na Pristavi je pa poraben le še za shrambo. Predvsem se bavimo z zelenjadarstvom, vzgajamo pa vso zelenjad, tudi bolj redko, kakor: črni koren, vrtni turovec, pastinak, rožasti in listnati ohrovt, regrat, gredno peso, lobodo, kislico, rabarbaro in beluš. Poskušamo tudi z jajčevcem in melonami. Imamo celi Sortiment dišavnic in zdravilnih rastlin, da moremo učencem čim več pokazati. Belušnjak je bil zasajen I. 1913. v izmeri 3 Vs ara ter ima 5 redi po 80 rastlin (150 X80) s sortami: Eibenschitz, brunšviški, erfurtski, snežna glava in domači. Letos smo zasadili nov belušnjak s sadikami iz lastnega semena. Stari belušnjak nam pa še da okoli 50 kg reznic. Okrasni nasadi. Pred šolskim poslopjem na trati so rondela in dve ovalni cvetni gredici, ob boku pa skupina konifer, med njimi sequoia gigantea, za šolskim poslopjem je pa arboretum domačega drevja z nekaterimi tujkami, n. pr. juniperus virginica, cha-maecyparis, picea pungens glauca itd. V zasebnem parku je nekaj pravih vrtnarskih lepot (gingko biloba), nekaj okrasnih naprav in lepo število okrasnih rastlin. Mali park je prav za prav zbirka najnavadnejših okrasnih grmičev, po sredi pa drži rožni hodnik, opleten od vrtnic-ovijalk. Okrasno grmičje je v glavnem sledeče: forsythia, weigelia, philadelphus, cydonia; hybiscus, cercis, acer palmatum, evonymus, ceanothus, koel- rcuteria, cythisus, broussonetia, lonicera, buddleia, elaeagnus, oerberis, cotoneaster, calycantus, magnolia, ribes, tamarix, deutzia, syringa, spirea, rosa v raznih vrstali in sortah. Sortiment skušamo povečati predvsem v poučne svrlie. c) Poljedelstvo in travništvo, gozd. Površina orane zemlje, zasejane s poljskimi sadeži, radi Pomlajevanja travišč in potujoče drevesnice ter trsnice ni vsako leto enaka in koleba od 1192 do 1.3 ha. V letu 1926./27. Je bilo preorano 472 ha težke, globokosežne ilovke (»pri drevesnici«) in 712 ha ilnate peščenke (na »Pristavi«). Po kemijski preiskavi iz leta 1912. vsebuje debelega peska: ilnata peščenka težka ilovica z nad 5 mm premera 12 41 % 0'60 % z nad 2 mm » 109% 01)7% z nad 1 mm » 2'40 % 013% drobnega peska: z nad '/a mm premera 2'50 % 0 36% z nad mm » S'—% 1'82% z izpod 1 4 mm » 3160% 20'42 % s P 1 a v n e gline: 42'— % 76'60 % drobna prst vsebuje: dušika N 021 % 0 14 % fosforne kisline PaOr, 0'34 % 0'26 % apna Ca O 0'42 % 3'32 % kalija K: O 0'20 % 0'38 % vode v zrakosuhi snovi 216 % 2'49 % humusa 7'22 % 6'17 % Tekom vojne so zemlje do dobra izmozgali, radi nezadostne produkcije gnoja pa je še doslej nismo mogli popraviti. Hlevskega gnoja nam namreč občutno primanjkuje, in sicer Najmanj 1200 q na leto. Minimalna potreba gnoja je po se-danjili kulturali sledeča: za vinograd okoli 700 q, za njive 1100 r/, za vrt 150 q, za gnojakc 150 ), oves 1 '78 ha (15%). Ajdo sejemo na strnišče (V2—1 ha). Pšenica je mešana golica, ki vsebuje sorte: kiršejeva, groble, trentinska, non plus ultra, gyölk in kolonija. Na težko zemljo sejemo šentjursko osinko. Zadnje leto smo preskusili tudi lokalno vukovskodolsko, ki jo pa domača prekaša. Domača pšenica ima zelo razvito sposobnost, da se spomladi lahko zelo močno obraste, kar je zelo važno, da lahko tudi pozneje sejemo. Rž je kumberška, dvoredni zimski in jari ječmen sta hanaška, križavec pa domače sorte; oves je dupavski in češki, ajda pa siva francoska. Sejemo na ha: pšenice 100—110 kg, rži 120 kg, ječmena 130 kg, ovsa 120 kg, ajde 60 kg, in sicer s sejalnico na izpahalna kolesca (Hoosierjeva kolesca) 12 cin narazen. Žito kljub redki setvi rado polega, ker so vetrovi včasih zelo močni. Pridelek je odvisen od vremena. V suhih letih žito bolje obrodi na težki, v mokrili letih pa na lahki zemlji. Splošno so pridelki žita zanesljivi, le ajda in vse jarine so zelo nezanesljive. Ajdi sedaj škodi dež, nato suša, potem mraz, in zopet plevel. Njen pridelek na ha koleba od 1 '2 do 6 c/, po vojni pa še ni dosegel višine od leta 1911. (1144 (/), zato jo bomo opustili. Najlepše pridelke daje oves, Pridelek na 1 ha v c/ je bil: Rod žita 1911/12 1915/16 1919/20 1920/21 1921/22 1924/25 1925/26 oz. pšenica 24.3 17.76 19 IS+ 31 18 +35 24.8 + 35 14.7 +36 oz. rž 2S.17 18.98 20 21 +35 15.5 + 32 25.5 + 53 15. +32 oz. ječmen — — 14 2S + 25 21 +23 24.4 + 34.2 21.82 + 31 oves 17.5 21.56 IS 18 + 25 23 +33 18.5 + 30 17.87 + 41 ajda 10.44 2.46 I 1 6 4.4+17.5 1. + 5 Število za »+« pove količino slame. V glavnem smo dosegli predvojne pridelke žitaric. Hekto-literska teža je povprečno: za pšenico 742, za rž 67'8, za ječmen 60'5, za oves 45 in za ajdo 58 kg. Okopavinc zavzemajo letos (1927) 3'5 ha, in sicer: koruza 105 ha (8'75 %), krompir 1'4 ha (117%), pesa 105 ha (875 %). Sejemo koruze 40 kg, pese 16—20 kg, krompirja 22—25 kg. Koruza je aklimatizovani činkvantin, križan z domačo koruzo. Rumski zoban ne dozoreva zanesljivo. Pesa je ekendorfska kravja pesa, seme kupujemo vedno od Kmetijske družbe za Slovenijo. Krompir je bil prejšnja leta oneidovec, pomešan z up te datom in agnelijevim biserom. Zadnja leta pridelek krompirja neprestano pada, leta 1925./26. je pa radi slabega vremena in bolezni popolnoma odpovedal. Seme je bilo slabo, zemlja okužena, vreme neprikladno, pošteno obdelovanje ter škropljenje radi pomanjkanja kredita pa pomanjkljivo ali neizvršljivo. Škropljenje z bakreno-apneno brozgo se mora brezpogojno vršiti. Že pred vojno so škropili krompir, in sicer so poskušali s 3 % perocidno brozgo. V tekočem gospodarskem letu 