List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
S5, številka	Joliet, Illinois. 31. limja leta 1907	Letnik XVI
MRAZ JE IN MRAZ SE OSTANE,
Tako zatrjujejo enoglasno uradni vremenski proroki v Wash-ingtonu.
PRIZADETA JE VSA DEŽELA.
Zlasti jugozapad. Premikanje zračnega tlaka baje vzrok.
Washington, D. C., 28. maja. — Vremenskega urada uradniki pravijo, da še ni upanja na poletno .vreme. Sedanji mrzli zračni val je prevladoval ves sedanji mesec. O hudi mrzlini se poroča uradu iz Michigana in drugih držav ob velikih jezerih.
Mrzli zračni val je posebno oster v jugozapadu in to vsled hudega deževja v tamošnjih krajinah.
Vzrok hladnih sap.
Vremenski učenjak Harry C. Fran-kenfield je nocoj rekel:
“Vzrok za vreme, katero smo imeli zadnje dva ali tri mesece, je ta, da se je površje zračnega tlaka premikalo proti vzhodu od severnega dela deželnega skoro neprestano in to je povzročalo mrzle severne sape. To je edini vzrok, ki sem ga vstanu navesti za površine mrzlega vremena.
“Izza leta 1882. ni bilo tako nenavadnega vremena v tem delu dežele. Pet stopinj je pod normalno toplino za ta mesec. Davi je kazal toplomer v vremenskem uradu 44 stopinj in 59 stopinj kaže nocoj ob 8. uri.”
Svarilo pred mrzlino.
Nocoj je urad izdal sledeče posebno svarilo:
“Mrzline je pričakovati v osrednjih atlantskih državah in vzhodnih nižjih pokrajinah ob jezerih, v zapadni Colo-radi, vzhodnem Wyomingu, Utah in severni Arizoni, in zlasti še v zapad-nem Wyomingu.”
Polegtega je pričakovati povodnji v nižavah reke Rio Grande in v dolini reke Red v jugozapadnem Arkansasu.
Ohio zmrzuje.
Cleveland, O., 28. maja. — Toplina se je znižala tu zadnjo noč na 40 stopinj čez ničlo. V vzhodnih pokrajinah južno od Erijskega jezera so celo noč goreli ognji v nadi, da se mladi sad občuva zmrzali. Iz drugih delov države dohajajo poročila o znatni škodi
Lexington’ Ky., 28. maja,—V vzhodnem in srednjem delu države je bilo zadnjo noč prav hudo mraz. Bati se je, da je vse sočivje in sadje uničeno.
Štrajka ne bo v Chicagi.
Chicago, 111., 29. maja. — Vsa nevarnost, da hi vslužbenci cestne železnice na južni strani zaštrajkali, je bila odstranjena sinoči, ko so vslužbenci glasovali, da so voljni sprejeti kompa-nijske pogoje. Plača se jim zviša povprečno za 7c. Kačih 2,800 mož prizadeva zvišanje.
Vozniki štrajkajo.
Chicago, 111., 29. maja. — Nemir med vozniki v južnem delu mesta in predmestjih se je razvil tekom dne. V Hammondu, Ind., so vsi unijski vozniki, 200 po številu, zaštrajkali davi. Oddaja leda, mleka in grocerij je vsled tega ovirana. Vozniki zahtevajo $14 na teden, in so odklonili ponudbo $12.
Pravda Schmitz.
San Francisco, Cal., 28. maja. — Se ni porota sestavljena v pravdi proti županu Schmitzu, ki je obtožen oderu-štva in ‘grafta’. Doslej je zagotovljenih osem porotnikov. Pravijo, da odkrije ta pravda podkupljanje v velikem, ki sega v milijone dolarjev.
Misli, da bo konec sveta.
Great Falls, Mont., 29. maja. — Misleč, da bo konec sveta v desetih dneh in da bo s svojimi pristaši prenesen naravnost v nebesa, je A. W. Stanton, odličen tukajšnji zasebnik, včeraj prodal vso svojo lastnino, vredno več tisoč dolarjev, prvemu ponudniku za $150. In potem si je najel stanovanje v neki najemni hiši na najvišjem delu mesta, kjer sedaj mirno pričakuje kom ca. Stantovih osem pristašev se je slično iznebilo svojega imetja in so tudi pri njem. Stanton je bil bogat, ampak se je odkrižal vse svoje im<5vine, da bo neobtežen, ko bo poklican iz sveta.
Vdova McKinley umrla.
Canton, O., 26. maja. — Ob 1:05 uri danes popoludne je izdahnila svojo dušo Mrs, William McKinley, vdova umorjenega predsednika, ki jo je pred nekaj dnevi zadela kap. Pogreb bo zelo preprost. Predsednik Roosevelt in njegov zasebni tajnik Loeb prideta v sredo semkaj k pogrebu. Mrs. McKinley je dosegla starost 60 let. Njen zakon je bil zelo srečen.
Washington, 29. maja. — Predsednik Roosevelt je sinoči odpotoval na zapad. Najprej se udelež^ pogreba gospe McKinley. Potem pojde v Indianapolis in v Lansing, Mich.
Haywood.
Boise, Idaho. 26. maja. — Kakor stvar sedaj stoji, ni preveč verjetno, da bi se še ta teden začelo zaslišavati priče v slučaju Wm. D. Haywooda, ki stoji sedaj pod poroto pod obtožbo, da je sokriv umora bivšega guvernerja Steunenberga. Samo še dvanajst mož od drugega sklica državljanov v porotno službo je na izbero. in da li bo to število zadoščalo, izpopolniti po-rotniški zbor, je več nego dvomno. Doslej je sprejetih samo sedem porotnikov, in že trpe obravnave dva tedna.
V blaznosti.
Chicago, 111., 29. maja. — Ko je svojo mater ustrelila, je-sinoči na duhu omračena Philamer Swinnon usmrtila samo sebe tako, da si je zažgala obleko in je zgorela pri živem telesu. Morilka in samomorka je bila 30 let stara in je že bila leto dni v blaz niči v Dunningu. Mater je ustrelila v spanju.
nletnica viharja.
St. Louis, Mo., 27. maja. — Danes je enajsta obletnica strašnega tornada, ki je dne 27. maja 1896 besnel čez mesto.
Danes kaže toplomer 42 stopinj in to je po vremenskem uradu najmrzlejši dan'27. maja izza 71 let.
Štrajk na Kubi.
Santiago, 28. maja. — Štrajk pre-kladalcev voznega blaga se razširja. Topništvo straži poslopja ob pristanu in tovorna skladišča. Stavci so se pridružili štrajkarjem; zato od včeraj naprej ne izhajajo časopisi. Bati se je obče anarhije v mestu, zato se meščani oborožujejo.
Ječa mu ugaja.
Waterloo, Iowa, 29. maja. — Ko je 8oletni C. H. Angeli okusil življenje v ječi, mu je tako ugajalo, da ga je policija samo s pomočjo zvijače spravila spet iz ječe, In celo potem je izjavil, da bo že kako napravil, da ga bodo spet zaprli. Zvabili so ga, naj se pelje na izprehod po mestu in potem ga je čuvaj dovedel v njegov dom.
Orožje proč!
New York, 25. maja. — S parnikoma “Citta di Milano” in “Nord America” italijanske črte iz Neapolja in Genove dospeli priseljenci so ob svojem izkrcanju takoj poskusili postave Združenih držav. Agenti parniške ičrte so glasno naznanjali, da morajo vsi priseljenci svoje orožje in nože izročiti ladijskim uradnikom ali pa vreči čez krov, drugače se ne smejo izkrcati. In začeli so metati v morje bodala, velike nože, zastarele revolverje in pištole, da je bilo veselje.
Izgredi proti Japoncem.
Washington, 25. maja. — Danes je semkaj dospelo uradno poročilo, da je bilo japonsko prebivalstvo v San Franciscu izpostavljeno grdemu ponižanju. Državni tajnik Root je takoj ukrenil vse potrebno, da dobe Japonci potrebno zadoščenje in zaščito. Drhal je bila razdejala neki japonski restavrant in japonsko kopel.
Kuroki v Chicagi.
Chicago, III., 29. maja. — General baron Kuroki je sinoči prvikrat večerjal po japonsko, odkar biva v Združ. državah nekaj čez mesec dni. Po 45 ameriških slavnostnih pojedinah je bil vesel dobiti hrane, prebavne za japonski želodec. Večerjal je pri japonskem konzulu Shimizu, 5747 Lexington ave. O chicaških klavnicah je izjavil: “Chicaško meso je pridobilo naše zmage.”
Jabolka iz Avstralije.
New York, 28. maja. — Včeraj semkaj dopluli parnik “Celtic” je pripeljal nad 1000 zabojev najlepših jabolk, nabranih marca meseca v Avstraliji. To je prvikrat, da so dospela semkaj jabolka od tam. Če se podjetje izkaže dobrim, se bode uvoz- nadaljeval.
UPOR TUJGEM
NI NEVAREN.
V Washingtonu se prav nič ne boje zaradi upora na južnem Kitajskem.
PROTI CESARSKI RODOVINI.
Dinastija Mandžu nepriljubljena in zato neprestani “punti”.
VV^hington, 28. maja. — Tukajšnji vladni uradniki, ki dogodke na Kitajskem pozorno zasledujejo in dokaj dobro poznajo tamošnje razmere, so prepričani, da izvira pravkar sporočeni upor v pokrajini Kwantung na južnem Kitajskem iz popolnoma drugih nagibov, nego boksarski upor leta 1900, že iz tega vzroka, ker sedanji vstanek ni naperjen proti tujcem. Da se med izgredi uniči tudi nekaj inozemske lastnine ali da trpi škodo kak tujec, je pač umevno, ampak po dosedanjih brzojavkah niso tujci predmet izgredom.
Tukaj tudi mislijo, da lakota nima nič opraviti z izgredom. Pokrajine Kwantung še ni preveč prizadela lakota, čije središče se nahaja več sto milj dalje na severu.
Proti Mandžu-dinastiji.
Iz dobropoučenih virov dohaja vest, da je sedanji upor naperjen proti dinastiji ali cesarski rodovini, upor na jugu živečih pravih Kitajcev proti rodovini Mandžu, ki zaseda prestol. Sicer se nemiri ne omejujejo na pokrajino Kwantung, marveč so opažati po vsem južnem Kitajskem bolj ali manj in mnoge tajne družbe jih podžigajo Te tajne družbe se raztezajo tudi v inozemstvo, zlasti v Združ. države, odkoder se pošiljajo na Kitajsko velike svote denarja, ki se potem uporablja v prekucijske svrhe.
Tu mislijo, da je upor v Kwantungu prerano izbruhnil in da bo kmalu zatrt.
Iščejo belih soprogov.
Charlotte, N. C., 28. maja. — Mr. Winstone, predsednik gospodarske šole. je prejel od dvanajstih Indijank rodu Chickasaw v Indian Territory dvanajst pisem, v katerih ga prosijo, naj 'im pomore do belih zakonskih mož. V svojih pismih pn.vjo, da so premožne in mislijo, da bi l ili gojenci gospodarske šole primerni soprogi zanje, ker so lastnice velikih zemljišč. Prečkanje pisem je vzbudilo med dijaki veliko navdušenje. Mnogi izme 1 njih ;e bodo ponudili Indijankam.
Tornado.
Willspoint, Tex., 26. maja. — Po vzhodnem delu Willspointa je včeraj besnel strašen vihar, ki je v širini 200 jardov vse razdejal. Tri osebe so bile usmrčene, a ranjenih je bilo vsepolno. Tornado je pridivjal iz severovzhodne, smeri in je s seboj vlačil poslopja, drevesa, živino in konje.
Ponesrečen delavski vlak.
Pittsburg, Pa., 26. maja. Neki tovoren vlak je trčil z delavskim vlakom skupaj pri Holliday’s Cove, W. Va., vsled česar je bil neki Jos. Fischer, rodom Poljak, usmrčen, sedem delavcev je bilo hudo ranjenih in devetnajst manj težko. Železniški promet je bil vsled nesreče več ur pretrgan.
Operacija ga ima “poboljšati”.
Omaha, Nebr., 29. maja. — Tukajšnje sodišče za otroke je včeraj odredilo, da se ima na osemletnem Davy Markovitzu izvršiti operacija, da se ga ozdravi neprestanega zločinstvovanja. To je prvi slučaj te vrste tukaj. Deček je že večkrat stal v sodilnici, a je bil vselej oproščen, kazni, pod obljubo, da se poboljša. Zdravniki so nazadnje dognali, da z njegovega tilnika in njegovega nosu pritiskajo razrastki proti možganom, zavirajoč rast istih. In mislijo, da bo odstranitev, teh razrastkov, ki niso nevarni, dečka ozdravila.
Turki tepeni.
London, 28. maja. — V pokrajini Yemen, v turški Arabiji, je. bilo po brzojavki, dospeli v Carigrad, sedem bataljonov turških čet v boju z uporniki usmrčenih. Nadpoveljnik turških čet je nujno prosil pomoči.
Upor v Yemenu se je začel pred kacimi 12 leti in od takrat ni še bil zatrt, dasi so Turki trdili nasprotno. V decembru 1904 so utrpeli Turki znamenit poraz, izgubili so štiri bataljone (turški bataljon šteje 922 mož vštevši vse častnike) in pozneje se je moral; posadka v Sanai udati; uporniki so dobili v roke 30 topov, 20,000 pušk in mnogo skladišč smodnika. Lani so se vršili tudi znameniti boji, v katerih so Arabci vedno zmagali.
2C na miljo.
Springfield, 111., 28. maja. — klalo pred polnočjo je guverner Deneen pod pisal predlogo o železniških vozninah, po kateri bo znašala vožnja po vseh železnicah v državi Illinois v bodoče 2c na miljo.
Madžar vladar — doklej?
Budimpešta, 26. maja. — Kupčijski minister Franc Kossuth vztraja na svojem stališču nasproti nasvetovani postavi, naperjeni zoper štrajke železničarjev in ki se po njej obenem uvaja madžarščina kot predpisani službeni jezik. V pristojnem odboru poslanske zbornice je Kossuth še enkrat najodločneje odklonil zahtevo hrvatskih poslancev, da se ima dovoliti hrvatski jezik po hrvatskih službenih progah. O-stal je pri tem, da mora biti službeni jezik vseskozi madžarski, češ, službena korist neobhodno zahteva, da • se pridrže vsi predpisi vladne predloge.
Po vsej Hrvatski narašča razburjenost. Če se ne doseže poravnava med vlado in hrvatskimi poslanci, je bojazen le preutemeljena, da pride do najresnejših nemirov.	,
Povodnji na Ogrskem.
Budimpešta, 27. maja. •— Vsled pretrganih nasipov ob Donavi je napravljena ogromna škoda v komitatu Tori ntal na južnem Ogrskem. Zrušilo se je’ 260 hiš. Čete so došle na pomoč pre bivalstvu, ki se nahaja v največji stiski.
Vlaka trčila skupaj.
Dunaj, 25. maja. — Nesreča se je pripetila blizu tukajšnjega glavnega kojodvora.Vsled krivo stavljenega pre-t •gij&ališča se je oseben vlak zaletel ob tovoren vlak. Nič manj kot osemnajst oseb je bilo težko ranjenih, vendar je upanje, da vse okrevajo.
Suše konec na Ruskem.
'Petrograd, 27. maja. — V pšeničnih pokrajinah na južnemTčuskem je dolga suša končana. Poročila iz krajin ob Volgi pravijo, da je vsled močnega de-y.tg . sedaj pričakovati tamkaj dokaj dobre letine; posebno v dvanajsterih pokrajinah, kjer je bila lakota. V bolj južnih krajinah je bilo manj dežja, da je spomladna setev rešena; a zimska setev je uničena.
Ruski socialdemokrati.
