List 23. Tečaj LY. « Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr.? za pol leta 1 gld. 75 kr in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje dom 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Ljubljani se plača na leto n se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ..Novic Ljubljani 4. junija 1897. s ttjt.sts&đb itrft, ft. žti štift, ífcíti áwfc áfc dMfc : Politiški oddelek. » : & Mimmmmsmi ■ UHUOM uuuQitm. 1 fř «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■»■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■ijy največji nered. Pridi sv. Duh. dunajski zbornici poslancev vlada že dolgo časa Liberalni in naredni Nemci sklenili so z razžalil nagajanjem prisiliti Badenija k odstopu, ker jih z jezikovnimi naredbami. Pri vsaki teji je kak škandal. Levica s kričanjem, samostojnimi praznimi predlogi, z po imenih onemogočuje vsako zahtevanjem glasovanj redno delovanje. Dogodki, ki se dogajajo v zbornici poslancev, so že v sramoto naši državi. Tudi v drugih državah se pripeti kak parlamentaren škandal, a stvar je z jednim dnem obravnana, pri nas pa že •ijHprv -i, — ■ - Iz vsega je vidno, da pri vsej obstrukciji gre samo za židovske koristi. Nemško prebivalstvo tega ne spozna va in podpira nemško liberalno politiko sebi v gmotno škodo. Nekateri narodni Nemci zlasti Steinwender so spoznali, za kaj se gre, a se več pomagati ne morejo. i . ■ ^ . , Kričali so sprva preveč proti jezikovnim naredbam, a sedaj se pa več umakniti ne morejo. Steinwender se je nekaj protivil obstrukciji, a je za to dobil rezek opomin od svojih volilcev. Boj, ki se sedaj na Dunaju bije, ni v prvi vrsti boj mej slovanstvom in nemštvom, temveS boj za in proti židovstvu. Samo židje so znali tako napeljati, da so pri- siljeni žanje se bojevati celo možje, ki so po prepričanju njih največji nasprotniki. jednem oziru je pa ta boj še jako dober Libe« škandali cele tedne zadržu- ralc* 80 dosedaj vedno hoteli veljati za varuhe ustave Ponašali so se, da je sedanja ustava njih delo. Sedaj ko jejo vsako redno delovanje. To delo pa uprizarjajo ljudje, katerim tudi na nemštvu ni dosti ležeče in kateri zlasti nimajo dosti upanja, da bi mogli uplivati na sklepe drzá nemškega kmeta še niso ničesar storili. Tako so pre- žavnega zbora in jih vlada več ne podpira, pa skušajo prečili sedaj z obstrukcijo, da se ne rešijo nekatere predloge, ki se tičejo podpore poškodovancem po toči. s silo preprečiti ustavno delovanje državnega zbora. Iz tega je vidno, kolika je bila vrednost ustavovernost Vodstvo vse te velike akcije imajo v rokah židovski liberalci, za katerimi stoji židovski kapital. Židom ni levičarske stranke. Ustavoverni so bili liberalci tako dolgo, kakor je jim to bilo v korist. samo prav, da se je v zbornici poslancev osnovala večina, ki jim ne bode posebno naklonjena. Baje se, da se razmere tako zasučejo, da ne bodo več mogli z državo delati Žal, da moramo reči, da židovski liberalci svoje agitacije niso začeli brez uspeha. Če se danes razpi- dobrih » gšeftov a Zato pa radi židje onemogočili se- danji parlament in vlado. Jezikovne naredbe so samo lepa pretveza za obstrukcijo. Seveda za tište liberalce, ki so voljeni na kmetih in v mestih, a so zgubili zadnji čas mnogo pri-Ijubljenosti, je sedaj ugoden čas, da se zopet prikupijo volilcem s tem, da se pokažejo odločne zagovornike in branitelje nemštva. V obstrukciji je pa še posebno lahko se pokazati, kajti tudi naipriprostejši poslanec se izmisli sale nove volitve, bi utegnila ta stranka doseči kake nove mandate, zlasti od narodnih Nemcev. Ljudje ne znajo stvari dobro sprevideti in ne poznajo židovske zvijačnosti. Boj proti jezikovnim naredbam bi ne bil tako hud » da niso češki poslanci pristopili novi večini. tem slu čaju bi bili liberalci igrali še vedno neko politično ulogo, tako so pa popolnoma peto kolo pri vozu. Grof Badeni pa tudi ni mogel ali ni hotel liberalcem pripomoći do kacega vpliva, od tod pa tako strašna jeza. Že od nekdaj so židje radi sejali neslogo mej av- kak prazen predlog ter zahteva, da se precej razpravlja. strijske narode, da so le sami lahko v kalném ribarili. Če se precej njegovi želji ne ustreže, pa kriči kot divji To dokazuje tudi sedaj in le obžalovati je, da ljudje o nasilnosti. večkrat ne spoznajo, da delujejo le za židovstvo. m 222 V nedeljo praznujemo velik praznik, ko je naš Odre-šenik poslal apostolom sv. Duha, da jih je razsvetlil. Mi pri tej priliki prosimo Boga, da pošlje tudi avstrijskim narodom sv. Duha, da jih ne bode več motila slepá strast, temveč bodo mirno in dobro ves položaj preso-dili in se ne dali voditi od ljudij, ki jednako izsesavajo Nemce in Slovane. Pridi sv. Duh in razsvetli avstrijske politike v parlamentu in zunaj parlamenta, pa tudi vse avstrijske narode, da bodo spoznali spletke skupnega sovražnika in spoznavši svojo korist, podali si roke. Razmere sicer ne kažejo, da to spoznanje kmalu pride, a do-godkcv tek pa mora odpreti prebivalstvu oči. Mi le prosimo sv. Duha, da se to kmalu zgodi. Državni zbor — zaključen. Skandali v zbornici poslarcev postali so bili tako velikanski, da je vsakdo vedel, da tako dalje več ne pojde. kTi škandali so se zadnji čas bili še povekšali, ko sta podpredsednik Abrahamovicz in Kramař nekoliko po svoje tolmačila zbornični poslovni red, da obstrukciji pri-deta do živega. To tolmačenje ni bilo kdo ve kako rušenje zakonov, nemški predsedniki, zlasti Chlumecky so si vse drugačne stvari še dovolili, a vendar jim levica ni ničesar očitala. Ti dogodki v zbornici vladi niso bili po volji. Od- é n kritosrčno pa moramo povedati, da vladi tudi adresa, kakor jo je sklenil odsek, ni ugajala in jej je bilo na tem, da se ne sklene. Vlada proti Čehom včasih malo rada se pobaha s federalizmom, a"v resnici pa grof Badeni niti ne misli na federalistično preosnovo Avstrije. Desnica se je ustavljala zaključenju zborovanja, dokler se adresa ne reši, a naposled se je pa udala. Samo stari Jaworski je izjavil v zadnji seji državnega zbora, da desnica ostane pri načelih svojega adresnega načrta, katera obsegajo priznanje zgodovinskih in samoupravnih pravic kraljestev in dežel, in zahteva, naj se pravično izvede ravnopravnost vseh narodov in se goji pravoverski čut in nravnost, in se skrbi s plodonosnim delom za gospodarsko in socijalno povzdigo vseh slojev prebivalstva. Sedaj se desnica odreče vsprejetju adrese, a držati se hoče programa v njej izrečenega, tudi v bodoče. Zaključenje državnega zbora ni torej naperjeno le proti levici, temveč tudi proti desnici. Grofu Badeniju ni bilo nič prav po volji, da se je večina sestavila s popolnoma določenim programom proti volji ministerskega predsednika. f Taka večina seveda ni za vlado, ki ni izšla iz