1926./27. smo hoteli pridelek krompirja zopet dvigniti na dostojno višino, kljub temu, da je bil pozno okopan in osipan. To pa radi tega, ker smo krompir maja škropili. Zadostovalo je enkratno škropljenje. Lepo vreme nam je dovoljevalo, da smo poznejša škropljenja opustili. Le zgodnji krompir smo dvakrat škropili. Jako dobro je tudi pomagalo gnojenje z apnenim dušikom ob času ogrinjanja. Pred osipanjem smo med redi trosili apneni dušik, nato pa smo zemljo prisuli. Spodnje listje je tu pa tam malo trpelo, toda namen, da krompir razvije mnogo cime in dobro kljubuje bolezni, je bil popolnoma dosežen. Krompir je zemljo čisto zakril in je zadušil tudi tako nadležni in žilavi rogo-vilčnik. Iz tega sledi, da moramo na tako zapleveljenih njivah, kakor so njive, kjer nastopa v poznem poletju tako silno ro-govilčnik, rabiti le one sorte krompirja, ki napravijo košat grm. Naše domače sorte imajo bolj slabotno cimo, dočim imajo sorte parnassija, jubel, alina i. dr. košat stas. Seveda so to bolj industrijske sorte, ki pri nas še niso priljubljene. Pridelki okopavin so na našem posestvu doslej neprestano padali, kar nam kaže sledeča preglednica. Najstalnejše še obrodi koruza, najnestalnejši pa je bil krompir. Pridelki so bili na ha v q sledeči: leta leta leta leta leta leta leta leta sadež 19]1/12 i9i4/|5 1915/16 1919/20 192Ü/21 1921/22 1924/25 1925/26 ploda slame pl. sl. pl. sl. pl. sl. koruza 27.5 32.5 28 31 22 60 29 40 30 40 16 25 pesa 800,— 1175,— 800 450 500 50 450 50 380 38 234 25 krompir 182.1 128,- 106 95 95 — 145 — 96.2— 23 - Koruzo sejemo 6ü X 50, peso 60 X 25, krompir 60 X 30 cm narazen. Ostale rastline. Fižol zavzema 0'5 Im (41%), je prepeličar, ki ga sadimo 60 X 30 cm narazen, 130 kg na Im, daje pa 21 n zrna in 16 q slame (1. 1926./27. je dal le US q na ha). Dosega predvojni pridelek. Pozno zelje zavzema 018 ha (1*5 %) in daje 350—400 (/ na ha. Sorte: za kisanje lmmšviško zelje, za prezimljenje amaško in erfurtsko. Amaško je najbolje za prezimovanje. Umetnih travišč je na polju 3'5 ha (2‘8%), in sicer: lucerne s travo 0'35 ha (2 9 %), deteljne travine pa 2'5 ha (20'9 "/o). Deteljna travina je zasejana z 80% črne detelje in 20% trav, večinoma laške ljulke. Na Im sejemo 16 kg detelje in 12 kg trav. Lucerne sejemo na ha 25 kg in ji navadno dodamo še 25% (7 kg) pasje trave. Lucerna traja 6 let in daje 4—6 košenj. Deteljne trave kosimo že v letu setve, če ni baš presuho vreme, polni pridelek pa daje drugo veg. leto, v drugem rabnem letu jih pa po prvi košnji sprašimo. Na leto dajejo tri košnje in pašo jeseni. Nakosimo lucerne 80 (/, pajerke 18 ). Travišč je v celoti več, ker kosimo tudi v sadonosnikih, začasno celo v opuščenem vinogradu in drugod. Letna produkcija krme je sledeča: (1. 1926) zelene krme 1030 q, sena 554 -öi«Ci*icicöö CO Üi C/l «O to Cn 4Ü tO Ö Maksimum dne 0 1 4^<Žopp o* c fcs ppöÜÜpp^,-.-.») ai-cötoöctöjL^icji to to — — to — Msjofttojociispo Maksimum dne s 00 «fc. OJ 05 00 Cjl CO O5 p to 4~ w* 4- tO to Cn ^ja>©cöoö cöci>cr> Vsota CJ rt n 1 tO •—* tO 4— OJ ■—* to to pec ~ •— to to 6i di Cn d« Cn 05 — č ~■ to OJ CO co Cn jo ^ *- to ^ •— c Maksimu m dne Oc “-lOCOOOJOi-^ICOCn OO tO CC O OC O 05 05 Cn dl Ö ►— tö č 05 cč cf, Vsota > ■O 1 OJ to to CO CO 4^ Ol OJ O) >— cOpoopÄto-gto 7. OH-cflj, 4lido to to •— — to •— 00 00 ;-«l ►— jP* CO p — OO Maksimum dne •^1 to CC©COOJOJCO''-l©~ 00 Cn o -vi p to čo to tö OJ OJ di 00 di <0 to ob Vsota 1 tocoto — — 4-tOOJtO pcococcto^ico — o čcncčocoditoto — to to H- ►— OJ o p — a> Maksimum dne s to CoC*»OJüi!0<0~<©<» C5ifctOO5©jO54~»j0p očo-jčiio^ojoo Vsota ~ 3 1 OJapCO.C»OJ>— 4-C04-p©CD4*“'l*^lppp Cn ö ^ 05 Ö di C tö 4I y ^ s m s s to ^ s Maksimum dne cn "j cn c$ ►— oj £3 oj 05 cc S *<> p »j ~-i p, O p 4- Cn Cn^-jo>CnČCDCC*j Vsota c_ C i to oj to O- Oj ►*— »—* co CO4*4^00>-^tOCCCO4^ tocdctötodocöiT ■— «— — to to •— •— CC 4- h* 00 4^- to CC OJ Maksimum dne 'r !pCnC0“vlt04^^1tOt0 oj>— copto — — poo di OJ co -j 4I di »g cn to Vsota < 7Q C i/> i tOCJtOtO.«* — t0t04* c 05 to 4*. Cn 4- p cöcndiobtcicnocotö ►— —to to tO CC tO CO p 4- 4- >— OJ Maksimum dne to 4^- 12 ~ ~ ~ _ -rfkC04i.ptO»OOJ4-:9 ti (č h CČ4I — cčcčto Vsota O •O rt 3 cr rt> 1 05 01 to to cn Co 1 to 10 Op to Op Cn 4- Cn P I 10 Co di 05 tö eh eb Co — 1 01 to to to to to to Co co to — <0 p cc *— Maksimum dne -•1 cö 4^4>tOC0OJ4>O54^>— qpco-^icnS.to — p di >— Cn Os d> di to Co Ö V sota O 7? O cr rc 1 — to — — oj cn — to ~OpCC4^pp4fc*»jqi •^idjco^i — cocn — to 1—■ 1—• N3 10 to to to co p jt* cn oj p Co to Maksimum dne CC to to 4J» «O 4r 4^ 05 ►- to cccccooSS-to — 00 *-’l tö £ Ö Cn tö »-■ CO "-"l Vsota Z 0 < rt) 3 cr n> I CO — 4^. 10 OJ to to toS — p Cf. — p -«1 co tö cc: d« di co di -j "*J Cn c IS 7* 05 to Cn p ;*•* to Maksimum dne in — tö .UOOtOOJ©«- — CO COCOCO^JOipCCCOCO öcöötöcöoooöoöoö Vsota O rt> 0 3 cr a •n 1 ptoč0coH-p->g*si*v) 4^ CÖ 4^ cö Cn 05 to C to to to to *-* to CCOJCOppCC4-p4* Maksimum dne 1043 8 ~OJOOOIOp^lCOtO C5 — Oi to O 4*. Cn Cn to “CnOiCCp^ — pCC cč>-todi>-co«-coš C/5 7T C T3 tu Padavine 1919—1927 v mm. 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 mm 1315*1 1300 1228.7 1200 1203-1 1100 1060-8 1056 1044 1043-8 1043*8 1000 956-8 900 828-5 800 7511 Diagram mesečnih povprečij padavin od 1.1919. do 1927. iv. mm 150-2 150 140 130 124-4 120 118-1 116-7 110 100 87-0 82'4 77-2 54 4 50-3 kakor povprečje aprila. — Najsolnčnejše leto je bilo 1923., najmanj solnčno pa 1920. Najsolnčnejši mesec je julij najmanj soinčen pa december. 