Petrograd, 27. maja. — Preiskovanja stanovanj socialdemokraških poslancev so sedaj skoro na dnevnem redu. Oblasti so zasledile več skupin socialdemokraških organizacij, ki so uganjale posebno propagando. Uradniki tajne policije so včeraj našli pri poslancu Prihodku iz Černikova mnogo listin, iz katerih je razvidno, da se je neka organizacija železniških vsluž-bencev pripravljala za nov splošen štrajk. Socialdemokraškim poslancem, ki so se udeležili kongresa v Londonu, se delajo ovire za povratek na Rusko.
Kako se pijanci ozdravijo.
London, 29. maja. — Škof Cecil Boutflovver iz Dorkinga verjame na ozdravljenja po osebnem vplivu, vsaj kolikor se gre za pijance.
Pri tem kaže na slučaj iz svoje lastne prakse. Ko je bil pridigar v nekem kraju na severu dežele, se je dostikrat zgodilo, da je pijane ljudi spravil domov. Druzega dne jih je potem obiskal in skušal pregovoriti, da opuste svoje pregrešno življenje. Neka žrtev žganja je obljubila pridigarju poboljšati se, če jej duhovnik mesec dni vsako jutro seže v roko, predno pojde na delo. Kakor sklenjeno, je častiti gospod šel vsako jutro ob 5. uri v dotič-nikevo stanovanje in je možu segel v roko. In dotičnik je ostal mož-beseda.
Španska mornarica.
Madrid, 28. maja. — Proračun za mornarico, ki se prenovi z angleško pomočjo, je bil včeraj objavljen. Pro-računjeni so stroški na 10 milijonov dolarjev za 1907 in 13 milijonov dolarjev za naslednja leta. Ladjedelnica Ferrol se bo opremila z napravami za gradbo največjih vojnih ladij. Istotako Cartagena in Cadiz.
Norveški kralj v Parizu.
Pariz, 27. maja. — Norveški kralj in kraljica sta danes dospela v Pariz na svojem potovanju v London in bila slovesno sprejeta. Vsa javna poslopja in vsi hoteli kakor tudi mnoga zasebna domovanja so ozaljšana s trobojnico in norveškim praporom. Na kolodvoru so kraljevsko dvojico sprejeli francoski predsednik, ministri in drugi dostojanstveniki. Čete so tvorile špalir. Prirejenih bo več slavnostnih pojedin.
SRBSKI KRALJ V NEVARNOSTI?
V New Yorku našli v kovčegu mrtvo truplo necega armenskega duhovnika.
BIL JE BAJE ŽRTEV ZAROTE,
Neki prisvojevalec srbskega prestola zapleten v zaroto.
New York, 26. maja. — “Truplo v kovčegu" daje spet enkrat opraviti tukajšnji policiji, in kar napravlja slučaj še senzačnejši, je dejstvo, da je najdeno truplo necega duhovnika grške cerkve.
Pred tremi tedni je gospa A. Scherer, pod h. št. 333 West 37 Str. stanujoča, dala sobo v najem dvema neznancema. Ko zadnjo sredo ni bila plačana najemščina in je gospa zahtevala svoj denar, sta moža, rodom Grka, odgovorila, da nudi njun veliki kovčeg, ki je stal v sobi, dovolj poroštva za dolžno svoto. Drugo jutro sta moža izginila. Danes so kovčeg odprli in našli v njem že močno segnilo truplo necega moža, na videz grškega duhovnika. Truplo je klečalo v kovčegu; glava je liila dolipotegnjena in privezana z jermenom. Umorjenec je bil kacih 60 let star in je imel sivo, 12 palcev dolgo brado.
Policija misli, da je bilo truplo v kovčegu poslano iz Chicage v New York, ker je našla v kovčegu neke tikete, napravljene v Chicagi. Tilnik je bil mrtvecu zlomljen. A smrt je nastopila vsled zadušenja, pravijo zdravniki, in bržkone je bil nesrečnež dejan živ v kovčeg, kjer se je zadušil.
\i
Srbski prestol vzrok?
New York, 27. maja. — Dasi je policija temeljito preiskala posebno armensko naselbino, ni doslej nikogar aretirala v zvezi z umorom armenskega duhovnika. Dočim se je od začetka mislilo na roparski umor, so se medtem doznala dejstva, ki vzbujajo sum, da tiče za umorom politični nagibi. Umorjeni duhovnik je baje razglasil pripovedko o nekem pretendentu, ki si je hotel prisvojiti srbski prestol in se začasno nahaja v Jersey City. Tukajšnji pristaši pretendentovi so baje duhovniku prisegli maščevanje, češ, da je prezgodaj razglasil njihove načrte ter tako preprečil ali vsaj zelo otežkočil izvedbo istih.
Zarota.
New York, 28. maja. — V slučaju umorjenega duhovnika Kasper Vartia-nana ni nič novega. Policija misli, da je zločinstvo^povzročil ali rop-ali političen nagib. Za rop govori dejstvo, da manjkajo ves denar in vse dragocenosti, ki jih je duhovnik baje nosil pri sebi. Pravijo, da je umorjenec nedavno podedoval po bratu umrlem v Chicagi in imel tudi raznega lišpa velike vrednosti. Da se gre za politično zločinstvo, za to nima policija še nič dokazov. Policija je danes prijela dva sumljivca, ker je pa gospa Scherer, v čije stanovanju se je našlo truplo, odločno trdila, da prijeta nista iškanca, sta bila zopet izpuščena.
Upor proti Nemcem v Kitaju.
Berolin, 27. maja. — Po brzojavkah iz Hongkonga, so kitajski uporniki razdejali nemško misijonsko poslopje v Lienčavu, blizu Pakhoia. Misijonarji so baje utekli.
Berolin, 28. maja. — Urad zunanjih zadev smatra zrušenje nemškega misijona v Lienčavu na Kitajskem za dejanje krajevnih izgrednikov, a ne za političen dogodek.
Zatajevanje samega sebe.
Na neki pojedini, ki jo je priredil neki bogatiriec, so navzočniki opazili, da je njihov gostitelj nehal jesti, ko so bile postavljene na mizo najboljše in najokusnejše jestvine. Kučegazda je to zapazil in rekel smehljaje: ''Primoran sem bil odreči se vsem tem dobrim stvarem, ki jih imam tako rad. Kakor Vi, sem vedno rad jedel in pil, dokler ni želodec velel: Stoj! I11 odnehal sem in dobro mi dene." Želodec ti vselej- pove, kadar je prenapet, ker se mu zoperstavi tako obilna hrana — in slast opeša. Je pa zdravilo, namreč Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki v vsakem slučaju odstrani vse take težave. Želodec ti okrepi, prebavo pospeši in- kri očisti vseh kvarnih tvarin. Preobtežiti ne boš vstanu želodca. Rabi to naravno vinsko zdravilo v vseh slučajih, pokvarjene prebave. Ni ga boljšega zdravila za želodec. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Kupite si modernošito obleko pri našem rojaku B. J. Čulik-u.
Volitve na Kranjskem.
Ljubljana, 16. maja. — Po celi deželi so izvoljeni za državne poslance kandidatje Slovenske Ljudske Stranke z ogromnimi večinami, samo v Ljubljani je prišlo do ožje volitve. Na Šta-jarskem na Koroškem in na Goriškem so se vrlo držali krščanski Slovenci,deloma v trdem boju, Volivno -gibajije je globoko razoralo naš narod, in fise struje in vse stranke, ki se pojavljajo splošno med evropskimi narodi, so se poizkusile topot tudi v naši domovini. Slovensko ljudstvo je v taboru Slovenske Ljudske Stranke. Njena načela priznava za edino prava in rešilna, in liberalna stranka je pomandrana v tla,
Kandidatje Slovenske Ljudske Stran ke so na podlagi splošne in enake volivne pravice dobili na Kranjskem 47,845 glasov, njihova večina nad nasprotniki znaša 32,058 glasov.
Ljubljana — Oddanih je bilo dne 14, maja na vseh voliščih 5179 veljavnih glasov. Liberalec Hribar 2589, klerikalec Kregar 1526, socialdemokrat Kristan 64r, Nemec Del Cott 418. (Pri ožji volitvi dne 23. maja je bil izvoljen Ivan Hribar, župan ljubljanski.)
Ljubljanska okolica — Oddanih glasov 5825. Kler. dr. Šušteršič 4210, lib, Žirovnik 587, soc. Petrič 991. Izvoljen dr. Šušteršič z večino 2595 glasov.
Kamnik — Oddanih glasov 5530, Kler. dr. Krek 4800, lib. Sršen 721. Izvoljen dr. Krek z večino 4071 glasov.
Radovljica, Tržič, Kranjska gora-— Oddanih glasov 5486. Kler. Pogačnik 4112, lib. Cop 564, soc. dr. Dermota 791. Izvoljen Pogačnik z večino 2738 glasov.
Škofja Loka, Kranj — Oddanih glasov 5486. Kler. Demšar 4507, lit. Novak 415. (^voljen Demšar z večino 4049 glasov.
Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk— Oddanih glasov 4662. Kler. Jaklič 3965, lib. Rudež 178, Skubic 331, Rus 134. Izvoljen Jaklič z večino 3268 glasov.
Novomesto, Metlika, Črnomelj — Oddanih glasov 5530. Kler. Šuklje 5031, racepljenih 97, neveljavnih 74, torej izvoljen Šuklje z večino 4934 glasov.
Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož — Oddanih glasov 8809. Kler. dr. Žitinik 5648, ¡ib. Dekleva 2985, soc. Mozetič 168. Zmagal Žitnik z večino 2487 glasov.
Idrija, Vrhnika, Logatec, Cerknica—-Oddanih glasov 7283. Kler. Gostinčar 473 r, lib. Gruden 1400, soc. Kopač .11.17-
Kočevje — Oddanih glasov 3290. Lib. Auersperg 2187, kler. Obergfoell 1085. Izvoljen knez Auersperg z večino 1102 glasov.
Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje — Oddanih glasov 6846. Kler. dr. Janko Hočevar 4564, lib. Penca 1385, soc. Gombač 875. Izvoljen dr. Hočevar z večino 2280 glasov.
Radeče, Litija, Višnja gora —■ Oddanih glasov 6085. Kler. Povše 47514 soc. Ivan Cankar 1302. Zmagal Povše z večino 3417 glasov.
Na Koroškem je zmagal slovenski kandidat Fran Grafenauer s 1100 glasovi večine, dočim je drugi slovenski kandidat na Koroškem imel toliko glasov, da je prišel v ožjo volitev (pri katerej ni-z-magal).
Jolietska novica.
— Pravkar se nam je donesla vesela novica ali pravše govorica, ki ni še potrjena in zaprisežena, da se snuje novo slovansko podjetje v našem mestu. Tukajšnji slovanski kapitalisti nameravajo zgraditi svojo pivovarno. In baje vsi slovanski salunarji jo-lietski so navdušeni za novo podjetje. Želimo, da se uresniči.
Francosko-japonska pogodba.
Pariz, 28. maja. — Pogodba med Francijo in Japonijo je sedaj izpopolnjena in bo še ta teden podpisana. Da prepreči vsako nesporazumljenje, je Francija sporočila pogodbene pogoje vladi v Washingtonu poleg svoje zagotovitve, da pogodba nikakor ni naperjena proti Združenim državam. Ameriška vlada je odgovorila, da nima prav ničesar ugovarjati proti sklenjeni pogodbi.
«— Pisma na pošti v Jolietu imajo: Jakobovic AI il e, Mazili John.
Denarje v staro domovino pošiljamo:
za $	10.35
za $ 20.45 za $ 40.90 za' $ 204.00 za $1017.00
50 kron 100 kron 200 kron 1000 kron 5000 kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah. FRANK SAKSER CO.
icg Greenwich Street, New York
Joliet, 111., 28. maja. — Kakor smo že zadnjič poročali, bode v nedeljo, dne 2. junija, najslovesneje blagoslovljen vogelni kamen hrvatske 'cerkve Blažene Device Marije '“na hribu" ob , Broadway. Blagoslovil bo novo cerkev mil. škof Muldoon iz Chicage. Bratje Hrvati se vsestransko pripravljajo za ta svoj veliki dan. Natančni program nam sicer še ni znan, ko to pišemo, a toliko smo izvedeli izza kulis, da so povabljena vsa tukajšnja slovanska društva na veliko svečanost. Da bo parada velesijajna, si potemtakem lahko mislimo. Slovenci gotovo pokažejo z ogromno udeležbo svojo ljubezen in vzajemnost z brati Hrvati, s katerimi nas resnično zedi-njajo ne samo krvne, marveč tudi zgodovinske m kulturne vezi. Njihova tu-ga je naša tuga, in njihova radost je naša radost, tako v novi kakor v stari domovini. Zato se jim tudi o tej priliki pridružujemo v veselju ter jim kličemo: Bog i sreča junačka!
—	Dež je deloma pokvaril in prezgodaj zaključil piknik, ki ga je priredilo društvo sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J. zadnjo nedeljo v Theilerjevem parku v proslavo 15let-nice svojega obstanka. Dopoldanskega marčanja se je udeležilo več bratskih društev, in veselica v parku bi bila gotovo privabila obilo občinstva, da ni strašilo vreme, ki je veselo družbo neprijetno motilo v najlepši zabavi. Nevihta je pribesnela čez mesto in park proti peti uri popoludne. Bliskalo in grmelo je, da se je vse treslo in vmes je padala sodra. Morda je to bil zadnji nastop grdega vremena, ki je označalo letošnji majriik.
—	Sedaj bo morda vendarle pritisnilo solnce, da bomo mesto medicine rajši pili kranjski pop, ki je najboljša pijača za suha grla.
4	— Tukajšnje banke se hvalijo, da
hranila kaj lepo naraščajo, kar dokazuje dobre delavske razmere v Jo-lietu.
—	Nat! Lemontom se je zadnjo sredo utrgal oblak in je napravil po tamošnji okolici mnogo škode.
—	“The'Joliet Iron Products Company” je že začela kopati stavbišče za svojo novo tovarno. Glavno poslopje bo 285 čevljev dolgo in 92 čevljev široko. Zgrajeno bo iz jekla.
-— Tako v Jolietu, kakor sploh v Združenih državah je stanje železne in jeklene obrti izvenredno dobro;. Vsepolno naročil je na roki, in joliet-ske tovarne bodo skoro gotovo pridno ‘ronale" dobro dolgo dobo. Tako zatrjujejo razni angleški listi, ki imajo dotiko z merodajnimi krogi.
—	V bližnji bodočnosti se bo vršilo bržkong v našem mestu zborovanje zastopnikov mest in večjih krajev, ležečih v dolini Illinois reke, v svrho, da se kaj trdnega ukrene in sklene glede velicega brodarstvenega kanala, ki ima vezati Chicago s St. Louisom oziroma New Orleansom.
—	Osem črnokožnih ptic je bilo aretiranih v soboto zvečer na North Chicago cesti, kjer so vabile v svoja gnezda nadelane kaline ter jih skuble.
—	Ruby cčsta, po kateri bo držala nova cestna železnica, dobi vodovod in tp vkratkem.
—	George Čhica, 21 let star delavec, je bil v nedeljo povožen na železniškem tiru pri Lemontu.
—	Starši, pazite, da vam otroci red-
no pohajajo šolo, kajti šolske oblasti so začele strogo izvajati šolsko postavo. Občutna denarna kazen ne izostane nikomur, ki dovolj ne skrbi, da ge mu deca redno udeležuje šolskega pouka.	,^-^i ::j> ! ir
—	Peter Kova, ki je bil na nogi ranjen dne 14. februarja pri delu v Žičami American Steel & Wire-kompa-nije je tožil za $1,000 odškodnine, a sodišče mu je prisodilo zadnji petek le $150.
—	Nemška lutrška cerkev sv. Petra je slavila te dni svojo 50 letnico.
—	Rojakinje, ako potrebujete klobuke, pridite k gospej Chulikovej, ker ona vam postreže z najboljšim blagom za mal denar.