parlamenta, a je vendar ponosno izjavila, da hoče voditi. Dogodki v parlamentu so le preočitno kazali, kako je z vladnim vodstvom. * Levičarji so jako osupneni, da se je državni zbor zaključi!. Mislili so, da se bode zborovanje samo odložilo, kakor je stara navada. Čitatelju moramo razložiti, razliko mej obema načinoma. Če se državni zbor samo odloži, se potem kar nadaljujejo delà, ko se zopet snide. Če se pa zaključi, je s tem uničeno vse delo, katerega državni zbor ni dovršil. Predloge se morajo znova predlagati, predlogi znova staviti, celo predsedstvo in odseki se morajo znova voliti, ko se snide državni zbor. Iz tega je vidno, da že zaradi hitrega poslovanja ne kaže slednje leto zaključati državnega zbora. Pri sedanjem zaključenju zaradi rednega delovanja ni bilo pomislekov. Državni zbor dosedaj razen volitev predsedstva in odsekov ni ničesa dejanskega storil. Drugi čas je potratil s praznimi nujnimi predlogi. Vzlic temu je grof Badeni mcral imeti važne uzroke za zaključenje. Ti uzroki utegnejo biti naperjeni proti levici ali desnici, Levičarji so posebno nevoljni na sedanje zbornično predsedstvo. Sedaj je sedanje predsedstvo zgubilo veljavo in lahko se voli novo. Prav lahko se zgodi, da bode vlada delala na to, da kak levičar pride v predsedstvo. Za nasprotnike jezikovnih naredeb je neugodno zaključenje. Z zaključenjem premine namreč prednost poslancev, da se ne smejo sodnjo zasledovati, brez dovoljenja državnega zbora, katero prednost poslanci obdrže pri od- loženju zborovanja. Schonererjanci in liberalci mislili so po leti uprizoriti veliko akcijo proti jezikovnim naredbam. Pod pla-ščem poslanske imunitete bi bili lahko brez skrbi zabavljali proti vladi in Čehom, a sedaj bodo gotovo mnogo previdnejši, ker ti ljudje niso posebno pogumni, ako je njih lastna koža v nevarnosti. Kaj sedaj pride, nikdo ne ve. Misli se, da bo ob počitnicah se grof Badeni pogajal s strankami. Na katero stran se bodo gibala ta pogajanja, ne vemo, ker ima sedanja vlada dvojni Jannov obraz. Bodi kakor koli, večina mora biti na vse slučaje pripravljena. Naravnost nam sovražne večine ne sestavi nobena vlada, ker je Poljakov in liberalcev za to premalo, vseh Nemcev pa nikdo ne spravi pod jeden klobuk. Vsaka se bode kmalu prepričala, da se proti Slovanom ne da via-dati v Avstriji. Politični pregled. Učite se slovenski! — Če je verjeti časopisom, so bili italijanski poslanci primorski pri grofu Gleispachu in to-žili, kako se njih živelj na Primorskem zatira. Posebno so ga nekda ponižno prosili, naj vlada ne izda nobene jezikovne naredbe za Primorsko. Grof Gleispach pa razžaljenim italijanskim srcem ni mogel drugega svetovati, naj se uče slovenski. Ta novica se nam ne zdi povse verojetna in bi se zlasti ne vje-mala z Gleispachovim dosedanjim postopanjem. Sicer se pa Slovenci še ne moremo veseliti, če je tudi novica resnična. Pri grofu Gleispachu je jako daleč od besed do dejanj. Sicer je pa verojetno, da so italijanski poslanci stvar zasukali in pretirali, naposled napravili iz muhe slona. Državni zbor še dosedaj ni ničesar važnejšega rešil. Mnogo časa je potratil z nujnimi predlogi, katere stavijo dan za dnevom liberalci, narodni Nemci in socijalisti. Liberalci na vso moč nagajajo, da bi preprečili zborovanje, ako desnica ali vlada ne odjenja. Na vsak način hočejo, da vlada prekliče jezikovne naredbe ali pa odstopi. Vlada je v najvecji zadregi. Sedaj se je s tem pomagala, da je zaključila državnozborsko zboro- 223 vanje. Državnozboiski poslovni red ima polno določb, ki one-mogoČujejo nagajanje. Vse te doloebe so se vsprejele svoj cas, ker so jako koristne, na to. pa ni nikdo mislil, da se bodo porabile za nagajanje. Podpredsednika ne morata ustreči vsem željam levicarjev, za to so pa poslednji ju tožili pri predsedniku, zahtevajoč. naj odstopita. Poslednjega ništa storila, ker je većina močno podpira in odobrava njiju postopanje. sprotno vojsko bila pa Turčija hodu tepena, ker bi za dobíjeno ničesar ne dobila Kreta. Mohamedancem na Kreti je zopet greben zrastel. Govori se, da nameravajo uprizoriti veliko klanje kri- stijanov, kakor hitro zapusti turška vojska otok. Zapovedniki evropskih brodovij so opozorili na to guverner ja Ismajila in Adresa ni bila všeč liberalcem in bi za vsako mu naznanili, da je on odgovoren za vse, kar se utegnilo ceno zgoditi. Ismajil-paša je obljubil, da bode skuša! pomiriti Moha- njej se preveč naglaša narodna medance, odgovornost je odklonil, ker je policijska oblast v rokah Velevlasti so se glede Krete baje v razpravo o njej preprečili. jednakopravnost in samouprava dežel Levičarji so mislili z mno- evropskih admiralov. gimi nujnimi predlogi razpravo preprečiti. Govori se, da so imeli toliko sporazumele, da se imenuje princ Franc Jo3ip Batten- že blizu sto predlogov pripravljenih. Sicer pa levičarji s svojim berški za krečanskega guvernerja. Stališče novega guvernerja razsajanjem najbolje pomagajo federalizmu. Če se pa s sedanjo bo težavno, ker bo Turcija vedno hujskala mohamedance ustavo ne bode dalo vladati, je gotovo, da bode treba drugo nemiru io neredu. poiskati. Samo na sebi na adresi ni dosti ležece, temveč tukaj se je imelo ravno pokazati, če je desnica dovolj močna, da se upre nemškemu nasilstvu. Ker se je zbor zaključil, ni prišlo do nobene rešitve. Nemčija. Pruski deželni zbor je zavrgel vladno predlogo društvenega zakona in jo sprejel, kakor jo je odsek predelal. Vladni pristaši so se na vso moč trudili, da bi spravili v zakon oštre določbe proti socijalistom, a liberalna večina deželnega zbora je vse te preminjevalne predloge odklonila. Ta zakon pride sedaj pred gosposko zbornico. Ker imajo v tei konservativni bogatini večino, ni misliti, da bi sprejeti zakon odobrili. Vrnili ga bodo temveč deželnemu zboru nazaj in vlada bo še enkrat vse poskusila, da spravi svoje nazore v zakon. Posrečilo se ji menda ne bo. ^ftátkAdK^^áKjftd^&dKcfe^^ ifiífc/fcílftřfií&í'tiítiíti řltítí íti M « s-»»».................................... *§ = Obrtnija. « ................................... Električna razsvetljava in nje nasprotniki in V okrožnici „Elektrika ali Auerjeva luč" se nahaja primer, ki kakor pravi okrožnica, vzet iz praktičnega življenja, primer, ki moral ad oculos dokazati, kako nizke so cene Auerjeve luči v primeri s cenami za elek- Grška in Turška grško vlado da Konečno se velesile prisilile trično luč. Temu računu je za podstavo vzet „kak lokal > dovolila, da se na zahtevo Turčij sklene premirje za toliko časa, dokler trajajo pogajanja glede miru, a dotlej naj ostane Tesalija v turškili rokab. Vsled tega je vzemimo kaka srednja gostilna ali kavama", kjer se za naj zavladala velika nezadovoljnost v Grški. Listi zahtevajo se nemudoma sklice