0< C/>< C- č/T N •a B. O C- o < o rt FI N S1 ■-« •a 3 p c- rt c c« rt o N C- P c c/: C/3 rt ■o < n _ “ n 5 r' ■a p o C- *5 -n C/3< a- l>0 o' p N C.. rt č/T p ■o rt O T3 -1 rt X -d C? '/3 rt N< p T3 •a’ rt o< C- rt C/3 O C/3 | p’ 3* O •a 5 3 rt rt< C- cr. c/j £3 P 3 rt C/3 l\J c- p rt rt< ■a 2. 0 rt č/j< o< 0 •a C/3 P P C/3 O rt rt 3 O. •”* rt C- rt < cr C/3 E C/3 O -n P C. rt ■a N< 3 3 — rt sc 0 o< , rt c- 3 rt 3’ 3 N 3' ra 0 3. rt P 3 EJ 3“ o OO Cn to to to CO d) to OJ O) 00 o to Solnčnost 1919—1927. III. iv. 221-1 220 210 217-2 200 190 180 170 168-0 160 150-3 150 140 130 120 100 71-0 69-7 Diagram o letnih količinah solnčnostl od 1. 1919. od 1. 1927. 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 19191 1907-1 1900 1800 1713 ß 1710-4 1704-7 1704-7 1700 1091-5 1600 1500 1400 1300 Toplota 1919—1927. 3Up uinuiiuivv 5. 31 5. 27 22 5-7 21. 10 4 00 lO cb oo’ Cp h- O 00 4. 6-6 8. 7 6 cb Junij 3lip uinui|S>it?v\I 21. 211 Ö IV (j) o» 30. 299 29. 287 i. 285 2 290 12. 28 9 18. 27-2 CN 00 1 '1 co CN 05 CN afjajdAoj 17-0 160 16 4 17-9 14-2 00 166 CN ib 05 t"- cb 3Up uinuiiujw t^. iuw 31. 224 21. 275 20. 284 17. 26-9 31 295 20. 29-8 17. 26-4 CN CO CN h- (N 05 cb CN 3[53jdAOcl 115 16-7 15-9 14-8 156 16-3 15-9; O CN T 00 3Up lunmiujvv 24. -39 CN cb 1 TT 7 12. —10 5. -45 7 tp CN 1 ib 7 'T? O + co CN 1 cL < sup uinuiis>iBvv 13. 18 5 6. 22 3 h. 211 16 269 13. 237 25. 22-5 19. 23-3 oo cp tBVV 21. 165 26. 166 1. 12-9 00 CN 00 Tf 3 113 lO 00 Ö 15. 168 cb 28. 160 tp 3fD3jdAOcJ cp Ö CD CO o 00 7 CD O h- CN Tt* Tf CN ib + cp Januar 3Up iuniuiu|w CO ib 1 25. —10 4 5. - 56 16. -14-2 20 -11-3 6. -197 CO CN CN Ö 7 21. -122 Ö co CN £» —10-7 3Up uiniuis^BVtf 6. 14i 9. 17 9 CN 05 ib 2. 102 25 95 CN O cb 31. 14 1 1. 12 3 125 SfjSJdAOd CO CN iunuiis>|BV^ 21 2 22 0 23-7 21-9 CN CN CN cs CN 00 CN cs CN CN CN O a afjOjdAOd CN t^- 05 JT> 05 O 05 05 05 00 co 05 rt* 05 cp Ö 05 a> 9up iuniu|U]^ 18. -121 27 - 98 17 -130 11. — 10-0 co 00 00 T 14. - 8-0 18 -148 26. - 8-0 22. — 18-4 — 12 1 E O) iBW 24. 110 31. 90 20. 113-1 22. 13 8 17 91 2. 120 31. 140 CN 26. 74 00 Ö Of^jdAOd lO CO Ö 05 Ö 1 05 o O 7 05 1 Č> 7 Ö November 9Up uinuiiuivv 18 -13 6 co CN 00 1 13 -11-0 291 - 8-9 I 17. 00 CO OO 1 O roo 05 1 or CN cp 1 16. - 5-8 00 f'- 1 9up uiniu|s>|B^[ 7. 17-1 18. 9 1 2 15-6 2. 11-9 11. 15-6 4. 20 2 4 180 CN O T—• CN O CN 16 6 afjajcUod lp Čo CN 6 CO CN r^> ib OO CS cb h- 05 iO Tf cp Oktober 9up iunuiiuiw CO ^ *P Tl* 31 16-5 26 0-9 27. 0-2 18. 0-3 18. 20 h*. ^ p 28. 2-6 7. +2 0 05 CS 9up uinui|S>|BW CN 2. 244 cb 1-1 Tf iS CM 5. 191 26.' 231 LO O CN Tf 05 CN CS CO cs cb cs OO ^ P Ö CN >p čs CN ofoajdAOd 00 CN h- I11'4 'rT 130 O CO 05 i CO 05 05 i-i a 9up lunuiuiivj 23. -10 10. 28 O) CN CO 20 | 40 iO cs 05 O co _ cp ^ 00 CS 25. 3-4 15 6-2 CO co E a> G i» CO 9Up uinuiis>|0VV TjJ ^ lP LO CN 25 27 2 15. 29 1 CN 05 cb cs 17. 23-5 CN CN Cp cb CN CS O OO CN CN r"H CO »O CN 00 iKW 8. 286 19. 325 29 35 3 12. 332 15. 3C-3 5. 31-6 23. 29 1 CO cp J CN f-N CN ? co o CO 9f39ldAOd 9-91 6 61 20 8 cn 9-61 'T 05 19-2 1-81 S 05 Leto 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 11926 11927 |9 letna 1 povpr °5 -iS c 3 ;n o\ o. o E,” °-S'g-E C3 C C3 Tf N ' rt CM M Gon cm •" O On c3 5 ’ S fN| : S0' 1 C3 y—i 3f4>oil o C c G:5 T3 > O c G cj p, •“1 «D 3= M -*-* > c* ‘c On .H, 'O >0 CM >C/3 o 2 <=• N C *Z? *• T3 2 »T-rt '—' C CM N . __Ox !ZT 5° 3.5 JO ^ rt io o ^ ~ ro 0 CM . . co > rt o *-i > r- »- rt c _r ° c (V, ^ N don 2 « ^ »G N _r ° rt S -a j*; N O > o £ -O -*-* ° c c u ''J* g-O^ON* E o >w t/3 3 d) Uh C/) D C "p ' >CJ >o -. c rt ü £ ’S En g » rt F > ,£ I og Ä 3 . a °* O'cm rt g n ^ m c E « 2 5 c rt >c-> r ) zz — ^ O ® oa«ž^ G C rt rt 'O C - >c/3 w .O « -2 rt o c« c u TD ^ •—■N •'r* ^ M !/) 'C •So ^ °S 2i E o rt >o o " G 2 ~ 0> G ^ Jo E > Jo — O o G Uh G • - rt O O) -O T3 E o o > G CU E 3 G E > O a.Eza. Diagram o mesečnih povprečjih toplote od 1919. do 1927. leta. 18 4“ 18" C 16" C 15 2" 10" c 97“ 9-4' 8“ C 6" C 5 8° 2“ C 0" C —0 31 Diagram o letnih povprečjih toplote v letih od 1919. do 1927. 1919 1920 1921 io-r C 10-2" C 10 0" C 9-8" C 9-7" 96" C 9-4' 9-4" C 9*4° 9-2° C 9 0“ C 8 8“ C 8-61’ C Zbirka učil pred ujedinjenjem, sedaj znatno pomnožena. Zračni tlak 1919—1927. aup imummvv aup uinui|s>juw a. < afjsJdAOd 3Up uimiMinvv aup UinUI!851BVV afjajdAoj 9Up uinuijujN aup uinuiis>fBw 8f^3JdA0(I oup uiniujujvv £ r] 0Up mnuijs>iBw af;>9jdAofi aup uinuiiuivv aup iunui|SJfBV\f ahajdAoj aup uinuijujvtf aup uinuijS3|BW afjajdAoj O Pl UD t>- r- c-. — 740-4 1 750-6 7-28*3 739*7 7505 727*1 738*0 747*9 728*3 H 735*4 1 745 1 725*1 7387 744 7 7309 , 737*8 744 6 730‘8 Avgust II September Oktober November December j; Povprečja uinui|u|w uinui|SJiBW afjajdAoj aup uiniufojw aup uinuijs^cw Sfj9jdAOd aup ummjujw aup lunum^BW 9fj3jdAO{| aup uinui]u)w 3Up uinuiis^evv af^ajdAOfi aup uiniujujw aup uinuiis^BW afjsJdAOfi aup uinuijujVV aup uinuiis>jBW afjajdAoj aup uinuiiufw aup unuujs^BW afjaidAo, opi eo -i Š Š p n S § — O h* iO Ol 00 ^ -H $ s? — CN —• 9» O O OlfO Z $ : E~ o» On O 5 *« - ^ tt > a X3 C p _ O c3 «''rt rQ 03 OJ P ‘j- ■sg^g» flJ — Ü o O) . c cSj* "V 0> O „ £3 N N rt > g^; 8 g .E ^ C w 5 O- n o ^ o. > rt rt .iX>C/3 > 'c rt rt ‘o £ C 5 c/3 r-j O :•§ e-§ a»a.