—	Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Joliet je dr. Ivec, jrn N. Chicago St., N. W. Phone 1012,
Chicago 2202.	*
Selma, Dallas Co., Ala., 26. maja. — Sporočiti hočem nekoliko o našem življenju v hostah v Alabami.
Tu delamo angleške doge za nekega hrvaškega rojaka, imenoma Fr. Janeža. Ko sem začel delati, se mi ni prehudo zdelo, ker sem vajen delati v hostah že od mladih dni. Dolgčas mi tudi ni bil, ker nas je bilo nad ioc rojakov Hrvatov in Slovencev upo-slenih pri istej kompaniji. ’Jedli sme vsi v eni kempi, a spali’ smo v svoji 1 kempah, to je vsake kompanije okol 4—6 mož skup. Kranjci in Hrvati sme bili navadno skupaj. Pozimi je dobro ker ni treba odeje ne suknje, a polet je pa. strašna vročina. Tako je vroče
da se mora človek vsaj po 3 do 5 krat preobleči na dan, pa še je vedno moker od pota. Ako pa se mu pot ustavi, se pa pojavi bolezen "fever , ki je ^ako nevarna.
Druga sitnost so veliki roji komarjev. Spati ni moč brez “komarnika”, nekake mreže za odejo. Stane pa ko-marnik 2 do 5 dolarjev. Komarji so dobro sredstvo za lene delavce, ker bi človeka pojedli, da neče delati. Čim bolj človek dela in se premika, tem bolj se ga komarji ogibljejo; če pa stoji, se mora braniti, da je joj.
Najstrašnejša reč za novodošleca so pa velikanske kače, katerih imen pa ne morem navesti, razun ene vrste in to so klopotače. Te kače so te vrste, da prvo leto, ko se izleže, nima nič zvončkov, drugo leto ima en zvonček in vsako leto nadalje dobiva en zvonček več, tako da se lahko (spozna, koliko je stara, ker dobi vsako leto en nov zvonček ‘ekstra’. Poleg tega postane tudi vsako leto večja. Eno sem videl s
26	zvončki, toraj bila je potem stara
27	let, kot pravijo. Te kače so tudi strašno nevarne; ako človeka ugrizne, potem ni leka, da bi ga ovaroval smrti. Za živino je pa ravno tako nevarna. Navadno se solnčijo na stezah in potih. Tam se zvije v klopčič, da ¡zgleda od daleč kot največja vuzemska potica, dasi tako velike potice še nisem videl, kot sem nekatero kačo v Alabami, Louisiani, Arkansasu in Mississippi. Ako vidi človeka ali koga prihajajočega, brž vzdigne rep in glavo in porešhlja z zvončki v svarilo, da o-pbminja na svoj srd in nevarnost. Ako ni človek dobro pripravljen s puško ali gorjačo, je. bolje da zbeži. Ustreliti jo je lahko, a palico mora imeti dobro, da jo ubije. Največkrat je videti te vrste kače, da so zvite in spijo na soln-cu. Spe pa tako trdno, da človek lahko tiho pride do nje in jo spečo ubije s sekiro. Ponoči je še na stran nevarno brez luči, da se vidi vse pred seboj.
V teh deželah je poleg velikih rek kot Mississippi River strašno dosti krokodilov. Živega je težko opaziti, ker se skrije v vodo. Ubiti ga je težko ker ima trd hrbet. Nevarni so le za ribiče in čolnarje.
Nahajajo se tudi tigri, katerih pa ni dandanes tako veliko, kot jih je bilo pred 10 leti. So jih že postreljali.
Kopati se v reki je nevarno, ker so kače in druge dvoživke hudo nevarne in tudi voda ni zdrava, za nobeno stvar. Ako hoče človek imeti pitno vodo, si mora zabiti cevi v zemljo po 30—50 čevljev, pa ima dovolj vode, dasi ni najboljša, vendar je boljša kot iz reke. Naši ljudje pa preveč vode ne pijejo, ker si pripravljajo kavo ali čaj. Namesto piva pa pijejo whisko, brez katere ni življenja. Whiskey se pije za zdravilo proti raznim boleznim.
Kot izprevidite, nam se nič preveč dobro ne godi čez teden. Ob nedeljah se pa več pije in brez dela gosti. Mlade niči pojo in se veselijo. K maši ne gremo nič, ker je mesto Selma, Ala., preveč oddaljeno. Ob velikih praznikih dobimo duhovna v hosto, kjer za nas mašuje, za to smo plačali vsak po 50c. Spoved je tudi vsak opravil, ako je hotel in vsa cerkvena reč se opravi kac v hosti. Ko smo imeli mašo, so prišli k nam tudi drugi v okolici in bližnji kmetje, da so videli, kako se obnašamo in h kateri veri pripadamo. To kaže, da še v hosti človek lahko spol-nuje svoje dolžnosti ako le hoče.
Kar se tiče dela, je isto jako težko To je zaradi vročine. Še v senci se | mora človek potiti. Dela se na kon-trakt. V jutro se začne ob zori, potem se dela do 11. ure, ker dlje ni mogoče, in se zopet začne ob 2. ali 3. uri pop., pa se dela dokler je videti. Sicer se lahko zasluži po $2 do $3, pa se mora tudi delati po živinsko. Pri nekaterih družbah se služi več, a je pa spet slab-je delo.
Tudi je tu čudna vožnja z živino. Za težko delo imajo največ mule, katerih vprežejo po en par za vsak voz. Tudi imajo vole, ki vozijo v hosti, za-prežejo jih po 3 pare pod en voz. Voli so taki kot V starem kraju, le da jih je največ brez rogov; vendar imajo tudi roge, sicer ne lepe, kot jih imajo hrvaški “seki.” Voli so tako pametni da eden gonjač goni tri pare volov z velikim korobačem, ki meri do 20 ‘fu-sov'.
Posestnik te boste je naš rojak Hrvat, g. F. Janež iz Čabra, tam kjer izvira Kulpa. Njemu gre "dobro in delavci ga ljubijo kot očeta, ker je res dober mož.
K sklepu naznanjam, da se kasneje zopet oglasim, če ne jaz, pa kdo drugi, ter pozdravljam rojake širom Združenih držav.	Polikarp Naglič.
Youngstown, Ohio, 21. maja. — Cenjeni urednik, prosim uvrstite tudi ta moj dopis v priljubljeni nam list A. S. Malokdaj se čita v njem kaj iz našega kraja, pa tudi zdaj nimam nič kaj veselega poročati.
Umrl je tukaj nepričakovano hitro John Rozman dne 12. t. m. Pokojnik ¡e bil doma iz Radoviče na Belokranjskem, bil je neoženjen in že blizu 70 et star. Biva! je tu v Ameriki že nad >etnajst let. Zaradi starosti je priše' e malo na otročjo pamet in to je tud zrok menda, da je tako naglo umrl / soboto zvečer, ko so prišli njegov ;ostanovniki okolu devete ure domov,
/fr, /fr, /fr, /fr, /fr, /fr, ti", «fr, /fr, «fr, tir-, /fr, tir-, /fr, ffrj tITj tir? 4?
M.* If,* *4/ ML*	*4? ML* *4/ *4/ *4/ l4*s H*1 M-1
I Mali pričetki *
Vsako osbiljno oboljenje ima svoj mal začetek. Skoro v vsakih 9 slučajih izmed 10 imajo ti pričetki svoj izvor v bolehnosti želodca in prebavnih organov. Ena bolezen sledi drugi.
GUBITE ENERGIJO ŽIVLJENJA? JE VAŠ JEZIK BELKAST? IMATTE ČESTO GLAVOBOL, VRTOGLAVICO?
TRPITE OD ZABASANOSTI? JE VAŠA PREBAVA TEŽAVNA?
Pri prvih znakih te bolezni pričnite jemati neutegoma
#■
#
|	SEVEROV
fŽrvotni Balzam
f
#

Učinke tega zdravila na ustroj je čudovit. Kedor ga je užival dobil je zopet nazaj svoje nove moči in bivšo mladeniško krepost.	Cena 75 centov.
__'Sprejela sem vaš Življenski balzam in sem jako zadovoljna. Bolehala sem radi nerednosti v želodcu. Čeprav sem ga uživala komaj dva tedna, sem sedaj zdrava. Brez Severovega Življenskega Balzama ne bom več/
Mrs. Thomas Ligman, Aniwa, Wis.
❖
❖
4?
4*?
*37
❖
/fr?
*47
4*7
sj7
“Z veseljem vam sporočam, da vaš Življenski balzam deluje izvrstno, tako da ga vsakemu v tej okolici toplo priporočujem. Kadarkoli čutim notranje bolečine, vzamem po jedno dozo Vašega Življenskega balzama in takoj je boljše. Zahvaljujem se Vam za izvrstni lek in dobro postrežbo.
Martin Ramota, Coalgate, Colo.
■ • 4 ^ 4 * <.A «i
FV%' V V “ V “ v
Čim se čistota krvi na kakoršenkoli način pokvari, oslabi in ruši delavnost vsih telesnih organov ter nastajajo razne večinoma pogibeljne bolezni, kakor škrlatinka, bule, bezgavke, mozolji, lišaj, srbočlca, uzen, ogrci, kožne bolezni, in kraste itd.
Severov kriiistilec
odstranjuje vse slične nerednosti, čisti kri in odstranjuje vzrok bolezni. Tudi oživlja, množi in krepča kri.'	Cena $1.00.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
#
$
/fr,
TJ7
*
$
❖
/fr,
TJ7
4?
*47
4?
*47
4?
*4/
W. F. Severa Co. CE“i"owl"os
Iščemo zastopnike
za odpošiljanje denarja v staro domovino in odpravljanje popotnikov za svoj slovenski oddelek pod zelo ugodnimi pogoji. Za razjasnila in potrebne tiskovine obrnite se na podpisano tvrdko
FRANK ZOTTI & CO.,
108 Greenwich St., New York, N. Y.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic, ko bo zopet žeja pritiskala na suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito cdpomore. In s čim pač? Najboljša odpomoč je
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W. 344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-poročila. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
4
*
so ga našli ležati zraven postelje in to je bila večkrat njegova navada. Na pri govarjanje, da se naj uleže na posteljo, se je vzdignil in šel ven. Nobeden se ni dosti brigal za njega, ne vedoč kam gre. In v nedeljo jutro so ga že našli mrtvega blizu tovarne, v, kateri je še prejšnje dni delal, v pepelu in je bil na levi strani hudo opečen. Sodi se, da je na toplem pepelu zaspal in da ga je plin, kateri izhaja iz še živega pepela, omamil in k temu se je še opekel tako, da je zaspal za vedno. Prihranjenega denarja ni imel in če je tudi imel, se ne ve, kje je. V društvu tudi ni bil nobenem in tako ga ni imel kdo pokopati. In zaradi tega sem nagovoril dva tukajšnja rojaka, da smo nakotektovali od dobrih rojakov za to potrebno svoto trideset dolarjev, za pogrebne stroške, da smo ga tako vendar kakor se spodobi izročili materi zemlji, katera mu bodi lahka!
Darovali so: Frank Jesih $4.00; John Jerman $2.25; Josip Moguš $2.00; po $1: Anton Koren, Jože Koren, Matija Slobodnik, Peter Pajč, Mat. Lom, Anton Snoj, Jurij Milkovič, John Gantar, Martin Matekovič, Martin Žlogar, Pavel Milič, Jurij Matekovič; Martin Mihlej 75c; po 500: Fr. Mežnar, Jakob Žitnik, Martin Bajuk, Matija Režek, Ferko Grdešič, Andrej Sever, Mika Sti panovič, John Rojšek, Martin Bajuk, Jurij Režek, Marko Režek, Jože Rajk, po 250: John Matašič, Stefan Širano-vič, John Zaviršek, Karl Vidrgar, John Leskovec, Jože Trtnik, Andrej Vidrgar, John Kočevar, Martin Črtarič, J. 1 Sloboda, Andrej Kalinaj, Andrej Le-hodski.
Bog poplati vsem darovalcem!
John Jerman.
Hibbing, Minn., 22. maja. — Včeraj popoludne se je ponesrečil pri Steven-son jami Jos. Pavlovič. Delal je pri strojih in. po nesreči prišel med kole-sovje, ki ga je zmečkalo. Star je bil 24 let in je bil član slovenskega društva na Hibbingu, kjer zapušča tudi enega brata.
Winter Quarters, Utah, 24. maja.— Nesreča je zadela našega rojaka Josipa Vezačnik. Dne 16. maja je šel zdrav in vesel na delo; ob 9. uri se utrga nad njim velika količina premoga, pade nanj, da je obležal na mestu mrtev. Pokojnik je bil priljubljen med nami. Tukaj zapušča žalujočo ženo in dva otroka, nadalje jednega brata in sestro, v stari domovini pa očeta, brata in dve sestre. Doma je bil iz Ljubnega na Spodnjem Štajerskem. Pokojnik je bil pri dveh društvih, kateri sta mu priredila lep pogreb.
Leadville, Colo., 22. maja. — Tukaj je ubilo našega rojaka Josipa Sajeta, doma iz Češence, fara Mirnfpeč.' Nameraval je iti prihodnji mesec v1 stari kraj, a ga je prej dohitela nesreča. Dne 2. maja je šel zdrav in vesel na delo, s katerega se ni več vrnil; ob n. zvečer je padla nanj ogromna količina rude v rovu Iron Silver Mining Company ter ga ubila na mestu. Zapušča v starem kraju brate, sestre in mater. Bil je pri tukajšnjem hrvat-skem društvu, katero mu je priredilo lep pogreb.
Od nekod. —- Kot je bilo že v slovenskih ameriških listih citati, izhajati je začela v katoliški bukvami v Ljubljani “Ljudska knjižnica". V rokah mi je deset snopičev, ki stanejo za Ameriko skupaj 3 krone. Vsak snopič ali sešitek ima do 50 strani v velikosti povestne knjige. Zanimivo podučne-ga branja dobi se v Ljudski knjižnici.
Tako n. pr. je prinesel I. zvezek nekaj novega, iz angleščine prevedeno povest pod imenom “Znamenje štirih”, angleški spisal A. Coynan Doyle, Tu se opisuje resničen dogodek iz uporov v Afriki. Povest prinaša na dan razne sodnij ske spletke iz svetovnozna-nega mesta Londona.
V	II. zvezku je zgodovinska povest “Darovana” izza časa, ko sta sv. brata Ciril in Metod učila in krščevala naše pradede. Povest “Darovana” pelje nas y ono dobo zatiranja Slovanov po oho lih Nemcih ter družili, kar se žalibog še dandanes dogaja. Povest “Darovana” pelje nas v nemške ječe, kjer je prebil sv. Metod v zaduhli temnici skoro par' let kot mučenik za vero in narod. Nazadnje nam povest prinaša tudi vesele dogodke, tistega časa.
V	III. zveku je povest “Jernač Zma-govač”, izpod peresa poljskega pisatelja H. Sienkietvicza. Tudi ta nam kaže kruto preganjanje slovanskih narodov po Nemcih. Povest Jernač Zma-govač je ponekod skoro prosto šaljiva, ali le pokaže nam, da v vojski kot borilci prostaki dobe od nemške krutosti le beraško palico za pokojnino. Proti koncu 10. sešitka Ljudske knjižnice je podučna povest “Gozdarjev sin”. V mislih te povesti so le domači prigodki, kateri nas popeljejo iz zelene Štajerske na Laško v vojno.
Vseh 10 sešitkov dobiti je sedaj, ako se naroči iz Ljubljane naravnost od katoliške bukvarne oziroma Ljudske knjižnice. Naroči se lahko tudi, vsaj kar mi je znano, v Ameriki pri čast. slovenski duhovščini, to je, ako bi kdo ne hotel naravnost v Ljubljano na-ročbo poslati, se lahko naroči v dotični slovenski naselbini, kjer je slovenski duhovnik. Dobiti je tudi knjižnico po ioc sešitek s poštnino vred, ako se jih vsaj 5 skupaj vzame, pri prodajalcu knjig M. Pogorelcu, Box 226, Wake-j field, Mich., kot menda tudi pri dru-I gih razprodajalcih slovenskih knjig v | Ameriki.