parlament. Vlada je svoje prvotno stališče zapustila na zahtevanje kraljevo. pridržali Tesalijo za se Vsem vojaškim in civilnim tunkcij narjem turškim v Tesaliji se je naročilo, da nabirajo mej pre bivalstvom podpise za zaruženje Tesalije s Turčijo. Ti podpis razsvetljavo sedaj potřebuje 30 navadnih plinovih menov (metuljevih palilnikov) pla seveda so večinoma izsiljeni. janja in velevlasti hočejo Turčij Okrožnica pravi, da plačuje lastnik tega lokala za Turški krogi bi kaj radi razsvetljavo na leto sedaj kakih 2350 gld. Ko bi na- vadne plamene nadomestil z Auerjevimi svetilkami, potem znašali stroški za razsvetljavo v jednem letu vsega 1752 gld. in dotičnik bi imel dobička 600 gld. Mej tem, ko se vrše poga vkup Grško pobotati, mobilizuje Ako bi pa ta mož hotel svoj lokal razsvetljevati z elek Turška na novo in spra vojake s kupaj kratkem kaj i Grška. anreinega Pričakuje pac v tričnimi žarnicami in doseži isto svetlivost, instalirati Razmere v Atenah so še vedno skrajno napete. Ne le ljudstvo temveč tudi častniki so jako razdraženi s moral 109 žarnic, kajti 109 žarnic á 16 sveč ima isto sveč) kakor 30 Auerjevih plamen á proti kraljeviću. Uvesti hočejo neko izjemno stanje, da se imenoval vojaški guverner, naj skrbe! za red. Sedanja vlada ni pokazala potrebne o lloČnosti v tem kritičnem času. Kaže ji, da odstopi. Nevarno je, da bukne revolucija. Ruski poslanik je odločilno kroge opozoril na neugodne notranje razmere v Grški Napram radikalnim življem bi se moralo od- po koncu ter zakliče patetično, da znesek 3941 gld. svetlivost (1744 50 sveč. Stroški za luč od 109 žarnic bi znašali na leto 5554 gld., torej za 3941 gld. več, kakor za Auerjevo luč. Ko je pisatelj okrožnice podal ta račun, postavi se » za locneje postopati Prestolonaslednik te niti ne upa v Atene, kolikor je električna razsvetljava dražja od Auerjeve, re Čuj e se, da odpotuje v London in se tako ogne ljudski volji. Kra'jeva îodbina se tudi ne upa pred ljudstvo Pripravljena vsa na odhod, če bil ta potreben. Rusija in grško-turška vojska. — Znano je. da je bila Rusija v veliko oporo Turčiji v vojski napram Grški. Ko bi ne bila Rusija vplivala na drrge balkanske države, bi bile te nastopile napram Turčiji. Grški seveda to ni bilo všeč. Da Rusija pridobi zopet naklonjenost Grške, podpira sedaj težuje te. prezentuje letni dohodek že ne preveč skromnega rod-binskega očeta, da potem takem ta primer jako razločno in brez daljšega komentarja jako razumevno ilustruje % cene mej Auerjevo lučjo in električno žarnično lučjo. Navzlic temu, da ta trditev tako apodiktična, Pred vsem se je Rusija izrekla zoper to, da bi se postavilo nadzorstvo za grške finance in interesovana zato se je lahko za to potezati. Nadalje je Rusija stavila ponudbo, da pre- osmelimo se vendar navedemu računu dodati svoj komentar. Vzemimo torej za resnično, da mora posestnik označenega lokala za razsvetljavo plačevati letnih 2350 gld., oziroma 1753 gld. za Auerjevo luč. 0 resničnosti teh vzame za Grško vojno odškodnino. Rusija ima tirjati od Tur- številk dvomiti, nimamo nobenega uzroka, ker jih podaje Čije vojno odškodnino iz vojske 1878 Odračunala od- škodnino kar od tega dolga, katerega Turčija Rusiji tako plinarna sama. Če upoštevamo v okrožnici nastavljene cene za jeden ustreženo, ker bi je ne bilo treba šteti vojne odškodnine, na- plamen in jedno uro svetljenja, najdemo, da mora vsak nikdar ne bo poplačala Grški bilo s tem seveda močno 224 teh 30 plamenov goreti na leto 3500 ur ali povprek vsak dan po 9 in pol ure. Ne verjamemo sicer, da bi se v Ljubljani nahajal lokal, srednja gostilna ali kavama, v kateri bi 30 lučij gorelo dan za dnevom po 9l/2 ur. Če pa posestnik takega lokala za razsvetljavo vendar le mora plačevati navedeno svoto, pctem pač smemo sklepati, da njegove luči trošijo dosti več plina, kakor ga jemlje plinarna za podstavo svojega računa. Pa pustimo to na strani, in iz- ír ' wě » t% »i. . I računimo rajši stroške, katere bode imel isti pcsestnik, ako svoj lokal razsvetljuje z električno lučjo ! Ako hoče ta mož v svojem lokalu imeti luč, koje skupna svetlivost ali jakost znaša 1740 normalnih sveč, — potem ne bode posegel po električnih žarnicah in njih instaliral 109, ki bi ga na leto zares stale 5694 gld., ampak posegel bode po električnih obločnicah, katerih pa okrožnica „Elektrika ali Auerjeva luč" kar ne pozna. Kot nadomestilo plinove luči si ta mož lahko instalira tri obločne svetiljke, ki trošijo vsaka po 4x/2 ampera in dajejo svetlobe vsaka za 400 normalnih sveč. Te obločnice bode obesil razmerno visoko pod strop, vsak plamen pa obdal z motno stekleno kroglo, da se svet-loba kolikor največ jednakomerno razpršuje. Po ceniku za tukajšnjo elektrárno stane električna eneržija za tri take obločnice in za 3500 ur svetljenja na leto 614-25 gld. Poleg tega še je računati najemnine za elektroštevec v znesku 10 gld. in stroške za oglje, v přibližném znesku 90 gld. na leto. Razsvetljava s tremi obločnicami stane torej na leto v okroglem 714 gld. in je za 1039 gld. cenejša, kakor razsvetljava z Auerjevo lučjo. In če ta mož ne inštalira samo treh obločnic, ampak celih, šest, potem ima svoj lokal briljantno razsvetljen in v primeru s stroški za Auerjevo luč še 325 gld. dobička. Pa vsakdo ne ljubi svetlobe, katero dajejo obločnice, ki pa je sicer po svoji sestavi solnčni najbolj podobna, in očesu vsekakor bolj ugaja, nego bledozelen-kasta Auerjeva luč. Naše umetne luči so sploh bolj ru-menkasto rudeče, mi smo jih dokaj vajeni in jih čislamo radi njih toplotnega tona. Kdor luč s toplotnim tonom ljubi, dal bode prednost žarnici pred obločnico, čeravno je zadnja dosti bolj ekonomična nego žarnica. Ali bode mož, ki v svojem lokalu nadomesti 30 pli-novih plamenov z žarnicami, zares imel toliko več stro-škov, kolikor jih izračuna še večkrat imenovana okrožnica ? I Av Mi trdimo, da ne, kajti preverjeni smo, da bode tišti, ki nadomesti 30 plinovih plamenov s 30 žarnicami in te po vsem lokalu pravilno razvrsti, da mu sipljejo svetlobo v prvi vrsti na one prostorne dele, ki svetlobe potrebujejo, imel svoj lokal prav prijetno in ugodno razsvetljen; — da njegov lokal nikakor ne bode „prekli-cano teman in nedostatno razsvetljen", kakor trdi okrožnica. Po že omenjenem ceniku znašajo stroški za 30 žarnic ! 