-^ Ü 5 a E rt ~ " c V; rt J*S "C OJ a> — C/J <-> • — C/5 ES; a> h- ’ >0 o •» ".g O*^ S . o-h- v c: v rt TD C ° ’S S" -a o J > C rt • - N *a O.Si cx>o a> > Jr O) D. O > D O £ G E o w rt d •sEE C/5 C > ^ — rt ^ O c rt X5 £ "O «>0 « p’° 5 fc O •<* u o. « C TD rt .Q rt N O >- c-s i c/5 a> >- >o •— o ^ — l. D C a — > - o C TZ1 a c rt TD rt E aJ S a c TD > o ^ S a> £*> > o> o »-o. a > rt O e a >CJ O v-c/j O cj ^ P rt /n rt i- Ä r». C : ' a> rt OJ « Si -a a — o. ■o o;^ c o 0 E «1 u. N p. — rt & >|1 • • a E ° ^ ä X3 3 *= c co o *“ « o a c c Qrt -a Ä ^ rt -n g>H c 55 H) a> o P”— c aŽoE O - Ä Ä »o ► O •- rt <£ > T3 = C £ •» o N -r; J U— N rt :=• rt J= |u E 5 t aoS ca > TD ^ ^ O o Q, _rt a> p 5 = a. a> > P C S - — >0 p rt ’S ° .5.JS O C/J c/j Xj rt Ä c ^ c rt c O a> mm 741 7405 740-2 740 739-7 739*5 739 738-9 738 9 7389 738-7 738-7 738 737 736 735-4 735 Diagram o letnih povprečjih zračnega tlaka od leta 1919. do 1927. 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 740 739 738 740-1 740 1 740-0 739-8 739-4 738-9 i 73H-9 738-4 737-5 737-3 737 736-8 726 > jj, ■ js'i*«'* -jL • r't* mc% 4 Stanovanje za uradnike in delavnica, poleg bivše živinsko tekališče, sedaj park. STROKOVNE RAZPRAVE. Grozdni sukač — seneni črv in kiseljak: I. enopasasti grozdni sukač — conchylis ambiguella ali elysia ambiguella; II. pisani grozdni sukač — eudemis botrana ali polychrosis botrana. Razlaga podob na prilogi. Pri povečanih slikah je naravna velikost pole« slike označena s črtico, izvzetnši podobi 1 in 2. Le-ti primerjaj z glavicami cvetov na kabrnku pod. 7 v naravni velikosti, da si moreš predstavljati, kako majhne so v resnici bisernice (pod. I) in jajčeca škodljivca (pod. 2).* Pod. 1 in 2 sta po risbah A. Z s c h o k k e - j a. » 1: Vejica kabrnka z bisernicama. Močno povečano. » 2: Vejica kabrnka z jajčecama grozdnega sukača. Močno po- večano. » 3: Enopasasti grozdni sukač, pri 3 a leteč v naravni velikosti, pri 3b sedeč (povečano). » 4: Pisani (križasti) grozdni sukač, pri 4 a leteč v naravni veli- kosti, pri 4b sedeč (povečano). » 5: Črnoglava gosenica enopasastega sukača. Povečano. » 6: Rjavoglava gosenica pisanega (križastega) sukača. Povečano. » 7: Kabrnek z obema gosenicama, visečima na nitih svoje preje, v naravni velikosti (seneni črv). » 8: Vejica grozda z obema gosenicama v naravni velikosti (ki- seljak). » 9: Buba enopasastega sukača, odnosno črnoglave gosenice. Po- večano. » 10: Buba pisanega (križastega) sukača, odnosno rjavoglave gosenice. Povečano. » 11: Zimske bube v zapredku (kokonu) pod obmrlim trsnim lubjem. Naravna velikost. » 12: Zimska buba v votli strženski cevi. Naravna velikost. *) Spomladi se pojavljajo po nežnih zelenih poganjkih, včasi tudi po mladih grozdnih pecljih in listih na spodnji plati, majhne svetlikaste kapljice, ki nas spominjajo na steklosvetla jajčeca kakega metulja, kar pa niso; to so bisernice (»biserne žlezice«), nekaka tvorba dlačic, katerih pravega pomena za trto še ne poznamo. Thurgavski Müller domneva, da so to nemara obrambni organi proti majhnim živalcam. J. Griebel — Neustndt a. d. H. Splošne opombe. Metulj ni neposredno škodljiv, marveč samo njegova go-seničja zalega. Tega škodljivca imenujejo tudi »grozdni črv« in »grozdni molj«, a je v resnici gosenica. To je jako star škodljivec vinske trte. Že v svetem pismu je zapisano nekako takole: »Sadil in obdeloval boš vinograde, a ne boš pil niti pridelal vina; kajti črvi ga bodo požrli.« Tudi iz drugih starih listin je razvidno, da je grozdni sukač že v davnih časih uničeval trsne pridelke. Od živalskih škodljivcev je to najnevarnejši z a j e d a 1 e c vinske trte, odnosno sovražnik vinogradništva; kajti trsna uš je prav za prav premagana, ne pa ta škodljivec. Koder nastopa v velikih množinah, kakor v nekaterih krajih na Francoskem, čisto posebno pa še v Nemčiji, ondod je bodočnost vinarjev resno ogrožena. Na pretečo nevarnost tudi za naše vinorodne kraje (val razširjenja škodljivca se pomika v Evropi od zapada proti vzhodu in jugu) sem na podlagi svojih mnogoletnih izkušenj kot načelnik in inšpektor glasovite domene Johannisberg v Rheingau-u opozarjal v svoji knjigi »Zwei Weinbaufragen« že leta 1912., ko je grozdnega sukača pri rias še malokdo poznal, ker se je le samotero pojavljal; v poslednjih letih pa je nastopal tu pa tam že bolj pogosto in v večji množini. Najlažje ga uničimo, dokler se še 11 i preveč r a z p 1 o d i 1. Ali le težko mu je priti do živega. Samo vztrajno in smotrno skupno, organizirano delo vinarjev ga more premoči. Organizacija zatiranja je osobito zato potrebna, ker so vinogradi razkosani na mnogo parcel raznih lastnikov in posameznikovo delo premalo izda; metuljčki namreč priletajo v njegov vinograd iz sosednih parcel. Veliki vinogradi v eni roki so pa redkost. Pri peronospori je drugače: kdor škropi, si reši trto in trgatev, kdor pa to delo zanemarja, kaznuje samega sebe, trpi sam škodo. Obvezno pokončevanje peronospore tedaj ne bi imelo smisla, pač pa obvezni boj proti grozdnemu sukaču, ako se lastniki vinogradov sami ne zavedajo velike gospodarske nevarnosti, ki preti njim in splošnosti. Od vsake tu opisane vrste škodljivca nastopata vsako leto najmanj dve generaciji; od črnoglavke (gosenice enopasastega grozdnega sukača) se izleže včasi, od rjavoglavke (gosenice pisanega grozdnega sukača) pa vselej še tretji in izjemoma baje celo četrti rod. Neugodno vreme zlasti med cvetenjem povečuje škodo, ki jo povzročajo požrešne gosenice prvega rodu (seneni črvi). Rana ali prerana trgatev, kakor jo obavljajo mnogokrat pri nas, je