Ljudska knjižnica je priporočila
vredna, ker ne nudi kakih neslanih romanov s pohujšljivo vsebino, tistih romanov, ki jih izdaja judovska dobička-željnost. Tega ne pišem radi sebičnosti, pač pa kot prijatelj dobrega beriva.
Ljudska knjižnica izhaja in bode izhajala v snopičih naprej. V n. snopiču je popis kmečke vojske ali upora 1. 1573. in kmečkega poraza ter* uničenja kmečkega kralja Elije Gregoriča v Zagrebu. Gregorič bil je rodom iz Toplic na Dolenjskem. Enajsti snopič pelje nas nazaj v dobo mučnih dni kmečkega 9tanu pod okrutnimi in danes zginolimi grofi. Opazovalec.
Op. upr. Upravništvo Am. Slovenca je pripravljeno oskrbljati naročbo na Ljudsko knjižnico, ako se mu vnaprej vpošlje naročnina za deset sešitkov skupaj.
Calumet, Mich., 24. maja. — V slovenski cerkvi so se minuli teden poročili sledeči: John Mavrin iz Starega trga z Marijo Vrbanac iz Lukovega Dola na Dolenjskem; Jakob Zorman iz Slavine z Uršulo Filipčič; Ivan Pikuž iz kofje Loke s Katarino Dra-guš iz Adlešič; Ivan Lukežič iz Šemi ča z Marijo Popovič iz Drage.
—	Rev. L. Klopčič se je v soboto vrnil s svojih obiskov v Ironwoodu in Iron Mountainu, Mich., ter je v sredo zopet odpotoval proti Manistique, Mich., da obišče tamošnje Slovence.
—	Policiji se je prošli teden posrečilo prijeti žensko, ki je pustila dne 6. t. m. mrtvo dete za Tamarack parkom. Detomorilka se zove Ana Slakovič in je prej stanovala na Blue Jacketu. Dobili so jo na Quincy, kamor je zbežala kmalu po storjenem dejanju. V kratkem pride pred okrožno sodišče na Houghtonu.
—	Hrvatska zadružna trgovina je kupila od Cal. & Hecla družbe na vogalu Sedme in Elm ceste dve lepi loti, na katerih bodo začeli graditi novo zidano poslopje, kakor hitro so načrti gotovi. Do jeseni upajo biti z delom gotovi. Sedanji prodajalniški prostori v Vertinovi hiši na 6. cesti se bodo uporabili za stanovanja.
Tudi slovenska fara upa, da bo za zmerno ceno dobila od C. & H. še eno loto poleg cerkve, kjer se bo zgradilo župnišče. Tozadevna prošnja je že v rokah družbenih uradnikov.
—	V po'nedeljek dne 29. m. m. je bila pokopana 24 letna Frančiška Ulešič, soproga Jos. Ulešiča z Raybaultowna, ter sestra Jos. 'Roma z Yelow Jac-keta. Rajnka je bila pred nekaj dnevi v porodu, radi česdr je dobila neozdravljivo bolezen, ki jo je spravila v
preran grob. Soprogu zapušča dva sina in novorojenko.
— Peter Fugina, doma od Poljan na Dolenjskem, kateremu je lansko leto umrla soproga, se je pohesrečil nj vlaku blizu Chicage. Odtrgalo mu je
nogo pod členkom. Fugina ima na Ca-lumetu starše in več sorodnikov, h katerim misli priti zdravit poškodovano nogo. Žal, da ni,pripadal k nobenemu podpornemu rlruštvu. Pač lepo svarilo za mnoge rojake. Gl.

IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 2. maja 40 Slovencev in 60 Hrvatov; 5. maja 8 Hrvatov, a nazaj je prišlo 50 Stovencev in 10 Hrvatov; 7. maja se je odpeljalo v Ameriko 114 Slovencev in 30 Hrvatov.
—	Visok gost. V ljubljanski stolnici je opravil dne 3. maja zjutraj sv. mašo premil, gospod Ivan Stariha, škof iz Amerike, ki se je zadnjič povrnil v slovensko domovino za nekaj časa. Njegovo sliko prinaša zadnja številka ‘ Dom in Sveta”.
—	Amerika ga je zmotila. Ivan Rozman učil se je urarstva pri Jožefu Eberlu v Ljubljani. S svojim očetom se ni dobro razumel, pač pa s svojim v Trstu živečim sorodnikom Aleksandrom Rozmanom. Ta mu je vedno prigovarjal, naj gre ž njim in njegovo rodbino v Ameriko, in to je vplivalo na obdolženca v toliko, da je postal tat. On sam priznava, da je svojemu mojstru izmaknil tri srebrne ure in še nekaj drugih reči. Za kazen je dobil šest tednov ječe.
' — Na Vinici, v solnčni Beli Krajini, doli na bregu srebropene Kolpe, je odkril slovesno klub “brače hrvatskega Zmaja” na binkoštni ponedeljek po 10. sveti maši Ljudevitu Tomšiču, rojenemu Slovencu, hrvatskemu učitelju, pedagogu in književniku, spominsko ploščo.
—	Vinica, 11. maja. V noči na 10. maja se je izvršil hajduški ulom skozi okno v romarsko cerkev na Zezlju. Tabernakelj poškodovan.
—	Dvestoletnica posvečenja ljubljanske stolnice. V sredo 8. maja je poteklo dvesto let, odkar je bila posvečena stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani. Ta jubilej se je cerkveno praznoval v četrtek, dne 9. maja (Praznik vnebohoda Gospodovega). V ta namen sta bili na praznik v stolnici dve pontifi-‘kalni sv. maši: ena ob 6. zjutraj (stolni prošt Janez Sajovic), druga ob 10. predpoludnem (prem. gosp. knezo-škof). Obakrat tudi slavnostna pridiga: zjutraj ob pol 6. slovenska, pridi-goval je g. knezoškof, druga ob pol 10. nemška, P. Emil Volbert S. J. — Na predvečer je slovesno zvonjenje v stolnici oznanilo začetek slavnosti. Izbran kvartet (pozavne in trobente) je oskrbel godbo iz zvonika.
—	Pobegnil je iz Ljubljane trgovec z južnim sadjem Lah Anton Tossetti, ki je imel trgovino v Židovski ulici.— Tudi najemnik gostilne na Tržaški cesti Anton Jerele je s svojo ženo neznano kam odšel, popustivši na vinu precej dolga.
—	Umrla je dne 28. aprila v Svib-nem pri Radečah gdč. Ana Lenard, sestra č. g. Leopolda Lenard.
—	Nenadoma umrl je kovač Janez Zadobovšek, po domače Beber v Podkraju. Omoten od žganja, sicer pa zdrav, je šel spat v slamo. Zjutraj so ga našti mrtvega. Mnogim je žal za njega, ker je bil zelo postrežljiv in dober za sosede.
' — Umrl je v Kranju 3. maja po daljši bolezni veleposestnik in knjigotržcc g. Karol Florijan, star 51 let.
—	Umrl je v Škofji Loki c. kr. sod-nijski kancelist g. Mat. Logar.
—	Prememba posesti. Mesar in gostilničar g. J. Javornik v Kandiji je kupil posestvo vdo.ve g. \Vindischer, ki se preseli v Ljubljano.
—	Samomorilca našli. V gozdu na Rožniku so- v soboto 4. maja popofu-
, dne našli obešenega 52 let starega posestnika Janeza Perkota iz Spodnje Šiške, katerega so pogrešali od 26. aprila t. 1. Perko se je že dvakrat po-. izkusil obesiti, a ga je takrat rešil sin.
—	Samoumor v deželni blaznici. Dne 7. maja so v deželni blaznici spravljali izpod strehe neko predivo. Spravili so k delu tudi blaznega Karola Koračina, doma z Dolenjskega. Koračin je nakrat skočil izpod strehe in priletel z visočine na tla s tako silo, da je dobil smrtonosne poškodbe. Do-ila ljubljanska reševalna družba je našla Koračina že mrtvega.
—	Otrok vsled žganja umrl. V groznih mukah je umrl neki otrok v Šiški. Otroče je zlezlo na klop in vzelo s police steklenico žganja in ga izpilo. V strašnih mukah je otrok umrl.
[ — Otrok utonil. — Mati pri reševanju se zastrupila. Dne 3. maja popo-ludne se je prevrnil na Ilovici mal
otročji voziček, v katerem je ležal o-sem mesecev stari otrok posestnika Franceta Dolinšeka. Voziček je stal v bližini vode. Blizu je prišel dve leti stari Dolinšekov otrok, ki je voziček z osem mesečnim otrokom rinil 5° korakov naprej in ga preobrnil v jarek. Otrok je pal iz vozička v vodo in utonil. Ko je mati prihitela reševat otroka, zadela je z nogo ob neko stvar in si zastrupila kri. Otroka so prepeljali v mrtvašnico, nevarno bolno mater pa v bolnico.
—	Samoumor. Dne 3. maja je okolu polu osme ure skočila v Ljubljanico s
št.-jakobskega mostu kuharica Karolina C. Ko je bila v vodi je pričela klicati na pomoč. Čolna, ki je bil v bližini priklenjen, ni bilo mogoče odvezati!!
—	Umrl je v Škofji Loki c. kr. okr. gozdar g. Franc Pader.
—	Sestanek slov. organistov 29. apr. se je navzlic slabemu vremenu dobro obnesel, kajti navzočih je bilo čez sto organistov. Ker je bil g. Bervar, pred sednik Podpornega društva organistov zadržan, je otvoril sestanek podpredsednik gosp. Rus ter pozdravil navzoče g. kolege in predstavil gospoda Škrbinca, knjigovodjo i. t. d. v Ljubljani, kateri zelo deluje za vse stanove, med njimi tudi za organiste, glede pokojnine. Omenjeni gospod je jedrnato razložil, kako ravnati, da pridejo do zaželjenega cilja. Odgovarjal je tudi na vprašanja, ki so jih stavili nekateri organisti. Sestanek je toplo pozdravil tudi g. Foerster, slavni skladatelj.
—	Umrl je v Litiji trgovec gosp. Karol Bergman, star 48 let.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil s.ek-cijskem svetniku v justičnem ministrstvu g. dr. Ivanu Babniku red železne krone III. razreda.
—	Ogenj. V Studi pri Domžalah je pogorela hiša po domače Gašperčka: Zažgal je otrok. Škode je 1000 kron, Pogorelec je bil pa zavarovan samo za 200 kron.
—	Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev bo imela dne 17., 18. in 19. avgusta XIX. glavno skupščino v Radovljici z izletoma na Koroško in Goriško.
—	Ustanovni shod zadruge mokarjev za sodni okraj Ljubljana se je vršil dne 5. maja dopoldne v Merkurjevi dvorani v Narodnem domu. Navzočih je bilo 18 prodajalcev moke.
—	Vojaško preskrbovališče v Ljubljani se letos deloma izprazni in dotič-ni pisarniški oddelki preselijo v bivšo cukrarno.
—Ljubljana. Od ptoresa sem spada letošnja stavbena doba med slabejše, toda — “mrtva sezona” to ni! Med tem, ko se je marca meseca dovažal na stavbišča materijal in so podjetniki naročali zidarje in težake, imelo se je pričeti v aprilu s pripravami za stavbe: s kopanjem tal in postavljanjem odrov'. Do zdaj je vsega skup novo-projektovanih stavb 12.
—	Lepo prirejo v Zalogu je prodal posestnik Janez Klešnik. Prodal je vola za 1015 kron. Vol pride 2 K 8 h žive vage. Njegov sosed posestnik Janez Dimnik je prodal prešiča, o katerem je bila splošna sodba mesarjev na klavnici, da že dolgo vrsto let ni bilo tako lepega domačega prešiča zaklanega. Posestnik Dimnik je dobil za tega prešiča 400 kron. Pač lepa prireja prid nih kmetovalcev!
—	Ob enem sodnik in tožnik. Tožiti in soditi, to je sicer težko, ali na Dolenjskem se je pa to 1-e zgodilo. Nek sodnik je tožil nekega posestnika zaradi žrebeta. Žrebe je namreč prosto, pa vendar v nadzorstvu dveh hlapcev hodilo po ulici. Sodnik to videč, toži posestnika. Ali kako se je toženec začudil, ko pride k obravnavi in zagleda svojega tožnika v osebi svojega — sodnika. Toženec je seveda protestiral proti taki justici, dobil je drugega sodnika in ker le-ta kakšnih posebnih paragrafov za žrebeta ni mogel najti, je bit toženec oproščen.
—	Ponesrečeni kolesar. Gospod dr. Sajovitz,. finančni komisar Iz Ljubljane, se je peljal s kolesom te dni nad zorovati tovarno v Pogancih. Ko se pripelje . blizu Škrljovega posestva Gotni vasi, pride mu nasproti vozpiJ$. Kljub temu, da je imenovani gospod opetovano zvonil, ter opomnil voznika da se primerno umakne, se le tisti ni hotel umakniti in je še le v skrajnem trenotku krenil ravno v smeri kolesarju nasproti. Le-ta se ni mogel seveda nikamor izogniti, zavozil je naravnost v voz med konja, strmoglavil raz kole, zlomil si prst na desni roki, ter zadobil tudi več drugih lahkih poškodb. Kolo je seveda popolnoma strto. Ponesrečenec je dobil prvo obvezo za silo v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, nadaljno zdravljenje pa je prevzel primarij gosp. dr. Defrances-chi.
—	Tri jubileje hkrati obhajal je v nedeljo, dne 5. maja, ljubljan. užitnin-ski paznik Andrej Vodišek, namreč šestdesetletnico nepretrganega službovanja pri užitninskem zakupu. Od 6oletnice ima sivo glavo, od srebrne poroke osem otrok, od 23setih službenih let bode pa imel za pokojnino to, ako je kedaj v službi zaspal. Znamenito je tudi to, da je v teh slavljenčevih 23 letih v Ljubljani vse po troje, namreč tretji knezoškof, tretji deželni predsednik, tretji deželni glavar, tretji župan in tretji ravnatelj pri užitninskem zakupu. Slavljenec je bil tudi trikrat v smrtni nevarnosti v službi.
—	Iz Sorice. S I. junijem začne poslovati novi poštni urad v Sorici, ki bo imel za sedaj zvezo z Železniki. Poštarjem je imenovan domačin g. Lov-
ro Pintar iz Sp. Sorice št. 20, kar je gotovo popolnoma prav, ker se je do-tični za pošto največ trudil in žrtvoval. Zaslug za našo pošto si je pa stekel tudi bivši g. državni poslanec Fr. Pogačnik.
—	Nasledki neumestne šale. V Le-skovčevi gostilni v Lazah se je v nedeljo, dne 2. decembra 1906 nahajalo več g«stov. Nekdo j« v šali delavcu Jerneju Matičiču izpodnesel stol, da je padel. Matičič se je pobral, vzel aož iz žepa, ga odprl in stopil v vežo, da bi, kakor sam pravi, kaznoval storilca. Tam je naletel na gručo moških, in ne da bi pogledal je li pravi med njimi, vsekal je Jakoba Govekarja z nožem v desno roko in potem, ko je dobil od delavca Antona Kavčnika udarec po hrbtu, je zbežal. Kavčnik in delavec Lovrenc Mivšek sta stekla za njim. Prišli so do neke, kakih 200 korakov od te gostilne oddaljene dolinice; tam je hotel Matičič skočiti čez neki plot, a se je ujel na žici. Preganjalca sta ga ujela, eden od njih ga je udaril po glavi, tako da se je zgrudil na tla, in in kakor Kavčnik sam priznava, udaril ga je kake trikrat po roki. Prvi je zapustil Matičiča Kavčnik, med tem ko ga je Mivšek obdelaval s kolom in ga osuval z obuto nogo. Ko sta še vrnila Mivšek in Matičič pred Leskov-čevo gostilno, ga je Mivšek še nadalje s kolom pretepaval ter ga sunil v brado, da je Matičič padel. Pri tepežu je dobil na glavi in na životu Matičič več lahkih poškodb in prelom levega komolca. Sodišče je vse tri obsodilo, in sicer okvarjenca Matičiča na sedem, Kavčnika in Mivšeka pa vsacega na pol leta ječe.