1 ' i * \ £ \ • ■ » • ' ' « \ á 16 normalnih sveč in 3500 ur razsvetljenja na leto 1528*80 gld. Najemnina za elektroštevec znaša 10 gld. in za stroške vzdržavanja računimo 60 gld. ; — torej znašajo vsi letni stroški 1589 gld. Če pa hoče, ta mož storiti še kaj več, vzel bode 40 žarnic, ki ga na leto stanejo 2128 gld. Da se mu letni troškivtem slučaju nekoliko zmanjšajo, pa bode za to skrbel, da mu žarnice po nepotrebnem ne svetijo. Kjer ni treba močne luči, ugasnil bode več ali manj žarnic, kar se z vrši z jednim samim pokrijemkom dosti bolj hitro in bolj jednostavno, nego če hoče ugasniti in z nova zažgati plinovo luč, pri čemer se potrebujeju uži-galice, kakor je to pač vsakemu otroku znano. Toraj tudi troški za razsvetljavo z žarnicami nikakor niso tako ogromno visoki kakor trdi okrožnica. Restavracija v „Narodnem domu" ima v dveh ne-primerno visokih in zelo prostornih sobah le 17 žarnic, in sicer v prvi manjši 8. v drugi na treh lustrih po tri. Navzlic temu, da je lokobil, s katerim se proizva-jajo električni toki nedostaten, in radi tega, kakor smo že gori omenili sedanja razsvetljava še pomankjiva, nikdo ne trdi, da bi bila restavracija „preklicano temna". Nam se dozdeva, — in v tej sodbi menda nismo osaměli, — da je prijetnejše pri tej svetlobi v prija-teljskem krogu piti kozarec vina ali vrček piva, kajti tukaj se prijatelju lice rudeči, dočim pri Auerjevi luči njegovo lice izgleda, kakor bi bilo preveliko jeze mrt-vaško obledelo. Okrožnica „Elektrica ali Auerjeva luč" hoče prednost Auerjeve luči nad električno lučjo dokaziti tudi s tem, da kaže na zastop dunajskega mesta, kateri je pred kratkim sklenil zidati nove naprave za plinovo razsvetljavo, češ, da je ta zastop kaj tacega sklenil le stoprav po zaslišanju prvih kapacitet na polju razsvetljavi. Ta argumentacija je pač precej naivna. Kdor je zasledoval razvoj sedaj na krmilo prišle antisemitske stranke imel je pač priložnosti dovolj, da se je proučil kak intenziven je boj ta stranka, ves čas bojevala proti angleški plinovi družbi, ki je doslej mesto oskrbovalo s plinom. Antisemiti so si postavili nalog, odriniti to družbo o kateri so v novinah in na raznih shodih v jednomer dokazovali, da ima leto za letom milijone dobička, ki se steka v inozemstvo. Ko je antisemitska stranka prišla na krmilo, bilo je jedno njenih prvih del, da je brez vsa-kega odširnega zaslišanja kapacitet na polju razsvetljave angleški plinovi družbi pogodbo odpovedala, hoteč jo prisiliti, da koncem leta 1899. ustavi svoje delovanje. S tem svojim sklepom pa je občinski zastop dunajski pre-vzel ob jednem tudi moralično obvezo, da onim svojim someščanom, ki so doslej rabili plin, bodi si za razsvetljavo ali kot gonilno silo, da tudi za naprej plin na razpolago, kajti sicer bi bili kar najedenkrat primorani, na svoje stroške doslej obstoječe inštalacije nado-mestiti z novimi. Pri dotičnih obravnavah pa se je tudi izrecno poudarjalo, da hoče dunajska občina poleg pli-narn graditi tudi še večje elektrarne. V poštev jemati pa je treba tudi to okolščino, da so na Dunju sedaj že tri velike privatne družbe za elek- trično razsvetljavo, ki imajo po obstoječih pogođbah pravico, po ulicah in cestah polagati kablje in privatnikom ođdajati električno eneržijo, in da izplačujejo te družbe svojim delničarjem velikanske dividende po odstotkov. Da dunajsko mesto ni nasprotnik električne razsvetljave, razvidimo tudi iz tega, da si je za razsvetljavo ali 71 2 mestne hiše zgradilo posebno elektrárno, dasi je imelo sprva vpeljano v tej hiši povsod plinovo luč. Po izve-stjih mestnega stavbinskega urada dunajskega nadome-stuje se leto za letom velikom število plinovih plamenov z električnimi žarnicami in odločnicami in se radi tega postopanja troški za razsvetljavo mestne hiše zmanjšujejo od leta do leta. Po izkazu objavljenem po stanju koncem junija leta 1896. bilo je v mestni hiši inštaliranih 2423 plinovih plamenov, (za 760 plamenov manj kakor leto po- prej) i in 4598 žarnic à 16 normalnih sveč in 77 ob- ločnih svetiljk. Stroški za razsvetljavo mestne hiše pa so v dobi od julija 1895. do konca junija 1896 znašali 34.261 gld. 91 proti svoti 38.793 gld. leto dni poprej, in so torej zmanjšali za 11*7 0 Upamo > da smo z doslej navedenim dokazali » da trditve okrožnice „Elektika ali Auerjera luč u niso stvarno podprte, mar več, da imajo pač le namen, služiti kot vada, da se plinarni ohranijo dosedanji konsumenti in bo jednem kar v največjem številu pridobijo še novi. Industrija v Rusiji. Rusiji je 471,605 tovaru i njih se rabi 10.225 parnih strojev, 949.044 delavcev in 264.030 delavk. Kar se na leto izgotovi, je vredno 1464 milijonov rubljev. Najbolj razvita je veleindustrija okoli Petro- 1119 grada, Moskve, Kijeva in Vladimirja. Na Kavkazu tovarn in v 609. \ Kmetijstvo. ! ^msm^smm : » Kmetijstvo in obrt. Velika obrt je vzela kmetijstvu mnogo zaslužka. pred malo desetletij je neslo platnarstvo lepe do-hodke škofjeloškemu okraju, a zadnja leta propalo. Lanu ) popolnoma ki je bil nekdaj jeden glavnih pridelkov, skoro več ne sejejo. Tarica, nekdaj tako znana že redka prikazen. i sedaj Pri tacih razmerah ni čudo, da kmetijstvo peša, če odpal tak vir pridobivanja. Toda posamičnik proti se pa dalo nekaj temu ničesa storiti ne zamore. Pač storiti, ako se kmetje združijo. To bode mogoče, ko se uvedo kmetijske zadruge > če se osnujejo pravin ne bode birokratizem vsega ubil. Platnarstvo v nekaterih krajih še vedno daje lepe zaslužke, a platno se more izdelavati samo v velicih to- varnah. V tacih krajih se tudi še izplača pridelovanje dasi morajo, kar se tiče gojenja, trenja drugače , nego so ravnali naši očetje. Kjer je kraj lanu ravnati njim za lan ugoden, bi ga kmetje lahko v večji meri sejali. Slavnému občinstvu pa prepuščamo v resni preu- Zadruga naj darek, prospeva mestna elektrarna, ali da nosi velik dobiček kaj je zanj in za mestni blagor koristnejše, da proda v kako večjo továrno. skrbela za to, da se přiděláno predivo pa bilo, da koj združimo kmetijstvo m bolje privatno podjetje, ki daje koristi v prvi vrsti tujcem ter obrt. Okrajna zadruga bi bila pač že tako močna, da mislimo, da pri teh razmerah posamezniku pri izbiranju gama osnovala tako továrno. Ljudje načina razsvetljave za svoj dom, ali za svoje podjetje ne in zaslužka. Ne bilo bi jim treba hiteti v mesto tako dobili dek * ^ ^ Ostali bode težko odločiti se za to plinova ali električna luč. 9 kaj bilo koristnejše, ali na zdravém zraku na deželi. Pa tudi v drugih panogah bi lahko kmetijske za Obrtnij ske raznoterosti. druge marsikàj storile v tem oziru nekaterih krajih » kjer zemlja ugodna za razne oljne rastline » se na pravile velike oljarnice. Tovarne na deželi bi imele to Svetovna razstava v Parizu QOO Pariški listi prednost » da se mnogi njih odpadki lahko porabili prijavljajo dolocbe, katere je fraucoski trgovinski minister od- za gnojilo redil glede pogojev pridobitvi koncesije za priredbo razstav, za katere se bode pobiraia posebna vstopnina, dalje za napravo razstavnih restavracij in podobnih podjetij. Prošnjiki morajo dokazati svojo kvalifikacijo, nadalje morajo izkazati, da imajo zadosti sredstev ter morajo položiti