v toliko koristna, ker se z njo uničuje zalega druge generacije (kiseljaki). Zato so drugod, n. pr. v Nemčiji, celo priporočali kot najradikalnejše sredstvo enkratno splošno rano trgatev še nezrelega grozdja: žrtvovala bi se boljša trgatev, a pokončal bi se hkrati škodljivec — v brenti, kadi in preši. Ali do tega le ni prišlo. Boj se nadaljuje brez konca. Opis. Razlikujemo dve vrsti škodljivca: enopasastega in pisanega grozdnega sukača. Metuljček enopasastega grozdnega sukača meri z razpetimi krili 13—15 mm. Trupelce mu je dolgo 6—8 mm. Čez rumeni sprednji krili mu teče temnomodrorjava povprečna proga, ki je na gorenjem robu krila dosti širša kot na dolenjem. Radi nje ime »enopasasti grozdni sukač«. Zadnji krilci sta svetlosivi. Ko se gosenica izleže iz jajčeca, je 1 mm dolga; v štirih do petih tednih doraste in meri 13 mm, je č r n o g 1 a v a (zato »črnoglavka«), r d e č e r j a v a do rumenorjava, ob straneh ima temne bradavičice s posameznimi dlačicami. Buba je rumeno- do r d e č e r j a v a , 6—7 mm dolga in zapredena v siv zapredek (kokon), katerega snov je pomešana z drobirjem trsnega lubja in lesa, da bub ni tako lahko opaziti. Metuljček pisanega grozdnega sukača je manjši in meri z razpetimi krili 11—13 mm. Trupelce mu je dolgo 5—6 mm. Sprednji krili sta rumenkastosivi in temno-rjavo, modrosivo ter rdečerjavo marogasti. Radi tega ime »pisani grozdni sukač«. Zadnji krilci sta sivi. Dorasla gosenica, ki se v nasprotju z leno črnoglavko enopasastega grozdnega sukača prav živahno giblje, ako se je dotaknemo (zato rjavoglavko dostikrat zamenjajo s sicer dvakrat večjim skakačem ali listnim sukačem), je do 12 mm dolga, rjavo- ali rumen oglava (zato »rjavo-glavka«), umazano r u m e n k a s t o z e 1 e n a ali zelen- kastosiva. üb straneh ima bradavičice z dlačicami kakor črnoglavka. Buba je bolj iztegnjena (vitka), 7 mm dolga, temno -rjava in malce zelenkasta, nje zapredek pa je čisto bel. Jajčeca enopasastega in pisanega grozdnega sukača merijo 1 mm, prvotno so rumenkasta, pozneje nekoliko po-temne. Jajčeca so ploščnate in žličaste oblike, zato jili lahko razlikujemo od brezbarvnih, popolnoma okroglih bisernic. Razvojni kolobar in način življenja. Grozdni sukač prezimuje kot buba v svojem zapredku. Zabubi se samo v nadzemnih zavetiščih: v lubju starejših delov trsa, v strženskili ceveh, v pokah in regah in pod iveri kolov, odnosno stebrov za žične brajde ter v raznih vezeh, zlasti v kalanem vrbovem šibju (vrbovih trticah), pa tudi v slami, s katero smo mladike privezovali. Metulji izlezejo iz bub navadno nekako sredi ali v drugi polovici majnika in žde po dnevu mirno pod trsnim listjem ter v drugih skrivališčih. Zapuščajoč svoje zavetje frlijo med trsjem in se parijo. Enopasasti grozdni sukač leta v mraku, ob toplem in nevetrovnem vremenu pa tudi ponoči. Pisani grozdni sukač ponoči počiva v svojem zatišju in leta pozno popoldne do mraka, potem pa zopet od jutrnjega svita do 8. ali 9. ure. Ob ugodnem in toplem vremenu izlezejo metulji iz bub precej istočasno, ob nestanovitnem vremenu pa drug za drugim v daljših presledkih, kar otežkoča pokončevanje. Poslednje velja osobito za pisanega grozdnega sukača tudi ob ugodnejšem vremenu. Tako nahajamo v vinogradu poleg bub in metuljev hkrati tudi jajčeca in gosenice v najrazličnejših razvojnih velikostih. Samica izleže na kabrnke po 100 in več jajčec, in sicer vsako zase, a porazdeli jih na več kabrnkov in trsov, da požrešni goseničji zalegi ne zmanjka hrane. Čez 8 do 14 dni se izležejo goseničice, ki pajčevi-nasto zapredejo več cvetov in iz tega skrivališča, ki ga z novimi zapredki razširjajo, lazijo na svoje pogubno delo: pregrizejo cvetne kapice (kučmice) in žro notranje nežne dele cvetov, ki tako propadajo; neredko pa se zajedajo v notranjost grozdnega peclja, da se veliki deli kabrnka kar posuše in odpadejo. Obtnrli ostanki so rjavi in suhi, da se drobe med prsti, in nalikujejo prav suhemu senu, ki se žal iz večine šele v tem času spravlja. Odtod ime »seneni črv«. Približno v drugi polovici junija pa do začetka julija se dorasle gosenice (seneni črvi) z a b ubij o v prej naštetih zavetiščih, včasi pa tudi v grozdiču samem. V drugi polovici julija pa do začetka avgusta se razvije iz bube metulj druge generacije, ki prav tako živi kot metulj prve razvojne stopnje. Samica odlaga po 100 in več jajčec na grozdje (na jagode in jagodne peclje), in sicer tudi vsako zase, porazdeli pa jili na več grozdov in trsov. Prej ko pri prvem rodu, namreč že po 5—8 dneh, izlezejo iz jajčec gosenice (kiseljaki), ki se zajedajo v jagode in se tam hranijo s sredico (mehčino) in še mehkimi pečkami. Zapredejo več jagod in ugonobijo drugo za drugo. Piškave jagode gnijo, ne zorijo, ostanejo kisle. Zato ime »kiseljak«. Septembra, včasi šele začetkom oktobra, se kiseljaki enopasastega grozdnega sukača zabubijo v navedenih zavetiščih, tamkaj prezimijo, a spomladi se lotijo zopet svojega kvarnega dela. Kiseljak pisanega grozdnega sukača se zabubi že prej, njega metulj pa leta koncem avgusta do začetka septembra tretjič in rodi goseničjo zalego, ki uničuje grozdje do oktobra, ko se zabubi in potem prezimuje tako kot buba kiseljaka enopasastega grozdnega sukača. Mnogo nevarnejši pisani grozdni sukač z rjavoglavo gosenico se pri nas na srečo doslej mnogo redkeje pojavlja nego enopasasti grozdni sukač s črnoglavo gosenico. O razvojnih dobah enopasastega grozdnega sukača, ki