Sistem javnega izobraževanja na Ceškoslovaškem (Iz češčine prevedel V. K.) (NadaljevaTije.) Statističen razvoj prosvetne organizacije in prosvetnega delovanja je naslednji: Narodnost ceskoslov. nemskih madzarski] •1 & 11274 3126 i 631 podkarpatsko- ruskih poljskih 265 59 o % 3943988 1358389 92508 35406 14593 iteljev Cit. 619217 212449 39392 5272 3990 IzposojU 10780617 3347387 246932 23794 41863 11927836 4029656 212659 28951 76206 Leto S S J! JO O -O O °. S Ł ¦m a. 11 o a Število posluSalcev O 3 O ™ o a |s o.s« 1923 500 4390 26202 1594243 25745 51947 1924 542 7322 33973 2874585 49588 83561 1925 528 8807 42282 3589722 51250 93532 1926 569 8442 47873 3617143 59998 107871 1927 555 10893 51425 3837539 74740 126165 Razvoi ceskih javnih obcinskih knjiznic: o 3 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 Knjiinlc 2885 4909 Zvezkov 1362303 1879234 Citateljev 241801 319053 neugotovljeno 7021 7694 8005 8254 8527 2609373 2876555 3179745 3483790 3682410 440321 468511 485088 510930 500568 Izposojil 2511978 4538301 Pre'emkov Ki 2720641 6009496 prrblizno 7102443 8190446 9348395 9383112 10036357 8579222 9246671 9913501 0807400 1104695 Obcinskih prispevkov Kc 2051038 4523348 5600000 6839352 7565297 8266507 9070156 9411726 Skupaj . . . 53327424 Celotno stanje javnih občinskih knjižnic v Č. S. R. koncem leta 1927. je bilo naslednje: Skupaj 15355 5444884 880326 14440593 16275308 Ljudska vzgoja in javno mnenje. Sodelovaiije in obisk pri iavnih prosveinih ustanovah je prostovoljen, vendar se vodno vzpodbuja in oživlja sodelovanje z najrazlionejšimi novotarijami, tako, da je javnost čim bolj zanteresirana za to delovamje. Javno mnenje ustvarjajo predvsem časoP-isi. Zaradi tega izdaja centralni odbor strokovine ljudsko-izobraževalne časopise, v političnih listih so pa pogostoma obelodanjeni Ijudsko-izobraževalni članki. Odbori orosvetnih društev delujejo za duhovne initereise Ijudstva, za njegove življenjske potnebe ter se borijo proti nezdravim pojavom. Vodilne osebnosti prosvetnih udruženj skušajo priti v stike s preprostim ljudstvom' ter izmenjavajo vzajemno miis.li Posvetujejo se ,kaj in kako naj bi se izvedle poedine akcije, da bi imele v najširših plasiteh naroda uspeh. Propaganda za javno prosvetno udejstvovanje se prične že v šcnli pni mladini in se stopnjuje, čim •bol.j dozoreva učenčeva psiha. Pomen javnih občiniskih knjižnic poudarja učiteljstvo ter skuša potom šolarske knjižnice in pouka pridobiiti učence za čitanje v pošolski dobi. Mladina ¦odnese iz šole mnogo veselja do oitanja in s tem do nadaljnje samoizobrazbe. Z letaki in lepaki, z razgovori in agitacijo v časopisih ise vzbuja zanimanje za dobre ustanove. Ministrstvo picsvete. okrajni prosvetni odbori in krajcvni prosvetni odbori izdajajo sezname in programe prosvetnih ustanov in prireditev, ki se> vrše v državi. v okraju in na vasi. Ti se dajejo v razprodajo v lcnjigotržnice, trafike in v druge številno obiskane lokale, razobešajo se naznanila v izložbah, itd. V večjih mestih se uporaiblja tudi svetlobna reklama za objavo pno&vetnih prireditev. Prirejajo se razrua razstave. Zanimanje za čtivo se širi s časopisnimi referati o knjigah. s predavanji o pisateljih, katerih knjige se nahajaijo v knjižnici, s pJ*opaaandnimi lepaki, z razobešanjem slik in podob pisateljev, z Pazstavljanjem knjig in rokopisov, z razširjanjem tiskaoih seznamov knjig in knjižnioriih >prirastkov ter opozoritviio na najiboliša