—	Zaradi konkurza se je morala pred sodiščem zagovarjati mesarica Ivana Šumi iz Kranja. Njen mož Janez je bil zaradi zapravljivosti postavljen- pod oskrbstvo, nakar je prevzela njegovo obrt obtoženka ter jo na lastno roko izvrševala. Dne 26. oktobra umrl ji je mož, zapustivši osem otrok. Poizvedbe so dognale, da znašajo dolgovi Ivane Šumi, izvirajoči iz nakupovanja živine. 6150 K 38 h. Imetja obdolženka nima, kajti polovica zapustnikovega zemljišča, ki je prepisano na njo, je obremenjena v korist Šumijevih otrok, tedaj vsi upniki propadejo. Ivana Šumi sama priznava, da jo je le lahkomišeljnost do tega pri vedla, ker ni pazila niti na to, kam da je prišel iztrženi denar in kako bo dolgove poravnala, ki jih je kar križem delala. Za kazen je dobila pet dni strogega zapora.
5'
—	Veliko narodno sla vije z razvitjem svoje društvene zastave priredi pevsko društvo “Ilirija” pri Sv. Jakobu v Trstu 25. avgusta t. 1.
—	Gorica, 3. maja. Restavrterja Fr. Vaneka je na trgu zadela kap, da se je takoj mrtev zgrudil.
—	Čudna najdba krasne podzemeljske jame. Nedolgo temu se je podai trgovec g. A. Paškulin v Nabrežini v bližnjo okolico na lov. Prišedši na grič, ki leži nad Nabrežino, je opazil naenkrat močen dim, ki se je hipno tolikokrat pokadil v njegovi bližini izpod snega. Pričel je kopati sneg — a posebne sledi ni mogel najti. Podal se je nato v vas in povedal o čudnem slučaju. Na lice mesta se je podala večja družba, in ker dim ni ceha!, so pa pričeli kopati. A niso kopali dolgo, ko se je odprla pod skalo odprtina in iz nje vhod v neko podzemeljsko jamo. A prisedi im po vrvi v jamo, od’prl se je obiskovalcem čaroben pogled na krasno kapniško jamo. Hodih so nad eno uro v jatni a vendar jim ni bilo mogoče vsega pregledati, ker niso imeli v to potrebnih priprav. Ker leži jama na občinskem svetu, je dalo županstvo v Nabrežini jamo takoj zapreti in je obvestilo o tem ter se obrnilo do tržaške, podružnice “Slov. plan. društva", da jamo preišče. Kakor ču-jemo, poda se odbor tržaške podružnic ce “Slov. plan. društva” v nadeljo dne 10. jun. z vsemi pripravami v Nabrežino, da jamo preišče. V jami je baje tudi voda, kar bi bilo velikega pomena za Nabrežino.
—	Narodni svet za Štajersko. Vsled soglasnega sklepa zaupnega shoda v Mariboru dne 7. svečana 1907. se je ustanovil “Narodni svet za Štajersko”, gotovo najvišja narodna naprava štajerskih Slovencev, v kateri naj sodelujejo vse obstoječe politične stranke glede važnih splošnonarodnih zadev, katere se ne tikajo političnega delokroga. V prvi seji dne 20. aprila bili so soglasno izvoljeni: dr. Juro Hrašo-vec v Celju kot predsednik, dr. Anton Korošec v Mariboru kot tajnik in dr. Vekoslav Kukovec v Celju kot blagajnik. V isti seji so se storili zelo važni sklepi glede enotnega postopanja v splošnonarodnih zadevah, glede dobave denarnih sredstev in konkretnih nalog v bližnji bodočnosti.
—	Slovensko gledališče iz Ljubljane je gostovalo v Celju od 25. maja do 27. maja, v Mariboru 29. in 30. maja, v Ptuju bo od sobote 1. in 2. junija.
—	Župnijski izpit so delali začetkom majnika v knezoškofijski pisarni tile gospodje: Bolkovič, Ciuha, Eferl, Go-

TELEPHONE: U70 RECTOR.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.

Pošilja-najhitreje in. najceneje
denarje v -staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje ir» prodaje evstrijslce der»arje pod najugodnejšim! pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mesine hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Rrodaja parobrodne li3tk:e
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CCL
W 109
109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.
Q>
ričan, Gosak, Ivanc, R. Kociper, Končan, Pšunder.
—	Slovenska zmaga. Dne 29. apr. bi! se je hud boj v občini Sv. Trojice v Halozah med domačini in ptujskimi mestjani nemčurji. Zmagali sa naši sijajno v tretjem in pa tudi v drugem razredu, tako da bodo od zdaj zanaprej svojo občino vladali domačini, v kateri so do zdaj paševali Ptujčani, kateri so se malo brigali za korist ubogega domačina ter so le bolj vlekli na svoj mlin, Seveda so rekli, da bodo rekurirali, pa tudi to pot jim bode rekurz izpodletel, ker se niso nobene nepravilnosti godile od naše stra ni, ravno nasprotno pa pri njihovi strani,
—	Maribor, 4. maja. Vojaškega zdravnika dr. Swatona, ki je bil v preje našel danes njegov sluga v spalnici f&kavi radi smrti vojaka Berneckerja, obešenega. Včeraj je bila preiskava za zdravnika ugodno končana, a veliko razburjenje ga je gnalo v smrt. Včeraj je dobil dr. Swaton dopust za tri mesece. V pismu izjavlja, da izvrši samoumor, ker se boji blaznosti.
donaša! redno jako laskava poročila in želi slovenskim umetnikom, naj drugo leto zopet pridejo v Varaždin.
—	Enodnevni štrajk gimnazijcev. V Zagrebu so višjegimnazijci prosili ravnateljstvo, naj jim dovoli 30. pret. meseca udeležiti se žalne maše po Zrin-skem i Frankopanu. Ker jim ravnateljstvo ni ugodilo, so vsi višjegimnazijci izostali iz šole ter šli k maši za-dušnici.
—	Samoumor v bolnici. V Belovaru si je kmetica Kata Simič, kateri so v bolnici operirati želodec, preparala trebuh.
—	Tridesetletnica igralca. V Zagrebu je 16. maja praznoval tridesetletnico svojega delovanja pri gledališču g. M Barbarič.
Prav lahko je pisati s tem strojem.
Ne pišite z roko, ker včasih ni mogoče citati. Pišite s strojem ker je hitro storjeno iti prav razločno.
—	Dva velika požara na Koroškem. Ogenj je na Koroškem upepelil skoraj popolnoma dve vasi: Priblovas in Bistrico. Pogorelci, katerim je zgorelo skoraj vse, so v največji bedi in prosijo pomoči.
—	Predrzen ulom v slovensko “Hranilnico in posojilnico” v Velikovcu se je izvršil od dne 24. do 27. apr. Zlikovec je prebil strop v posojilnični lokal, s silo vlomil v blagajno in odnesel gotovino v znesku 3079 K 78 v. Vse se čudi, kako se je njoglo to zgoditi brez vsega hrupa, ker je bila blagajna vendar močna in v;zidana. Posojilnica je za gotovino zavarovana.
—	Umrl je I. maja v Št. Vidu ob Glini v 77. letu starosti hišni posestnik in usnjar Andrej. Pogačnik, oče beljaškega usnjetvorničarja Henrik Pogačnik. Rojen je bil na Gorenjskem.
—	Zvezdarno so.otvorili v Zagrebu 3. tega meseca.
—	.Slovenska opera v Varaždinu je vrlo uspela. List “Naše Pravice” je
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se prt možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
De&ar ua posojilo.
P osoj ujemo denar na cemljilta pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
Ne izpisujte z peresom stvari katere pošiljate drugim ljudem, ker izgleda “cheap”, to kaže, da ne premorete plačati za stenografa.
S strojem lahko pjjtete pisma, listine polke 2a zavarovalnin« in vse pisanje te vrste. Vsak papir je pripriv«n za
Tlje.
flie JoM National Bet
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 0.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton uKc.
Kam pa danes?
V Lockport!
Naprodaj imam tudi več svojih lot. Prodajam šifkarte in pošiljam denar v staro domovino.
ANTON DOYJAK
GOSTILNIČAR.
9th Street, Lockport, I1L
OLIVET*
Typ«Wri-ter
Vidno pisanje.
Lahko sami pišete ako nimate stenografa, ker se lahko hitro naučite pisati, kajti tu se vidi vsaka črka in beseda. Tak stroj traja veliko delj kakor kateri drugi, ker ima manj takih stvari, da se hitro pokvarijo. Stokrat ložje je pisati s tem strojem, kot kakim drugim, ker ni potreba toliko učenja in poprave, če se kaj pokvari.
S tem strojem lahko pišete vsako vrstico, vsake velikosti in na vsakovrstnem papirju.
The Oliver je pisalni stroj za vse ljudi bodisi za zdravnike, advokate, trgovce kakor tudi za ljudi, ki pišejo svoje pisma.
Pišite nam po knjigo v katerej bodete dobili podrobnosti.
The OLIVER typewriter Co.
The Oliver Typewriter Bldg.
20	Chicago, IIL
G. F. REIMERS
1	----------
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343.
aag N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S- K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEHSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
UGANKA ŽIVLJENJA.
Spisal P. F. Remškar.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 5°9 Uredništva telefona Chi. I541-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C, Slovenian Catholic Union.
Published Friday“- by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
jun. Nedelja
Erazem, škof.
Pondeljek Clotildijis, Tprek	Quirinus.
Sreda	Bonifacij, škof.
Četrtek	Norgert, škof.
Petek Robert, opat. Sobota	Medard, škof.
K PRAZNIKU SV. RESNJEGA TELESA.
Spet je prišel lepi praznik, ki veselo razvnemlje verno srce, praznik svetega Rešnjega Telesa Jezusovega. Ver nemu srcu je tako drag in tako ljub. malone bolj, nego vsi ostali prazniki. In kako bi moglo biti drugače? Saj se božja ljubezen izkazuje v vsej svoji velikosti v presvetem zakramentu, ki je predmet obhajanju sv. Rešnjega Telesa.
Veliki četrtek je imela cerkev preveč posla z obhajanjem trpljenja in umiranja Jezusovega, da bi mogla s primernimi častmi praznovati ustanovitev presvetega zakramenta, ki pada na ta dan. Na praznik sv. Rešnjega Telesa popravlja zamujeno ter skuša združiti vse svoje otroke v češčenju in proslavljanju Gospoda v presvetem zakramentu s tem, da obhaja ta sveti dan s procesijami in najslovesnejšimi pobožnostmi, z vsem zunanjim sijajem.
In tako tvori praznik sv. Rešnjega Telesa poleg svoje oktave ali osmicé veliko, ves katoliški svet obsegajoče češčenje in proslavljanje Gospoda V presvetem zakramentu. In sveta gorečnost, ki se pri- tem pojavlja, dokazuje, kako zelo katoliška srca prešinja prepričanje, katero izreka sveta cerkev v čudovitej slavnici “Lauda Sion”, ko pravi:	Quantum potes, tantum
aude, quia major omni laude, necTau-dare sufficis — Kolikor moreš, toliko poskusi,*'kajti Vzvišena je nad- vso hvalo ljubezen in milost Gospbdovav’
Iz celega srca sc. pridružujemo obhajanju tega svetega dne; po milosti božji spoznavamo velikost ljubezni našega Izveličarja, s katero se v tem svetem zakramentu ponižuje do borne kruhove oblike, da je tako vedno svojcem blizu, da posreduje v sveti žrtvi njihove zadeve pred Bogom, „da jim je celo v jestvino. Velikost in obilnost milosti spoznavamo, ki iz te tajnosti božje ljubezni neprestano dotekajo vesoljni Sveti cerkvi. Na .praznik sv. Rešnjega Telesa in pod milim vplivom njegovih svečanosti se dviga zavest velikosti tu se izkazujoče ljubezni in milosti Gospodove k večji živahnosti ter povzroča iskrenejšo hvalo in toplejšo ljuhav za ljubav v srcih. In sveta slovesnost je obenem sredstvo, nanovo oživljati in zvišavati primerno pobožnost k presvetemu zakramentu.
Torej, vsak izmed nas naj “zastavi vse" za sv. praznik in njegovo oktavo. Karkoli- storimo, zadosti pristojno ne bomo storili, kajti čez vso hvalo vzvišena je Gospodova ljubezen ip milost.
Pridružujmo se iz celega srca obhajanju praznika sv. Rešnjega Telesa, v vrste obhodov vstopajmo, v oktavi radi obiskujmo vsak dan cerkev k sveti mašni daritvi, udeležujmo se popoldanskih in večernih pobožnosti; in v zavesti, da vse, kar storimo, vendar ni dovolj pristojno, prosimo Gospoda, da izvoli “našo vero, našo spoštljivost in pobožnost k presvetemu zakramentu pomnožiti.”
Takisto bo obhajanje sv. Rešnjega Telesa potem ne samo dostojna slavilna in hvalna daritev, marveč tudi obnova in zvišanje naše pobožnosti k sv. zakramentu.
Človek ima to navado, da prepogosto preveč misli o samem sebi in si domišljuje stvari, ki niso v njegovi moči. Kaj je naša zemlja — bivališče ljudij — v primeri z drugimi zemeljskimi svetovi? Okrog solnca. ki je največje nebeško telo, se sučejo neštevil-ni drugi svetovi, med katerimi zavzemajo prvo mesto po velikosti planeti Neptun, Uran, Saturn in Jupiter. Da bi napravili enega teh planetov, potrebovali bi nekako dvanajststo (1200) svetov, ki so velikosti naše zemlje. Zemlja je v primeri z drugimi svetovi le majhen prašek, na njej pa stanuje človeški rod in si kuje v veselju in žalosti svojo srečo.
Predstavljamo si majhnega otroka, ki je ravno prišel na svet. Mislimo si naravno delovanje njegovega duha o-ziroma razuma, ker ta otrok' je na istem stališču, kakor smo mi bili pred leti. predno smo dosegli sedanjo starost. Ravno rojeno dete ne ve za nekaj časa ničesar in se tudi ne more brigati za okolnosti, ki ga obdajajo. Ko pa leta le hite naprej, nastopi neka prememba. Kakor se pokažejo prvi žarki vzhajajočega solnca in oznanjajo prihod dneva, tako se začno vzbujati v mladem razumu razna vprašanja.
Ko se razum razvije, gleda otrok radovedno okrog sebe in v daljavo, kjer pozorno oko zapazi snežnobele vrhove gora, razprostrte planjave in ravnine, reke in jezera itd. In ko občuduje naravno lepoto teh novih prikaz-nij, se mu nehote kupičijo razna vprašanja. dokler jih ne izrazi z besedami: “Kako sem prišel sem? Kdo me je privedel sem? Čemu sem tu? Odkod sem prišel? Kam'sem namenjen? Kaj pomeni vse to? Kako se bode vse to končalo? Kaj je odgovor na to uganko življenja?
Ko otrok opazuje zemljo kot svoje bivališče, se vedno bolj zaveda, da je tujec v tuji deželi. “One gore”, pravi sam pri sebi, “so bile na svojem mestu predno sem se porodil. Mirnotekoča reka. čarovite pokrajine in žuboreči potoki so zaljšali naravo že tisočletja in tisočletja. Le jaz sem novinec — usiljivec.”