je pri nas itak najbolj razširjen, je še omeniti: I. generacija: v obliki jajčeca 8—12 dni; gosenica-seneni črv žre kakih 25 dni; v obliki poletne bube 10—14 dni. II. g e n c r a c i j a : v obliki jajčeca kakih 5 dni; gose-nica-kiseljak žre 20—25 dni; v obliki zimske bube 8—9 mesecev. Gosenice obeli rodov, seneni črvi in kise-ljaki ne uničujejo samo grozdnih cvetov in jagod, marveč žro tudi nežne trsne vršiče, peclje in liste. Grozdni sukač tudi na drugih rastlinah. Ako bi grozdni sukač živci samo na žlahtni vinski trti, bi boj proti njemu ne bil tako — brezkončen. Toda on živi tudi na d r u k i li rastlinah. Dokazano je, da enopasasti grozdni sukač (clysia ambiguella) živi še na več ko 30 drugih rastlinah, od katerih navajamo tele: maklen ali klen (aeer campestre), navadni srobot ali vezela (clematis vitalba), rumeni dren (eor-nus mas), rdeči dren ali svib (cornus sanguinea), glog ali beli trn (crataegus oxyacantha), navadna trdoleska ali kapičevje (evonymus europaeus), lakota (galium), navadni bršljan (he-dera helix), kalina (ligustrmn vulgare), lucerna — meteljka — nemška detelja (medicago sativa), kovačnik ali kozji parkeljci (lonicera caprifolium), skobotec ali nepravi jasmin (philadel-phus), trnoljica ali črni trn (prunus spinosa), navadna krhlika (rhamnus frangula), čistilna krhlika ali kozja češnja (rhamnus catarthica), rdeče grozdjiče ali rdeči ribezelj (ribes rubrum), črno grozdjiče (ribes nigrum), kosmulja ali agras (ribes gros-sularia), malinjak (rubus idacus), bezeg (sambucus racemosa), pokalica ali lepnica (silene inflata), jerebika (sorbus aucupa-ria), oslad (spiraea crenata), navadna lipovka ali španski bezeg (syringa vulgaris), brogovita ali kozja pogačica (vibur-num opulus), udikovina ali dobrovita (viburnum lantana), družina vinik, kamor spadajo vinska trta, divja loza, vinika (par-thenocissus quinquefolia) i. dr. L ü s 111 e r je pri umetnem krmljenju »enopasastega« (črnoglavke) dognal, da le-ta ne mara nekaterih rastlin, odnosno njih cvetov ali plodov; take rastline so: tisa (taxus baccata), porabili beluš ali špargelj (asparagus officinalis), ponočnjak ali bela lučica (melandrium album), krvavi mlečnik (chelidonium maius), njivna mrtva kopriva (lainium amplexi-caule), škrlatnordeča mrtva kopriva (lamium purpureum), navadni gabez (symphytum officinale), gadovec (echium vulgare), krompir (scianum tuberosum), pelin (artemisia), navadni oves (avena sativa), navadna rž (secale cereale), pšenica (tritieum), koruza ali turščica (zea mays). Pisani grozdni sukač (polychrosis botrami) pa živi na več ko 20 raznih rastlinah, od katerih navajamo tele: navadni srobot ali vezela (clematis vitalba), lucerna (medicago sativa), travniška detelja (trifolium pratense), rdeče grozdjiče ali rdeči ribezelj (ribes rubrum), kosmulja ali agras (ribes grossularia), tnalinjak in številni kopinjaki ali robide (rubus), rdeči dren ali svib (cornus sanguinea), rumeni dren (cornus mas), trnoljica ali črni trn (prunus spinosa), udikovina ali dobrovita (viburnum lantana), kalina (ligustrum vulgare), rožmarin (rosmarinus officinalis), lakota (galium), pokalica ali lepnica (silene inflata), češmin ali babkovina (berberis), navadni bršljan (hedera lielix), kovačnik ali kozji parkeljci (lonicera), mahonija i. dr. Zanimati se moramo torej tudi za navedene rastline, na katerih škodljivec istotako in še bolj brezbrižno domuje. Tako n. pr. ni vseeno, ali je malo ali mnogo takih rastlin, morda celo sredi vinogradov, ali po obronkih, ali blizu, ali daleč proč od trsnih nasadov. Gosenice sicer ne potujejo s kraja na kraj, pač pa metuljčki lahko raznašajo svojo požrešno zalego naokoli. Škoda. Gosenica prve generacije (seneni črv) uničuje grozdno cvetje (kabrnke). V pajčevinastih zapredkih nahajamo ostanke posušenih, zato porjavelih cvetnih delov in drobnih jagod ter goseničje blato (ekskrcmente), vse zamotano v drobne kepice. Pajčevinasti zapredki gosenice črnoglavke so navadno večji nego pajčevinasti zapredki gosenice rjavoglavke. Luknjice na jagodah, v katere se je zajedla gosenica druge, odnosno (pri »pisanem«) tretje generacije (ki-seljak), so v početku modro obrobljene. Napadene, bolj ali manj izdolbene jagode se ob suhem in toplem vremenu posuše, ob vlažnem vremenu pa gnijo; ta gniloba prehaja potem tudi na druge, zdrave jagode v bližini in je kvara tako še večja. Škoda iznaša lahko do 100%, t. j. škodljivec nam more uničiti vso trgatev popolnoma. Taka upostošenja je opazoval in se proti njim uspešno boril pisec pred leti v najodličnejših, svetovnoznanih vinogradih Rheingau-a. Iz 1 ženske zimske bube izleze 1 ženski metulj; le-ta izleže povprečno 100 jajčec, iz katerih se razvije 100 gosenic-senenih črvov. Ker zadostuje 5 gosenic za uničenje enega grozdiča (kabrnka), uniči zalega od samo enega ženskega metuljčka prve generacije 20 grozdičev, to je n a j m a n j 2 kg grozdja. Dalje: 100 gosenic prve generacije se razvije v 100 poletnih bub, od katerih je približno polovica, t. j. 50 ženskega spola in potem prav toliko ženskih metuljčkov druge generacije; le-ti izležejo — ä 100 jajčec — 5000 jajčec, iz katerih se razvije 5000 gosenic-kiseljakov. 1 kiseljak pa uniči najin a n j 10 jagod, tedaj zalega druge generacije — 5000 gosenic po 10 jagod — 50.000 jagod. Ako računamo na 1 kg 500 jagod, uniči zalega druge generacije najmanj 100 kg grozdja. 