Obrambni vestnik. SOCIALNO VPRAŠANJE UČITELJEVVOJAKOV. Sarajevo, 12. avg. 1923. V.Beogradu so ustvarili nov vojaški zakon ter po njem "vpoklicali mnogo učiteljstva iz cele države v rezervno oficirsko šolo v Sarajevu. Dosedaj je učiteljstvo služilo o počitnicah. sedaj pa je še ta ugodnost po zakonu ukinjena. Na prvi pogled je to tudi pravilno. Medtein ko se je ostalo učiteljstvo odpočilo od trudapolnega dela, so morale najmlajše raoči. učitelji-vojaki iz učilnice v kasarno, iz kasarne v učilnico. Da je pri tem trpela tudi šola. mi niti ni treba dokazovati. Trdil bi celo, da je ta naredba ediuo patnetna. Tu pa nastane drugo vprašanje. Ne vem, koliko je resnice na vesti, da šolske oblasti niso dale še nobenega pojasnila glede učiteljev-vojakov, ki so služili eno ali dve leti; bodo li sprejeti v službo brez ovir ali ne. Znano nam je, s kolikimi težkočami si priborijo kolegiabiturijenti službena mesta. Polni načrtov in z najlepšimi nadami prihajajo iz učiteljišča in mislim. da je to najhujsi udarec, ki ga občuti mlada. z ideali prežeta duša. Istotako je z nami. Vojaščina nas potemtakem ne ovira le pravočasno napraviti usposobljenostni izpit, ampak nas vrže naravnost na cesto. Rešili so se nas starši vsaj deloma, ko smo odšli na službo. Vojaščina nas jim vrne in ko vojaščino odslužimo, naj se vrnemo zopet k staršem, da ne poginemo gladu na cesti? Če bodo naše šolske oblasti to dopuščale, sledi naravnim potom, da bodo mlajši učitelji izginjali in z njiini naraščaj. Prvega maja bomo odpuščeni iz vojaške službe. Ali se bo vse to učiteljstvo poganjalo za službena mesta tako. kot se je moralo takrat, ko je dovršilo učiteljišče? Mislim da ne. In ta socialna krivica se bo zgodila učiteljstvu na račun naših šolskih oblasti. če se ne bodo pobrigale za odpomoč. Vsem prizadetim, ki jih ni malo in v katerih imenu pišem, naj si zasigurajo učna mesta takoj po dovršitvi vojaške dolžnosti, ki so jih morali zapustiti. Vživeli smo se že v našo misijo, ustvarili si jasen načrt, kako oblikovati narodno šolo h kulturni popolnosti in globoko nam bodo ranjene duše, če bomo čez devet mesecev stali na cesti, brez idealov in v skrbeh. kako si napolnimo želodec. Težko bomo spremenili pot, a morali jo bomo, ker nas bo v to prisilil socialni položaj. B. Jurančič, rezervna ofic. šola. —ob Svoji k svojim! Šolske voditeIje. tovariše in tovarišice pozivamo, da se drže sklepov pokrajinske skupščine in naročajo svoje potrebščine pri lastnih stanovskih gospodarskih podjetjih. Kongres nam je pokazal kaj zmoremo, če smo gospodarsko trdni. Glejte, da se bo vsakdo držal gesla: Svoji k svojim, ln vzpodbujajte nezavedneže! To bo najboljši odgovor na napade raznih listov ljubljanskih in mariborskih, ki so v zadnjem času napadali nas in našo organizacijo. S »Stražo« in »Gospodarjem« je treba tudi obračunati, kar posebno opozarjamo tov. mariborske oblasti. Učiteljski pravnik. —§ Učitelji vojnici. Svi učitelji koji su letos prvi put stupili u kadar, morače odslužiti ceo svoj vojnički rok bez prekidanja. Povodom ovoga naše je Udruženje činilo korake da i ovi učitelji služe svoj rok za vreme školskog odmora što je i po prosvetne interese najcelishodnije. U tome smislu i Ministar Prosvete učinio je predstavku Ministarstvu Vojnom, ali ta predstavka nije uvažena i pomenuto rešcnje ostalo n i; snazi. Povodom togi morače svi ti mladi učitelji dati ostayku na državnu službu i odluka u tome smislu več je ifc. ov. iif.seca upučeno svima škohkim i finanskitn upravama u zemlji. Na ovaj način, nekoliko stotina seoskih škola u zemlji, i to u mestima gde su najpotrebnije. ostače bez nastavnika, što ne bi bilo da je način služenja kadra za učitelje ostao kao i ranije, za vreme ferija. — N. P. (Kakor javlja nadalje N. P. dobe prizadeti učitelji svojo plačo in dodatke še vključno za mesec september in potem izgube pravico do iste. Ta odredba je zelo kruta posebno za to, ker bo na ta način ostalo preko 500 učiteljskih družin brez sredstev in isto toliko osnovnih šol ostane brez učiteljev.) —§ Poziv učnim osebam v službovanje. V razglasu višjega šolskega sveta z dne 9. avgusta 1923. štev. 8924, štev. 75. Urad. Iista je v 10. vrsti odzgoraj pomotoma izostala besedica »Ptuj«. Prizadete učne osebe se opozarjajo, da se morajo prijaviti vsaj do 5. septembra 1.1. tudi pri okrajnih šolskih svetih v področju okrajnega glavarstva v Ptuju. V predzadnji vrsti II. odstavka se glasi mesto »krajev« »okrajev«. Dalje se glasi predzadnji odstavek: »Ta razglas naj sprejmejo na znanje tudi one zgoraj omenjene osebe, ki bi morda ne prejele še posebnega obvestila od pristojnega okrajnega šolskega oblastva, — Za predsednika: Wes t e r s. r. —§ Anonimne ovadbe. V poročilu obrambnega odseka (učiteljske skupščine v Ptuju) rnanjka pripomba, da smatramo časnikarske napade anonimnim. ki spadajo z drugimi anonimnimi ovadbami v koš in ne da se uvajajo na podlagi teh disciplinarne preiskave. —§ Poštn'ne proste službene vloge (dopisi). Nekatere pošte ne pripoznajo solskim vodstvom prostost poštnine za priporočena pisma. S tem, da je službeni list (poštni uradni list) št. 19 leta 1921. objavil, da se smatrajo šolska vodstva (ne pa krajni šolski sveti) državnim uradom, je tudi odločeno, da imajo iste pravice kakor drugi državni uradi, okrajno glavarstvo, sodišče itd. in smejo oddajati tudi priporočena pisma poštnine prosto. — Seveda uporabljamo to pravico le v izrednih, važnih zadcvah. —§ Podaljšanje pocitnic. Višji šolski svet je sklenil v svoji zadnji seji, da lahko okrajni šolski sveti v slučaju nujne potrebe po svoji uvidevnosti posameznim učencem podaljšajo počitnice do 31. oktobra. — To obvestilo je napravilo mnogo zmešnjav. Starši hodijo sedaj k šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom in hočejo kar vse otroke oprostiti. Ne dajo si dopovedati, da tudi okrajni šolski svet ne sme krsiti postave in lahko le take otroke oprosti šolskega pouka, ki so že polnih 6 let hodili v šolo. — Višji šolski svet prosimo obvestila: 1. Ali naj posamezniki prosijo za oproščenje, ali lahko krajni solski sveti zbirajo prošnje kakor za poletno oproščenje. 2. Ali velja pomladi dovoljeno poletno oproščenje do 31. oktobra, ali je treba sedaj na novo prositi.