Ko obrne svoje oko proti svetlemu solncu, se oglasi v njem neki glas in pravi: "To solnce je sijalo in pošiljalo svojo toploto na zemljo že tisočletja popreje, predno je kdo sploh mislil name. Njegovi svetli in dobrodelni žarki so tolažili že neštevilne rodove ki so nekaj časa gospodarili, potem pa preminuli.” In tako bo ostalo še v prihodnje. Ko se otrok približa žuborečemu potoku in posluša šumenje bistre vode, ki žene s seboj majhne kamenčke in jih melje v prah. pripomni, da so isti odmev šumenja poslušale množice in množice, ki so se že davno umaknile s pozorišča tega sveta in se spremenile v prah in pepel.
Slednjič ga privede njegova pot do samotnega pokopališča, kjer se mudi nekaj časa med spomeniki mrtvih. O-krog in okrog njega stojijo žalostni nagrobni spomeniki, na katerih se že pozna, da so stali na svojem prostoru leta in leta. Nekateri so okrušeni, drugi so obraščeni z mahom. Črke, ki so se pred leti svetile na gladkem mramoru, so skoro izbrisane, in le s težkočo se dajo brati. Ko se njegovo oko le še ozira okrog, bere razne napise: “Molite za pokojnega N. X., ki se je ločil s tega sveta leta tega in tega.”,. “Spomni se v svoji molitvi za dušo rajnce N. Ni. ki je Zaspala v. Gospodu leta tega in tega", itd. Ko še nadalje bere različne grobne napise, se mu zdi. da mu mrtveci govore iz temnih grobov. Zdi se mu, da mu mrtveci pridigujejo iz hladne zemlje in ga opominjajo z besedami: “Danes meni, jutri tebi. Kar sem sedaj (le malo prahu), to bodeš ti kmalu postal, in kar ti ši sedaj (živo -meso in kri), to sem bil tudi jaz nekdaj. Da, jaz. ki počivam sedaj v tem hladnem grobu, sem bil'nekdaj ravno tako čil ih brhek, kakor si tj sedaj. Tudi mene so zibali v zibelki in ljubeča mati me je pestovala v svojem naročju in mi prepevala sladke pesmice. Ko sem malo 'odrasel, sem se veselil in igrat s svojimi tovariši na zeleni trati. Kako dobre in vesele čase smo imeli takrat! Milo se mi stori, če se spomnim na pretekla leta, ko sem letal okrog brezskrbno in veselo, kakor da bo tako življenje trajalo večno. Takrat se mi je zdelo, da je življenje podobno velikemu veselemu prazniku. Imel sem svoje dneve. ko smo se veselili in zabavali, ali prišli so tudi dnevi žalosti in presenečenja. Lepi dnevi so se menjavali z viharnimi. Če se me tudi sedaj nikdo ne spomni, imel sem nekdaj veliko veljavo, ko sem še živel ob ugledni trgovini in se boril za svoj obstanek s svojimi sovražniki in z mnogimi drugimi neprilikami. Doigral sem svojo kratko ulogo veselja in žalosti. Leta so hitela in drama življenja se je bližala svojemu koncu; igra se je doigrala in zastor je padel. Moje telo, podobno obrabljeni suknji, je onemoglo in se zgrudilo. Prišli so pogrebci in je za-' grebli v to črno zemljo. Medtem ko ti tu stojiš in premišljuješ usodo drugih, hodiš po ravno isti poti. katero sem jaz že prehodil. Tvoji dnevi so šteti in kmalu se bodeš znašel na moji strani.”
Ko se usiljujejo take in enake misli, spozna človeški duh kratkost in negotovost življenja. Oh! kako je kratko in kako hitro mine! Danes smo še tu, jutri nas že ne bode več. Naše stališče se da najbolje primerjati z morsko ladjo, ki reže svojo pot po globokem oceanu. Morje se nekoliko vznemir-
ja in peni v njeni bližini, ali ladja nadaljuje svojo pot in kmalu izbriše, ves -led za seboj. Kaj je življenje? Podobno je hlapu, ki se vidi le nekaj časa, potem pa zgine. Lahko se da tudi primerjati s ptico, ki leti po zraku. Nekaj časa jo vidimo, ali oddaljuje se edno bolj in bolj in polagoma popolnoma zgine našim očem. Podobno ■ tudi iskri, ki se zasveti v temni noči, potem pa ugasne, predno utegnemo druge opozoriti na njen blišč.
(Dalje prih.)
VELIKE IZNAJDBE.
(Konec.)
Škočija je rodila moža. ki je na-lednji v dolgi vrsti iznajditeljev parnega stroja. Njegovo ime je James Watt, in zgodovina ga smatra za največjega izmed njih vseh. On je namreč tako zboljšal stroj 1. 1769., da je imel vse bistvene dele in je ‘roñal’ po načelu današnjega stroja. Napravil je iz stroja tako praktičnega silodajalca, kot ga ni bilo poprej in da je bil uporaben v razne svrhe.
Wattov vzorec je bil praobrazec par nemu čolnu, lokomotivi, stalnemu stro ju različnih vrst; vsacemu razvitku parne sile v naslednjem polstoletju,
Fulton in njegovi predhodniki.
Uporaba pare za brodarstvo je brž sledila iznajdbi praktičnega stroja. Francoz Jouffroy je prvi znani iznajditelj, ki je zgradil uporaben parni stroj. Opremil je čoln s strojem Wat-tove vrste in delal poskuse ž njim na reki Rhone, od 1781 do 1786. Poskusi so se mu posrečili in čoln je vozil s hitrostjo več milj na uro; ampak iznajditelj ni imel denarja, da bi si izko ristil svojo iznajdbo, in okoristil se je ž njo nekdo drugi nekaj let pozneje.
Američan Fitch in Škotec Symington sta jela uspešno graditi brodar stvene parne čolne pred letom 1802. Symington je dokazal praktično vrednost svojega vzorca za vlačenje to vornih nakladov pa Forth & Clyde kanalu, a nabrati ni mogel kapitala, da bi dejal svoje čolne na trg. Šele Fulton je leta 1807. zgradil prvi parni čoln, ki se je izplačal, in je brodaril ž njim po reki Hudson med New Yor-kom in Albany.
George Stephenson in lokomotiva.
Anglež je iznašel lokomotivo. Poja vila se je kmalu po parnem čolnu, a ne takoj, ker se je le počasi predočeva lo dejstvo, da bi se gonilno kolo drža lo gladke šine. Cestne lokomotive ali parni vozovi so bili predmet iznajdi-teljeve pozornosti skoraj obenem s parnimi čolni, tako da je neki ran po-skuševalec zgradil sestavljen čoln in vOz. namenjen za potovanje po suhem ali mokrem, in opremljen z vesli in kolesi.
Uporaba stalnih parnih strojev v obrtnijske svrhe se je razširjala polagoma, in ponajveč na Angleškem. Na predek para v obrtniji je omejevala samo potreba, iznajti primernih strojev v nadomestitev ročnega dela. Naravno je bilo, da je bila prva v veliki dobi modernega strojništva dežela, ki je bila najbolj založena s premogom in železom, ki sta podlaga obrtnij skega podjetja.
“Industrija” označa britanske iznajdbe v celoti in v primeri z uspehi drugih velikih narodov na tem polju. Angleški kruh, bolj nego nemški ali tudi ameriški, se je odslej za tri zarode dobival iz angleškega premo ga. Da je Anglija imela kruha, je morala rabiti premog; kurivo in kovina v njenih rudnikih sta bila kakor velika pokopana moč, ki je vpila, naj se jo izkoplje v rabo. To je bila neogibna sila ali, kakor pravi Anglež po latinskem, ‘necessity”, ki je rojevala nje ne iznajdbe. Od bessemerskega jekla do turbinskih parnikov in anilinskih barv, kažejo vse skupno in tesno zvezo z njenimi, prirodnimí zalogami. Anglija je imela in še ima obilo premogovih rovov in nad njimi vsepolno to-várrí. in odtodi vše njene moderne iznajdbe.
Posebno področje francoskih iznajditeljev.
Najmanj en pojav v francoskem iz-najditeljstvu preseneča povprečnega človeka, — posebna nagnenost, ki šo jo Francozi pokazali za iznajdbo novih premikal. Bržkone zavzemajo drugo mesto za Angleži v razvoju lokomotiva ali parovoza; njim gre čast razvitja parnikov; sedanjo uporabnost avtomobila je pripisovati predvsem njihovi bistroumnosti; Francozi so prvi izdelovali in rabili biciklje s pedali ali kolesa z nogalnicami; oni so iznašli balone, izdelali zrakoplovnice, ki se dajo voditi, in zavzeli so se tudi resno za vprašanje podmorskega bro-darstva.
Vendar je malo ljudi tako zadovoljnih ostati doma, kakor Francoz. Malokdaj se izseli, in potuje najrajši v svoji domovini. Odkod njegov uspeh v področju iznajdbe, ki se peča s premikali? Lepe ceste morda in ravnine francoske in jasno vreme ga mikajo, da prireja pogostnejše izlete, nego njegovi sosedje. Gotovo je, da se tujci radi zatekajo na francoske ceste na svojih počitkih, zlasti Američani. Ali zboljšava potemtakem svoja potovala in premikala zato, da vabi ž njimi tuje potnike? Potem ima Francoz tudi ameriški slično navado, hitro delati in misliti, zatorej ima bržkone tudi nekoliko ameriške strasti za naglo gibanje in premikanje.
Amerika je menda začela prispevati k moderni iznajdbi s ponižnim prino-
som rezanih žrebljev, katerih je izdelal prvi naklad Jeremiah Wilkinson. To je bil praktičen začetek za dobo ameriških iznajdeb, ki so ostale sijajno praktične. Kakor je morala Anglija razviti svoj premog, tako je tu stal mlad narod še na vzhodni meji dežele čakajoče, da jo pridejo ljudje ob delavat in izkoriščat njene reke, hoste, polja in rudninske žile. Predstavljajoč si naporno nalogo, so si že prvi naseljenci razbistrili um v smeri na neogibno potrebne iznajdbe za mehanično in obrtno izkoriščanje ogromne dežele.
Ameriške iznajdbe.
Američani niso bili teoretiki; preveč so imeli posla s svojimi zadevami, da bi se pečali s kako golo preiskavo. Franklina in njegove poskuse z elektriko so potisnili v stran resni časi, ki so sledili. Ameriško iznajditeljstvo se je primerno začelo razvijati s prvim nakladom koristnih žičnih žrebljev.
Parni brodi, stroji za bombaž in dr-galne užigalice, vse to se je uvedlo prva desetletja ameriške neodvisnosti. Američani so iznašli žetveni stroj leta 1833., brzojav leta 1844., šivalni stroj leta 1846., stiskalne pluge leta 1847., zadejnabojne puške leta 1849., spalne vagone leta 1856., elevatorje ali vzdi-gala leta 1861.. zobčasto žico istega leta — nemalo važna zboljšava, ker služi velikim živinorejcem za ograjo ogromnih pašnikov — pisalne stroje (typewriters) leta 1868., avtomatične zračne zavornice leta 1872., telefone leta 1876., beložareče električne luči leta 1878. in takozvane drezine (overhead trolleys) leta 1883. Ta nepopolna vrsta iznajdeb obsega pač več splošno rabljenih stvari, nego jih more pokazati kaka druga dežela za- isto dobo; in daleč ne gremo od resnice, če pravimo, da toliko praktičnih stvari niso iznašle vse druge dežele v isti dobi.
Dežela tako ogromnih nerazvitih možnosti, kot je Amerika, je ostreje čutila ostrogo napredujočega časa, nego stari svet. Novejša in manj obdelana dežela je potrebovala zboljšav, ki se o njih staremu svetu niti sanjalo ni. Poljedelci starega sveta bi bili mor da do sodnega dne orali s srednjeveškimi plugi in starega sveta bogatinci bi menda še vedno razsvitljali svoje dvorane s stoterimi svečami, dovolj zadovoljni. Nova Amerika je učila staro Evropo celo mnogo razkošnih naprav; veliki evropski hoteli so opremljeni z ameriškim elevatorjem.
Bodoči iznajditelji.
Zadnja dežela, ki nastopi na polju iznajditeljstva; prevzame morebiti vod stvo; novi živci in nov pogum odločujejo. Napredek, ki ga je Amerika povzročala izza treh zarodov, lahko nad-krili novejši narod, ki se je pojavil. Prevelik čudež ne bi bil, če utegnejo biti veliki iznajditelji bližnje bodočnosti Japonci. Doslej so jim pač tuji opazovalci pripisovali pomanjkanje iznajdljivosti, ampak Japončki so pokazali, da ne gre soditi njih bodočnosti po njihovi prošlosti. Dandanes so v mehaniki jednaki drugim plemenom, gradeč na primer ladije, kakor se še pred nekaj leti ne bi bile mogle graditi v nobeni ladjedelnici na svetu. Japonija je manj nego dvajset let svetovna sila in utegne kmalu pustiti za sabo točko, do katere je tako hitro dospela.
Balkansko razstavo v Londonu je dne 6. maja otvoril lord-mayor.
Izbruh Etne. Ognjenik Etna močno bruha. Iz nove odprtine se vali lava. Čuti se močno podzemeljsko tresenje in bobnenje.
Pogorelo je 60 hiš s pritiklinami v Szaszozent-Laszlo, popolnoma je zgorela tudi sosednja vas Perkasz. Ena oseba je zgorela.
Nova moda. V Parizu so letošnjo pomlad vpeljali nov način, kako nositi rokavice. Rokavice se namreč ne zap-no, ampak zavihajo nazaj. Ta “moda” se v Parizu vedno bolj razširja.
Štrajk posebne vrste. V Parizu nameravajo stavkati dojilje, ki zahtevajo da se zmanjša pristojbina dotičnih posredovalnih uradov, ki zahtevajo sedaj 40 odstotkov njihove plače.
Roparski umor v župnišču. V Petroviči pri Moravski Ostravi je umoril Baspant gospodinjo Kouan v žu-nišču. Nato je pokradel morilec vse, kar je dobil. Morilec je že priznal dejanje.
Umor na Dunaju. Na Dunaju je umoril znanega kiparja Huttererja, ki je izdelal fasado parlamenta, pomočnik Uhlarz, katerega je Hutterer radi bolezni odslovil, a ga ni hotel sprejeti nazaj.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehauju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ^ let.
.| . V vseh lekarnah, 25 vl^in 50 centov, ali pa pri T izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & C0.,
215 Pearl St.,
New York.
Slabo naletel.
Na plesni veselici stopi plesalec dru gemu na nogo. Jezno reče ta: “Mislite li, da sem noge ukradel?” — Mirno mu odgovori oni: “Tega si nikakor ne moreni misliti, zakaj gotovo bi si bili izbrali boljše!”
Dva potepuha gresta mimo njive, kjer seje kmet. Porogljivo mu' rečeta: “Oče, le delajte, le, midva bodeva pa uživala sad vašega truda!” — “To je prav lahko mogoče,” odgovori kmet "ravno sejem konopljo; iz katere prediva se spletajo vrvi za vislice!”
J. F. KIIITO
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sta. Oba telefon 8. Joliet.
Ruski car—tožen. Nikolaj je v Nizzi posestnik velikega vrta. Pred nekoliko leti je prikupil še sosednje zemljišče za pol milijona frankov. Ker pa so molele veje drevja na sosedovo zemljo, je posestnik carja tožil, češ, da mora veje obsekati, ker mu delajo škodo.
Protestantovske “propovedi”. Ker se vedno manjša število obiskovalcev službe božje, je sklenil neki pastor v Londonu, da jih začne vabiti v cerkev s tem, da jim bo čital romane, mesto da bi propovedoval,obenem pa bo proizvajal glasbene točke.
Rojaki! Ogibajte se krivonosih tujcev in podpirajte domača podjetja.
—Rodoljub.
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-lctnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos j Unica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
KestaaMaicalji&ijnúa pl¡uá i im pilili ? Prabramb ilM
FRANK SAKSER
Naš zaupnik v Združenih državah ježe več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND. O.
Jouet; ILL.
mro Pivo v steklenicah.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. A
* *
I
Slovenski
simfonični
orkester
'L
ž
Zagotovil smo si mladega češkega umetnika na gosli g. Geo. Krištofek-a za sodelujočega člana.
