Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 1 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 2 Oglasi Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 41, 11. oktober 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Podrožnik Mozirje: Stanovanja v lameli A na prodaj konec letošnjega leta ......................... 4 Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje: V času sanacije ne veča izgube ........................... 5 O razvojnem programu občine: Občani Rečice ob Savinji s številnimi predlogi, pohvalo, a tudi ostro kritiko ............... 8 Spominska slovesnost na Čreti: Narodnoosvobodilni boj nam ni dal le suverenosti ......................................... 9 Rokodelska razstava Alojza Kladnika: Iz nuje se je rodila življenjska ljubezen do izdelave lesenih izdelkov ................................ 23 Smučarski skoki: Timi Zajc poletno veliko nagrado končal na skupnem tretjem mestu ................. 29 Prva lastovka pri reševanju stanovanjske problematike mladih? Po podatkih statističnega urada so se cene sta- novanjskih nepremičnin v Sloveniji v drugem leto- šnjem četrtletju povprečno zvišale za 1,3 odstotka. Skupnih poslov s stanovanjskimi nepremičninami je bilo v tem obdobju za 330 milijonov evrov, šte- vilo prodaj rabljenih nepremičnin je bilo največ- je v zadnjem letu in pol, hkrati pa je bilo v tem ča- su najmanj prodaj novih nepremičnin. V zadnjem letu dni so cene novih nepremičnin sicer precej padle: nova stanovanja so se pocenila za dobrih dvanajst, nove družinske hiše pa za dobrih osem odstotkov. Kljub umiritvi cenovnih gibanj je stanje na ne- premičninskem trgu za kupce vse prej kot ugo- dno, kar še posebej velja za iskalce manjših sta- novanjskih enot, med katerimi so tudi mladi. V jav- nosti je zato še posebno pozornost zbudila novica, da bodo na Viču v Ljubljani kmalu začeli graditi nepremičnino s 109 stanovanjskimi enotami, ki bo namenjena hitrejši osamosvojitvi mladih. Stanovanjski sklad RS bo zgradil novo sose- sko Skupnost za mlade Gerbičeva. Stanovanjske enote bodo namenjene mladim od 18. do dopol- njenega 29. leta starosti, ki prvič rešujejo svoj sta- novanjski problem. Okvirna cena najema bo sto evrov na posteljo na mesec. Gre za prvi tovrstni projekt v Sloveniji, objekt pa naj bi bil zgrajen le- ta 2021. Mladim bo namenjenih 109 stanovanjskih enot, v katerih bo prostora za 171 oseb. V posamezni sta- novanjski enoti bosta največ dva uporabnika. Šlo bo za manjše stanovanjske enote, velikosti do 20 kvadratnih metrov. V njih bodo spalni del, sanitari- je in čajnica. Dnevni prostori bodo skupni. Kot napovedujejo v stanovanjskem skladu, bo razvejana zasnova omogočila izgradnjo sta- novanj, ki bodo prilagojena potrebam mladih. V objektu, ki bo imel tri nadstropja, je predviden tu- di medgeneracijski center s skupnim večnamen- skim prostorom, kuhinjo z jedilnico ter dnevno so- bo, pisarno in servisnimi prostori z ločenim vho- dom in dostopom v atrij. Na podeželju si tovrstnih stanovanjskih rešitev seveda ne moremo obetati. O tem pišemo v tok- ratni temi tedna in izpostavljamo tudi problemati- ko praznih stanovanjskih enot. Slednje lahko pred- stavljajo zanimiv razvojni potencial, če se na enem mestu povežejo ideje in kapital. V tokratni števil- ki najdete tudi prvo prilogo na temo 50-letnice Sa- vinjskih novic. Sprehodili smo se skozi arhivske objave o Gornjem Gradu in okolici. Prijetno branje! (IS) (MŠ) (ŠS) Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 4 Tema tedna STANOVANJSKO POSLOVNI OBJEKT PODROŽNIK MOZIRJE Stanovanja v lameli A na prodaj konec letošnjega leta V celotnem stanovanjsko poslovnem objektu Podrožnik se nahaja 74 stanovanjskih in tri poslovne enote. (Fotodokumentacija SGP Graditelj) V Mozirju sta dve samostojni la- meli (B in C), del stanovanjsko po- slovnega objekta (SPO) Podrožnik, že polni življenja. SGP Graditelj kot investitor, izvajalec in prodajalec v teh dneh izvaja zaključna dela na lameli A. Ta naj bi bila za predajo kupcem na voljo spomladi nasled- nje leto. 74 STANOVANJSKIH IN TRI POSLOVNE ENOTE V celotnem SPO Podrožnik se nahaja 74 stanovanjskih in tri po- slovne enote. Stanovanjske so raz- ličnih velikosti, in sicer od enote z enim ležiščem do tistih s štirimi le- žišči. V že zgrajenih lamelah je še na voljo nekaj takoj vseljivih sta- IZVAJAJO ZAKLJUČNA OBRTNIŠKA DELA SPO Podrožnik je razdeljen na tri samostojne lamele. Dve la- meli sta že zgrajeni in predani v uporabo. Kot je sporočil investi- tor, se v lameli A izvajajo zaključ- na obrtniška dela, dokončuje se tudi zunanja ureditev. Po načrtih bo ta zadnja od lamel pripravlje- na na predajo v spomladanskem času prihodnje leto, s prodajo stanovanj bodo pričeli konec le- tošnjega leta. Prav tako bodo is- točasno pričeli s prodajo poslov- nih prostorov. TG novanj. Kot je sporočil investitor, je povpraševanje za nakup stanovanj na sprejemljivi ravni. Za nakup se ne zanimajo zgolj Zgornjesavinjča- ni, nekaj je tudi kupcev, ki prihajajo iz drugih delov Slovenije. STANOVANJSKO PODROČJE V SLOVENIJI ZANEMARJENO ŽE VSE OD OSAMOSVOJITVE Kje bodo mladi spali do ureditve stanovanjske problematike? li?, katerega član je tudi Ploštajner, javnost v zadnjih mesecih opo- zarja, da je stanje že sedaj krizno. Kot so izpostavili na svojih preda- vanjih, »smo v Sloveniji zaradi tu- rizma in špekulativnih vlagate- ljev priča štirikrat višji rasti cen, kot je evropsko povprečje. Gradijo se predvsem nadstandardna sta- novanja, pri katerih je pravzaprav nadstandardna samo cena, obe- nem beležimo velik primanjkljaj cenovno dostopnih bivališč.« Sta- tistični podatki razkrivajo, da so samo v zadnjih štirih letih cene ra- bljenih stanovanj v Ljubljani zrasle za več kot 35 odstotkov. ŠTUDENTI ŽIVIJO V STALNI STANOVANJSKI NEGOTOVOSTI Primanjkljaj dostopnih stano- vanj v mestih seveda čutijo tu- di Zgornjesavinjčani. Univerzite- tna mesta so od naše doline precej oddaljena, zato, kot pravi Ploštaj- ner, se mladi iz naše doline, ki že- lijo študirati, soočajo z izrazito te- žavno situacijo. »V Ljubljani, kjer študira okoli 42.000 študentov, je zgolj 7 .400 po- stelj v študentskih domovih, osta- li se v Ljubljano vozijo ali najemajo na trgu. Takšen najem je drag, so- Klemen Ploštajner, sociolog in mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani: »Glede na statistične podatke je v Savinjski dolini delež praznih stano- vanj višji kot v Sloveniji. To je odraz tako izseljevanja prebivalstva kot tudi neprimernih lokacij stanovanj glede na sodobni način življenja (krčenje kmetovanja in večje števi- lo ljudi, ki se na delo vozijo drugam). Po eni strani so prazna stanovanja (npr. izolirane kmetije in razpršeni zaselki) premik v pravo smer, saj so iz okoljskega in družbenega vidika nevzdržni. Bolj gosta poselitev omogo- ča razvoj skupnostne in javne infrastrukture. Dober primer tega je tudi ze- lo aktualno vprašanje zdravstvene oskrbe v dolini. Pri gostejši poselitvi je lažja organizacija javnega prometa, ta je okoljsko veliko bolj vzdržen, ce- nejši, predvsem pa pomeni manj izgubljenega časa za vožnjo in vsako- dnevne opravke. Po drugi strani predstavljajo prazne stavbe v dolini velik potencial za ra- zvoj novih oblik bivanja, ki v dolini trenutno še ne obstajajo. Dober primer je na primer sobivanjska skupnost starejših v Davčah, kjer so bivši hotel preuredili v sobivanjsko skupnost starejših. Veliko potenciala je tudi za ra- zvoj ekovasi in trajnostnega turizma. Seveda je naloga občin, da začnejo razvijati in spodbujati takšne modele bivanja. Občine naj detektirajo praz- ne stavbe in tiste, ki odgovarjajo trajnostnim oblikam bivanja, aktivirajo v obliki stanovanj, sobivanja oziroma skupnostih dejavnosti.« Že ime iniciative Kje bomo pa sedaj spali?, ki se je formiralo le- tos poleti, da vedeti, da obravna- vajo stanovanjsko problematiko, ki za marsikoga postaja bivanjska problematika. In čeprav se giba- nje tokrat osredotoča na pomanj- kanje stanovanj v mestih za mla- de, težava ni omejena le na mesta. Kot opozarja sociolog in mladi raz- iskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Klemen Ploštajner, ki je odrastel v Zgornji Savinjski dolini, stanovanjsko po- dročje ni zanemarjeno le v mestih, pač pa tudi na podeželju. INICIATIVA OPOZARJA NA STANOVANJSKO KRIZO Stanovanjsko področje je v Slo- veniji močno zanemarjeno. Po osa- mosvojitvi se njegove ureditve ni lotila še nobena vlada, nadzor nad področjem je v celoti prepustila za- sebnim investitorjem. Šarčeva vla- da je sicer obljubila, da bo v roku dveh mandatov poskrbela za iz- gradnjo 10 tisoč novih najemnih stanovanj, poleg tega naj bi pro- računska sredstva za stanovanj- sko gradnjo povečali na 0,4 odstot- ka BDP-ja. Gibanje Kje bomo pa sedaj spa- Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 5 Tema tedna, Aktualno, Iz občin Po osamosvojitvi se je v Sloveniji zgradilo le 19 odstotkov celotnega stanovanjskega fonda, 42 odstotkov stanovanj je starejših od 50 let. Stanovanja so majhna, energetsko in statično neprimerna ter draga za vzdrževanje. ba v povprečju stane med 200 in 300 evrov mesečno, hkrati je tudi izrazito negotov. Mladi se pogosto soočajo z odpovedjo najemne po- godbe, stanovanjske razmere so lahko slabe, negotovost glede bi- vanja je torej velika.« NA POT OSAMOSVOJITVE POVSEM BREZ DRŽAVNE PODPORE Prav nič rožnato stanje mladih, ki se želijo osamosvojiti, ne čaka niti doma, v Zgornji Savinjski do- lini. Kot pravi Ploštajner, se mora- jo pri tem zanašati predvsem sa- mi nase in na podporo sorodnikov. »Način pridobitve stanovanja je popolnoma odvisen od finančnih zmožnosti posameznika in njego- ve ožje družine. Za urejanje stano- vanjskih razmer v dolini država ni- ma razvitih nobenih mehanizmov, na primer subvencij za gradnjo, ugodnih posojil, varčevalnih shem, ki bi omogočale dostop do kakovo- stnih in primernih stanovanj.« Po novem, opozarja Ploštajner, je dodatna težava za mlade v do- lini tudi omejevanje samogradi- teljstva, ki je bil v preteklosti glav- ni, če ne celo edini način pridobi- vanja stanovanja. »S tem se krči še ta oblika samopomoči in otežu- je pridobitev lastnega stanovanja. Ena glavnih posledic je oteževanje osamosvajanja mladih, ki se kaže v številu mladih, ki še vedno biva- jo pri starših. Slovenija je pri tem v samem vrhu.« Tatiana Golob OBČINA LJUBNO Dela na cesti v Savini dokončana Asfaltiranje na cesti v Savini (foto: Primož Vodušek) Izvajalec del je s polaganjem as- faltne prevleke zaključil prenovo lokalne ceste v Savini, in sicer od Savinjskega mostu do domačij Na- reks in Rjavc ter delno proti Ročni- ku. Ta odsek meri okoli 1.200 me- trov. Dodatno so prenovili in asfal- tirali še 150 metrov javne poti Na- reks–Brčnek. V občini Ljubno po- teka tudi modernizacija 250 me- trov odseka na cesti lokalne ces- te Rastke–Ločica. Asfaltiranje tega odseka je predvideno v kratkem. Marija Lebar ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE V ČASU SANACIJE NE VEČA IZGUBE Razmišljajo o nakupu rabljenega reševalnega vozila za nenujne prevoze Na seji ustanoviteljic Zgornje- savinjskega zdravstvenega do- ma Nazarje so župani z direktorico doma Darjo Es razpravljali o pol- letnem poročilu, izvajanju sana- cijskega programa in rebalansu fi- nančnega načrta. Esova jih je tudi seznanila z novostmi v zavodu. POZITIVEN REZULTAT IN REALIZACIJA V polletnem poročilu je razvese- ljujoč podatek, da zdravstveni dom v prvi polovici leta ni v rdečih šte- vilkah, ampak presežek prihodkov nad odhodki znaša slabih dvanajst tisoč evrov. Ostaja jim 400 tisoč evrov kredita, ki ga morajo poplača- ti do konca leta, ter 900 tisoč evrov akumulirane izgube zadnjih dva- najst let. Esova je glede realizacije programa povedala, da ga po večini presegajo, ne le dosegajo. Posebej je pohvalila zdravnici Andrejo Pod- lesnik Moličnik in Ireno Roščić ter koncesionarki Ireno Blažič Lipnik in Karmen Fürst, ki skrbijo za na- domeščanje v ambulantah novih zdravnic, dokler še opravljata delo pod mentorstvom v Vojniku. KAKO IZVAJATI SPECIALISTIČNE PROGRAME V zdravstvenem domu se po spre- membah pravil na zdravstvenem mi- nistrstvu soočajo s težavo z izvaja- njem specialističnih programov. Po novem bi morali biti izvajalci teh pro- gramov zaposleni v zavodu za toliko, kolikor programa izvajajo. Pri nekate- rih bo to težko izvedljivo, zato so se prisotni na seji dogovarjali, na kak- šen način bi še nadalje omogočali izvajanje teh programov. Možnost bi bila v podelitvi koncesij, a za sekun- darne dejavnosti koncesije podelju- je ministrstvo in ne občine, zato bo- do iskali druge možnosti za izvajanje teh programov. RAZMISLILI BODO O NAKUPU RABLJENEGA VOZILA Pri rebalansu finančnega načr- ta zdravstvenega doma so župani in županji naleteli na več postavk, pri katerih želijo podrobnejšo ob- Izvajanje nujne medicinske pomoči (NMP) ostaja nespremenjeno. Velenjska NMP bo za območje naše doline s pomočjo nazarskih re- ševalcev skrbela še do novega leta. Prav tako bo izvajala dežurstva v Mozirju in Velenju kot do sedaj. V nazarski zdravstveni postaji so septembra zaključili s prenovo zob- ne ambulante. S 1. oktobrom je z delom v njej začela zobozdravnica Patricija Močnik, ki prihaja iz Radmirja. Direktorica Darja Es je povedala, da sanacijski program po večini presegajo, ne le dosegajo. razložitev. Z Esovo so se dogovori- li, da bodo pisna vprašanja s pod- ročja financ naslovili na zdravstve- ni dom, kjer jim bodo pripravili ob- razložitve. V planu investicij ima zdravstveni dom za prihodnje le- to nakup reševalnega vozila za ne- nujne prevoze. Ker se je pokazala možnost za nakup rabljenih vozil, se bodo v zdravstvenem domu po- zanimali glede tega in ustanovite- ljicam predložili tudi to možnost v razpravo. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 6 Zdravstvo, Gospodarstvo PRIDOBITEV POMEMBNA ZA VSE ZGORNJESAVINJČANE Za novo reševalno vozilo stopili skupaj občine, donatorji in zdravstveno ministrstvo DONATORJI: Bider kmetijski stroji, Bojan Bider s.p., BSH Hišni aparati Nazarje d.o.o., Jeroplast d.o.o., KLS Ljubno d.o.o., Marolt Marija in Martin, Mozirje., Pfeifer d.o.o., Podkrižnik d.o.o., Pri- dobivanje peska in gramoza, Terezija Bur- ja s.p., Silco d.o.o. in Vulkanizerstvo Novak. Vodja reševalne službe Leon Ločičnik je županom in donatorjem podrobno predstavil notranjost reševalnega vozila. Preteklo sredo so se pred zdravstveno posta- jo v Nazarjah zbrali predstavniki občin in dona- torjev ter v uporabo pospremili težko pričakova- no pridobitev, reševalno vozilo za nujne prevo- ze. Vozilo je novo in opremljeno z novimi apara- ti. V primerjavi s prejšnjimi je za paciente udob- nejše. Sofinancirale so ga občine, ministrstvo za zdravje in donatorji. VOZILA HITRO NABIRAJO KILOMETRE Direktorica Zgornjesavinjskega zdravstve- nega doma Nazarje Darja Es je izrazila zado- voljstvo, da so po dolgih letih prišli do nove- ga reševalnega vozila. Zadnje za nenujne pre- voze so kupili pred šestimi leti, za nujne pred dvanajstimi. Njihova dosedanja tri vozila štejejo prevožene kilometre v milijonih. Z nujnim reše- valnim vozilom letno naredijo okrog 60-70 tisoč kilometrov, z nenujnim pa 140-150 tisoč. SOLČAVSKA OBČINA IZPELJALA POSTOPEK Hvaležnost je Esova izrazila do vseh donator- jev, ki so pomagali pri nakupu, in občin, ki so pri- spevale svoj delež. Na razpis so se prijavili preko solčavske občine, ki je bila upravičena do naj- 6. POSLOVNI ZAJTRK NLB V VELENJU O prihodnosti poslovanja in zaposlovanja višjega deleža sofinanciranja s strani zdravstve- nega ministrstva. To je prispevalo dobro tretji- no sredstev. V imenu županov je spregovoril na- zarski župan Matej Pečovnik in izrazil zado- voljstvo, da bodo imeli odslej prebivalci na voljo boljše reševalno vozilo. Zahvalil se je solčavski občini, kjer so se v imenu občin v dolini potrudili in uspešno izpeljali razpis do konca. BESEDE DONATORJEV V imenu donatorjev je Esova k besedi pova- bila direktorja podjetja KLS Ljubno Mirka Stra- ška in predstavnika podjetja BSH Hišni apara- ti Nazarje Antona Ploštajnerja. Strašek je po- vedal, da vedno radi pomagajo, predvsem pa se ne izogibajo odgovornosti pri podpori lokal- nemu zdravstvu. Tudi dobre stvari se dogajajo v zdravstvu in ena od teh je ta, je poudaril, da je potreben tudi dober servis s strani reševalne službe. Tudi Ploštajner je v imenu skupine BSH pozdravil novo pridobitev in dodal, da so veseli pozitivnih novic s področja lokalnega zdravstva. VOZILO PO NAJNOVEJŠIH STANDARDIH Ob prevzemu je notranjost reševalnega vozila podrobno predstavil vodja reševalne službe Leon Ločičnik. Avto ima pogon 4x4 in sedemstopenj- ski avtomatski menjalnik. Kardiološki sedež ima gosenice, da reševalcem ni treba več nositi paci- entov po stopnicah. V vozilu je kamera za bolniški prostor in vzvratna kamera. Postelja je na blazini za udobnejši prevoz pacientov. Celoto vozilo je ureje- no po najnovejših standardih, je povedal Ločičnik. Tekst in foto: Štefka Sem Obrazi posla, odrazi časa so v Novi Ljubljanski banki poimenova- li letošnjo serijo poslovnih zajtrkov, ki jih organizirajo po posameznih slovenskih regijah. Dogodek za SA- ŠA regijo, ki se ga je udeležilo več kot sto predstavnikov regijskega gospodarstva, je potekal na zadnji septembrski četrtek v velenjski re- stavraciji Jezero. DA BI LAHKO URESNIČEVALI CILJE, MORAMO VLAGATI »Srečanja, kot je današnje, so priložnost, da se skupaj pogovo- rimo o aktualnih gospodarskih temah. V NLB smo glede priho- dnosti optimistični,« je udele- žence uvodoma nagovoril pred- sednik uprave NLB Blaž Brod- njak in jih pozval: »Razmišljaj- mo ambiciozno, globalno in daj- mo priložnost tudi Balkanu, ki se bo še razvijal. Da bomo lah- ko uresničevali cilje, pa moramo vlagati. Mi smo tu, da vas pri tem podpremo.« DOBRI OBETI ZA DOLGOROČNO RAST SLOVENIJE Kaj slovenskemu gospodarstvu napoveduje statistika, je predsta- vil dr. Jure Stojan, partner in di- rektor raziskav na Inštitutu za stra- Izkušnje iz prakse sta z udeleženci poslovnega zajtrka delila izvršni direktor za področje pomivalnih strojev v Gorenju dr. Blaž Nardin (desno) in direktor poslovanja z malimi in srednjimi podjetji v NLB Andrej Meža. (Foto: NLB) Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 7 Gospodarstvo, Oglasi ENERGETIKA NAZARJE Zamenjali krak toplovoda v coni Glin Prenovitvena dela na toplovodu v coni Glin v Nazarjah (foto: Igor Solar) Nedavno so v Nazarjah pote- kala dela za zamenjavo kraka to- plovoda v coni Glin. Dela je inve- stirala družba Energetika. Po be- sedah direktorja Mateja Purnata je šlo za preventivni ukrep. Ome- njeni krak toplovoda je najstarej- ši in zaradi možnosti okvar so ga pred začetkom kurilne sezone za- menjali. Morebitne okvare bi bile lah- ko zelo moteče, saj ta krak ogre- va del Nazarij vse od večstano- vanjskih objektov, osnovne šole in zdravstvenega doma do objektov nekaterih individualnih odjemal- cev. Izvedli so kompletno zame- njavo toplovoda in ob tem v zemljo vkopali tudi rezervni vod za more- bitne druge napeljave komunalne infrastrukture. Predvidena investi- cijska vrednost del znaša okoli 90 tisoč evrov. Marija Lebar Zakaj je mobilna denarnica še bolj uporabna od kartic? Ko plačilne kartice namesti- mo še v mobilno denarnico na pametnem telefonu, postane- jo več kot le sredstvo za plače- vanje. Omogočijo nam namreč funkcionalnosti, ki jih kartice v fizični obliki ne morejo. Lahko, denimo, sami upravljamo var- nostne nastavitve kartic, kar kot prva v Sloveniji omogoča mobil- na denarnica NLB Pay, imajo pa še druge prednosti pred kartica- mi v fizični obliki. Možnost preklica kartice je mo- čan varnostni element, s katerim lahko kadar koli, začasno ali traj- no, preprečimo nadaljnjo uporabo kartice. »V mobilni denarnici NLB Pay lahko to upravljamo sami, za vsa plačila ali za posamezen način uporabe, in sicer za: plačila v tujini, plačila na spletu in/ali za dvig go- tovine na bankomatih. Če želimo, lahko začasno zaklenemo upora- bo tudi za vsa plačila,« pojasni Si- mona Gregorn, vodja NLB Poslo- valnice Mozirje. To je uporabno zlasti v primeru, če bi kartico za- ložili ali če smo kupovali v sumlji- vi spletni trgovini in nas skrbi, da bi jo kdo lahko zlorabil. Ko kartico najdemo, lahko v aplikaciji upora- bo kartice preprosto odklenemo in z odklenjeno kartico že takoj pla- čujemo. »Omejitve, ki jih za posa- mezno kartico nastavite v mobil- ni denarnici NLB Pay pa veljajo tu- di za kartico v fizični obliki. Če to- rej zaklenete kartico za vsako upo- rabo in jo pred nakupom pozabite ponovno omogočiti, bo plačilo (tu- di, če ga opravite s fizično kartico) zavrnjeno,« še opozori Gregornova. Z MOBILNO DENARNICO VEDNO VEMO, KOLIKO LIMITA IMAMO NA KARTICAH Velika prednost mobilne denar- nice NLB Pay pred fizično karti- co pa je tudi ta, da imamo v vsa- kem trenutku dober pregled sta- nja in prometa na kartici. V fizično kartico namreč ne moremo »pog- ledati«, da nam razkrije podatke o tem. »V mobilni denarnici NLB Pay pa lahko v vsakem trenutku preve- rimo, koliko razpoložljivih sredstev je na izbrani kartici,« doda vodja NLB Poslovalnice Mozirje in nada- ljuje, da je dobrodošla predvsem informacija o limitu na kartici z od- loženim plačilom. MOBILNA DENARNICA ŠE MOČNEJŠA V KOMBINACIJI Z MOBILNO BANKO KLIKIN Mobilni telefon tako vse bolj po- staja naprava, ki združuje vse, kar potrebujemo za sodoben življenj- ski stil. Za plačevanje in druge vsa- kodnevne opravke, za katere smo včasih morali obiskovati banko, lahko uporabimo kar mobilni tele- fon. Le izbrati moramo pravo apli- kacijo – »za plačevanje s kartica- mi na brezstičnih plačilnih mestih in za dvig gotovine na brezstičnih NLB Bankomatih uporabimo mo- bilno denarnico NLB Pay. Če želi- mo preprosto plačati položnice (s funkcijo »Slikaj in plačaj«) ali pla- čati prijateljem (s funkcijo »In-pla- čila«), pa uporabimo mobilno ban- ko Klikin,« še zaključi sogovornica. Simona Gregorn, vodja NLB Poslovalnice Mozirje Naročnik objave: Media Publikum, d.o.o., Zasavska 54a, 1231 Ljubljana – Črnuče teške rešitve (ISR). Kratkoročno je na nekaterih trgih že zaznati signa- le, da bi lahko bili v recesiji, vendar še niso odločilni, predvsem pa ne enoznačni. Lažje je prihodnost na- povedati na daljši rok, ko so odlo- čilnejše bolj temeljne lastnosti go- spodarstva. Po analizi Harvarda, ki je ocenjeval kompleksnost gospo- darstva, so obeti za Slovenijo dob- ri in naj bi v naslednjih 10 letih do- segali povprečno 2,2-odstotno le- tno rast. BISTVENO SOBIVANJE VREDNOT IN KULTUR RAZLIČNIH GENERACIJ Poleg pomanjkanja kadrov bo bistveno to, ali bodo podjetja zna- la pritegniti in zadržati nove gene- racije zaposlenih, ki bodo vstopa- le na trg dela. Te imajo, kot je po- vedal psiholog dr. Aleksander Za- del, drugačne vrednote in odnos do dela. »V prihodnosti bo v podje- tjih bistveno sobivanje vrednot in kultur različnih generacij,« je po- udaril. Dodal je še, da konkurenč- na prednost ne bo znanje, to bo namreč digitalizirano in dostopno vsem, ampak to, kako dobro bomo znali to znanje uporabiti. Izkušnje iz prakse na tem podro- čju sta v pogovoru s Petro Kovič, urednico Sveta kapitala, delila izvr- šni direktor za področje pomivalnih strojev v Gorenju dr. Blaž Nardin in direktor poslovanja z malimi in sre- dnjimi podjetji v NLB Andrej Me- ža. Nardin je povedal, da v Gorenju z novim lastnikom na svet gleda- jo bolj globalno, na morebitno krizo pa so bistveno bolje pripravljeni kot pred desetletjem. Tudi Andrej Meža je bil optimističen: »Verjamem, da smo se iz prejšnje krize veliko nau- čili vsi, družba, podjetja in banke, in da se v taki razsežnosti, kot je bila, ne bo ponovila. Je pa vsaka kriza tu- di priložnost, da se razvijajo uspeš- ne zgodbe, ki jih v banki podpiramo, tudi v takem času.« Franci Kotnik Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 8 Gospodarstvo, Iz občin GOVEDOREJSKA RAZSTAVA V METLEČAH PRI ŠOŠTANJU Dva šampionska naslova šla v sosednjo Topolšico Krava z najlepšim vimenom je bila Minea iz Zavodnja. Prireditev je spremljala tudi aktualna mlečna kraljica Julija Knez. Preteklo soboto je bila v Metlečah v organi- zaciji Govedorejskega društva Šaleške doline, Kmetijske zadruge Šaleška dolina in Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje velika govedorejska razstava. Poleg razstave so potekali spremlje- valni dogodki, med drugim srečanje članov za- druge in avkcija govedi. TRIJE ŠAMPIONSKI NASLOVI Za letošnjo razstavo je bilo prijavljenih in v katalog vpisanih sicer več živali, na razstavo in ocenjevanje pa je bilo dejansko pripeljanih oko- li 50 telic in krav črno-bele in rjave pasme. Med črno-belo pasmo je zmagala krava Evelyn rejca Jakoba Napotnika iz Topolšice. Tudi šampionka rjave pasme z imenom Dana je bila iz hleva is- tega rejca. Razglasili so še zmagovalko – šampionko z najlepšim vimenom. To je postala krava Minea rejca Janeza Anželaka iz Zavodnja pri Šoštanju. Sicer so bile vse živali prava paša za oči. Vodili so jih mladi vodniki, mnogi med njimi so se pred tem za tako opravilo usposabljali na Kmetijski šoli Grm v Novem mestu. »ŠE VEČ TAKIH,« MENI MINISTRICA Na šaleškem koncu so podobno razstavo pripravili pred desetimi leti, od zadnje v Zgornji Savinjski dolini pa je preteklo že precej več let. Tokratno razstavo so si tako z veseljem ogleda- li tudi člani Zgornjesavinjskega govedorejske- ga društva in podobnih društev iz drugih kon- cev Slovenije. Dogodka sta se med drugimi udeležila pred- sednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slo- venije Cvetko Zupančič. Zbrane je nagovorila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano dr. Aleksandra Pivec in podčrtala potre- bo po tovrstnih prireditvah. Kasneje je na družbenem omrežju zapisa- la: »Popoldne sem preživela med šaleškimi go- vedorejci, ki so se po dolgih desetih letih spet zbrali na govedorejski razstavi in so jo organi- zatorji res odlično pripravili. Enkraten dogodek, še več takih!