kavcijo. Koncesijonar se Podobna podjetja so tudi pivovarne. Pri nas so pivovarne največ v rokah ljudij » o kmetijstvu nimajo pojma. Po Češkem in Moravském so pa največ velepo sestniki pivovarji. Najumneje pa bilo » mora zavezati, da bo plačeval določene pristojbine in da bode kmetijske obrti poprijeli združeni kmetje. da Sami za časa razstave stanoval v Parizu. Zajedno s prošnjo za kon- tudi konstrukcijske projekte, a francoski če se te pri- cesijo predložiti generalni komisar delovali ječmen in hmel in tovarne f jih za to odško- opravičen, da sme náčrte premeniti dovale > poleg tega pa imeli še dobiček od pivo to treba iz umetniških, varnostnih ali policijskih ozirov varne same Koncesijonar je dolžan, da izvrši te premembe troške Pri ugodnih razmerah bi se lahko lotil tudi ? Y pri Vsa stavbena delà, katera kontrolira stavbeno ravnateljstvo, delovanja sladorja iz pese. Dokler bodo kmetje vse morajo biti najkasnej do 1 marca 1900 izgotovlj Vsled tega naj se vsi, ki se mislijo udeležiti razstave, oglase čim prej da zamore avstrijski generalni komisar žanje dobiti továrnám morali prepuščat», bodo razmere zaiye stale. ugodne prostore in preskrbeti koncesijo. Doslej so se oglasili slabo samim javkanjem se proti velikemu kapitalu ničesa storiti ne da. Tudi se samo z malimi sredstvi več Jedna dunajska pekama, jedna dunajska konditorija dunajska restavracija in jedna plzeňska pivovarna. jedna ne da pomagati kmetu, s tem se mu le za nekaj let po- daljša gospodarsko življenje. Treba je popolne premembe 5Í26 gospodarskega sistema. Seveda začetek bode težek, ali mi je kipelo. Dolgo sem hodil po sobi, dolgo sem ležal vztrajnost bode vse premagala. v nezavesti, kakor bi bil mrzličen. Kri se je hitreje mi Seveda to bode mogoce če se bode upeljalo, da pretakala po žilah, lica so gorela, in odsevala od no- se bode zadruga, smela lotiti tacih podjetij, če je za to tranjega duševnega ognja. V prsih mi je bilo kar vroče. samo večina članov Če se zahtevalo, da morajo vsi Hočem iti ali ne na ta večer ? jedenkrát videl člani pritrditi, se ne bi ničesa osnovati moglo. Vedno se njo, še jedenkrát bi ž njo dihal čisti zrak, poslušal mile jih bode nekaj našlo, ki bodo nasprotovali. Posebno je glasove in poslavljal se. Hitro sem se oblekel in odpeljal očividno, da bode nasprotoval kak tovarnar, ima slu- se proti vasi kneza Levinskega. Dvajset vrst sem pre-čajno toliko zemlje, da bode tudi v kmetijski zadrugi. vozil s svojimi konji. Potem sem vzel tri poštne konje Če bode videl, da se kaj tacega napravlja, bode tudi na- in jo srečno převozil zopet 22 vrst. S te postaje mi je lašč kupil kako kmetijsko posestvo, da bode mogel pa bilo treba kreniti z glavne ceste. Postaven fant z div Sel sem na voz m oviratí. Poleg tega je pa v našem narodu neki star kon- jimi konji je prevzel nalog o, da me prepelje v jedni uri servativen duh, in ljudje imajo neko nezaupanje proti 18 vrst oddaljeno knežje selo vsem novotarijam. Naši poslanci bodo morali vse to dobro preudariti, ako hočejo z zakonom o kmetijskih zadrugah zares na- oddrdrala sva. Bilo je že pozno, ko sva se odpeljala, a vendar je bilo na ulici dosti ljudij Mladi fantje v baržunastih rodu koristiti. Treba bode tem večje odločnosti, ker so kapah, močnih suknjah so hodili semtrtja in se bili s ne le na levici, temveč so tudi mej desničarji možje, ki tovariši s pěstmi; devojke v zajčjih korzetih pokritih s se upirajo temu, da bi se kmetijskim zadrugam dalo pra- světlo kitajko so hodile ukupe, povsod so se slišale praz vico snovati svoja podjetja. Po njih mnenju naj za druge skušale bolje nravno. s > poukom uplivati na so se prižgane luč nične posni, luči so se blesketale iz vseh oken, in videle pri mnogih vra tih. Fant, moj voznik kmeta, ne pa gmotno. Tega mnenja so zlasti češki vele- je sedeč na prednjem koncu sani, glasno klical: „hi!" posestniki, ki že imajo vsa mogoča podjetja. Ložja bila taka osnova tedaj, ko se je začenjala bil kmet še tlačen i a nezaveden, si bil znal okoristiti novih razmer. Graščaki so pa velika obrt,, a tedaj da navadno bili stvarij;: preveč omehkuženi j da se bili tacih Le v severnih deželah so se našli na izvedeni oskrbniki, ki so za časa znali iz- i t^* koristiti združenje velike obrti in kmetijstva in to je podlaga bogastvu čeških in moravskih graščakov. Bil ko ponosen na svojo lepoto ter ga je jako veselilo i slišal da so govorili za njem: „Tu vozi naš Aleš!a » Kakšen fant je izrastel !" in podobne stvari. Ko sva prišla na prosto ? obrnil se meni s opominom No » gospod » dobro se držite ! Dal je desno rokavico pod desno podpazduho, vzdignil golo roko nad konji, je po gnal in bežali so kakor vihar. Sapa mi je zaostajala od hitre vožnje. Kakor veter na valovi h so se sani nagibale sedaj na jedno sedaj na drugo stran. Moj voznik se uprl v Poučni in zabavni del. M Strašno pr or oko van je. voz z nogo, močno zadržujoč vajeti se je dolgo boril s veliko silo opočitih konj. Vajeti so jih le še vzpodbujali hitreji vožnji. Mahajoč z glavami, dihajoč gost dim iz nosnic so drli dalje kakor vihar. (Dalje sledi.) M (Ruski spisal Marlinski.) . (Dalje.) Na sv. Silvestra dan izvršili smo tretji marš in se pripravili na počitek. Sam sem ležal v vaški koči na vojni postelji svoji, s črnimi mislimi v glavi in težavo v Poučni in zabavni drobiž. Najbogatejša vladarja sta ruski car in turški sultan. Car ima več kot sto milijonov oralov sveta, kateri mu nese kacih 30 milijonov goldinarjev na leto, povrh pa še nebroj rudokopov. Letnih dohodkov ima 80 do 100 milijonov goldinarjev, a palače, zlatnine itd. so tudi vredne -mnogo milijonov, v meni vzbujala nevoljo in jezo. Tem bolje Sultan ima iz svojih posestev kacih 20 milijonov goldinarjev sem se jezil, ko sem bil sam, kajti moji tovariši so vsi dohodkov, iz državne blagajnice pa dobiva tudi toliko, a mnogo srcu. Davno se že nisem od srca smejal v krogu prijateljev svojih ; njih pogovori so mi postali neznosni, njih veselost bili se razšli, tem mračneje in otožneje bilo v srcu mu ne ostane, saj ima jako obljuden harem mojem, niti iskra slučajne zabave ali vnanje veselosti ni prišla vanj Tu Koliko se je pokadilo tobaka v Avstriji 896 Lánsko leto pokadilo se je tobaka vsake vrste za 93,205.869 přišel gld to za 3,540.537 gld. več ko 1895 meni pot od prijatelja, z povabilom deželami je na prvem mestu Češka s 25.296 772 gld Med raznimi , zadnja na večerno zabavo k njegovemu prejšnjemu gospodar ju, Dolnj Avstrija s 25,081 677 gld., Galicija 12,046 356 gld knezu Levinskemu. Prosijo vas, da gotovo priđete, kajti Največ se je pokadilo « dram po V.kr 1 pirovanje bode velikánsko, krasotic bode kakor zvezd fantov cel roj, in šampanjec bode kar tekel od mize. Pri kakor mimogrede omenil, da bode ondu tudi