Priporočamo se slavnim društvom.
FRANK ZAVRŠNIK, vodja.
1002 N. Chicago St. Joliet, 111
AAAAA■♦.AAAA,»TAA,«-A.a.AA >.
• Čistimo obleko. ,
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in ojroštfe obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav ntal denar.	.	,nr.
JOLIET STEAM DYE HOUSE. James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET. ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK.
590 S. Centre ave. CHICAGO, ILL.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $3, $3.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2890.
K. S. K.
JEDNOTA
Onganizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v držav Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111
H.	Podpredsednik:..............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111
H.	Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:........Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: .............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 , Villa St.; Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 11624 Franc Germ, roj 1889, 11625 Anton Kočevar, roj 1887, 11626 Jožef Šuklje, roj 1882, 11627 Ignacij Klančar, roj 1882, 11628 Anton Vodišek, roj 1872, spr. 29. maja 1907.
Dr. št. 348 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 11629 Jožef Gregorčič, roj 1889, 11630 Jožef Povhe, roj 1883, 11631 Ignacij Verbič, roj 1883, 11632 Anton Bradač, roj 1882, 11633 Ignacij Groznik, roj 1882, 11634 Janez Perpar, roj 1880, 11635 Jožef Medved, roj 1878, 11636 Franc Tekavc, roj 1871, 11637 Anton Potočnik, roj 1869, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 228 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 11638 Janez Jesenko, roj 1889, spr. .29. maja 1907.	Dr. št. 102 člana.
K društvu sv. Frančiška 46, New York, N. Y., 11639 Janez Lacijan, roj 1888, 11640 Franjo Mazuc, roj 1888, 11641 Ignacij Gostič, roj 1877, 11642 Janez Šme, roj 1876, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 45 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 11643 Janez Škilan, roj 1889, 11644 Jožef Oblak, roj 1887, 11645 Nikolaj Plepelič, roj 1883, 11646 Jambro Brozovič, roj 1878, 11647 lyan Malkin, roj 1872, spr. 29. maja 1907.
Dr. št. 50 članov.
K društvu Jezus Dob. Past. 49, Sharpsburg, Pa., 11648 Janez Halovanič, roj 1882, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 55 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 11649 Matevž Wencina, roj 1885, 11650 Franc Urbanc, roj 1871, 11651 Anton Jurman, roj 1870, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 92 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 11652 Mihael Kavčič, roj 1889, 11653 Anton Korošec, roj 1883, 11654 Franc Slabe, roj 1883, 11655 Matevž Trobec, roj 1883, 11656 Peter Košir, roj 1876, 11657 Ivan Lampe, roj 1869, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 257 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 11658 Matija Mišič, roj 1882, 11659 Anton Briški, roj 1871, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 103 člane.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 11660 Marko Suhar, roj 1885, 11661 Mihael Derlin, roj 1885, 11662 Janez Boben, roj 1880, 11663 Marko Suhar, roj 1867, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 41 članov.
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 11664 Jožef Pestar, roj 1872, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 41 članov.
K društvu Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Midi., 11665 Jurij Pintar, roj 1879, 11666 Janez Malnar, roj 1879, spr. 29. maja 1907. Dr. št. 105 članov.
K društvu sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 11667 Franc Štrubel, roj 1889, 11668 Jožef Lampič, roj 1889, 11669 Jožef Vrečar, roj 1888, 11670 Janez Gams, roj 1883, 11671 Peter Penko, roj 1883, 11672 Janez Jager, roj 1882, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 11673 Jožef Adam, roj 1888, 11674 Janez Kužnik, roj 1867, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 85 članov.
prestopili Člani.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 9373 Peter Staudohar, 15. maja 1907. I. dr. št. 95 članov.
II. dr. št. 57 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower Minn., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 7017 Franc Jerič, 20. maja 1907.	I. dr. št. 95 članov.
II. dr. št. 83 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 5590 Jožef Flek, 23. maja 1907.	I. dr. št. 83 članov.
II. dr. št. 95 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 7326 Janez Vidic, 22. maja 1907.	Dr. št. 281 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 7414 Janez Kardel, 6825 Anton Zbačnik, 7764 Franc Krničar; spr. 14. maja 1907.	Dr. št. 114 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jpžefa 2, Joliet, 'lil., 6142 Janez Božič, 7851 Jakob Kostelc, 22. maja 1907. r	¿U.	Dr. št. 259 članov.
Od društvu sv. Jožefa 12. ForeSii • City. Pa., 855 Janez Slamič, 22. maja 1907.
Dr. št. 219 članov.
Od društva sv.\ Janeza Krst, 550, .Ironwood, Mich., 2178 Jožef Kozan, 2539 Martin Suhorepec, 7960 Anton Ramuta, 20. maja 1907. Dr. št. 37 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 8277 Janez Matetič, 9734 Franc Čer-nugelj, 1906 Martin Štefan, 24. maja 1907.	Dr. št. 81 članov.
Od društva sv. Jožefa' 4J, Anaconda, Mont., 1989 Franc Petrič, 1993 Martin Petrič, 24. maja 1907.	Ji	Dr. št. 57 članov.
Od društva Jezus Dob. Past. 49, Sharpsburg, Pa., 6721 Nikolaj Pezdirc, 27. maja 1907.	Dr. št. 54 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, Ilf., 6946 Jožef Keržič, 24. maja 1907.
. f’y	v	Dr. št. 251 članov.
.Od društva sv, Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 9678 Marko Zupančič, 9679 Janez
'-v Kežman,,' 3468 Jožef Žlindra, 21. maja 1907, 4831 Pavel Kapš, 5286 Rudolf Jurkovič; 3990 Jožef Novak, 25. maja 1907.	Or: št. 102 člana.
Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 8080 Jakob Drašler, 27. maja 1907.	~	Dr. št. 14 članov.
Od društva sy. Butare 74, Springfield, 111., 6333 Mihael Darovic, 10855 Anton Zagoričnik, 6000 Jakob Gozdnikar, i8i maja 1907. Dr, št. 44 članov.
Od društva'Marije Vnebovzete 77, Forest 'City, Pa., 7384 Jožef Štepic, 854 Florijan,Ravnikar, §518 Ignacij, Lipovšek, 22. maja 1907. Dr. št. 90 članov.
ODSTOPILI ČLANI: f/
Od društva..sv. Janeza Krst. 20’ Jronwofqfk J$ch'., 10188 Tomaž Modroš, 19. maja «$¡7. ;	Dr. št. 37 članov.
Od društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 3842 Ivan Zalar, 16. maja 1907.'	• ‘	Dr. št. 41 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 6098 Franc Hodnik,'21. maja 1907.
.	i	Dr. št. 251 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 9680 Jožef Ivanšek, 21. maja 1907.
V v'	'	Dr. št. 101 članov.
Od društvi sv. Barbare 74, Springfield, UL, 7605 Jernej Remšak, 20. maja 1907.
Dr. št. 44 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od jiruštva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 9354 Mihael Vovk, 21. maja 1907.
Dr. št. m članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3230 Matija Vodišek, roj 1876, spr. 29. maja 1907.	"	Dr. št. 167 članic.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3231 Neža Jančar, roj 1871, 3232 Uršula Kastiger, roj 1868, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 93 članic.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 3233 Frančiška Smrekar, roj 1881, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 40 članic.
K društvu "sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 3234 Neža Jurman, roj 1882, spr. 29. maja 1904.	Dr. št. 23 članic.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 3235 Marija Brence, roj 1869, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 59 članic.
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 3236 Jožefa Pestar, roj 1885, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 5 članic.
K*društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 3237 Roza Šilc, roj 1886, 3138 Ana Kužnik, roj 1876, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 32 članic.
K društvu Marije Mil. Pol. 114, Steelton, Pa., 3239 Marija Črnič, roj 1875, spr. 29. maja 1907.	Dr. št. 16 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., k društvu Marije Mil. Polne 114, Steelton, Pa., 1330 Marija Krašovec, 13. maja 1907. I. dr. št. 27 članic.
II.	dr. št. 15 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 616 Frančiška Slamič, 22. maja 1907
.	Dr.	št.	91	članic.
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 2573 Helena Kozan, 20. maja 1907.	Dr. št. 17 članic.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1651 Marija Stepan, 24. maja 1907.
Dr. št. 27 članic.
Od društva Marije Vnebovz. 77, Forest City, Pa., 1713 Marija Ravnikar, 22. maja	1907.	Dr.	št.	15	članic.
Od društva Marije Mil. Polne 114, Steelton, Pa., 3155 Marija Kramaršič, 21. maja	1907.	Dr.	št.	15	članic.
ODSTOPILE ČLANICE:
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 2835 Agata Modroš, 19. maja l9°7-	Dr.	št.	1.7	članic.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 2226 Remšak Frančiška, 20. maja 19°7-	Dr. št. 12 članic.
IMENA UMRLIH IN POŠKODOVANIH ČLANOV IN ČLANIC.
194 Jakob Jerman, star 52 let, član društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., umrl 12. februarja 1907 v Ely, Minn. Vzrok smrti: rak v’želodcu! Zavarovan za S1000. Pristopil k Jednoti 4. julija 1898.
10001 Mihael Lamut, star 19 let, član' društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., umrl 19. marca 1907. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. julija 1906.
2693 Marija Rosandič, stara 39 let, članica društva sv. Barbare 92, Pittsburg. Pa., umrla 22. aprila 1907. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 18. februarja 1906.
4042 Janez Zahoranski, star 44 let, član društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrl 23. aprila 1907. Vzrok smrti: kamenje v mehurju in srčno opešanje (gall stone colic and heart exhaustion). Zavarovan za. $rooo. Pristopil k Jednoti 21. maja 1902.
6860 Jožef Krašovec, član društva sv. Jožefa 7. Pueblo, Colo., je na podlagi zdravniških spričeval, potrjenih po vrhovnem zdravniku, pripoznan za vedno slepim, izgubivši vid na obeh očesih. Opravičen je do izplačila cele svoje zavarovalnine v znesku $1000. Pristopil je k Jednoti 17. junija 1904, in je sedaj star 39 let.
OPAZKA! Za tega člana plača v mesecu juniju vsak član Jednote, zavarovan za $1000, po 20C doklade, in vsak član, zavarovan za $500, po iee doklade. Članice Jednote so izza zadnjega zborovanja izvzete od plačila poškod-nine in vsled tega do iste tudi ne opravičene. Poškodnin« so torej deležni, in plačujejo za njo le moški člani K. S. K. Jednote!
— . - - t	JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S, K. Jednote,
bil lep dan in vsaki je imel lep čas, ko je bil ‘čenčani” dan rudarski. Kadar je treba kako reč zanje, se hitro izkažejo, da so udi društva sv. Janeza Krst. št. 14; ali kadar je pa pogreb za kakim udom ali kaka parada, se jih nikoli ne more polno število udeležiti. Kadar pride čas, da treba kazen plačati, se že najde izgovor, da ni znal ali kaj druzega, samo da se krega pri zborovanju. Upam, da bo ob enaki priliki v bodoče storil vsak društvenik svojo dolžnost.
Vsem rojakom slovanski pozdrav in tebi, A. S., pa veliko uspeha.
Josip Bezek, tajnik.
Joliet, 111., 29. maja. — Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J., da se zberejo v nedeljo zjutraj, to je 2. junija ob pol devetih v šolski dvorani z društvenimi znaki, odkoder odkorakamo z našimi slavnimi sobratskimi hrvatskimi društvi na Rock Island Depot, da počastimo našega prečast. škofa, kateri se pripelje ob poldesetih, in potem se udeležimo slavnosti blago-slovljenja vogelnega kamena nove hr-vatske kat. cerkve Roj. Mar. Dev., na 906 N. Broadway St. Ker se imenovana slavnost malokdaj vrši, upam, da se boste polnoštevilno udeležili!
Sobratski pozdrav!
M. Bučar, tajnik.
Joliet, 111., 27. maja. — Vsem članom društva Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. Jednote, stanujočim v Jolietu, naznanjam, da se naj v nedeljo dne 9. junija točno ob 9. uri zjutraj korporativno v uniformi zberejo v dvorano stare cerkve, odkoder bomo odkorakali k slovesnosti blagoslovljenja nove zastave oziroma na veselico hrvatske-ga društva Vitezov sv. Nikolaja št. 3. H. K. R. Z. Zaradi tega je tudi redna mesečna društvena seja preložena, katera se bi imela vršiti tisto nedeljo, pa je preložena za v nedeljo dne 16. junija, to je tretjo nedeljo junija meseca. Revno tako se naj društveni člani polnoštevilno zberejo v nedeljo, dne 2. junija ob poldeveti uri zjutraj, da se udeležimo slovesnosti blagoslovljenja vogelnega kamena hrvatske cerkve Matere Božje.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
Jos. Panian, tajnik.
Hibbing, Minn., 26. maja. — Društvo sv. Barbare št. 40. K. S. K. J. je imelo novo zborovanje dne 3. marca in je izvolilo sledeči odbor:
Luka Turhlen, predsednik,
Frank Miško, podpredsednik,
Jakob Geržin, tajnik,
John Bradač, zastopnik,
John Grebenc, blagajnik,
John Klun, podtajnik,
John Povše in Peter Majerle, gospodarska odbornika.
S pozdravom
Jakob Geržin, tajnik.
DR. IVEC ZAROČEN.
Dr. Ivec, prvi slovenski zdravnik v Ameriki, kjer je pač dobroznan že vsem rojakom kot vrhovni zdravnik K. S. K. Jednote in J. S. K. Jednote se je te dni zaročil z velerodno Miss Elizabeth Sshall, ki je iz jedne najodličner sin rodbin v Jolietu. Poroka se bo vršila dne 12. junija.
Joliet’s 100,000 klub.
★
★
★
ir
ir
m. Namen tega kluba je povzdigniti mesto Joliet, da bo štelo leta 1910 £✓ J nad I00’°00 P^bivalcev. Kar se pa zgodi, ako se mestne meje razši- £-t njo, in da se zidajo m napravljajo razne tovarne in drugo potrebno, ★
$ *“ bo Privabilo ljudi v to mesto ter jim zagotovilo dober zaslužek. Na £
£ ta nacin se doseže število prebivalcev do 100,000	★
t . . Znak J!e znanaenje člana. Stane le 25c, ne več, in ne manj. Vsak $ s 1 ®[a. nOS' se ,s.tem pokaže, da je v resnici željan napredka mesta. Ti £ t 1 se. ProdaJajo v bankah in prodajalnah in vsak dobromisleči me- ★
$ Sca" naj gl,eda’ da se J,h čim več proda. Za dobiček, ki ostane pri £
S ProdaJt znakov se plačajo razni stroški kluba. Ne kupite znakov, da £
* b' Jlh,daJa ‘ komu zastonj, ker vsak si ga naj sam kupi. Pravijo, da $
$	Udl akk^lzPo!ni svojo željo v vsakem mestu, ako je tako, za- *
W	~ ~ "'V ^	*	< tmwvut mvpil
| «aj^se pa ne Im mogla zgoditi želja 20,000 Jolieteanov
Joliet je delavsko mesto, in vsak delavec, bi moral nositi eden tak $ . znak. Se ta teden jih dobimo veliko število, in vsak si ga bo lahko £
************4^**4^k4i**4t**4 4<4c******4^*-k**********-k***
♦ kupil.
Zahvala.
V imenu društva sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J. se prisrčno zahvaljujem vsem hrvatskim in slovenskim društvom, kot i posameznim, kateri so nas posetili dne 26. maja na Theilerjevem parku in nam pripomogli, da se je naša veselica oziroma piknik navzlic grdemu in deževnemu vremenu vsestransko povoljno izvršila v vsakem oziru.
Joliet, 111., 28. maja 1907.