« Marija Lebar, foto: Dominik Pečovnik, KGZ Celje NA REČICI OB SAVINJI O RAZVOJNEM PROGRAMU OBČINE Občani s številnimi predlogi, pohvalo, a tudi ostro kritiko Priprava razvojnega programa se bo nada- ljevala z iskanjem najustreznejših rešitev in pripravo programov, opredeljevanjem fi- nančnega okvira in s končno potrditvijo. Občani so na treh srečanjih s predstavniki Občine Rečica ob Savinji podali svoje mnenje in predloge ob pričetku priprav razvojnega programa za obdobje 2021-2027 . Na srečanjih z občani, ki so potekala konec septembra v gasilskih domovih v Grušovljah, na Spodnjih Pobrežjah ter na trgu v Medgen borzi je Občina Rečica ob Savinji pričela s pripravo ra- zvojnega programa za sedemletno obdobje, od leta 2021 do 2027 . V PRIPRAVO PROGRAMA VKLJUČENA TUDI JAVNOST Vsa tri srečanja so bila dokaj dobro obiskana, občani so sodelovali s številnimi predlogi, pohva- lo pa tudi ostro kritiko na račun občine. Med naj- bolj pereče teme so med drugim uvrstili slabo ce- stno infrastrukturo, dotrajan vodovod, nezadostno črpanje evropskih sredstev ter razvoj turizma. »V pripravo razvojnega programa želimo vključiti tudi javnost,« je zbrane nagovorila žu- panja Ana Rebernik. Na srečanju so z razlago in pojasnili sodelovali tudi direktorica občinske uprave dr. Majda Potočnik, organizatorka Urša Selišnik in višji svetovalec Borut Škruba. V SKLOPU PRIPRAV TEMATSKE DELAVNICE Razvojni program je temeljni dokument za usmerjanje in izvajanje razvojnih aktivnosti ob- čine. Zasnovan je na prepoznanju priložnosti ter ključnih težav z vizijo za njihovo reševanje. Na nedavnih srečanjih so predstavniki občine zbra- ne izzvali z vprašanji o prednostih in slabostih v kraju ter kakšna je njihovo videnje nadaljnjega razvoja. Cilj je zbrati mnenja občanov ter prepo- znati, česa si želijo in kje vidijo priložnosti. Priprava razvojnega programa se bo nada- ljevala z iskanjem najustreznejših rešitev in pri- pravo programov, opredeljevanjem finančnega okvira in s končno potrditvijo. V sklopu pripra- ve programa načrtujejo tematske delavnice, ki bodo potekale do aprila prihodnje leto. Obliko- vali bodo interesne skupine po vsebinskih pod- ročjih, pri tem pa računajo na aktivno udelež- bo občanov. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 9 Organizacije, Iz občin, Gospodarstvo SPOMINSKA SLOVESNOST NA ČRETI Narodnoosvobodilni boj nam ni dal le suverenosti Na Čreti je bila slavnostna govornica mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo (druga z desne), na sliki v družbi nazarskega župana Mateja Pečovnika (tretji z desne). Združenji borcev za vrednote NOB Žalec in Zgornje Savinjske do- line ter veteranske in domoljubne organizacije občine Žalec so prip- ravile spominsko slovesnost v spo- min na prvo frontalno bitko slo- venskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem oktobra leta 1941. Na Čreti so se pri cerkvi svete Katarine v soboto, 5. oktobra, sre- čali borci ter njihovi simpatizerji. Pozdravne besede sta udeležen- cem namenila predstavnik organi- zatorja Marijan Turičnik in žu- pan občine Nazarje Matej Pečov- nik. Govorca sta poudarila, da se ne smemo sramovati partizanske- ga boja, temveč moramo biti nanj ponosni. VZTRAJANJE PRI PRAVIH STVAREH IN BOJ ZA PRAVO STVAR Slavnostna govornica mag. Alenka Bratušek, ministrica za in- frastrukturo, je dejala, da so vred- note narodnoosvobodilnega boja tudi njene vrednote. Na njih se je gradila svobodna in sodobna Slo- venija. »Narodnoosvobodilni boj nam ni dal le suverenosti. Dal nam je tu- di gradivo, iz katerega lahko črpa- mo energijo in pogum za naprej. Vztrajanje pri pravih stvareh in boj za pravo stvar je tisto, zaradi česar danes tukaj govorimo slovensko in zaradi česar živimo v lastni drža- vi in miru. In kot so nam pokazali že naši zanamci: ko dobri in srčni ljudje stopimo skupaj, dobro ved- no premaga zlo,« je med drugim povedala ministrica in se dotakni- la nekaterih perečih vprašanj, kot so zdravstvo, šolstvo, pomanjkanje stanovanj za mlade ... NA ČRETI ODMEVALA PARTIZANSKA PESEM Kot že vrsto let do sedaj, je tudi letos na Čreti odmevala partizan- ska pesem, slišati je bilo tudi do- moljubne recitacije. Kulturni pro- gram so oblikovali Mešani pevski zbor Tabor, Pihalni orkester Pre- bold ter moderatorka in recitator- ka Jožica Ocvirk. Za obogatitev dogodka so poskrbeli pohodni- ki VDV brigade Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinj- ske doline in praporščaki ter par- tizanska skupina Kulturno zgodo- vinskega društva Triglav. Tekst in foto: Marija Šukalo OBČINA NAZARJE Obnovili in asfaltirali cesto Kote Obnovljena cesta v Kotah pred asfaltiranjem (fotodokumentacija Občine Nazarje) Občina Nazarje je nedavno za- čela z obnovo gozdne ceste Ko- te–Birgiš–Štefan na meji s sose- dnjo občino Rečica ob Savinji. Ces- ta je bila doslej v makadamski iz- vedbi in je vsako večje deževje na njej pustilo precejšnje posledice ter odnašalo površino, zato so bi- la potrebna pogosta vzdrževalna dela. Obnovo so izvedli na okoli 180 metrih gozdne ceste, ki so jo utrdi- li in asfaltirali. Ob tem so uredili tu- di odvod meteorne vode. Izbrani izvajalec del podjetje Gradbeništvo - posredništvo Samo Ribežl je v teh dneh dela zaključil. Celotna obnova bo skupaj z DDV stala nekaj manj kot 32 tisoč evrov. Konec prejšnjega tedna je obči- na pričela še z obnovo javne poti Šmartno ob Dreti–Irmančnik v dol- žini okoli 165 metrov proti pizzeri- ji Turky. Napravili bodo tudi mete- orno odvodnjavanje. Predvidena je še izvedba treh stojnih mest za jav- no razsvetljavo, če bo občina dobi- la soglasja lastnikov zemljišč. Marija Lebar ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU VLADE O poroštvenem zakonu o 3. razvojni osi Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in predsednik Sa- vinjsko-šaleške gospodarske zbor- nice dr. Blaž Nardin sta se podpi- sala pod pismo, ki so ga predsedni- ku vlade Marjanu Šarcu poslali ta torek. Izraženo je nezadovoljstvo in razočaranje, da pripravljeni poro- štveni zakon za 3. razvojno os za- jema samo traso med Velenjem in Slovenj Gradcem, ne pa celotne trase med Šentrupertom in Slovenj Gradcem. S tem se ne strinjajo in napovedujejo drastične ukrepe. Na sestanku koordinacijskega odbora je bilo ugotovljeno, da po- roštveni zakon, ki je v vladni pro- ceduri, ne vključuje odseka med Šentrupertom in Velenjem. »To je v nasprotju z razgovori, ki so bili opra- vljeni na preteklih sestankih koordi- nacijskega odbora. Nesprejemljiv je izgovor, da za del hitre ceste Šentru- pert–Velenje še ni izdelan investicij- ski program, ki je pogoj za sprejem državnega poroštva. Pripomba Mi- nistrstva za finance RS o nedolo- čljivosti investicije je nerazumna, saj če je trasa vrisana v prostorski načrt, je s tem tudi določljiva,« je za- pisano v pismu. Ponovno izpostavljajo, da ne bo- do dovolili, da bi bil zgrajen samo odsek iz Velenja proti severu drža- ve. Na omenjeni način bi doseda- njemu prometu skozi Velenje prik- ljučili še tranzitni iz koroške smeri. Med drugim bi to bistveno obreme- nilo logistične povezave gospodar- stvu. V tem primeru bodo primorani poseči po drastičnih ukrepih in ves tranzit usmeriti skozi spodnjo Sa- vinjsko dolino. Vztrajajo, da je edina pravilna pot projekt 3. osi voditi kot celoto, kar tudi pričakujejo od vlade. Marija Lebar Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 10 Inovatorstvo, Kulinarika NOVA NAGRAJENA INOVACIJA SREČKA PISNIKA Za stol prejel zlato medaljo in pokal za najboljšo inovacijo Na 3. mednarodnem sejmu za patente, iznajdbe, inovacije in no- ve tehnologije Inovamak v sever- nomakedonskem Skopju, ki je po- tekal od 23. do 27 . septembra, je bi- lo predstavljenih 120 inovacij iz 20 držav sveta. Zasebni raziskovalec Srečko Pisnik s Krope je za pred- stavljen prototip stola prejel zlato medaljo in pokal kot najboljšo ino- vacijo. Prejel je še pokal kot naj- boljši inovator, predstavnik iz Slo- venije. Njegova nova inovacija je stol, s katerim v času sedenja upo- rabnik spodbuja gibanje v hrbteni- ci, podobno kot med hojo. Posebno dober učinek je z uporabo njego- vih predhodnih ergonomskih pa- tentiranih izdelkov, to sta pas in blazina EASEBelt. ŠE POSEBNO PRIZNANJE Posebej vesel je bil specialnega priznanja za izdelke EASEBelt iz Ru- sije. »Na Volga univerzo za tehnolo- gijo, ki deluje pod okriljem ministr- stva za znanost in visoko šolstvo Ru- ske federacije, sem namreč poleti poslal prototipe mojih pasov in bla- zin. Že na sejmu Archimedes v Mo- skvi sem pritegnil njihovo pozornost, sedaj se dogovarjamo za sodelova- nje,« je povedal. SREČANJE Z LASTNIKOM 17-IH PATENTOV »Zaradi nekaterih dogodkov v zadnjih mesecih najprej nisem imel namena iti na sejem v Skop- je, a sem na poziv predstavnika Archimedesa, katerega član sem od letos tudi jaz, vseeno dokon- čal prototip stola in ga predsta- vil na sejmu. Na sejem je namreč prvenstveno zaradi mene prišel predstavnik prej navedene univer- ze Evgenii Bogdanov (lastnik 17-ih patentov), ki mi je predal specialno priznanje s poudarkom na oseb- nem srečanju in dogovoru nadalj- njega sodelovanja.« POVABILA NA SEJME KAR DEŽUJEJO »Na samem sejmu sem pre- jel še povabila na letošnje sejme inovacij v Zagreb na Arca sejem, v Novi Sad in na sejem Iena v Nür- nberg. Za drugo leto pa so me že povabili Čehi. Odločil sem se, da letos ne grem več na noben se- jem, saj želim prvenstveno do- končati knjigo, ki jo pišem in jo že- lim predstaviti skupaj s stolom na sejmu inovacij Archimedes v Mo- skvi 2020.« Štefka Sem PRVI SLOVENSKI KUHAR Z MICHELINOVO ZVEZDICO ANDREJ KUHAR NA REČICI OB SAVINJI V kulinariki si moraš upati Andrej Kuhar (levo) se je z Bertom Savodnikom razgovoril o otroštvu, poslovni poti, gastronomiji in gostinstvu. Kulturno-umetniško društvo Utrip je na pogovornem večeru v petek, 27. septembra, gostilo edinega slo- venskega kuharja z Michelinovo zvezdico, Andreja Kuharja. O ot- roštvu, poslovni poti, gastronomiji in gostinstvu se je v Medgen borzi na Rečici ob Savinji z njim pogovarjal Bert Savodnik. PREKMUREC RAJE S KUHALNICO KOT Z MOTIKO Prekmurec, ki je že v otroštvu raje vihtel kuhalnico v kuhinji kot motiko na njivi, je gostinsko šo- lo obiskoval v Radencih, štipendi- jo pa »odslužil« v hotelu na Jese- nicah, kjer je postal vodja izmene. Tudi vojaški rok v Mostarju je bil v znamenju hrane. Tam je namreč kuhal in poučeval vojaške kuharje. V NEMČIJI OD DELA V KUHINJI DO SAMOSTOJNE PODJETNIŠKE POTI Po odsluženem vojaškem roku ga je pot zanesla v Nemčijo, kjer si je kuharske izkušnje sprva pri- dobival pri različnih delodajalcih, nato se je skusil kot podjetnik in bil najemnik restavracij. Pozneje je postal lastnik hotela. V Nemči- ji se mu je pri delu v kuhinji prid- ružil brat France, žena Danica pa je prevzela organizacijo in spre- jem gostov. »Brat je bil kreativec in moja desna roka. Brez njega ne bi us- pel tako, kot sem,« je povedal Ku- har in dodal, da je tudi žena ime- la dober občutek za kuho, čeprav je bila po izobrazbi dentistka. Pred skoraj tremi desetletji si je prikuhal Michelinovo zvezdico, obdržal jo je sedem let. Njegova nemška zgod- ba se je končala pred desetletjem in pol, ko je prodal hotel in se vrnil v Slovenijo. BOGATE IZKUŠNJE DELIL V SLOVENIJI Bogate izkušnje je delil nato na Bledu, v Ljubljani in Velenju, ta- ko za štedilnikom restavracij kot v izobraževanju kuharskega ka- dra. Kuharski strokovnjak, ki zago- varja princip, da si v kulinariki mo- raš upati, meni, da se je potrebno z gostom ukvarjati. »Čeprav je se- daj moderno, da so jedi na krožni- ku položene, jih je dobro postavi- ti v višino. Tako krožnik, ki pride na vašo mizo, požanje zanimanje tudi gostov za sosednjo mizo,« je dejal. Na probleme slovenskega go- stinstva gleda z oči nekoga, ki je izjemne uspehe