419
Naši dopisi.
V Korici, 24. dec. — Kaj čem pisati za zadnji list „Novic"? Najbolj „frišna" novica je „frišni" sneg, ki je pobelil danes naš Mrzovec. Vendar pa nima še ostra sapa, ki vsako toliko od severovzhoda popihne, dovolj moči, da bi pregnala dež, ki nas že celi ta mesec moči. Da — moči! Pa to ni še vsa nadloga; hujše je to, da v blatu tičimo in da se naši mestni očetje nič ne zmenijo za nas. Znabiti, da za to ne, ker imajo sami še sabo dosti opraviti. Prenesli so neki „jutrovo vprašanje" v naše mestno starešinstvo. Kakor namreč nesrečna Turčija še zmerom životari, ker se velike države ne morejo zastran nje zediniti, tako tudi naš čudoviti oče župan še na dalje župan ostane, ker se stranke io osebe v starešinstvu ne morejo zediniti zastran novega župana, katerega volitev je odložena do dopolnitvenih novih volitev 1. 1877. Meni je vse prav; samo ,5regirajte"nas dobro. — Pretekli četrtek po noči je došel v Gorico grof Chambord z grofinjo soprugo ia spremstvom. Sprejet so ju šli na postajo dvorni svetovavec baron Rechbach in druge odlične plemenite osobe. Stanoval bode grof v villi Bockmannovi, kakor lansko zimo. -— V petek večer so igrali v tukajšnjem gledišči neko posebno „komedijo". Med 1. in 2. dejanjem so se pa „umetniki" za zagrinjalom na odru — stepii! Da si je orhester neprenehoma godel, so gledavci vendar vsako toliko slišali kako krepko besedo, ki se ni nič kaj vjemala z estetiko in „umetnostjo". Pač, deske te so — svet in gledišče je šola omike! — Radovedni čakamo, kakošnega deželnega glavarja in podgli>varja nam prinese „Wiener Zei-tung" — Od 1. t. m. dobiva kakih 400 u bozi h vsakdan kosilo iz dobrotne kuhinje, za katero skladajo stroške mnogi dobrotniki našega mesta in med njimi so sebno Sam. grof Gvulai. — „Soča" se dela, kakor da ne bi bila razumela, koga sem jaz uni pot imenoval „Riccardini a;" jaz pa vem, da so me tisti, katerim je bila moja opaaka namenjena, dobro razumeli. Za zdaj ni treba druzega. —  Srečno novo leto!
Iz Koprskega okraja 19. dec. „ —" (Pritožba o ljudskem šolstvu.) Izobraženje mladine je predmet zanimiv in prevažen; zanj se dandanes vse zanima, in gorje deželi, kjer se odgoja mladine lahkomišljeno zanemarja! Sad take nemarnosti prerano dozori. Pri Slovencih v Koperskern okraju prebivajočih se v tej zadevi čisto nic ne stori. Tu so vasi obljudnate brez nobene šole; mladina sama sebi pripuščena odrašča povsem zanemarjena brez vsacega poduka in izobraženja. Reči se mora, da odkar nove šolske postave veljajo, šolstvo tukaj goropadno nazaduje; med drugimi le en zgled v pojasnilo: do malo časa ni bilo v Dolinski in Rijanski županiji niti ene zgledne šole in v okraju Koprskem med slovenskimi selani je kacih osem šol. To nemilo stanje trpi že več let in slabi nasledki se že kažejo; Slovencem, kateri želijo in tirjajo šole in to timveč, ker za te ravno tako pošteno odrajtujejo davke kakor sosedni Italijani, kateri so pa v tej zadevi dobro preskrbljeni. Kdo je tej nemarnosti kriv? Jeli vlada, deželni zbor ali morebiti šolski sveti in nadzorništva, katera menda pri pičlem številu šol svoj   posel   laglje izvršujejo.    Slavna c. k.
vlada naj blagovoli v ozir vzeti potrebo dobrih šol, katere so splošna želja slovenskega ljudstva v Istriji.
Zdoljni Zemon na Notranjskem 25. dec. J. P. Šk. —
„Spomlad pozimi!" moraš vsklikniti, ako vidiš toliko cvetek o božiču, kakor sem jih jaz 24. dne t. m. ogledoval v okolici svoji, predno je sneg z belim plaščem okoli in okoli pokril zemljo. Naj „Novicam" naznanim, da so razveseljevali oko moje: njivski jetičnik, pelšeč, kurja čevica, mišja ušesa, ovčice (katerih je vse rumeno kakor o sv. Jurji), marjetice (katerih vsa bela so tla), male koprivice, pasje mleko, masleni grint, travna zlatica, kokošjak, regrat, ključ in zvonček. Nihče ne pomni toliko cvetek o božiču.
Iz BlZOTika 26. dec. — V današnjem občnem zboru čitalnice nase bili so izvoljeni: g. Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije", za predsednika, g. Tom. Babnik za blagajnika, za odbornike pa gospodje: France Porenta, Blaž Kuhar, Janez Muštar in France Babnik.
Iz Lahovć. — Pri volitvi občinskega starešinstva, ki je bila 12. dne t. m., je bil Anton Jerovšek iz Lahovč za župana, Janez Zaver! iz Vopovelj in Janez Bas a j   iz Lahovič pa  sta bila za svetovalca izvoljena.