dela. oibjavljanjem seznamov naipridnejših čitateliev, knjižnimi ocenami in nagradami za čitatelje, s knjižnimi dariM itd. Zanimanje za predavanja se vzbuja v časopfeih. s oravilnim izborom predavanj in njihovih naislovov. z dobro odbiro simpatičnih govornikov. s pravilnim izborom lokalov, kjer se predavania vršijo, z določitvijo najugodnejšega časa za nredavanja in s pravilno in okusno okriasitvijo predavalnic. Za radio predavanja ie mofioče doseči zanimanje prebivalstva s tem, da se vršijo ljudsko izobraževalna predavan.ja za najširše plasti naroda. Prebivalstvu se nudi ^riložnost za poslušanje. ker so nameščeni padio-spTejemni aparati v trgovinah. na rafzstaviščih, v predavalnicah itd. Zanrimanje se dviia z razisitavami sprejemniih postai, s propagandnimi člarnki, z izpremembami pri predavanjih, z brošurami, z napeljavo radijskih aparatov v šole, v društvene lokale itd. Za umetniško vzgojo se vzbuja zanimanje že v šoli s sistematično vzgojo estetskega čuta z razsitavaimi, z organiziranimi izkrti na razstave ali v stalna gledadišča. na velike koncerte. dalje s predavanji s skioptičniimi slikami. s kratkimi predavanji ter ilustriranimi knjigami. Za gledališke predstave se vzbuja zanimanje s fotografijami avtorjev, s slikami igralcev, s časopisnimi članki, z uvodnimi govori itd. Reklama se za prosvetna podjetja neprestano izpopolnjuje, izboljšuje in hitro napreduje. Radio v službi ljudske vzgoje. Skrb ministrstva prosvete in ostailih kulturnih činiteljev za ljudsko vzgojo pronica vedno bolj in bolj med najširše plaisti naroda in uporabija pri svojem delu naj.riazličnejša sredisitva. Tako je prišel v poštev tudi radio, ki je eden največjih in najbdljših posredovalcev pri ljudski vzgoji. V Č. S. R. se uporablja tudi radio v veliki meri za ljudsko izoibraiževaine akcije, kafl je ponoven dokaz, da je kulturno življdnje na visoki stopnji. Koncem leta 1927. je znašalo število radiosprejemnih postaj v Č. S. R. nad 200.000, danes se ie število potrojilo. Tehnična ureditev oddajnih postaj se neprestano izpopolnjuje in izbbljšuje in smelo smemo pričakovaiti. da bo stevilo radio - abonentov še naraslo, posebno, ako se bodo gospodarske razmere iziboljšale. Tudi programi vseh češkoslovaških radio - oddajnih postaj se meprestano izboljšujejo in hočejo doseči prvo mesto med vsemi evropskimi postaijami. Zaradi tega obstojajo T>ri oddajnih postajah posebni odbori, ki določajo strokovne programe. Le-ti "jkušajo nuditi svojim poslušalcem ne samo strokovnega pouka, marveč delujejo itudi vzgojno. Kulturne in vzgojne korporacije uveljavliajo isvoja predavanja potom posredovanja Masarykovega Tjudsko - izobraževalnega zavoda. Ljudsko - izobraževalna predavania oddajajo vse češkoslovaške radio- oddaijne iposta.je i,n sicer v Pragi. Brnu. Bratislavi in v Košicah. Za češkoslovaške radio-oddajne postaje so angažirame nasledinje inštituciie: Narodno gkdališče v Pragi in Brnu. slovaško narodno gledališče v Bratislavi in Ceška filharmonija, ki ima pogcndbo. na podlaigi katere mora izvajati za radio 30 koncertov letno. Poleg itega sodeluje pri praški postaji tudi Češki kvartet. Razen navedenih umetniških ustanov ima vsakai postaia lastni komorni ali simfonični orkesiter. Za oitroke ie urejen otroški kotiček, šolski radio pa služi pouku in zabavi češkoslovaške mladinc. Smoter češkoslovaške radiofonije je. da bi mogel posluišati vsak češkoslovaški drža-vljan radio oddaje. (Dalje prihodnjič.)