dosegel v tujini. Medtem ko je za nas samoumev- no, da se postrežena voda iz pipe ne plača, je Kuhar prepričan, da se natakar za serviranje vode ena- ko potrudi in vloži svoje delo, kot v strežbo katere koli druge pijače. In za to mora dobiti plačilo. TUDI V POKOJU NE MORE BREZ DELA Kljub temu da je danes v pokoju, ne more brez predpasnika in ku- halnice, še vedno je namreč vpet v kuharijo in kuharske trende. Pre- izkuša tudi svoje recepte, za kate- re upa, da bodo v prihodnje mesto našli v kuharski knjigi. Tekst in foto: Marija Šukalo Srečko Pisnik (na sredini) s predstavnikom Volga state univerze za tehnologijo Evgeeniijem Bogdanovom (levo) in predstavnikom mednarodnega kluba inovatorjev Archimedes Mirkom Mitićem (foto: osebni arhiv) Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 11 Kultura, Čestitke NAGRADA ZA IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU GLASBENEGA ŠOLSTVA KATJI GRUBER Uspehe dosega z načrtno vzgojo pevcev od 1. do 9. razreda Glasbena pedagoginja, zborovodkinja in skladate- ljica Katja Gruber je v svoji skoraj tridesetletni ka- rieri uspešno poučevala in vodila zbore na raznih izobraževalnih ustanovah, najdlje na Osnovni šoli Nazarje, kjer je zaposlena tudi danes. Katja Gruber (tretja z desne spredaj) v družbi ostalih nagrajencev, predsednika vlade Marjana Šarca (četrti z desne spredaj) in ministra dr. Jerneja Pikala (levo) ter predsednice odbora za podeljevanje nagrad na področju šolstva dr. Ljubice Marjanovič Umek (desno zadaj) V četrtek, 3. oktobra, je Ministrstvo za izo- braževanje, znanost in šport podelilo nagra- de Republike Slovenije na področju šolstva. Gre za najvišje državne nagrade na tem po- dročju. Med šestimi nagrajenimi je tudi zbo- rovodkinja z nazarske osnovne šole Katja Gruber. S PREDANIM DELOM DO REZULTATOV V obrazložitvi nagrade za izjemne dosežke na področju glasbenega šolstva med drugim pi- še, da »s predanim delom na mladinskem zbo- rovskem področju dosega odlične rezultate, ki se kažejo tudi z osvojenimi visokimi priznanji v Sloveniji in tujini. Z gojenjem večglasja med ot- KAROLINA VRTAČNIK NA REČICI OB SAVINJI PREDSTAVILA KNJIGO DIAGNOZA: BLONDINKA Pisanje ji je postalo hobi V pogovoru z Urško Selišnik je Karolina Vrtačnik (levo) povedala marsikatero prigodo, ki jo je zapisala v knjigi. (Foto: Marija Šukalo) roki ohranja prvobitno slovensko lastnost, ob- čutek za večglasje. Uspehov ne dosega s se- lekcijo, ampak z načrtno vzgojo pevcev od 1. do 9. razreda osnovne šole. S svojo radovedno- stjo, strokovnostjo, vztrajnostjo in prepoznavno energijo je vzgojila vrsto dobrih pevcev ...« Odli- kuje se tudi kot skladateljica. ZAHVALA PEDAGOŠKIM DELAVCEM Nagrade sta podelila minister za izobraževa- nje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo in predse- dnica odbora za podeljevanje nagrad na podro- čju šolstva dr. Ljubica Marjanovič Umek. Slav- nostni govornik letošnje podelitve je bil predse- dnik vlade Marjan Šarec, ki je pojasnil, da je ta nagrada zahvala pedagoškim delavcem, ki so posvetili svoje življenje plemenitemu cilju. »Ci- lju, kako mlado generacijo pripraviti na življe- nje in kako jim pokazati, da je znanje vrednota.« Ksenija Fänrich Vuga, foto: osebni arhiv V Centru za družine Medgen hi- ša na Rečici ob Savinji so v četrtek, 26. septembra, gostili avtorico knji- žne uspešnice Diagnoza: blondin- ka, Karolino Vrtačnik. V pogovo- ru z Urško Selišnik je spregovori- la o odraščanju in pogledu na svet ter o njenem ustvarjalnem pisanju. ŽIVLJENJSKE SITUACIJE, KI NASMEJIJO DO SOLZ V knjigi na duhovit način opisu- je različne življenjske situacije, ki bralca nasmejijo do solz. V njih se lahko najde marsikatera ženska, ni nujno, da je blondinka. Da po knji- gi segajo tudi bralci v naši dolini, kaže podatek, da je v mozirski knji- žnici najbolj izposojana knjiga me- seca septembra. ODRAŠČANJE IN ZDRAVA KMEČKA PAMET Vrtačnikova je sicer živela v Ve- lenju, a vikende in počitnice pre- živela pri svojih sorodnikih na Ljubnem ob Savinji. In prav za od- raščanje v Zgornji Savinjski dolini pravi, da ji je pomagalo uporablja- ti zdravo kmečko pamet in jo obli- kovalo v osebo, ki je postala. No- vinarka, ki je poklicno pot priče- la pri Delu v svojih rosnih letih, je imela željo po veliki družini. To je kljub karieri uresničila, saj ima štiri otroke. Potem se je ločila, po- klicno pot usmerila v vodenje Ob- NJENO NAJVEČJE BOGASTVO SO OTROCI Človek se vedno lahko sam od- loči, kako bo v določeni situaciji re- agiral, zatrjuje vedno nasmejana naravna blondinka. Zato vse jemlje s svetle plati, saj sta delo in optimi- zem najboljši zdravili. No, tudi po- tarna tu in tam, a le ob tragičnih iz- gubah. Največje bogastvo so ji njeni ot- roci, ki jim je vcepila visoke vred- note. Ob tem se je trudila, da živijo realno življenje, v katerem »hotela mama« ne poznajo, pri njenem pi- sanju pa so ji vir navdiha. Marija Šukalo močne obrtno-podjetniške zbor- nice Domžale. Pisanje ji je posta- lo hobi. Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 12 Organizacije, Ljudje in dogodki 24. LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI Obudili čas med obema vojnama Rečica ob Savinji je v nedeljo, 6. vinotoka, pri- vabila staro in mlado, rokodelce in firbce. Tamkaj- šnje turistično društvo je namreč pripravilo 24. Lenartov sejem in z njim obudilo čas med obe- ma vojnama. Tako ni bilo naključje, da so bili na številnih stojnicah izdelki domače in umetnostne obrti. Na semanji dan je obiskovalcev pozdravila županja občine Rečica ob Savinji Ana Rebernik, trški župan pa je predstavil dnevno dogajanje. GLIHANJE, KUPOVANJA ALI SAMO »FIRBCANJE« Policaja sta skrbela za red in mir. Na sejmu je bilo moč kupiti artikle številnih rokodelcev. Obi- skovalci so lahko kupovali, glihali ali samo »firb- cali« pri lectarju, kmečkih gospodinjah, mlinar- ju. Kako izdelki nastajajo, so pokazale kvačkari- ce, pletilje, lončar, pletar … DIŠALO JE PO PEČENEM KOSTANJU Med štanti so se sprehajali liki tedanjega časa. Tu in tam se je ustavila številna kmečka različne izdelke za šivanje ter moške zabaval z igro par-nepar. Za čistočo čevljev je poskrbel šuhpucer, za kak novčič je prosil slepec. Čisto po svoje sta kupovala (beri: izmaknila kakšno stvar) ciganski Pavel in njegova Urša. Svo- je gvante je pokazala tudi trška gospoda. Po prenovljeni ulici je dišalo po pečenem kosta- nju in moštu. NA OGLED TUDI RAZSTAVE Obiskovalci sejma so se lahko ustavili ob go- barjih društva Ajdovec iz Gornjega Grada, članih mozirskega sadjarskega društva Franc Prap- rotnik, solčavskih filcarkah Bicka, članicah ze- liščarskega društva Šipek. V Medgen borzi so bila na ogled dela likovnih ustvarjalcev in izdelovalcev jesenskih aranžma- jev. Paša za oči so bila tudi starodobna vozila, ki so obogatila že tako pestro in zanimivo sejem- sko dogajanje. Tekst in foto: Marija Šukalo ZELIŠČARSKE DELAVNICE Z MAJO ŽEROVNIK IN AMANDO KLADNIK Od čaja preko krem do kadila in gozdnih kopeli Maja Žerovnik je pripravila in postregla baba čaj in povedala marsikatero zgodbo. V Centru za družine Medgen hi- ša na Rečici ob Savinji so v sep- tembru pripravili delavnice o zeli- ščih. Pet srečanj je pripravilo Med- generacijsko središče Saša v okvi- ru projekta Generacije pod kroš- njami. O zeliščih in njihovi upora- bi sta spregovorili predstavnici Za- voda mesto na vasi Maja Žerov- nik in Amanda Kladnik iz Gornje- ga Grada. Predavateljici sta predstavi- li tradicionalne pripravke iz zeli- šč. Udeleženci so ob sprehodu po okolici Rečice z njima spoznavali okoliška divja zelišča, obenem so se naučili, kako se jih suši, shra- njuje in skladišči. Zvedeli so tu- di, kako pripraviti kreme, kadila in gozdne kopeli. Pripovedovalki zgodb in zeliščar- ki sta skrbnici zeliščnega vrta sve- tega Benedikta ob gornjegrajski ka- tedrali ter zeliščarne Stara pošta na trgu v Gornjem Gradu. Kladnikova se je izobraževala v Avstriji, Žerov- nikova pa si je nacionalno poklicno kvalifikacijo zeliščarka pridelovalka pridobila v Sloveniji. Njun prvi izde- lek je baba čaj, v katerem je precej zelišč za dobro počutje. Tekst in foto: Marija Šukalo Za popestritev sejemskega dogajanja so poskrbeli številni liki. Da je bila stojnica s pecivom in različnimi sladkimi dobrotami še bolj vabljiva, so jo branjevke okrasile s cvetjem. družina in otrokom nabavila sladkarije, k stoj- nici je vabila cukrova Liza, ki je na sejem priš- la iz sosednjega Mozirja. Iz Dalmacije je pripo- toval pičkurin, ki je dekletom in ženam ponujal Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 13 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki ZANIMIVOSTI NARAVE Več kot kilo težka čebula velikanka Ana Škotnik iz Pustega Polja je bila presene- čena, ko je v svojem vrtu naletela na čebulo ve- likanko. Jeziček na tehtnici je pokazal skoraj 1,2 kilograma. Glava je bila kot nalašč za slasten golaž ali za kakšno drugo jed. Kako je končala, nam vrtnarka ni zaupala. Marija Šukalo Z ZVONKO KLADNIK O KOMUNIKACIJI Z NAJSTNIKI Meje v odnosu med starši in najstniki ključnega pomena Zvonka Kladnik je med drugim povedala, da je treba najstnikom dati občutek varnosti. (Foto: Marija Šukalo) Po poletnem premoru so v Centru za druži- ne Rečica ob Savinji ponovno pričeli s predava- nji Zvonke Kladnik. Predstavnica društva Pozi- tivna disciplina Slovenije – društva za vzgojo ot- rok in odraslih je spregovorila o komunikaciji z najstniki. STARŠEVSTVO ZAHTEVA PRECEJ VEŠČIN Povedala je, da poučuje v šoli, doma je imela najstnike, zato je takrat želela, da jih preko štu- dija še bolje spozna. K temu je pripomoglo več kot tri desetletja izkušenj pri poučevanju te po- pulacije. Sodobno starševstvo zahteva precej veščin, ki se jih moramo naučiti in nadgrajeva- ti. Da se najstnik lahko spremeni, se mora spre- meniti naš odnos do njega, spremeniti se mora- jo starši sami. Sprememba namreč izhaja iz nas. V najstniških letih otrok starše odriva, a se morajo zavedati, da jih kljub temu zelo potrebu- je. Starši mu morajo dati oporo, spodbudo, razu- mevanje in tolažbo. Prav tako mu morajo posta- viti meje in pravila ter se jih držati. Izogibati se morajo škodljivim navadam, otroka pa ne sme- jo grajati, podkupovati in mu vsiljevati svoj prav. POSLUŠANJE IN POGOVOR »Da bo komunikacija uspešna, ga poslušaj- te, pogovorite se o novodobni telekomunikaci- ji in družbenih omrežjih, pomagajte mu pri raz- vedrilu, pripravite se na nihanja njegovega raz- položenja,« je med drugim povedala Kladniko- va, prepričana, da so meje ključnega pomena v odnosu starš – najstnik. V debati, ki se je razvila ob zaključku preda- vanja, so starši postavili številna vprašanja ter predstavili svoje izkušnje in probleme, s kateri- mi se soočajo pri odraščanju svojih otrok. Marija Šukalo KSAVERIJANSKI VEČER Sverjanski gadi z gosti napolnili radmirsko dvorano Publiki so se predstavili mladi harmonikarji, ki delujejo pod vodstvom Mihe Belaja (drugi z desne). (Foto: Primož Vajdl) Konec meseca septembra je v prostorih več- namenske dvorane v Radmirju potekal tret- ji Ksaverijanski večer. Organizatorji dogodka, Sverjanski gadi, so v goste povabili številne an- samble in harmonikarje ter navdušili številčno publiko. SVERJANSKI GADI VEČKRAT NAVDUŠILI Kot se spodobi, so prvi na oder stopili do- mači ljudski godci in že takoj navdušili publi- ko, ki je vsak njihov nastop pospremila z buč- nim aplavzom. Ob koncu koncerta so nastopili še z vsemi povabljenimi in med drugim zaigra- li legendarni viži V dolini tihi in Na Golici. Namen prireditve je bilo ohranjanje starih navad, ki se morajo prenašati naprej predvsem na mlade, in uživanje ob narodno zabavni glasbi. NASTOP GOSTOV S CELOTNE DOLINE Poleg starih mačkov igranja na harmoniko so se predstavili Mladi Sverjanci, svoje harmoni- karsko znanje sta prikazala Jani Benedik in Jani Ročnik, predstavil se je harmonikarski orkester Mihe Belaja. Na oder so stopili še ansambel Kra- tek stik, Savinjski fantje in kvartet Belaj. Glasbene nastope sta s humornimi vložki po- pestrili Jasmina Jurič in Urška Nerat, ki sta do- dobra obrali moške in prikazali odnos med ta- ščo in snaho. Primož Vajdl (Foto: MŠ) Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 14 PRVI ČEBELARSKI PRAZNIK Junij 1970: V Gornjem Gradu so prvič pripravili turistično prireditev Čebelarski praznik. Ideja se je porodila v razgovorih med turističnimi delavci in člani čebelarske družine. ODPRTJE PREUREJENEGA PLANINSKEGA DOMA NA MENINI Avgust 1977: Gornjegrajski planinci so odprli preurejeni dom na Menini planini. Pred tem so opravili več kot 4.000 udarni­ ških ur in porabili preko 170.000 dinarjev. JUBILEJ V SMREKI Marec 1980: Savinjske novice so poro­ čale: »Delovna organizacija, ki je pred 25 le­ ti pričela z obrtni škim delom, prerašča v se­ rijsko proizvodnjo. Danes so zgledna delov­ na organizacija z mnogo mladi mi ljudmi, ki pa niso pozabili na tiste prve, ki so podje­ tje ustanovili.