BoŠtanj 20. dec. — Tudi pri nas smo imeli in to 10. dne t. m. novo volitev župana in svetovalcev, pri kateri je bil Anton Planinec iz Spodnjega Boštanja za župana, Alojzij Dermelj, France Marolt, Janez Berce in Matija Tomazin pa za svetovalce izvoljeni. Iz Ljubljane. — Božični prazniki — dnevi veliki, ko se je svetu rodil Izveličar in utemeljitelj krščanstva! Vsak, kdor ni še zlekel kristijana, na ta sveti dan rad zanese misli svoje na ono davno dobo , pa o teh mislih zaide tudi v one kraje, kjer se je vršila kr ščanstvu velika dogodba. O mislih na te kraje presune ga pa nehote britkost, da ona sveta zemlja je še zmi-rom v pesteh zakletega sovražnika kristjanstva in da pred kratkem je ondi še ščurkoma tekla kri naših bratov kristjanov. Vroča želja vsacega človekoljuba je tedaj, da bi konec bilo neizmernemu trpljenju kristjanov na iztoku in da bi oni sveti kraji se rešili gospodstva Turškega ter o novem letu solnce človeške in narodne svobode posijalo na toliko nesrečno zemljo!
— (Iz seje dež. odbora 23. dec.) Deželni odbor je pritrdil sklepom dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov, 1) da se provizorni učitelj Valentin Ž vage n na dverazredni ljudski šoli v Cerknici stalno v službi potrdi, — 2) da se dverazredna ljudska šola na Vrhniki razširi v štirirazredno, — 3) da se napravi v C r-nomlji dverazredna dekliška šola, ter da dobite učiteljici po 500 gold. in 450 gold. letnega plačila, — 4) da se plača učitelja na ljudski šoli v Bohinjski Bistrici povekša od 400 gold. na 450 gold.; — 5)Jn da se vdovi učitelja Krombholza iz Brezovice pri Cr-nomlji dovoli iz učiteljskega penzijskega zaklada 40 gold. miloščine na leto. — Občini Tržiški se je dovolilo za leto 1877. poberanje 40% občinske priklade na direktne davke, občini Velika Dolina pobiranje 19°/o občinske priklade in občini Knežaški pobiranje po 36 kraje, od vsacega vedra potočenega vina.
— Na mesto umrlega c. kr. vladnega svetnika viteza Rotha je imenovan pl. Fladung, c. k. okrajni glavar okolice Ljubljanske, — na mesto viteza Hofferna pa bar. Pascontin i-Juriš kovic, c. k. okrajni glavar v Dalmaciji, o katerem ve „Laib. Ztg." povedati, da je pred mnozimi leti, kose je še pisal Juriškovič pl. Hagendorf, služboval za koncipista pri c. k. deželni vladi v Ljubljani, od tod je prišel na Dunaj v urad ministerstva notranjih oprav , od tam pa kmalu v Dalmacijo.    Mi temu poročilu dostavimo le še to, da, ker
je c. kr. okrajni glavar Eadoljški pl. Wurzbach že Teč časa nadomestoval viteza Hofferna, je iznenada prišlo imenovanje barona Pascotinia, nekdaj a slovanskim priimkom Jurišković na prvem mestu, sedaj na — drugem.
—   {Zimsko obleko), popolno, čedno in dobro je v Čitalnici preteklo nedeljo dobilo 50 šolskih otrok: 25 dečkov in 25 deklic, katero so s pomočjo mnozih dobrotnikov in dobrotnic dovršile preblage gospe in gospodične, družbenice narodne naše čitalnice. Tako se je zopet lepo oživilo dobrodejno podvzetje leta 1865. v čitalnici po dr. Orlovi rodovini vpeljano, o katerem le želimo, da bi se nadaljevalo vsako leto, vsaj je tudi revščine več vsako leto.
—   {Čitalnica) je imela včeraj svoj letni zbor — 16. svojega obstoja. Predsednik je povdarjal željo, naj bi čitalnica bila v vseh svojih prostorijah v resnici „narodni dom"; iz poročila tajnikovega bilo je razvidno, da je odbor si prizadeval, da so se „besede" in druge zabave častno izvrševale, blagajnik pa je dokazal, da čitalnica nima deficita. Izvoljen je bil za predsednika zopet g. dr. Jan. Bleiweis, za blagajnika g. Kadilnik, za odbornike izmed dosedanjih bili so izvoljeni gospodje: dr. K. Bleiweis, Fr. Drenik, Jeločnik, Juvančič, Kreč, Pakič, J. Pfeifer, Pr. Ravnikar, V. Va-lenta, dr. Zupanec, na novo pa gospodje: Krsnik, Wies-thaler, dr. Ambrožič, dr. Drč in Gutman.
—  {Vabilo castitim udom čitalničnim) na zadnjo veselico letošnjega leta, ki bode na Silvestrov večer (prihodnjo nedeljo) in se začne ob 7. uri. Okoli loterije z lepimi dobitki se bodo sukali različni komični prizori v pesmih in deklamacijab, katerim na čelu bode stala nova komična opereta, vbesedil g. Alešovec, vglasbil g. StockI. Ce dodamo še to, da velecenjeni goslar g. Mayer bode godel in producirala se mestna godba, bode pač vsak čitalničar nehotč radosten vsklik-nil: srce! kaj hočeš več? Pač res je pa tudi treba celih vagćnov veselja, da se vsaj za trenotek poplavijo bridkosti leta 1876.
-— {Valvasorjeve kronike) 1. zvezek razposlal se bode v soboto. Priznavati moramo, da so prve pole, katere smo videli, prav lepe, in slike, katerih je 22 v tem zvezku, jako lične. Ker je cena nenavadno nizka, je gotovo, da se oglasilo bode mnogo naročnikov. Kdor tega še ni storil, naj se podviza, to prelepo in mično zgodovinsko delo omisliti si. Naroča se najbolj pri g. Krajcu v Ljubljani (Blaznikova tiskarna).
420