5000 gosenic druge generacije sc razvije v 5000 zimskih bub — tako je pri enopasastem grozdnem sukaču, ki ima samo 2 generaciji —, od katerih je zopet polovica, t. j. 2500 ženskega spola in potem prav toliko žensk ih metuljev prve generacije naslednjega leta itd. To je ogromno potomstvo samo ene ženske živalce tekom enoletnega razvojnega kolobarja; pravtako ogromna je lahko škoda, ki jo povzroči njena zalega samo v enem letu! Zatiranje. Uniči škodljivca, kjerkoli ga dobiš! Sredstva v boju proti grozdnemu sukaču delimo v štiri skupine: I. mehanična (s človeško roko), II. avtomatična ali samodelavna (razne lovke), III. kemična (razni strupi) in IV. naravni sovražniki. I. Mehanična sredstva. Za naše razmere, ko škodljivec na srečo še n e nastopa v preobilnem številu, se p a č m o r e najbolj priporočati mehanični način P o k o n č e v a n j a. To je zimsko in poletno delo, in sicer: 1. Zimsko pokončevanje obsega: čedno rez, temeljito odstranjevanje starega lubja z dlanjo ali žično krtačo (trs se osmuče, ostrže, odrgne), iskanje in uničevanje bub s primernimi kovinskimi ali lesenimi iglicami (bodicami) v raznih špranjah, luknjah na trti in kolju itd., zbiranje ter sežiganje vseh trsnih odpadkov, lesu, povrescl (vezi iz slame) in drugih vezi, preden metuljčki izlezejo; v pozni jeseni je dobro polagati trsje (in kolje — po brežini konice navzgor obrnjene!) na zemljo in ogrinjati: bube splesne in zgnijo. 2. Poletno pokončevanje obsega: morebitno (pri nas v splošnem neuporabno) lovljenje metuljčkov s posebnimi pahljačami iz goste žične mrežice, ki so pomazane z lepilom; ako se to skrbno dela ves čas, dokler grozdni sukač leti in še ni zletel jajčec, so uspehi dobri; gosenice prve generacije (senene črve) iščemo in trebimo iz kabrnkov z iglicami, s pinceto ali s posebnimi kle-ščicami, držeč drugo roko pod kabrnkom, da gosenica ne smukne po pajčevinasti niti na tla; gosenice druge, odnosno tretje generacije (kiseljake) uspešno zatiramo z izbiranjem izdolbenih in gnilih jagod, preden so iz njih izlezle; jagode se nato s škodljivcem vred uničijo; odstraniti se morajo tudi kislognile, od kiseljaka navrtane in izjedene jagode. Mariborska pinceta ali Arčon-Jelenova pinceta: 1. izobličena iz palčice z razkolom in 2. iz upognjenega jesenovega lesa za trebljenje »senenega črva«, 3. iz upognjenega jesenovega lesa za trebljenje »kiseljaka«; a) konici pincet, b) notranja, ploščnata, žličasta stran konice. (Podoba y. iz »Naših goric« 1927, stran 155.) Energično zatiranje gosenic prve generacije, senenega črva, je zaenkrat v obče najbolj učinkovito v naših razmerah, ko vinogradniki, žal, še nikakor niso dovolj poučeni o zamotanem načinu življenja te drobne, a tem bolj žilave živalce. Ugodna poročila o zadovoljivih uspehih tega preprostega, za vsakogar izvedljivega mehaničnega načina zatiranja nam dohajajo tudi iz naprednejših vinorodnih pokrajin v inozemstvu, n. pr. iz Nemčije, kjer imajo že desetletne izkušnje i z raznimi strupenimi preparati, s katerimi popolnih uspehov navzlic temeljitemu in točnemu delu doslej še niso dosegli. Količkaj brihtni otroci so za to kaj uporabni; deklice so pri tem navadno bolj spretne nego dečki. II. Avtomatična sredstva. Avtomatična ali samodelavna sredstva (razne lovke za bube, metulje in gosenice) se niso obnesla, zato jili niti ne naštevamo. Razne strupene kemikalije je treba previdno uporabljati, da se ne zastrupimo neposredno ali posredno po grozdju in vinu. Rabijo se samo proti poletni zalegi v obliki raztopin (brozg) ali praškov. Razlikujemo dotikalne (kontaktne) strupe (jedka sredstva, ki umore gosenico, čim pride z njo v dotiko), vd i h a 1 n e strupe (sredstva, razvijajoča strupene pline, ki ugonobe gosenico, če jih vdihava) in želodčne strupe, s katerimi zastrupimo škodljivcu hrano (kabrnke in grozdje). Od dosihmal preizkušanih neštetih kemičnih sredstev so se razmeroma še najbolj obnesla škropiva in praški, ki vsebujejo mišnico (arzenik). Brozga tobačnega izvlečka in mazljivega (kalijevega) mila ni tako učinkovita. 1. M i š n i č n a (a r z e n i k o v a) brozga. Uporabljajo se razni preparati »Schweinfurtskcga zelenila«, ki se za to svrho posebej pripravljajo. Le taki se smejo rabiti, kakor n. pr. pri nas že znano urania-zelenilo. a) Škropivo — hkrati proti p e r o n o s p o r i — si pripravimo takole: Ako vzamemo V2—1 kg modre galice več, moramo sorazmerno toliko več vzeti tudi špehastega apna. Modra galica se raztopi v 10 / vode. V drugi posodi se strup in špehasto apno dobro zmesita v kašasto brozgo; le-ta III. Kemična sredstva. urania-zelenilo špehasto apno modra galica voda proti senenemu črvu 12 dkg 1'6 kg 1 kg 100 / proti kiseljaku 15—20 dkg 1-8—2 kg 1 kg 100 l sc nato razredči z 90 l vode, ki se — ob neprestanem mešanju — počasi vanjo vliva. V to razredčeno zmes se prav polagoma — tudi ob mešanju brez prestanka — priliva že prej pripravljena raztopina modre galice. Pred uporabljanjem se mora škropivo skrbno premešavati in iz previdnosti preizkušati s fenolftaleinovim ali lakmusovim papirjem, kakor pri bakrenoapneni brozgi proti peronospori (apna naj bo rajši za spoznanje prej več nego premalo). Stara brozga ne učinkuje. b) Poškropiti moramo temeljito vse k a -brnke, odnosno grozde, da ne ostane prav n o b e n o mesto na njih n c p o š k r o p 1 j e n o. Mišnica je želodčni strup in učinkuje le tedaj, ako jo gosenice žro, kot dotikalni (kontaktni) in vdihalni strup pa ne prihaja v poštev. Rabiti je dobro