« KRAJANI BOČNE POZDRAVILI BOČNO Junij 1980: V koprskem pristanišču je pristala nova ladja piranske Splošne plovbe z imenom Bočna. Soimenjakinja je bila leta 1977 hudo poškodovana in izločena. Na slo­ vesnost so bili povabljeni tudi krajane Boč­ ne, ki so se v velikem številu odzvali vabilu in prispevali tudi del kulturnega programa. MOTORNA KOLESA TORI USPEŠNICA V SLOVENIJI Oktober 1984: Gornjegrajski obrtnik Toni Rifelj se je ponovno izkazal kot inova­ tor. Vzpostavil je večjo in še bolje organizi­ Gornji Grad z okolico v Savinjskih novicah 1969–2019 rano proizvodnjo motornih koles, ki so bila pretežno plod njegovega znanja. GORNJEGRAJCI BOGATEJŠI ZA NOVO BLAGOVNICO September 1988: V Gornjem Gradu so svečano otvorili nov poslovno­stanovanjski objekt. Na otvoritvi se je zbra lo veliko kraja­ nov in drugih gostov, ki so se takoj po slove­ snosti prepričali o urejenosti, funk cionalnosti in dobri založenosti nove blagovnice. KATEDRALA DOČAKALA SVOJ VELIKI DAN September 1989: Na priložnostni slove­ snosti, na kateri se je zbralo ogromno ljudi, so namenu predali prenovljeno gornjegraj­ sko katedralo. Osrednji govornik je bil prof. dr. Matjaž Kmecl, ki je izpostavil velikansko delo in napore prenovite ljev. KONČNO DO ŽELENE (IN OBLJUBLJENE) ČRPALKE Julij 1994: Po dolgih letih čakanja in za­ radi različnih vzrokov vedno znova nerea­ liziranih dogovorov med predstavniki kra­ ja in občine na eni ter Petrola na drugi stra­ ni je tudi Gornji Grad dočakal prepotreben bencinski servis. GORNJEGRAJSKI LOKOSTRELCI NA SVETOVNEM PRVENSTVU September 1994: Na svetovnem prven­ stvu v lokostrelstvu so v francoskem mestu Vertus zastopali barve slovenske države tu­ di trije reprezentanti iz LK Gornji Grad: Si­ mona Fale, Žare Krajnc in Franc Veršnik. OTVORITEV NOVE GALERIJE ŠTEKL November 1995: 16. oktobra so v Gor­ njem Gradu obiskovalcem odprli vrata majhnega, obokanega akustičnega prosto­ ra, ki so ga tamkajšnji kulturniki »preoblek­ li« v galerijo. BO POSTALA MENINA PLANINA RADARSKI POLIGON? Februar 1996: Zgornjesavinjska jav­ nost je bila razburjena zaradi razkrite na­ mere države, da na Menini postavi vojaški radar. Savinjske novice so poročale, da je Menina aktualna tudi za postavitev radarja za vodenje zračnega prometa. PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE GORNJEGRAJSKO IN NJEGOV ČAS Junij 1998: Ob praznovanju občinskega praznika so se v Gornjem Gradu spomnili 70­letnice podelitve statusa mesta in ob tej priložnosti predstavili monografijo Gornje­ grajsko in njegov čas avtorja Edija Mavriča ­ Savinjčana. 90-LETNICA PAŠNIŠKE ZADRUGE Julij 1998: Na Menini so člani Pašne skupnosti Gospodnja­Globače praznovali visok jubilej. Minilo je 90 let, odkar so kme­ tje iz Gornjega Gradu in Nove Štifte ustano­ vili pašniško zadrugo, da preprečijo velepo­ Vemo, da so lokalni mediji, tudi Savinjske novice, ljudem najbližji, saj obravnavajo vsakdanje teme in lokalni utrip, ki je ljudem iskreno po- memben. Tematiko podajajo na način, ki je ljudem blizu, na najbolj ra- zumljiv način pa znajo v prostor umestiti dogodke sosednje ulice. V Sa- vinjskih novicah so v vseh teh letih uspeli ohraniti vrednote, medgene- racijsko povezanost in sodelovanje, ki se s kontekstom novic na nacio- nalnem in globalnem nivoju povsem izgubljajo. Zato čestitam vsem so- delavcem, bivšim in sedanjim, ki skrbijo, da so Savinjske novice v resni- ci »naš časopis«, ki je zgornjesavinjskim bralcem zlezel pod kožo, saj jih spremlja od zibelke do groba. In še nekaj: Vsaka velika globalna novica je vedno najprej nekje lo- kalna, le kontekst se nekoliko spremeni. In veseli me, da so Savinjske no- vice lokalni medij, ki že pol stoletja spreminja lokalne novice v globalne. Župan Občine Gornji Grad Anton Špeh Končno do željene (in obljubljene) črpalke Predstavitev monografije Gornjegrajsko in njegov čas Gornji Grad 1969–2019 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 15 sesti Marijingrad, ki je grozila s pogozditvi­ jo pašnikov. GORNJEGRAJSKA KOTLOVNICA – PIONIRSKA PRIDOBITEV ZA VSO SLOVENIJO Julij 1998: Ob zaključku občinskega pra­ znovanja so se Gornjegrajci razveselili pi­ onirske pridobitve za vso Slovenijo, najso­ dobnejše kotlovnice za daljinsko ogrevanje na podlagi izkoriščanja lesnih odpadkov. GORNJI GRAD V EVROPSKI ZVEZI ZA PODNEBJE Februar 2000: Občina Gornji Grad je kot prva slovenska občina stopila v Evrop­ sko zvezo za podnebje. S tem se je tudi za­ obljubila, da bo do leta 2010 zmanjšala emi­ sije ogljikovega dioksida za polovico. 50 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA GORNJI GRAD Oktober 2000: V Gornjem Gradu so planinci praznovanje društvenega »abraha­ ma« povezali z otvoritvijo novih prostorov. 120 LET KULTURNEGA DELOVANJA V GORNJEM GRADU November 2000: Na osrednji proslavi ob praznovanju visoke obletnice kulturne­ ga društva je kot slavnostni govornik na­ stopil dr. Matjaž Kmecl, ki je izpostavil, da so gornjegrajski kulturniki v 120 letih delo­ vanja poleg ostalih prireditev pripravili kar 300 gledaliških predstav. PRVA SLOVENSKA KRAVA Z BSE SKOTENA V NOVI ŠTIFTI November 2001: Zgornja Savinjska do­ lina je bila deležna izredne pozornosti jav­ nosti, ko sta kmetijski minister Franci But in direktor republiške veterinarske uprave Zoran Kovač objavila vest, da je bila v No­ vi Štifti skotena krava, ki naj bi imela BSE – »bolezen norih krav«. RADAR PONIKNIL Maj 2002: Člani odbora za zaščito Meni­ ne pred radarji so bili seznanjeni s kartami novega prostorskega načrta, na katerih ni bilo več označenih objektov za radar, prav tako ne posebej označenih parcel, kjer naj bi stal radar. ODPRT CENTER ZA STAREJŠE OBČANE December 2002: Na odprtju centra za starejše občane je gornjegrajski župan To­ ni Rifelj napovedal, da bo center, katerega investitor je bilo zasebno podjetje Deos iz Ljubljane, prve stanovalce sprejel januarja prihodnje leto. OTVORITEV NOVE KNJIŽNICE V GORNJEM GRADU Junij 2003: V Centru za starejše občane v Gornjem Gradu so odprli novo knjižnico, katere ureditev je skupaj z Zavodom za kul­ turo Mozirje izpeljala tamkajšnja občina. DAMIJAN RAJTER IZ NOVE ŠTIFTE – TRIKRATNI SVETOVNI PRVAK Marec 2004: Član društva Specialne olimpijade Damijan Rajter je bil najuspe­ šnejši posameznik slovenske reprezentan­ ce na zimskih svetovnih igrah v japonskem Naganu. 50 let planinskega društva Gornji Grad SMREKA PRAZNOVALA ZLATI JUBILEJ Marec 2005: V Gornjem Gradu so slove­ sno obeležili 50­letnico podjetja Smreka in ob tej priložnosti izdali knjigo Edija Mavri­ ča ­ Savinjčana z naslovom Smreka 1955­ 2005. 100 LET ORGANIZIRANEGA PETJA V BOČNI Junij 2005: V obnovljenem kulturnem domu v Bočni so v sklopu občinskega pra­ znika pripravili slovesnost ob 100. obletni­ ci organiziranega zborovskega petja in 10. obletnici prireditve Pesem pomladi. 275. OBLETNICA ŠOLSTVA V GORNJEM GRADU Junij 2008: V Gornjem Gradu so viso­ ko obletnico šolstva obeležili s številnimi dogodki. Hkrati so praznovali še 145­letni­ co rojstva Frana Kocbeka, po katerem nosi ime tamkajšnja šola, in stoletnico sedanje šolske stavbe. 130 LET KULTURNEGA DRUŠTVA GORNJI GRAD Oktober 2010: Konec oktobra so Gor­ njegrajci pripravili proslavo ob 130. oble­ 120 let kulturnega delovanja v Gornjem Gradu Gornjegrajska kotlovnica, vzorčni projekt ogrevanja Gornjegrajski center za ostarele bo prve varovance sprejel januarja Brošura, ki so jo Bočani izdali ob stoletnem jubileju organiziranega petja Slavnostna akademija je bila sklepno dejanje praznovanj ob pomembnih obletnicah gornjegrajske šole Gornji Grad 1969–2019 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 16 tnici kulturnega društva. Slavnostni go­ vornik je bil Aci Urlep. Pod njegovo reži­ sersko taktirko so gornjegrajski gledali­ ščniki v letih 1965­1993 odigrali številna dramska dela. ABSOLUTNI SVETOVNI REKORD NANIJA TIRŠKA Maj 2012: Na treh tekmah svetovnega pokala v turški Antalyji je strelec Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada dvakrat zmagal in osvojil eno drugo mesto, v svo­ ji paradni disciplini R­5 600 leže pa posta­ vil najboljši strelski izid vseh časov na sve­ tu, tako v kategoriji invalidov kot neinva­ lidov. Absolutni svetovni rekord Nanija Tirška SMREKA GORNJI GRAD KONČALA V STEČAJU Avgust 2012: Gornjegrajsko podjetje Smreka, ki je v svoji 57­letni zgodovini us­ pešno kljubovalo težkim razmeram, je ob­ javilo stečaj in zaprlo svoja vrata. ROPARJI UDARILI DVAKRAT V ENEM MESECU September 2014: V roku enega meseca so roparji kar dvakrat izvedli drzen rop po­ slovalnice Deželne banke Slovenije v Gor­ njem Gradu. V obeh primerih je policija osumljence kmalu prijela zaradi dobrega opazovanja občanov. 110 LET ČEBELARSKE DRUŽINE GORNJI GRAD Julij 2017: Gornjegrajski čebelarji so ok­ roglo obletnico proslavili z razvitjem nove­ ga prapora, ki ga je blagoslovil gornjegraj­ ski župnik Ivan Šumljak. Po skoraj sto letih v zvoniku gornjegrajske katedrale zadoneli novi zvonovi PO SKORAJ STO LETIH V ZVONIKU KATEDRALE ZADONELI NOVI ZVONOVI Julij 2017: Veliko število obiskovalcev se je zbralo na blagoslovu štirih novih zvonov gor ­ njegrajske katedrale. Blagoslovil in posvetil jih je celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. GUTMANOVA NA SVETOVNIH IGRAH Avgust 2017: Svetovnih iger, ki so poteka­ le na Poljskem, se je udeležila tudi Tina Gut­ man, članica Lokostrelskega kluba Gornji Grad. V kategoriji goli lok je zasedla 4. mesto. 135 LET PGD GORNJI GRAD Julij 2018: Gornjegrajski gasilci so prip­ ravili svečanost ob 135­letnici društva. Nji­ hova velika želja ostaja nov gasilski dom, sedanji je namreč že star in premajhen. Pripravila Tatiana Golob Lokostrelka Tina Gutman na svetovnih igrah Gornji Grad 1969–2019 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 17 Gornji Grad 1969–2019 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 18 Gornji Grad 1969–2019 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 19 Gornji Grad 1969–2019 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 20 Gornji Grad 1969–2019 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 21 Gornji Grad 1969–2019 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 22 Gornji Grad 1969–2019 Kariera, d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 23 Gornji Grad 1969–2019 ROKODELSKA RAZSTAVA ALOJZA KLADNIKA Iz nuje se je rodila življenjska ljubezen do izdelave lesenih izdelkov Alojz Kladnik iz Radmirja je na svet prinesel številne darove. Eden teh je, da je spreten z rokami in rad dela izdelke iz lesa in kmečka orodja. Del njih je razstavil v gor- njegrajskem Zavodu Stanislava. Odprtje razstave je bila v soboto, 5. oktobra, le pet dni pred Alojzovim 89. rojstnim dnevom. Življenjsko pot in njegovo delo je predstavila hčerka Marija Vincek. O ljubezni do ročnih del je spregovoril tudi sam. Na violini sta obiskovalcem za- igrali sestri Polona in Monika Kerznar, delovanje zavoda je opi- sala lastnica Zdenka Zakrajšek. KULTURNA DEDIŠČINA V MINIATURAH Kladnik je razstavil maketi cerkve sv. Magdalene v Gornjem Gradu in cerkev sv. Mihaela v Rad- mirju. Med razstavljenimi predme- ti je kozolec – toplar, okrasni pred- meti, kot so živali iz lesa, pletene košarice, miniaturna vozova pari- zar in žlajfe, stolpa na Rogli in Trav- niku ter kosišča za koso. V okvirju je dodal zbirko fotografij svojih iz- delkov, veliko jih je namreč poda- ril. Vsako leto izdela deset različnih ljubenskih potic za družino in vnu- ke. Slednje rad razveseli z manjši- mi lesenimi izdelki za igranje. SAMOUK, KI JE POSTAL MOJSTER Čeprav je samouk pri izdela- vi uporabnih in okrasnih izdelkov iz lesa, se je z lesom ukvarjal tudi poklicno. Delal je na Smreki v Gor- njem Gradu in na Glinu v Nazarjah, bil je tudi sekač v gozdu. V izdelavo kmečkega orodja ga je tako rekoč prisililo, saj je doma na Rožmano- vi kmetiji moral že kot otrok popri- jeti za kmečka opravila, ker mu je pri devetih letih umrl oče. Alojz je moral kot najstarejši izmed šti- rih otrok prevzeti vlogo moškega v družini. Ker se je orodje pri de- lu večkrat polomilo, se ga je mo- ral nekako naučiti sam popravlja- ti. Na začetku mu ni šlo vedno naj- bolje, a z vztrajnostjo in veseljem do ročnih del je kmalu postal moj- ster in popravilom orodja je sledi- la izdelava. SKRB ZA NARAVO TUDI V RECIKLAŽI Največ izdelkov je nastalo po od- hodu v pokoj. Dnevi so bili dolgi, Alojz pa še vedno sposoben in vo- ljan delati z rokami. Poleg miniatur je izdeloval koše, grablje, kosišča za kose in ročaje za sekire. Vedno je ži- vel z naravo, rad je planinaril, v goz- du je našel veliko sestavin za ustvar- janje. Njegovi izdelki so bili ustvarje- ni z mislijo na ohranjanje kulturne dediščine in zgodovine. Pri delu je pozoren tudi na recikliranje, ponov- no uporabo, tudi uporabo zavrženih predmetov, vse opravi ročno. DRUŽINA MU STOJI OB STRANI V življenju ni ponosen le na de- lo svojih rok. Ponosen je tudi, da še vedno kolesari, planinari in uživa v življenju. To jesen bosta z ženo Ju- stino praznovala 60. obletnico po- roke, njuni štirje otroci Marjan, Marko, Urška in Marija pa so po- leg vnukov in pravnukov njun naj- večji ponos. Vsi so tudi prisostvo- vali odprtju razstave. Tekst in foto: Štefka Sem O delu in življenju rokodelca Alojza Kladnika (v prvi vrsti drugi z leve) je spregovorila Marija Vincek. Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 24 Ljudje in dogodki, Organizacije AMADEJ HUDOLIN PIRC, ZLATI MATURANT IZ NAZARIJ Možnosti za uspeh vidi tako doma kot v tujini Poklicna pot zlatega maturanta Amadeja Hudolina Pirca bo po vsej verjetnosti povezana z računalništvom. (Foto: osebni arhiv) Delež uspešnih dijakov tako pri splošni kot poklicni maturi se je glede na lani povečal. Tudi na Šolskem centru Velenje so bili z rezultati po- klicne mature zadovoljni, ugled šole so še dvig- nili letošnji zlati maturantje, teh je bilo kar devet. Med njimi je bil Nazarčan Amadej Hudolin Pirc, ki je srednješolsko izobraževanje zelo uspešno zaključil na šoli za strojništvo, geotehnologijo in okolje v programu strojni tehnik. Na proslavi ob občinskem prazniku občine Nazarje je za ta uspeh prejel županovo priznanje. Za njim so že prvi študijski dnevi na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. OD NEKDAJ GA VESELI DELO Z RAČUNALNIKI IN STROJI Amadeja je že v osnovni šoli zanimalo pre- cej široko področje znanj, predvsem elemen- ti strojništva, računalništva in elektronike. Ob vstopu v srednjo šolo se je odločil, da se pre- izkusi v smeri strojništva. Pri izbiri so mu si- cer svetovali tudi starši, končno odločitev pa je sprejel sam glede na svoje interese in pri- dobljene informacije. Tekom srednješolske- ga izobraževanja se je med strokovnimi pred- meti najraje posvečal 3D modeliranju, delu s CNC stroji in pnevmatskim sistemom. Kot pra- vi sam, gre pri 3D modeliranju in CNC strojih za delo z računalniki, pri pnevmatskih sistemih pa po večini za logične sisteme, in to so teme, ki Amadeja najbolj zanimajo. IZJEMNEGA REZULTATA NI PRIČAKOVAL Maturitetnih rezultatov se je razveselil, saj kljub temu, da je priprave na maturo vzel resno, ni pričakoval izjemnih rezultatov, niti ni nanje ci- ljal. Kot pravi sam, so zagotovo rezultat njegove šolske poti. Vsekakor bo odlično znanje, ki si ga je pridobil tekom izobraževanja, dobra popotni- ca njegovemu študiju. Povsem konkretno se o svoji poklicni poti še ni odločal, lahko je na ka- teremkoli področju tehnologije, a kot pravi, bo po vsej verjetnosti povezana z računalništvom. Kot veliko mladim tudi Amadeju ni povsem tuja ideja o tem, da bi v prihodnosti lahko de- lal in živel v tujini. Kot pravi, se bo tekom študija verjetno podal v študijsko izmenjavo preko pro- grama Erasmus, tudi možnosti zaposlitve v tu- jini ne zapira vrat. Meni sicer, da je možno svo- je ambicije izpolniti tudi v Sloveniji, vse je odvis- no od posameznika, pravega trenutka, prav za- gotovo pride tudi malo sreče. In kot veliko mla- dih se tudi Amadej zaveda, da sta Evropa in svet vedno bolj povezana, zato je po njegovem mne- nju dobro v obzir vzeti tudi tujino in si na tak na- čin povečati možnosti za uspeh. Tatiana Golob 3. DAN SMREKOVCA Srečanje planincev, predstavnikov občin in naravovarstvene zveze Dogodek pripravljajo občine Ljubno, Šoštanj in Črna na Koroškem, ki se izmenjujejo pri organizaciji, pla- ninska društva Ljubno ob Savinji, Velenje, Šoštanj in Črna na Koroškem ter Naravovarstvena zveza Smre- kovec. Pri izvedbi med drugimi sodeluje tudi Savinj- sko gozdarsko društvo in Dom na Smrekovcu. Na Smrekovec je prišlo mlado in staro. (Foto: Bernard Štiglic) Pred dvema letoma so tradicionalni pohod na Smrekovec v dogovoru z župani treh občin in društvi, ki so združena v Naravovarstveni zvezi Smrekovec, razširili na skupno druženje na pla- nini, ki so ga poimenovali Dan Smrekovca. Obči- ne Ljubno, Šoštanj in Črna na Koroškem se na- mreč stikajo na Smrekovškem pogorju. Na pri- reditvi, ki je bila v nedeljo, 22. septembra, so se obiskovalci udeležili enega izmed pohodov, or- ganiziranega do Doma na Smrekovcu iz različ- nih smeri. V okviru različnih aktivnosti so spoz- navali pogorje z naravovarstvenega vidika, saj je to območje posebnih naravnih vrednot. POHODI Z VSEH TREH STRANI Glavni organizator letošnje prireditve s kul- turnim programom in slavnostnimi govorniki je bilo Planinsko društvo Črna na Koroškem. Lju- benski planinci in predstavniki drugih organiza- cij, ki sodelujejo pri izvedbi, so se na Smreko- vec podali od spomenika pri Razpoki ali od kme- tije Atelšek, starejši so se peljali do cilja. S šo- štanjske strani je bil organiziran turno-kolesar- ski vzpon. Na vrhu Smrekovca so se zbrali čla- ni planinskih društev Ljubno ob Savinji, Šoštanj, Velenje in Črna na Koroškem. Za okusno prehra- no in prijetno druženje po uradnem delu prire- ditve so poskrbeli oskrbniki doma. Štefka Sem Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 25 Šolstvo, Ljudje in dogodki ZANIMIVOST Buče - dodatek k zdravi prehrani Prišel je čas pobiranja sadov in darov narave. Letošnja letina ni zelo spodbudna za sadjarje ni- ti ne za vrtnarje, če ne gre za intenzivno pridela- vo, kjer uporabljajo najboljše metode in zaščite. Vrtičkarji so bili zadovoljni z letino paradižnika, a je tudi ta že v zadnjih izdihljajih zaradi pojava krompirjeve plesni. Zadovoljni pa sta Žnidarjevi babica Angelca in vnukinja iz Kolovrata, ki sta pred dnevi pobi- rali in trebili buče golice. Plodovi pridejo prav za dišeče bučno olje, v tem primeru menda bolj za namaze, potičenje, pecivo in dodatek k zdra- vi prehrani. Tekst in foto: Jože Miklavc 11. JAMNIKOVA KOLONIJA Izdelava totemov navdušila mlade ustvarjalce Radoživo vzdušje med mladimi »kiparji« na Jamnikovi koloniji (foto: Jurij Repenšek) V spomin na Antona Jamnika, gornjegrajske- ga Leonarda, je Osnovna šola Frana Kocbeka iz Gornjega Grada pod mentorstvom učitelja Ju- rija Repenška pripravila 11. Jamnikovo koloni- jo. Sodelovali so učenci iz OŠ Antona Aškerca iz Velenja in učenci gornjegrajske šole, skupno 16 mladih »kiparjev«. Tema srečanja je bila Totem – indijansko znamenje. Nastala so dela v tehniki montažni relief s po- slikavo. Nad videnim so bili navdušeni tako mi- moidoči obiskovalci kakor predstavniki šole in občine. Pri organizaciji je sodelovala tudi Občina Gornji Grad z županom Antonom Špehom, ki je mladim ustvarjalcem obljubil nadaljnjo podporo pri pridobivanju ročnih spretnosti. Delo je poteka- lo v parku ob gornjegrajski katedrali in v spominu na domačega inovatorja Antona Jamnika. Štefka Sem 13. LIKOVNA KOLONIJA VRTČEVSKIH OTROK Mozirski trg kot prostor ustvarjanja Otroci so letos kot motiv najraje izbirali skulpturo sv. Jurija sredi krožišča ob Upravnem centru Mozirje. (Foto: Benjamin Kanjir) V okviru 13. likovne kolonije, ki jo vsako leto or- ganizira vzgojno osebje mozirskega vrtca, je letos 20 otrok z vodstvom mentoric z uporabo različ- nih likovnih tehnik slikalo vzdolž mozirskega trga. Sprejelo jih je toplo sončno vreme in značilni mo- tivi, po delu pa ogled igrice Žabji zbor. DODATNA STOPNIČKA V RAZVOJU Otroci iz različnih vrtcev se skupaj z mento- ricami in starši radi udeležujejo te likovne ko- lonije. Iz Gornjega Grada, Bočne, Ljubnega ob Savinji, Rečice ob Savinji, Nazarij, Velenja, Žal- ca in Mozirja so prišli mladi nadobudneži, ki ra- di ustvarjajo in jim je dogodek, kot je ta, doda- tna stopnička v njihovem razvoju. ZNAČILNI MOTIVI SKOZI RAZLIČNE TEHNIKE S tempera barvami na les so slikali obelež- je krožišča pred upravnim centrom, trško kape- lo so slikali z voščenkami, vodnjak so praskali v jajčno emulzijo, z barvnimi kredami so se loti- li upodobitve farne cerkve, s flomastri na mokri podlagi so slikali Grabnarjevo hišo, kulturni dom pa z ogljem. Z drobnimi nasveti mentoric so na- stajala dela, ki so jih z veseljem opazovali tudi naključni mimoidoči. OGLED IGRICE ŽABJI ZBOR Po ustvarjanju je sledil počitek na parkiri- šču za domom TVD Partizan. Domače vzgojite- ljice so poskrbele za sceno in dramatizacijo igri- ce Žabji zbor. Ob dobrem vzdušju so se dogovo- rili, da se prihodnje leto zopet srečajo in pokaže- jo, kaj so se v tem času novega naučili. Benjamin Kanjir Žnidarjevi babica Angelca in vnukinja iz Kolovrata sta pred dnevi pobirali in trebili buče golice. Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 26 Organizacije, Oglasi PRAZNIK ŽUPNIJE NAZARJE Po pregledu dogodkov minulega leta tudi o Valentinu Vodniku Sredi septembra je praznik žu- pnije Nazarje. Na samostanskemu hribu so se zbrali župljani vseh ge- neracij ob sveti maši, pregledu do- godkov preteklega leta in se po- merili v kvizu o poznavanju življe- nja Valentina Vodnika. Da je na 12. župnijskem dnevu vse lepo pote- kalo, so poleg p. Andreja Pollaka in p. Tomaža Pinterja poskrbeli v župnijskem pastoralnem svetu in Kulturnem društvu Sv. Martina Ma- rija Nazaret. VODNIKOVA PESEM IN PECIVO PO RECEPTU IZ NJEGOVIH BUKVIC »Ko po počitniških dneh posta- vimo naš vsakdan v stare okvire in se po jutrih že srečujemo z je- sensko meglo, vemo, da smo za- korakali v sredino septembra, ko v naši župniji praznujemo,« je zbra- ne nagovorila predsednica društva Irena Vačovnik. Nedeljski sveti maši je v sliki in besedi sledil pregled dogajanja v župniji v zadnjem letu popestren s petjem domačih pevcev. Po sku- pnem kosilu se je razvnel tekmo- valni duh med posameznimi za- selki, saj je sledil kviz o poznavanju življenja Valentina Vodnika in nje- govih del. Letos namreč obeležu- jemo 200 let od smrti prvega slo- venskega pesnika, ki je, ko je sto- pil v frančiškanski red, noviciat op- ravljal prav v Nazarjah. Vsak zase- lek se je predstavil z njegovo pe- smijo in pecivom po receptih iz ku- harskih bukvic, v katerih je Vodnik zbral recepte različnih jedi z navo- dili za njihovo pripravo. NE ZGOLJ PROJEKTI, POMEMBNI SO MEDSEBOJNI ODNOSI Da je bilo nedeljsko popoldne za- bavno tudi po uradnem delu, so pos- krbeli animatorji letošnjega oratori- ja. Pripravili so družabne igre, ki jih je spremljala sproščenost, prava mera tekmovalnosti in veliko smeha. Ker je župnijski dan umeščen v sklop praznovanja občinske- ga praznika, je zbranim spregovo- ril tudi župan občine Nazarje Ma- tej Pečovnik. Dotaknil se je teko- čih projektov, vključno z nedav- no dokončanim odsekom daljno- voda kanalizacije pri samostanu, in hkrati spomnil, da dobrih odno- sov v skupnosti ne tvorijo opravlje- ni projekti, temveč posamezniki, ki so pripravljeni sodelovati, poma- gati in si vzeti čas za druženje. Barbara Rozoničnik Župnijski dan so sklenili v samostanskem atriju z družabnimi igrami. (Foto: Sebastjan Žvipelj) Oglasi Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 27 Na prvem mestu želja po pošteno opravljenem delu Kot že utečeno, bomo tudi v letošnjih nadalj- njih člankih, ki so del priprav vse do zaključka prireditve športnik leta, poiskali mnenja bral- cev Savinjskih novic, članov žirije, županj in žu- panov naših občin ter nastopajočih na elitni pri- reditvi. Tokrat smo vprašali prvega izmed članov komisije z območja občine Nazarje, ki je vez z občani in vodjem prireditve Ivom Milovanovi- čem. Zanimalo nas je, ali se je v minulih treh le- tih sistem predlaganja športnikov (nominacije) za poznejše glasovanje spremenil, je kaj novo- sti in kakšne izkušnje so pridobili v tem obdobju. SLEDIMO ŠPORTNIKOM IN NJIHOVIM USPEHOM Vsekakor je osnovno vodilo prireditelju sle- denje odličnim športnikom, njihovim rezultatom in uporaba preizkušenih modelov za primerljive športe na vseslovenski ravni. Še tako dobri re- zultati posameznikov, športnih ekip in dosežkov občanov, ki se ukvarjajo s športno dejavnostjo rekreativno ali so funkcionarji na tem področju, so po mnenju strokovne skupine (žirije) vredni pozornosti, ne pa vselej tudi potegovanja za ta- ko elitno priznanje, kot je »športnik leta«. JELŠNIK