milijonov, kratkih emodk po 2 kr namreč okrog 1109 516 milijonov, okrog popisu šport cigaret po 1 kr. 417 milijonov. Portorik se je pokadilo 209 milijonov, sultan-cigaret 208 milijonov, trabuko-smodk 41 in pol milijona, britanik 37 milij Vsega vkup poka Polina. Jaz sem se razvnel, noge so se mi stresle, srce đilo se je 1244 milijonov smodk in 1995 milijonov smodčic 221 Edhem-paša rodom Grk. Londonske „Westminster přišel pa ni lomov ; inati, ki jer odšla četrt ure za njim, ga Oazette" so prinesle vest, da je sedanji turški vojskovodja ni našla doma. Ona in njen mož iskaía sta dete celo nôc in Edhem-paša grškega pokoljenja. Po njihovem dopisu se je sledeča dva dneva, pa brezuspeŠno ponedeljek pozneje rodil Edhem-paša na otoku Kios. Bil je sin krščanskih sta* 17. dopoludne, našlo se je deckovo traplo pod mostom, čez rišev, ki so pa bili za čas grške vstaje na tem otoku umor- kateri drži cesta iz Cvena na Moto. O&vidno je bilo truplo jeni od Turkov. Turški Rhosseo-paša pa vzame malega dečka šele kasneje tje prenešeno in položeno, ker prejšnje dni iskali seboj v Carigrad Ko je pa dal gospodar svojemu malemu za- so ljudje tudi pod mostom, pa ga ni bilo. Takoj so vsi pre- robljen;ku prostost, poslala ga je turška vlada z drugimi dečki bivalci dejanja sumili brata Fošnar iz Cvena. Franc Fošnar v Pariz v šolo. V Parizu je obiskaval štiri leta Barbetov bil je vsled razsodbe c. kr okrajnega sodišča v Ljutomeru zavod in potem druga štiri leta rudokopno šolo. Po dovršenih obsojen, da mora priznati očetovstvo glede imenovanega dečVa. studijah pa je prepctoval Francosko, Nemško in Svico. Ko se On pa se ni brigal za to ter ni izpolnjeval svojih oeetovskih je povrnil zopet v Carigtad, postal je kapitan v glavnem štabu dolžuostij Ker je bila žena prepisana kot lastnica posestva in leta 1848 ga je napravil sultan za svojega adjutanta Od na Krapju, — pol ure od Cvena — mu ni mo^la poprej Kata adjutanta pomikal se je zmirom višje in višje, dokler ni po- rina Novak nič vzeti Sele spomladi leta 1896, ravno ko se stal po pregnanstvu Midhat-paša turški veliki vezir. Edhem-paša je vrnil iz semnja, bila mu je rubeženskim potom oivz-ta je po „Westminister Gazette" dopisniku íanatičen Mohamedanec kupnina za prodane vole, blizo 200 gld Od tistega časa je ter je že večkrat pokazal veliko sovraštvo do tujcev in po- opetovano grozil različnim osebam, da umori dete, ali njegovo sebno do kristijanov. Po dokončani rusko-turški vojski je bil mater, ali njenega mož i, Janeza Novaka, kateri mu pride v zadnji minister, ki je dal svoj podpis za mir. Njegov, brat pest Dotični večer, 14. avgusta 1896, videli so ljudje blizo umri pred nekolikimi letmi, pa je bil neki katoliški du- Senčarjeve hiše ob istem času, ravno ko je mati svojega otroka je hovnik v Carigradu. spremila čez prag, stati Matijaža Fošnarja, posestnikovega sina na Cvenu, brata Franca Fošnarja, ki se je tudi že bil popřej izrazil, da otroka videti ne more, ker je njegov brat € Novice. Franc zaradi njega přišel ob denar, in sicer baje po krivici. if* "à Franc Fošnar je namreč vedno očetovstvo Matjaž Fošnar zagovarjal se je, da je res ob istem času bil v bližini Sen- Potresna podpora državnim uradnikom minister Bilinski je .předložil, dne 1 na Kranjskem. Finančn nija poslanski zbornici načrt zakona o naknadnih kreditih za 1897. Mej drugim zahteva tudi 63 000 gld. v podporo državnim in železniškim uradnikom na Kranjskem. Oddajanje bikov. Deželni odbor kranjski oddal bo meseca junija t 10 bikov plemenjakov murieedolske (sive) pasme proti povračilu polovice nakupnih stroškov in sicer v prvi vrsti občinam, in če se bi teh na zglasilo zadostno število, tudi privatnim živinorejcem. Dotične prošnje naj se pošljejo do 12. junija t. deželnemu odboru Občinski svet tržaški Župa je v zadnj seji naznanil, da je ministerstvo odbilo pritožbo občinskega sveta, s katerim se je bila uničila izvolitev Ivana Nabrgoja,' dasi se vršila po priznanju magistratovem povsem zakonito. Občinski svet je sklenil pritožiti se zoper ministersko odredbo na državno sodišče. Tako znajo v Trstu resnici: v obraz biti. V Loškem potoku je občinski odbor sklenil usta noviti mirovno posredovalno sodišče Dalj veČ posestnikov me in trgovcev sklenilo prirediti priprave, da se sklice julija seca v Loškem potoku velik tabor, pri katerem se bo raz- o gospodarskih stvareh »Dramatičnega društva« odbor se je naslednje prav konstituiral : predsednik Ivan Tavčar ; podpredsednik g dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški ; blagajnik gosp Jos Prosenc in tajnik gosp. dr. Božidar Vodušek. V intendanco so bili vo- . dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, dr. Tekavčič in Prosenc. •i V kr deželna vlada priznala F iz Roj znesek 15 gld., ker je dne 20„ decembra 1896 M Jernej a Savšek-a, da ni utonil. Fakinu 3' rešil . » carjeve hiše, pa da je šel k Makotarjevi hiši, in tam čakal 4 na deklino Alojzijo Makotar, ki mu je bila naročila, da naj pride zvečer 1 • V • nisi starišev. Alojzija Makotar pa ni potrdila tega zagovora, temveč rekla, da je Matjaž Fošnar pozneje ]o nagov i naj tako potrdi pri sodišcu,; da bi ga rešila. Na podlagi vseh teh okolnosti bila sta obtoženca Franc in Matjaž. Fošoar hudodelstva umora, prvi kot naroče- valec, drugi kot neposrednji storilec, a Fošnar tudi že zaradi hudodelstva goljufije. Izpred porotnega sodišča. Dne 31. maja se je pricela pri tukajšnjem deželnem sodišču druga letošnja. porotna sesija. Pri prvi obravnavi je bila obtožena 291etna samska delavka M. Bezek in Borovnice zaradi hudodelstva umora. Zakrila % ... y»\ je novorojeno- dete inj je zadušila. Dobili so mrtvega otroka v njeni postelji skritega Obtoženka je bila obsojena na pet let težke ječe Pri drugi obravnavi bil obsojen 16letni hlapec Janez Zakrajšek iz Laz zaradi hudodelstva posilne ne- čistosti na dve leti težke Obravnava je bila tajna Pri tretji obravnavi obsojena je bila 181etna natakariea Frančiška Žnidaršič iz Velikih Lašič zaradi hudolelstva tatvine na tri . b leta težke ječe Ukradla je posestniku Iv Mehletu v Ljubljani tem de- Ko zlat- hranilnieno knjižico in dvignila na njo 2000 gld. narjem je obtoženka šla v Trst in ondi živela brez posla so jo nino. pri njej přijeli, so dobili še 1170 . goldinarjev in razno . Pri cetrti obravnavi je bil obsojen. na osem težke ječe oOletni* samski - kočijaš Andrej Anderberg iz Domberga na Goriškem zaradi hudodelstva tatvine Obtoženee je nepoboljšljiv tat in je presedel žó 25 let v ječi oziroma prisilni delavnici Ukradel je živino konje, vole, krave in V smrt na vislice so obsodili dne 22. maja pri vernikom pokoro ovce, zadnji čas pa tudi vozove in vprežno opravo Rojanski župnik Jurca še vedno nalaga svojim drugimi pokorami sta bili minole dni Mej celjskem porotnem sodišču kmetska fanta brata Matij in tudi : Danes ne smete jesti črešenj!" in pa Ne smete si Franc Foršnar. 