nahrbtno škropilnico s posebnim razpršil-nikom, ki ima hipno zaklopko (podobna je revolverju). Tak razpršilni nastavek znane tvrdke Nechvile se imenuje »stop« (angleška beseda s pomenom »stoj«!) in se poljubno odpira in zapira z eno roko, kakor bi streljal s samokresom, z drugo roko pa razgrinjamo trsne liste. Tako se tekočine, ki jo vbrizgavamo od spodaj v notranjost trsa, najmanj porabi. c) Škropiti je pravočasno in ponovno. Prvič škropimo nekako v drugi polovici m a j 11 i k a , ko metulji najbolj letajo, ali nekaj dni nato, d r u g i č p a 8—10 dni po prvem škropljenju. Prepozno škropljenje, ko škodljivec že udobno domuje v svojih pajčevinastih zapredkih, je brez učinka, ker gosenici ne pridemo več do živega. Kjer se pisani grozdni s u k a č zelo pojavlja, je umestno še tretje škropljenje proti gosenici prve generacije (senenemu črvu). Škropljenje proti gosenicam druge ali celo tretje generacije — vsekako približno od 10. avgusta naprej — pa je že opasno radi nevarnosti zastrupljenja grozdja do glavne trgatve. 2. M i š n i č n i (arzenik o v) praše k. Tak preparat je n. pr. dr. Sturmovo sredstvo (E. Merck Darmstadt); z njim se popuhajo z dobrim nahrbtnim žveplalnikom kabrnki in grozdi ob časili, ki so navedeni za škropljenje. Po močnem deževju je oprašenje treba ponoviti. Kje naj naročamo navedene pripomočke? Kakor i vse druge kmetijske potrebščine, naj se tudi ti pripomočki naročajo skupno pri kmetijskih organizacijah, n. pr. pri Kmetijski družbi, ki jamči za kakovost blaga in daje tudi potrebna strokovna navodila. Ne nasedajmo vabam hvalisavcev, ki nam še nepreizkušena sredstva brezvestno vsiljujejo! IV. Naravni sovražniki škodljivca — naši vrli zavezniki v borbi. Le-sem štejemo razne sinice, ki sc pozimi klatijo po naših vinogradih in se hranijo z bubami. Podgorelček se rad izpreletava od avgusta do svojega odhoda po vinogradu in razen drugih žuželk pozoblje tudi mnogo kiseljakov in bub. Mnogo koristijo raznovrstni najezdniki ali goseničarji, ki polagajo svoja jajčeca v gosenice in nam jih z bubami vred pomagajo uničevati. Prizanašati je treba tudi p o 1 o n i c i (božjemu voleku ali božji kravici), ki sama in skupno s svojo ličinko ugonablja gosenice. Pajki se istotako hranijo z jajčeci in gosenicami grozdnega sukača. Ličinka znane muhe trepetavke ne uničuje le listnih ušic, marveč tudi grozdne gosenice. Koristne so nadalje nekatere glivice, ki se lotevajo gosenic in bub ter jih uničujejo v velikih množinah. Skupnemu naporu vseh teli sovražnikov škodljivca gre hvala, da v nekaterih vinskih krajih opisana grozdna sukača tako posebno pogubno ne nastopata; to velja zlasti za glivice, ki jim zelo prijajo kraji z vlažnim podnebjem in visokim snegom. Ako po hudih goseničjih letih prihajajo neposredno večletne periode, v katerih škodljivca skoraj ni, si moremo to razlagati le tako: hkrati z grozdnim sukačem so se zaplodili tudi njega drobni neprijatelji tako močno, da jim je bilo moči ovirati nadaljnji razplod škodljivca. Potreba poročevalske službe. Vinarji, opazujte škodljivca in po njem povzročene kvare ter poročajte kratko, a točno o vseh svojih opazovanjih kakor tudi o uspehih in neuspehih njega zatiranja ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki samo vestno preizkuša premnoge načine zatiranja in bo rezultate teli poskusov redno objavljalo. Vsaj pripravljajte se za težek boj, ki nas neizogibno čaka! Viri: »Žmavc, Zwei Weinbaufragen«, samozaložba 1912, razprodano. »Žmavc, Vinarstvo«, založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1925. Letak zavoda za varstvo rastlin, izdala spodnjeavstrijska deželna kmetijska zbornica — Wien 1926. »Steilwaag, Die Weinbauinsekten der Kulturländer«, založništvo Paul Parey — Berlin 1928. Mesečnik »Naše gorice« v Mariboru — 1927 in 1928. Priloga: Barvotisk s podobami škodljivca po naravi, založništvo Paul Parey — Berlin SW 11. Prof. Jos. Priol: O kalivosti cvetnega prahu pri jabolkih in hruškah. S poizkusi o kalivosti cvetnega prahu so se bavili v zad-njih letih zlasti Američani, Angleži, Švedi, Švicarji in Nemci. Nadvse zanimiva so v tem pogledu raziskovanja Švicarja dr. Kobel-a (Wädenswil), ki jili je napravil prvič spomladi leta 1924. 'Pa avtor je zbral od vsake v poštev prihajajoče sorte večje število cvetov z godnimi prašnicami. Neposredno nato je stresel cvetni prah na črn papir ter dobil tako zmes več prašnikov in cvetov. Pelod vsake sorte je preizkusil končno na kalivost v 2 Vi, 10 in 20 % raztopini trsnega sladkorja ter dognal z mikroskopom, koliko odstotkov cvetnega prahu je vzkalilo v nekem določenem času. Istočasno je ugotovil dolžino klic, kakor tudi, da li so zrnca peloda enakomerno ali neenakomerno razvita. Ker se nanašajo Kobel-ova raziskovanja pretežno na švicarske sorte in je večina pri nas uspevajočih sort še neraziskana, so se napravili na pobudo pisca spomladi 1925 slični poizkusi z onimi jabolčnimi in hruškinimi sortami, ki imajo pomen za naše kraje. Poizkuse je izvršil inž. Henrik Mohorčič, ravnatelj kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru, s sodelovanjem pisca ter je ugotovil kalivost cvetnega prahu od sort, navedenih v pričujoči razpredelnici. Zaradi pomanjkanja časa so se izvedli poizkusi samo v 20% sladkorni raztopini in so se pri nekaterih važnejših, od Kobel-a raziskanih sortah ponovili, ((alej preglednico!) .2. 6 Sorta !š = c o'S. o-o 2 C rj N •S Ou o I« Kakovost peloda *8 £ « > S