DIHA Z MLADIMI ŠPORTNIKI, TUDI SAM SE UKVARJA S ŠPORTOM Primož Jelšnik iz Šmartnega ob Dreti, kjer ži- vi in deluje že skoraj 20 let, je športni pedagog, zaposlen v Osnovni šoli Nazarje. Je izkušen pla- ninec, vodnik, nekdanji nogometaš, vsestranski rekreativni športnik in funkcionar na področ- jih športa. Uživa zaupanje župana kot strokov- ni predstavnik občine Nazarje že četrto leto. Ob izgradnji nazarske športne dvorane je bil eden od ključnih akterjev ob ponovni ustanovitvi Ko- šarkarskega kluba Nazarje in od samega začet- ka trener. V zadnjih desetih letih je aktiven tudi kot trener v Rokometnem klubu Nazarje, kot pla- ninski vodnik pa je zadolžen za delo z osnovno- šolsko mladino. ČLANI ŽIRIJE SO PREIZKUŠENI ŠPORTNIKI ALI POZNAVALCI ŠPORTA »Šport z zanimanjem spremljam tako na mednarodnem, državnem kot na lokalnem ni- voju. Kot športni pedagog imam dober vpog- led nad perspektivo našega športa in vsaj del- no spoznam vse najperspektivnejše zgornjesa- vinjske športnike. Večino njihovih športnih po- ti tudi z zanimanjem spremljam,« nam je pove- dal Jelšnik. Da se športni rezultati v naši dolini v zadnjih dveh desetletjih vzpenjajo, pripisuje več razlo- gom – izboljšanju športne infrastrukture, nasta- janju novih športnih klubov, vse bolj načrtnemu in kvalitetnemu delu že v najnižjih selekcijah, vse večji moralni in finančni podpori za šport mladih znotraj družin ter množičnosti ukvarja- nja z različnimi športi v vseh generacijah. MODEL ŠPORTNIK LETA SE JE DOBRO PRIJEL »Kot športni pedagog lahko zagotovim, da na dvig športnih uspehov vpliva tudi kvalitetno de- lo na športnem področju znotraj osnovnošol- skega izobraževanja, kjer dobijo mladi pogosto prve in kvalitetne informacije ter izkušnje v naj- različnejših športnih panogah. Izbor najboljših športnikov naše doline se je po mojem mnenju dobro prijel. Doslej nisem sli- šal večjih pripomb na delo komisije ali izbor na- grajenih športnikov. Mislim, da je komisija dobro opravljala delo. Kot član le-te čutim, da je med nami prisoten izziv in na prvem mestu želja po pošteno opravljenem delu. Je pa prav, da sis- tem izboljšujemo tudi s sugestijami občanov in ostalih športu naklonjenih ljudi, saj so rezultati, uvrstitve, medalje in drugi dosežki prvi kazalec vsem, ki želimo na nek način izraziti zahvalo in priznanje vsem, ki nas z uspehi razveseljujejo,« je še povedal Jelšnik. Jože Miklavc Primož Jelšnik je član komisije z območja nazarske občine (foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 28 Organizacije, Šport LOGARSKA DOLINA Svoje sposobnosti preizkusili mladi gasilke in gasilci naše doline V MOZIRJU PRIPRAVILI MINI OLIMPIJADO Učencem iz petih zgornjesavinjskih šol se je pridružila atletinja Maja Mihalinec Šolarjem in učiteljem se je pridružila atletinja Maja Mihalinec (v belem). Mladi tekmovalci in njihovi mentorji iz PGD Luče (foto: Mihela Lekše) Potem ko so v soboto, 15. septembra, uspešno izvedli tekmovanje odraslih gasilskih enot, je Ga- silska zveza Zgornje Savinjske doline teden po- zneje v Logarski dolini organizirala še tekmova- nje gasilske mladine. Veljalo je tako za pokal zve- ze kot za tretjo od štirih tekem Savinjsko-šaleške regije. Organizatorji so se razveselili številčne udeležbe, marsikatero gasilsko društvo pa poka- la, ki so ga v dom prispevali mladi gasilci. V kategoriji pionirk sta nastopili dve ekipi, in sicer prostovoljnih gasilskih društev (PGD) Luče in Rečica ob Savinji. Prvo mesto med pionirji so osvojili tekmovalci iz PGD Mozirje, drugo je pri- padlo PGD Šmartno ob Dreti in tretje mesto PGD Okonina. V kategoriji mladinke so nastopile tri ekipe in se razvrstile takole: PGD Rečica ob Savinji, PGD Luče in PGD Mozirje 1. V kategoriji mladinci je nastopilo šest ekip. Po prvih treh mestih so po- segli tekmovalci iz PGD Luče, Rečica ob Savinji in Pobrežje ob Savinji. Marija Lebar Osnovna šola Mozirje je z Olimpijskim komi- tejem Slovenije – Združenjem športnih zvez so- delovala v projektu Mini olimpijada. Šolarjem in učiteljem se je pridružila atletinja Maja Miha- linec, ki je kmalu zatem uspešno nastopila na svetovnem atletskem prvenstvu v Dohi. DRUGAČEN OLIMPIJSKI MOTO Učenci prve triade osnovnih šol iz Nazarij, Re- čice ob Savinji, Gornjega Grada, Luč in Mozir- ja so se igrali olimpijske igre na svoj način in z drugačnim olimpijskim motom, ki ne šteje zla- tih, srebrnih in bronastih kolajn, temveč pravi: pomembno je sodelovati in ne vedno zmagati. VSE V ZNAMENJU OLIMPIJADE Sodelujoče so pozdravili ravnateljica OŠ Mo- zirje Andreja Hramec, mozirski župan Ivan Su- hoveršnik in Maja Mihalinec. Razmigala jih je Mojca Štancar, spodbujale pa maskote olimpij- ski Foksi, mozirska Kapljica in Svinčnik. Sonč- no torkovo dopoldne, 17. septembra, je bilo kot nalašč za gibanje v naravi. Po svečani otvorit- veni slovesnosti so učenci dali olimpijsko zapri- sego, odvrtela se je olimpijska himna, v zraku je zaplapolala olimpijska zastava in zagorel olim- pijski ogenj. ZMAGOVALCI PRAV VSI Po skupinskem ogrevanju so bili mali olimpij- ci pripravljeni na tekmovanje. Pomerili so se v igranju hokeja, obešanju perila, poskakovali so s hoppy žogami, se preizkusili v premagovanju ovir s hoduljami, skakali so v vrečah in se zaba- vali ob mavričnih padalih. Zabavali so se, se dru- žili s prijatelji, dali vse od sebe in na koncu so bi- li zmagovalci prav vsi. Urška Finkšt, fotodokumentacija OŠ Mozirje OK KLS LJUBNO OB SAVINJI Zmaga za uvod v novo sezono Ljubenske odbojkarice so z zmago začele no- vo tekmovalno sezono v 2. DOL vzhod. V liga- škem tekmovanju 2019/2020 so se ekipi pridru- žile nekatere mlajše igralke. Po pripravljalnem obdobju so se na prvi domači prvenstveni tek- mi pomerile z ekipo iz Benedikta. Prvi set so gostje po napakah Ljubenk tako v napadu kot obrambi uspešno zaključile sebi v prid. V drugem so domače igralke hitro poved- le za sedem točk in prednost samo še povečale. Veliko napak v napadu in obrambi v tretjem se- tu so gostje kaznovale in brez težav povedle. Če- trti je bil najbolj izenačen, po uspešnih napadih pa so ga Ljubenke zaključile v svojo korist. Peti set so ob bučni podpori navijačev gladko dobile z rezultatom 15:6 in končnim izidom 3:2 (24:26; 25:16; 16:25; 25:22; 15:6) ter vknjižile prvo zmago za ekipo KLS Ljubno v novi sezoni. S tekmami so začele tudi igralke za malo od- bojko. Na turnirju v Mariboru so pokazale zelo dobro igro in z zmago ter porazom iztržile polo- vičen izkupiček. V prvi tekmi so premagale eki- po OK Ljutomer z 2:1 (25:11; 18:25; 25:14), v dru- gi pa izgubile z ekipo Nova KBM Branik I z 1:2 (26:24; 14:25; 18:25). Franjo Atelšek Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 29 Šport SMUČARSKI SKOKI Timi Zajc poletno veliko nagrado končal na skupnem tretjem mestu Zmagovalec zadnje tekme Anže Lanišek (levo) in tretji na poletni veliki nagradi Timi Zajc Smučarski skakalci so se za zaključek pole- tne sezone zbrali v nemškem Klingenthalu, kjer so zaradi slabega vremena izpeljali le eno seri- jo. Anže Lanišek je na tekmi zmagal, naš najbolj- ši tekmovalec v poletni sezoni Timi Zajc (SSK Ljubno ob Savinji BTC) pa je dosegel osmi rezul- tat in se v skupni uvrstitvi z drugega pomaknil na tretje mesto. Boljše od Zajca sta poletno se- zono zaključila le zmagovalec poletne nagrade Dawid Kubacki in drugi v razvrstitvi Jukija Sato. NOVEMBRA ZAČETEK ZIMSKE SEZONE »Tekma je bila težka, moral si imeti kar sre- čo. Po eni strani sem lahko vesel, da sem bil os- mi, po drugi pa tudi ne morem biti preveč zado- voljen. Vseeno sem skupno tretji in poletje sem oddelal kar dobro. Iz Klingenthala bom odnesel predvsem to tretje mesto, kaj drugega ni bilo, ker so bile razmere takšne,« je povedal Zajc. Na poletni veliki nagradi je dvakrat zmagal, Slove- nija je bila druga na ekipni tekmi v Wisli. Svetov- ni pokal se začne 22. novembra v Wisli. Štefka Sem EVROPSKO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVU V MOKRICAH Tim Jevšnik evropski mladinski ekipni prvak v lokostrelstvu Tim Jevšnik (desno) je na evropskem prvenstvu v »field« lokostrelstvu (arrowhead) postal evropski mladinski prvak v ekipi skupaj z Žigo Ravnikarjem (v sredini) in Gašperjem Bolčino. Tim Jevšnik (15 let), član Lokostrelskega klu- ba Gornji Grad, je na evropskem prvenstvu v »fi- eld« lokostrelstvu (arrowhead), ki je potekalo od 30. septembra do 5. oktobra v Mokricah pri Čatežu, postal evropski mladinski prvak v eki- pi skupaj z Žigo Ravnikarjem (20) iz Kamnika in Gašperjem Bolčino (17) iz Logatca. V finalnem dvoboju so premagali ekipo lokostrelske vele- sile Italije. ODLIČNA ZUNANJA SEZONA Tim je z ekipnim evropskim naslovom sklenil letošnjo izjemno uspešno zunanjo sezono. Do- segel je tudi 1. mesto na evropskem mladinskem pokalu v tarčnem lokostrelstvu, 4. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu, naslov tarčnega državnega prva- ka v odrasli kategoriji (člani) in naslov državne- ga 3D prvaka v odrasli kategoriji (člani). Sedaj se tekmovanja selijo v dvorane, kjer se strelja še v četrti tekmovalni kategoriji, dvoranskem loko- strelstvu na 18 m. SLIKOVITO OKOLJE STRELIŠČA Proge na evropskem prvenstvu so bile postavljene na igrišču za golf v slikovitem oko- lju parka in gradu Mokrice. Nastopilo je 220 tek- movalcev iz 25 evropskih držav. Pri »field« lo- kostrelstvu so različno velike tarče postavljene po razgibanem terenu na različnih razdaljah. Za dober zadetek je poleg dobrega streljanja po- membno tudi dobro ocenjevanje razdalj do tar- če (od 10 do 60 metrov). Štefka Sem DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOČNA Ženska ekipa v pikadu tretja na državnem prvenstvu Lanskoletne državne prvakinje so bile letos tretje. (Fotodokumentacija Majde Žmavc) Zadnjo soboto v septembru so upokojenci v Cirkovcah organizirali državno prvenstvo v pikadu, ki so se ga udeležile lanskoletne dr- žavne prvakinje, članice Društva upokojen- cev Bočna. Letos niso ponovile uspeha, a niso bile daleč od zlata. Za prvouvrščeno ekipo iz Velenja so za- ostale za 15 točk, za drugouvrščeno iz Ajdovšči- ne le za dve točki. Kljub temu so bile članice eki- pe Majda Žmavc, Fanika Purnat, Jožica Veršnik, Marjana Zavolovšek in Milka Levar zelo zado- voljne z dosežkom. Štefka Sem Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 30 Kronika, Šport MATJAŽ SEM, spec. pomočnik komandirja PP Mozirje policijski inšpektor I Preventivne aktivnosti za izboljšane varnosti pešcev v cestnem prometu Da bi se izognili udeležbam pešcev v prometnih nesrečah, ki imajo pri pešcih skoraj vedno za posledico telesno poškodbo, veli- kokrat pa so za pešca tudi usodne, svetujemo pešcem, da v jesensko- -zimskem času, ko je vidljivost za- radi noči, megle in pogostih pada- vin zmanjšana, upoštevajo nasled- nje nasvete: - nosite svetlejša oblačila z naši- timi odsevnimi telesi, - pri hoji na neosvetljenih deli nosite odsevna telesa (kresničke) ali svetilke, - za hojo – tam, kjer so zgrajeni, vedno uporabljajte pločnike, - izven naselja hodite po pločni- kih, če teh ni, hodite po bankinah oziroma tik ob robu vozišča, po le- vi strani vozišča v smeri hoje, da lahko pravočasno opazite vozilo, ki pelje nasproti in se mu umaknete, če vas voznik ne opazi, - vozišče prečkajte na za to označenih mestih (prehodih za pešce). Pred prečkanjem se kljub temu, da prečkate vozišče na pre- hodu za pešce in imate formalno prednost pred vozili, prepričajte, če se prehodu slučajno približuje kakšno vozilo. Če se prehodu prib- ližuje eno ali več vozil, raje poča- kajte, da vozila odpeljejo, šele na- to stopite na prehod za pešce in prečkajte vozišče. Zavedati se mo- rate, da je vaša hitrost gibanja bi- stveno počasnejša od hitrosti vo- zil, to hitrost pa je vizualno zelo tež- ko natančno določiti, - če prečkate vozišče izven označenih prehodov za pešce ozi- roma tam, kjer prehodov ni, preč- kajte cesto po najkrajši poti, pravo- kotno na smer vozišča, - prečkanje vozišča naj vedno poteka z običajno hitrostjo hoje (ne se obotavljati med prečkanjem ali teči preko vozišča), - zavedajte se, da so vremenske in vozne razmere takšne, da je pot- rebno biti še posebej pozoren in zaradi teh razmer upoštevajte dalj- še poti zaustavitve vozil, - če ste uživali alkoholne pija- če in boste udeleženi v cestnem prometu kot pešec, bodite po- sebej previdni (v primeru, da je zaužita količina alkohola preko- merna, odsvetujemo vsako ak- tivno udeležbo v cestnem pro- metu). Policijska postaja Mozirje za zagotavljanje večje varnosti udeležencev v ce- stnem prometu poziva vse občane, da jo obvestijo na telefonsko številko 