32letni F je pregovoril 281etnega Matij delati kodrovu. Mora se reči, da je tega laŠkega privrženca da je zadavil 51etnega nezakonskega sina otroka Foršner vsa resnost minula Sicer se pa slišijo vedno večje pri- in potem vrgel truplo v vodo. Obravnava je naslednje dognala : tožbe, kako italijanizira Jurca v Rojanu Iz cerkve hoče malo Dne 14. avgusta 1 1896 zvečer izginil je v Cvenu pri Lju- da ne vso slovenščino odpraviti, da si so obiskovalci cerkve tomeru petletni dečko Pavel CeroviČ. Njegova mati Katarina, skoro sami Slovenci. On pač ve, da s tem ustreza svojim pri-sedaj omožena Novak, delala je tišti dan pri Antonu Senčarju jateljem-židoliberalcem v Trstu. Pa preverjen naj bo, da Slovenec ne bo mirno gledal njegovih ekstravaganičnih počenjanj. Boj Goriških Slovencev. Goriški Slovenci so v Cvenu ter je imel otroka pri sebi Po otroka domov stanovala je 150 korakov poslala Senčarjeve hiše češ, da pride hitro za njim Otrok je šel proti domu, pričeli gospodarski boj z nasprotniki na vsej crti. Uspehi dveh - 228 mesecev so uprav velikanski. Ne bo dolgo, ko bodo nasprot Ponarejen denar. V Dol Logatcu je pred kratkim niki bridko obžalovali svoje letošnje „zmage u Toda v tem v ne)ci gostilui nekdo plačal s ponarejeoo k malo prej boju Dam morajo iti na roko vsi Slovenci. vsi slovenski časo- so pri nekem trgovcu ondi dobili mej strženim denarjem po m prej zmagamo Slovenci na Goriškem v tem boju, narejen 20vinarski komad pisi toliko bolje za ves narod. Ako podlegli v tem boju, bila Svojo mater je ubil dne 19. maja 301etni E to velikánská, obče nar dna nesreča Disciplina, edinost Ploj v Ročici pri Lenartu v Slovenskih goricah na Sp Šfca vsega naroda pa bodi nasprotnikom znak naše resne volje, jarskem. Sprla sta in surovi sin je udaril mater z vilami, naše moči, pred katero bodo mor«li trepetati. Prosimo torej, Ko se je ta zgradila na tla, jo je živinski sin še prebodei % da nas slovensko časopisje podpira, a ne morda, da bi podi- vilami glavo. Zločinec se je sam ovadil sodišču ralo ono, kar bi mi zidali. Kogar bojkotujemo na Goriškem, Spirit se je vnel dne 30. maja v kleti Jernej 18. Ogenj je provzročil prejšnji goje přišel s prižgaoo svečo tako blizu šega velikega nasprotnika, kateri dobiva okoli 1500 gld samo špirita, da se je ta vnel. Ogenj so domaći udušili, Škode je na procentih. mora biti bojkotován po vsej Sloveniji ! Dozdaj so bojkotovali Zelenića v Vodmatu št Franckovo kavo. Ta tvrdka ima v Gorici za zastopnika na- spodar Ign Dolinar Tvidka ni hotela sprejeti pogoja, da mora okoli 300 gld., ker se je ves špirit porabil za slovensko stran dežele najeti slovenskega zastopnika, ozi- Povodenj. Ob zadnjem deževji moČoo narastla roma tudi zmernejšega ltalijana ali pravičnega Nemca Ker pa reka Krka in napravila preeejšno škodo v občinah Raka St Soča" noče podpirati in agitovati za znanega Bombiga v Go- Jernej Kostanjevica in Sv Križ Zito krompir, řižol in tur rici, zato je oglase odklonila, dasi bi jih tovarna rada drago šica so po nekod popolnoma uničeni in trava je močno za plaČala. To na znanje slovenskemu ljudstvu glinj Krka kaj rada stopi z bregov, vsled česar je urav Mej Ljubljano in Murzzuschlagom vozi od maja dalje s posebno hitrostjo osobni vlak, se odpelje iz Ljubljane zjutraj ob uri 25 minut in dojde v Mïirzzu- 8chlag že ob uri 20 min. pop od 1 junija do konca je- nava te reke prav potrebna. Samomor. Dne 26. maja zvečer se jt na poti, iz ljubljanskega Tivolijskega parka v Sisko ustřelil neki brezposelni trgovski pomočnik. ki je še-le pred par dnevi pelj seni vozi ta vlak do Dunaja. kamor dospe ob 8. uri 35 min. došel v Ljublj Přenesli so ga še živega v deželno boJn zvečer. Iz Dunaja se ta vlak zopet vrne ob uri 45 min. je kmalu umrl. Beda je gnala nesrečneža v smrt zjutraj (od junija dalje), iz Miirzzuschlaga ob 1. uri 23 min. in dospe v Ljubljano ob 11. uri 15 min. zvečer. Voznina za ta vlak je kakor ona za poštni. Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca maja leta v mestno hranilnico ljubljansko 692 strank Odhod „junakov". Junaki italijanski šli na bojišce grško-tursko borit se bai za 1897. uložilo 183.648 gld goldinarjev kiščanstva od pritiska turškega, se kažejo v vedno 10 kr 613 strank pa zdignilo 289 525 luči so bili 7 oboj en je „lepši" sit venia verbo 59 kr čim veČ poročil dohaja-o vedenju te sodrge. Sosebno v odhodu iz Epira je pokazala grška Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju 166 strank uložilo 47008 gld 47 kr., 67 strank uzdignilo lada, da komaj čaka, da se iznebi teh vojih r> telí u Ob odhodu italijanske legije je prišlo namreč do krvavih pre 12 632 gld 21 2 kr 31 stránkám se zplača posojil tepev Kakor že rečeno : grška vlada kar hrepenela 25045 gld Stanje ulog 248 127 gl. Denarni promet 135894 gl da čim prej odp se svoje zemlje te laške junake in je 22 iL kr odredila zato Velik naliv je dne 28 ma a apravil na Čatežu Toda junaki da se morajo brez odloga ukrcati v Epiru so prišli na Grško po vsej kaj drugega pri Veliki Loki na Dolenjskem mnogo škode, zlasti je odneslo mnogo prsti z njiv in nasadi kmetijske podružnice so znatno poškodovani. Strela je udarila dne 27. maja v hišo posestnika Jan. Burgerja v Vodicah v kamniškem okraju in ubila v hlevu eno živinče in pred hlevom eno kokoš ne pa borit se za svobodo in krščanstvo, niso hoteli nic čuti o takojšnjem odhodu, ampak zahtevali so, da naj jih poprej odpeljejo v Atene. Toda vlada je bila tega mnenja, da ima v in je i med Atenah itak že preveč nevarnih in sumljivih življ razorožila Italij V pristanišču je prišlo do poboj Italijani in meščani. V poboju sta bila umorjena dva Italij Utonila je dne 27 maja hčerka Franca Magister-ja pa je bilo ranjenih. Ladijo je odvela Italij v Brin v Zg. Lokah v občini Blagovica v kamniškem okraju. Brez disi sti premljali dve vojni ladiji. Vzrok, da so se Italij varstva je prišla k bližnjemu potoku Radomlja in pala v vodo ter utonila » Vremenske nezgode. Dne 24. maja je divjala po občinah Drtija, Velikivas, Peče, in deloma Dolsko in Dol velika nevihta, ki je napravila na polju in drevju veliko škodo. Naliv je zasul polje, travnike in pote, odnesel prst in napravil nekemu mlinarju v Dvašniku pri mlinu znatno škodo. tako branili vrniti se v domovino med njimi navadnih begunov f Lepa bil tudi ta, da je bilo sodrga je morala biti torej to, ako je grška vlada smatrala za potrebno, da jo vojne ladije eskortirajo z grške zemlje ! Prav kakor roparje In na tako sodrgo je bil še ponosen „Indipendente", f takim subjektom ovijal okolu glorijolo „junaštva in je Ali 25. maja - Dne ob nevihti treščilo v svinjak posestnika Ivana Furlan-a v Mali Ligojni pri Vrhniki in ubilo tri presiče. SC^BI y ^ Obesil se je dne 24. maja 551etni gostač Anton Steh iz Malene pri Kostanjevici. Našli so ga v nekem hlevu mrtvega. Vzrok samomoru ni znan. Nesreča. Dne 22. maja je ponesrečil 21etni sinko ta italijanska gospoda res nimajo nobenega zmisla več za svojo narodno čast in dostojanstvo To padanja in degeneracije Zaslovelo pač razloČen znak pro-res po vsem širnem ! svetu to italijansko junaštvo Grozna smrt. Te dni so poročali dunajski dnev da so v zapuščenem logu ob Donavi našli grozno raz mrcvarjeno truplo nekega člověka, ki je bil tako razmesarjen niki da bilo komaj spoznati ali res člověk. Dognalo se je krčmarja Ivana Kavčiča v Zireh. Sedel je na kupu hlodov. Ko bil ponesrečenec italijanski delavec, ki je moral radi revščine ga je hotela dekla vzeti s kupa, se je sprožil en hlod in zadel spati pod milim nebom. A pridrl je v spanju nanj neki stekel dečka tako v glavo, da je bil takoj mrtev. Medveda je ustřelil dne 26. maja lovec g. Jož. Strle, posestnik iz Koritnic na Notranjskem Medved je tehtal pes ter ga ogrizel do smrti berger Vsled razburjenosti zblaznela. Margareta Kitz-lansko leto izvršila gledališko šolo v Budimpešti iu 305 kg. G. Strle je že dlje časa zasledoval velikega kosma- bila zdaj angaževana na dež gledališče v stari Budi tina, je zahajal v bližnji gojzd. G ustřelil enega medveda in volka. Pred- Strle je svojedobno že včerajšnim je prvič nastopila, a svoje uloge ni doigrala do konca, ker je vied razburjenosti mej igro zblaznela. 229 % Brat ustřelil sestro. V nekem predmestnem gledališču v Berolinu se je produciral glasoviti střelec Kluger. Njegova 201etna sestra je držala v svojih rokah ali na ra-inenih razliČne predmete, v katere je brat streljal. Vsikdar je brat zadel in sestri se ni nikdar dogodilo kaj zlega. V nedeljo 23. maja, ko je bilo zbranih v gledališču do 4000 osob se v trenotku, ko je brat ustřelil, zgiudila sestra okrvavljena na tla. Brat jo je ustřelil ravno v usta. Atentat na carja. Ćasniki poročajo, da je hodil v vrt Carskoje sela sumljivo pogosto na sprehod mlad delavec. Hodil je najrajši po potih, koder se izprehaja car. Ko so ga stražniki vprašaii, kaj bi rad, odgovoril je, da je velik rodo- ljub, in da bi rad videl ljubljenega carja. Ko se je pred kratkim pripeljal v kočiji neki husarski castnik, tekel je delavec za vozom. Ko pa je videl, da v vozu ni carja, hotel je zbe- sumljivosti so ga aretovali ter dobili pri njem žati. Radi samokres in bodalo Delavec je na to takoj přiznal, da je hotel umoriti carja, ker bi bil rad slaven; Čital je delà Dosto- jevskega in bil rad tudi tako kaznovan ali obešen, kakor junaki Dostojevskega. Ocividno je, da dotični delavec ni zdra-vega uma ! Oženjeni otroci v Indiji. V Indiji je 100.000 dečkov in 627.000 deklic pod 14 letom pravilno poroČenih. Od teh mladih zakonskih in 8600 dečkov in 24.000 deklic spolnilo niti četrto leto. Loterijska srečke. V Brnu dne 29. maja t Na Dunaji dne 29. maja L V Gradci dne 2. junija t. 1. : 57, 80, 53, 23, 30. : 76, 55, 21, 85, 22. : 66, 22, 33, 12, 34. Naj več ja zaloga *é aznega semena na pr. večne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, in-karnatke, turške in travníške detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna semena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen cikorije, dobra krma za prasiče, salate, kumar, peter-šilja, zelene, sladkega graha, fižola in drugih zelenjadnih vrst. Mnogobrojnega poseta prosi (16) (35 PETER LASSNIK v Ljubljani. a Q I O I YX l priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani je: Redilna stupa za kuretino, edino koristna za kokoši, purane. race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec. 1 zavoj z navodilom 25 kr. 5 zavojev samo 1 gld. Redilna stupa za prasice. Najboljše varstveno in dijetetično redilno sredstvo za prašiče. 1 zavoj z rabilnim navodilom 25 kr., 5 zavojev samo 1 gld. j Redilna stupa za živino za konje, rogato živino in ovce i. t. d. Skoro vže 40 let z najboljšim vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi, ako živina ne mara jesti, dalje zboljšuje mleko. Zavoj z rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld. Vsa ta našteta sredstva se dobijo: (50 vapoteki Trnkócz-ya v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. Tržne cene V Ljubljani dne 29. maja 1897. Pšenica gld. 9 kr. rž gld. 6-10 kr., ječmen gld. 5.25 kr., oves gld. 6 50 kr,, ajda gld. 7*30 kr., proso gld kr turšica gld. 4 75 kr., leca gld. 10 kr., grah gld. 12 kr., fižol gld, 10* kr O cene veljajo za 100 kgr.) sukneno odrezek 310 m dolg zado- _ štuje za jedno j obleko za gospoda i in velja le » 3*10 iz dobre 4-10 4-80 6- 2> » 7-74 9-10 50 » najboljše fine finejše najfinejše 1 odrezek za črno salonsko obleko gld Blago za vrline suknje, loden, per državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno znana ' « sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih občinstvo se opozori, da se blago veliko ce Pozor P dosking Brnu kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blag naravnost od nas naroči, kakor pr pre tovarniških cenah brez kroiaškega prebitka, kar zasebne očnike zelo 230 m kr. priv m odlikovana tovarna raznih likerov m maraskina (Maraschino di Zara) Najbolji, naj zdravěji glasoviteji svetu bemu želodcu itd. je si hoče obraniti zdrav že- počutiti, biti vesel. obvarovati si zdravje, hvaljeni celem svetu razširjeni Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Varuj te se ponarejanj in zahtevajte vedno pravi Tlahov iz Zadra, katerega je dobiti v vsaki trgovini in kavani i. (5) Odlikovanja: in z Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja-. Založnik kraljevske liiše Lussignan, Pariz. Častili član italijanskega zavoda „Pogresso" odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah: Dunaj 1873. Svitinja za z asluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda Kalkuta 1883 84. Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891. Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (irska) 1884. Častna diplo ma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. Moji izdelki se razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, ---- em c i j i, Angliji, Rusiji, v Svediji in Norvegiji, V S vici, Danski, Tlû ■ _ V • • • urciji, Grški, , Spaniji, Portugaliji, Rumuniji, Srbiji, Bolgariji, V Crni gori, Otoku Malta, Belgiji, Zjedinjenih državah amerikanskih, Braziliji, Meksiki, Argentinji, Indiji, Kita j ski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, A1 ž e r i j i, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. pro Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba Blasnikovi nasledniki