03-839-18-80 ali številko 113, ko v cestnem prometu opazijo pešca, ki ne- zanesljivo hodi po cesti, je zaradi hoje ponoči v temnih oblačilih slabo vi- den, ki hodi po napačni strani ali sredini ceste, vijuga po cesti zaradi vinje- nosti itd. S tem bomo skupaj mogoče izboljšali varnost v cestnem prome- tu in preprečili, da bi takšen pešec postal žrtev prometne nesreče. V okvi- ru navedene akcije bodo policijske patrulje v času od oktobra 2019 do apri- la 2020 poostreno nadzirale ravnanje in opremljenost pešcev pri udelež- bi v cestnem prometu, prav tako pa tudi spoštovanje predpisov voznikov do pešcev. Na območju Policijske postaje Mozirje se je v obdobju 2004-2019 zgodilo 33 prometnih nesreč z udeležbo pešcev. V teh prometnih ne- srečah je ena peška umrla, trinajst pešcev je dobilo hudo telesno po- škodbo, 21 pešcev pa lahko telesno poškodbo. Voznik opazi ponoči ali v mraku temno oblečenega pešca na 26 m, svetlo oble- čenega pešca na 38 m, peš- ca s kresničko ali odsevnim trakom na 136 m. Zaradi te- ga je predvsem na neosvet- ljenih delih vozišča v in izven naselja izredno pomembna uporaba kresničk in drugih odsevnih teles. Od 33 prometnih nesreč z udeležbo pešcev se jih je v obdobju 2004-2019 kar devet zgodilo na regionalni cesti Radmirje–Mozirje, šest v naselju Mo- zirje in štiri na regionalni cesti Črnivec–Radmirje. Največkrat so bili vzroki za te nesreče nepravilnost pešcev (devet) in vožnja preblizu desnemu ro- bu vozišča (sedem). Najpogosteje je prišlo do prometnih nesreč med 18. in 20. uro (devet) in pet med 6. in 8. uro. December je mesec, ko policisti be- ležijo največ tovrstnih nesreč (sedem), sledita mu november (šest) in ja- nuar (štiri). STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Ivan Rihter še naprej vrsti zmage Na tekmi to nedeljo je bil drugi Tomaž Trogar, prvi Ivan Rihter in tretji Janez Železnik (z leve). (Fotodokumentacija društva) Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo, 29. septembra, organizira- lo strelsko tekmo z malokalibrsko puško v Zagradišču na strelišču Lovske družine Gornji Grad. Strel- ci so streljali na drugi tekmi v troj- nem položaju po 10 nabojev za pre- izkus in 3 x 10 nabojev za oceno v posameznem položaju. RIHTER TRIKRAT PRVI Prvo mesto si je priboril Ivan Rihter (224 krogov), drugo Tomaž Trogar (206) in tretje Peter Bezov- šek (187). Ker se šteje najboljši do- sežen rezultat, v končnem vrstnem redu v trostavu vodi Rihter (224) pred Trogarjem (212) in Janom Pur- natom (199). V kombinaciji za leto 2019 je zmagal Rihter (395 točk), drugi je Trogar (394) in tretji Boris Purnat (387). ŠE ENKRAT ZLAT To nedeljo so v Zagradišču iz- vedli strelsko tekmo z malokalibr- sko puško. Streljali so na 100 me- trov sede z mize po 5 nabojev za preizkus in 10 nabojev za oceno v tarčo 50 x 50 cm. Zlato medaljo je ponovno dobil Ivan Rihter (95 kro- gov), srebrno Tomaž Trogar (94) in bronasto Janez Železnik (92). Janez Kolar Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 31 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin nate ostaja in živi. V SPOMIN Jožefa FIRŠT 1921 - 2008 Te dni mineva 11 let, odkar nas je zapustila naša draga Flosarjeva mama. Vsi njeni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je. V SPOMIN 3. oktobra pred dvajsetimi leti je odšel naš dragi Bojan KOSMAČ Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi domači • PREPIR V GOSTINSKEM LOKALU Mozirje: 29. septembra je prišlo v Mozirju do prepira med nata- karjem in gostom lokala, saj slednji ni hotel poravnati zapitka. Pri tem je natakar odrinil gosta tako močno, da je ta padel in se hu- do telesno poškodoval. V zvezi dogodka sledi še zbiranje obvestil. • TATVINA CEMENTA Podolševa: V času vikenda med 28. in 30. septembrom je nezna- ni storilec z gradbišča na območju Podolševe ukradel 30 vreč ce- menta. • VLOMIL V LOKAL IN UKRADEL DENARNICO Mozirje: 2. oktobra so policisti obravnavali vlom v gostinski lokal v Mozirju. Storilec, ki je v lokal vlomil skozi vhodna vrata, je ukradel denarnico z menjalnim denarjem. • RAZBIL STEKLO VOZILA IN UDARIL OŠKODOVANCA Luče: 2. oktobra so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveš- čeni o kršitvi javnega reda in miru v Lučah. Znani storilec je pristo- pil do vozila, v katerem je sedel oškodovanec, in razbil steklo na vo- zilu, nato je udaril še oškodovanca v predel glave. Zoper storilca sle- di kazenska ovadba. • OGENJ POŠKODOVAL VIKEND Ter : 4. oktobra ob 18.06 je v Teru zagorelo v kmečki sobi ob krušni peči v stanovanjskem objektu. Požar, ki je uničil notranje stene in pohištvo, so pogasili gasilci PGD Ljubno ob Savinji, Okonina in Rad- mirje. Ogenj je povzročil za okoli 5.000 evrov materialne škode. Tu- ja krivda je izključena. • ZAPELJAL S CESTE IN Z VOZILOM OBSTAL NA BREŽINI Juvanje: 7. oktobra ob 23.46 je v Juvanju voznik osebnega vozila zapeljal s ceste in z vozilom obstal na brežini reke Savinje. Posredo- vali so gasilci PGD Nazarje, ki so kraj nesreče zavarovali, nudili po- moč zgornjesavinjskim in velenjskim reševalcem nujne medicinske pomoči pri prenosu poškodovanca do reševalnega vozila, odklopili akumulator, vozilo povlekli na cesto ter nudili pomoč policiji pri ure- janju prometa. Poškodovanega voznika so oskrbeli reševalci in ga prepeljali v celjsko bolnišnico. PREKLIC: Preklicujem vsa pooblastila sinu Andreju Boršnak v zvezi z našim zemljiščem. Ema Boršnak Jelić Tržaška 20, 1000 Ljubljana Pri Krivec Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 32 Za razvedrilo ENOJAJČNA DVOJČKA ISTEGA OČETA Nova lika na Lenartovem sejmu sta bila enojajčna dvojčka istega očeta, Franci in Marjan Šinkar. Baje je Franci le uro starejši od nam bolj znanega Marjana, ki je zatrdil, da ne ve točno, kaj se je dogajalo pred njegovim rojstvom. »Vem pa, da sva imela 6. septembra skupaj 162 let in da sem starejšega brata kar 24 let vabil na obisk v domače kraje. Takoj sem ga prepoznal po enaki srajci in ker je čist podoben našemu že pokojnemu sosedu. Fajn, da sva se srečala in upam, da pride spet kaj okol' vsaj čez 26 let. Jaz bom itak tudi takrat na sejmu ali pač tod okol',« je še dajal »lenartov brusač« Marjan. PO VINJETO ZA FLORJAN Godca in zabavljača Toni Drobež (levo) in Zvonko Krumpačnik, eden z belimi nogami, drug v belih gatah, sta na otvoritvi ceste v Florjan ugotovila, da je nova cesta kot avtocesta in zato sta se na »pumpah« v Gornjem Gradu in na Ljubnem ob Savinji že zanimala, če so na voljo vinjete za Florjan. Sedaj jih še ni, bodo pa, ko bo ces- ta zaključena. POŠTENO UPRAVIČILA SVOJ SLOVES Ciganski Pavel (Filip Pfeifer) na Lenartovem sejmu: »Draga Ur- ška, kaj bi si več želela? Peljem te kot kraljico med stojnicami. Ti sa- mo dobro glej, kaj boš kupila (zmaknila) pri sejmarjih.« Ciganska Urša (Zala Štiglic): »Ne bo problem. Vsi ljudje itak gle- dajo tvoj ljubezenski tepih. Poskusi šarmirati kako sejmarko, da bom imela lažjo nalogo.« (Foto: JM) (Foto: ŠS) (Foto: MŠ) Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 33 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 42. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije Knjižne novosti v Knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE: Fornezzi T.: Jaz sem pa en Franc Košir, Young S.: Pesem vetra, Lynch S.: Laži Locka Lamore, McCarty M.: V osami, Lagercrantz D.: Dekle, ki je živelo dvakrat, Lainšček F.: Ljubi me, kot sonce sije, Harrington A.: Očarljivcu po okusu, Reeve S.: Korak za korakom, Indihar M.: Študent- ski dnevi, Obreht T.: Inland, Enova D.: Ekvorna in Ivana, Barfuss L.: Ha- gard, Vladimirov P.: Evforija. STVARNA LITERATURA: Moderndorfer V.: Ljudomrznik na tržnici: eseji, Kuster V.: Tapkanje odpravi negativne misli in občutke, Alter A.: Sužnji zaslona, Beiser R.: Drevesa in ljudje, Hicks E.: Denar in zakon privlačnosti, Kuhar M.: Iskreno o partnerstvu, Pihlar B.: Osnove analizne kemije, Škarja P.: Za- te : velike resnice malih doživetij. MLADINSKA LITERATURA: Doria J.: Ptičje strašilo in lastovka, Karlovšek B.: Anabel, Parr, M.: Gol- manka in morje, Mahnič M.: Nenavadni primer navadne muhe s slabo karmo, Makarovič S.: Potepuh in nočna lučka, Doria Ž. V.: Mala knjiga o kitih, Prap L.: Ptiči?!, Willow M.: Mladi znanstvenik, Krings A.: Regica Julija, Krings A.: Stonoga Goga, Kasparavičius K.: Vrtnar Florjan, Janko- vič Potočnik A.: Kamen z Iga. Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 34 Petek, 11. oktober ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Pohod po okolici Rečice ob 16.30. Športni park Foršt Nogometna tekma - NK Ljubno ob Savinji : NK Kozje - Imeno (st. dečki) ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje dr. Petra Weissa Cerkve rečiške fare pri Ignacu Orožnu leta 1877 Sobota, 12. oktober ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Turnir v mali odbojki ekip KLS Ljubno, Prebold, Nova KBM Branik I ob 19.00. Kulturni dom Bočna Dan odprtih vrat KD Bočna - Zapoj in zapleši z nami ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Radenska Creativ Sobota (člani) Nedelja, 13. oktober ob 9.00. Galerija Štekl, Gornji Grad Jesenska razstava gob ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Turnir v odbojki kadetinj KLS Ljubno, Zreče, Nova KBM Maribor II Ponedeljek, 14. oktober ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Tečaj pogovorne angleščine Torek, 15. oktober ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17 .00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Zajčkov bralni krožek ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Meditirajmo skupaj Sreda, 16. oktober ob 17 .00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic v sodelovanju z Zavodom PET ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, 17 . oktober ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Ptičje strašilo in lastovka Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izde- lava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovo- de, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Piščance brojlerje za nadaljno re- jo, teže od 1 do 2 kg. Večje količine lahko dostavimo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam kraškopoljske pujske od 25 do 40 kg za zakol ali nadaljno rejo, Ljubno; gsm 041/783-548. Prodam mlado goveje meso, do- mače reje, polovico ali četrt; gsm 041/58-58-13. Prodam mini zajčke; gsm 040/684- 008. ŽIVALI - KUPIM Kupim telice, krave za zakol ali na- daljno rejo in prodamo prašiče do 200 kg; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim teličko ali bikca simentalca; gsm 040/169-448. ŽIVALI – PODARIM Podarim 7 tednov starega morske- ga prašička; gsm 031/245-557 . DRUGO – PRODAM Prodam suhožamane obrezline za kurjavo z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Prodam krmni krompir, 500 kg, v vrečah, možna dostava; gsm 031/821-129. Drva suha, 1 leto, bukev, gaber, cep- ljene, metrske klaftre, možen za- zrez na kratko in prevoz, prodam; gsm 031/585-735. Prodam SIP obračalnik 350, kot nov; gsm 051/758-734. Malo rabljene zimske gume in li- ta platišča 225-50-17 , prodam; gsm 051/319-907 . Prodam jedilni krompir za ozimni- co, bel krompir aro; gsm 051/269- 744. Prodam hlevski gnoj, možna do- stava (okolica Mozirja); gsm 041/827-658. Prodam debelo enobarvno prepro- go terakota 235 x 340, cena 39 eur; gsm 031/642-353. VOZILA – PRODAM Traktor hurliman 115 KM, l. 1994, vsa možna dodatna oprema, 12.500 eur; gsm 051/346-768. Prodam nisan qashqai 20 cdi 4wd, letnik 2010; gsm 070/870-321. DRUGO - KUPIM Kupim hlodovino oreha, sadnih dreves, javorja, macesna. Lepe kvalitete; gsm 040/430-080. DRUGO - PODARIM Oddam gnojevko; gsm 031/295- 770. NEPREMIČNINE Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 051/620-598. V najem vzamem 1,5-ali večsob- no stanovanje na relaciji Mozirje, Ljubno, Gornji Grad; gsm 070/701- 086. Prodam gozd na ravnem, 3 ha, in sekular; gsm 041/791-205. V najem vzamem njivo, najmanj 0,5 ha, za eno leto ali po dogovoru; gsm 040/830-093. OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Zahvale, v spomin in čestitke za objavo v tekoči številki sprejema- mo do torka do 15. ure. Lahko jih pošljete po navadni ali elektron- ski pošti na trzenje@savinjske.com s podatki naročnika, ali prinese- te osebno. Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Po te- lefonu sprejemamo samo morebitne rezervacije, ne pa vsebin za ob- jave. Dodatne informacije in cenike najdete na savinjske.com pod ru- briko Za bralce. Uredništvo Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 35 Oglasi Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2019 36 Oglasi