M.	Bučar, tajnik.
Joliet, 111., 29. maja. — Vsi oni člani društva sv. Martina št. 80. W. C. U., ki niso pri nobenem drugem podpornem društvu, so naprošeni, da se v nedeljo, dne 2. junija, zberejo dopoludne ob pol 9. uri v društveni dvorani stare cerkve, odkgder odkorakamo na kolodvor k sprejemu mil. škofa Mul-doona iz Chicage in potem k blago-slovljenju vogelnega kamena hrvatske cerkve BI. Device Marije. Pridite vsi, ker tako zahtevajo pravila.
S pozdravom
Blaž J. Chulik, tajnik.
Popravek.
V' g. Ant. Kremeseca dopisu iz Chicage z dne 15. maja je pomotoma izostalo društvo sv. Štefana št. i. K. S. K. J., ki se je tudi udeležilo pohoda z godbo na čelu. Pomota se je zgodila v tiskarni.
Butte, Mont., 6. maja. — Včeraj, to je v nedeljo 5. maja imeli smo Slovenci iz okolice Butte in Anaconda veliko slavnost v Meadervillu, Mont., kjer je društvo sv. Filipa in Jakopa N. H. Z. krstilo in posvetilo svojo društveno zastavo.
Slavnosti in parade so se udeježila sledeča društva: Društvo sv. Janeza Krst. št. 14 iz Butta, društvo sv. Jožefa št. 43 iz Anaconde, dve hrvaški društvi poleg dr. sv. Filipa in Jakopa, dvoji dalmatinski društvi in eno črnogorsko, pri katerem so bili zastavonoše v turški obleki. Lepo je bilo videti vihrajoče slovanske zastave!
Parada se je zbrala pred dyorano društva sv. Filipa in Jakopa, Godba je zaigrala in odkorakali smo vsi proti katoliški, cerkvi v Meadervillui Zastavo je blagoslovil slovenski župnik iz Anaconde, č. g. Pirnat, kateri je bil nalašč poklican v Butte. Po blagoslov-ljenju se je darovala- sv. maša, po tej so se vsa društva spet razvrstila, zaigrala je godba in odkorakali smo proti dvorani sv. Filipa in Jakopa, kjer se je začela velika veselica zbranih Jugoslovanov.
Pri slavnosti so skoraj vsa društva nastopila polnoštevilno, samo od našega društva sv. Janeza Krst. št. 14 iz Butta se ni še skoro polovica udov u-deležila parade, zakaj? Ker ni bilo nič kazni napisane. Da je bila kazen napisana, bi prišli vsi, in če kateri ne bi mogel sam priti, bi poslal drugega moža na svoje mesto, da bi se število napolnilo, tako se jih pa ni dosti zanimalo, morebiti ker so krstili svojo za- Blaznost bavarskega kralja Otona stavo Hrvatje? Ali to ni prav, pri taki postaja vedno večja. Neprestano ga reči moramo pomagati vsi eden dru- čuvajo štirje zdravniki in nekaj dvor-gemu, naj bodo Kranjci, Hrvatje ali nikov. Niti njegova družina ne sme k Primorci, vsi govorimo slovanski je- njemu, ker ga to silno vznemiri. Ne-zik! Jako je grdo za one ude, ki so se davno je praznoval petdesetletnico sramovali udeležiti se parade, ker je svojega rojstva.
Slovencem v pogled.
Slavni Collins Medical 'Institute!
Vam naznanjam, da ne potrebujtm več zdravil, ker sem sedaj popolnoma ozdravil. Vzrok,'da Vam nisem poprej odpisal je, ker sem se hotel prepričati, če se mi bolezen ne bode več povrnila.
Sedaj hodim že en teden na delo brez pasu. pa se mi ni povrnila, zato se vam lepo zahvaljujem za Vaša mi pošilana zdravila, ker ste me z njimi hvala Bogu in Vam, popolnoma ozdravili.
Ostajam Vaš hvaležni
Martin Kovačič,
333 Second Str. La Salle, 111.
-———	SVOJI K SVOJIM!	
	Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.	
	& Vsili društvenih	Z M 1
4 VBl	^ potrebščin.	< s
		0. i
®/ Svffjfrfjgpg Ü	John N Gosar Go	O ta
Irriärvtt IFflll	kJvfltil J.T« VIl/vJllI vl/l	
		Q
gaj	719 High St., W. Hoboken, N. J.	O 1 on
		ö
		0
	Priporoča se vsem slovenskim dru-	g
	štvom za blagohotna naročila n. pr.	tu
	društvenih zastav, znakov (badges) re-	
	galii pečatov, gumbov (buttons).	04 CU
	knjig, slik križev, podob, itd.	
	Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega	<
	blaga in po kar mogoče nizki ceni.	<0 0
■fig Bj| J	Z bratskim pozdravom	X <
	JOHN N, GOSAR CO.	z
I	član K. S. K. J. in J. S. K. J.	M z
	NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.	
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St. N. W. Phone M15
Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljšo sveže in prekajeno meso.
I>obra portrežba in nizke eene
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
Vrtaj a ot čukova nje zdravnikov
Zahtevaj ga
Pokusi ga.	Bi
Proč z operacijami	nMk
in krvavljenjem, ker Svetogerski čaj za	jHjSg»
ledvice zdravi traj-	JBH
no: Ledvične, želo-dčne, jetrne in vse mehurne bolezni. mmlii Sretogorski čaj za ¿W%*S$'Wk pljuča Zdravi čudo-vito:	Plučnice, na ’^^.atCTiaaf
m ho tervze bolest eeuala.Cena na vod-iddq 50o inlt.Plača do v naprejse Pilae
Cent Laboratory439 W.ii »t. Chicago
ANTON NEMANICH
30S-Z07 omo SCRBST, JQLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone aa 73.
Northwestern Phone 4*5,
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob veeh svečanosti kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bo«« po dnevtt ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chiaago St.
N. W. Phone 344.
		
s	Prepozno.	J
I ^1	(Slika iz zakonskega živ^enja. — Po	0)1
Y	nemškem priredil F. K.)	
“Magda!"
Ni kak e ga odgovora.
“Magda, ali ne slišiš?”
Ona se ni ganila. S prekrižanima rokama je sedela ob oknu in trma se ji je čitala na obrazu.
On je slonel oprt ob komolce pri mizi ter si zakrival obraz z rokama. Včasih se je konvuizivno stresel po vsem životu.
Preteklo je nekaj minut.
Ozrl se je iznova nanjo, vzrujan in potrt.
“Ali Magda,” dejal je tako, da se mu je lahko opazila bridkost iz njegovih besed, — "kako si trdosrčna, eno besedo — čuj, — le eno samo besedico...”
Slišala je, da je vstal in zapuščal sobo. Samo en trenutek je mislila, da bi šla za njim — a ravno tako hitro je zavrgla to misel. Če ji je še tako hudo, ne, tega veselja, te zmage mu ne privošči; nikakor se mu ne pokaže slabotne.. .
Videla ga je, kako je odhajal iz hiše in gledala za njim, kako je počasnih korakov korakal skozi vrt z lovsko torbo na rami vodeč na vrvici psa.
Zona jo je stresla.
Potekla je ura za uro.
Napočil je večerni mrak, a njega še tli bilo od nikoder.
Bila je neizrečno trudna, zato se je vlegla. Pustila je svetilko goreti, da bi ne zaspala. Vkljub utrujenosti in duševni onemoglosti se je ni lotil spanec.
Šele proti jutru — vendar enkrat, — ko je že prodirala zora skozi zavese, začula je tihe korake.
Poznalo se mu je, da je bil v veseli družbi. Pel je natihoma sam zase neko arijo in ona je bila tega skoro napol vesela.
Ko pa sta si .sedela nasproti pri za-jutreku. ni prišla prava beseda na dan. Govorila sta sicer o raznovrstnih vsak danjostih, toda v takem tonu, kakor bi viselo nad njima nekaj težkega, nekaj morečega.
Nobeden izmed njiju ni našel prave besede. Tako je bilo dan za dnevom .. .
Čez nekaj dni je on odpotoval ter se poslovil od nje na isti običajni način, kakor je to storil doslej vsak dan. Govoril je tako površno, tako hladno, kakor bi govoril s svojim oskrbnikom. In vendar je bilo v njem nekaj bolestnega, nekaj globoke užaljenosti, ko je stopal na voz, da se odpelje na kolodvor. Še enkrat se je obrnil na svojem sedežu in se ozrl na njo, kakor bi bil nečesa pričakoval: kake prijazne besede, pozdrava ali vsaj prijaznega pogleda. — Zaman. Kakor bi imela zadrgnjeno grlo; — obrnila se je. sama ne vedoč zakaj. On pa se je odpeljal z jezo v srcu. —
Vlažno in dolgočasno jesensko jutro. Širno in odprto ravan obdaja ne-prodirna megla, katera liki svinčena odeja tlači vzduh. gibajoča se kakor bi jo vodil tajen mehanizem — sedaj dvi-gaje se, pa zopet padaje.
Turoben molk, ki dela naravo tembolj mrtvo. N:česar ni čuti ražven skovikanja roparske ptice v daljavi, vsled česar postaja smrtna tišina tem ob-čutneja.
Mlada gospa, ki sedi v verandi na
samotnem bivališču na deželi, je ka kor brez zavesti in življenja. Ta molk ki tlači kakor mora, ona skrivnostna bolest, ki vdada v naravi zdi se ji odmev lastne duše.
Mladostni in vendar že tako. utrujeni 'obrazek, z izrazom bolesti v velikih, še skoro otroških očeh, ki napol bojazljivo zro v sivo plavajoče megleno morje, kot bi ga hotele prodreti: pogled koprni po samo enem svetlem žarku ter se brezupno zopet vrača ter obstane na divji trti, ki obdaja leseno ograjo verande. Listje je že o-rumeneto ter jelo odpadati. Kapljica' za kapljico pada od enega na drug list. počasi in tihotno, kot solza iz očesa.
Da, solze!...
Tudi v njenem očesu bleste se solze, šiloma zadržuje pritajeno plakanje, ki ji hoče šiloma privreti iz nemirnih prs, ono tiho, a tako brezmejno grenko plakanje, ki tlači in krči srce, kot pritisk železne, nevidne roke.
Vsa njena srčna bolest, priznanje lastne krivde; samoobtožba, —• dobi duška v teh solzah.. .
Danes se vrne Walter.
Pred dobro uro je dobila brzojavko.; čita jo iznova, dasi jo je že toli in toli-krat pfebrala. —
Ob deseti uri in dvajset minut dospe na kolodvor.
Sedaj je ura enajst.
V	pol ure mora biti tukaj.
Čez pol ure ga bode zopet videla.
Vkljub temu mora plakati. Kakor bi jo navdajala slutnja, da ne bo nikdar več srečna.
V	tem hipu se je raztrnila megla. Slaboten žarek se je prikradel do nje. a takoj v naslednjem trenotku prikazalo se je solnce izza oblakov.
Razpršilo se je ogromno megleno in vlažnosti prepojeno megleno morje'; pogled je plaval tja v dolino, po livadah. med vrbami tja do reke, ob kateri je vodila železna cesta.
Ostri žvižg lokomotive se je čul do semkaj in bil je še ostreji, kot druge-krati. Začulo se je drdranje koles in lokomotive. . .
Ko se je dvignila megla nad vasico, ki leži med njenim posestvom in železniško postajo, opazila je nenavadno gibanje in vznemirjenost med ljudmi. Na cesti je bilo videti polno voz in pešcev; vse je hitelo z mrzlično naglost-jo, kakor bi se bilo pripetilo kaj izrednega.
Na dvorišču so se začuli krepki glasovi.
“Za postajo S. trčila sta brzovlaka”, pripovedoval je nekdo, ki ga je takoj izpoznala po govorjenju. Bil je pismonoša, stari Vaclav. "Zaprli so železniškega čuvaja”, pripovedoval je dalje, “in še nekega drugega. Pa kaj pomaga. S tem ne bodo nikogar več obudili k življenju, tako gotovo ne, kot je meni ime Vaclav. Pa kaj se hoče, če se nič ne vidi, niti ped od nosa.. .”
Ona ni že davno več poslušala.
Bolj po zraku kot po zemlji letela je takoj po prvih besedah, ter se hitela oblačiti.
V	malo minutah je bila gotova.
Pred hišo je bil že pripravljen voz
in zdirjali so, kolikor so mogli konji drviti.
Voz je krenil po stranski njivami čez polje, da so se vaju ljudstva na veliki ees
začutila zopet, kako ji že napol zamrla ljubezen do Walterja sili z vso močjo na dan, kot plamen iz vročega srca. —
V brezmejnem strahu za njegovo življenje, v moreči misli, da ga morda ne vidi nikdar več. uvidela in občutila je šele prav, kako brezobzirno se ie obnašala nasproti njemu.
Kakor živa slika so vstajali pred njo • duhu oni krasni dnevi, ki jih je preživela ž njim; spomin na njegovo nežnost in izraze njegovega rahločutnega srca, ki se ne dado z besedami povedati, ampak le občutiti, so se ji porajali v duši in srcu.
Videli so se že zvoniki in vrhovi streh ter dimnikov mesteca S. in kma- I lu je drdral voz po asfaltnih ulicah j predmestja. Ob desni in levi ceste so | stale vile, kroginkrog obdane z lepimi vrtovi in nasadi. Okna so se lesketala v odsevu prodirajočega solnca.
Voz je zavil proti glavni cesti.
Deset minut kasneje se je peljala proti velikemu železniškemu mostu in skladiščem; mesto je ostalo v ozadju.
Železniški tir je bil zaprt.
Vrsta vojakov — mož pri možu je. stražila prihode, za stražo pa je stala tisočeroglava množica, ki je gledala na kraj nesreče. Povsod prizori razdejanja: razbite svetilke, železni drogovi in razni drugi deli ležali so razbiti kot trske. Železniški stroj je zavozil preko mostu v reko, ko je pridr-dral nasproti drug vlak; prvi vozovi so popolnoma razbiti... Vmes med razvalinami pa išče ranjencev in mrtvecev požarna bramba z reševalno družbo rdečega križa.
Pred skladiščem za tovore stoje sanitetni vozovi, kamor nosijo nesrečne žrtve katastrofe.
Mlada gospa si le s težavo dela pot med množico do vojaškega kordona; od daleč prihajajo na uho pretresljivi glasovi umirajočih in ranjenih žrtev. Toda ona ni imela nobene solze več...
Pustili so jo skozi.
Neradi, branili so ji...
S svojim krepkim, odločnim glasom si- je priborila vstop.
Niso ji mogli prikrivati, pa tudi ne zavrniti je.. .
Tudi ne zdravnik.
“Posestnik Walter pl. Loo”, odgovoril je zdravnik na njeno mirno vprašanje; “obe nogi razdrobljeni v stegnih, prša pretrta.------Pripraviti vas
moram na najhujše... Nikakega upanja več... Gre se k večjemu za eno, dve uri.”
* * *
Ona stoji pred njegovim mrtvaškim ležiščem, preprostim, obstoječim le iz nekaj plaht in blazin.
Usmiljenka mu podloži blazino pod glavo ter ga nekoliko vzdigne.
S trudnim pogledom umirajočega se ozre nanjo, svojo ženo.
Oklenila se je njegove roke ter se nagnila k njemu.
“Walter!” ga je zaklicala s tihim glasom.
Prša so se mu dvignila, ustnice gibale; toda niti besedice več, kot odgovor samo stokanje in težko vzdihovanje. Videla ga je in cula.. .
Pot ji je lil z obraza vsled strahu in bolesti. —
Samo po eni besedi je koprnelo njeno srce: da jo ljubi ter ji odpušča, — po besedi, katere takrat ona ni hotela izgovoriti,-----sedaj vidi, da je prepozno, prepozno!-----------
Smrtna senca vlegla se je na njegove polzaprte oči. — Ničesar več ji ne more povedati.-------—
Ozrl se je nanjo s pogledom, ki je dejal, da stoji na pragu večnosti, v
katero si ne upa ozreti,----------ona
ve to in čuti;------nikdar v življenju
ne pozabi tega pogleda!!--------- —
040*040*0404 404Q*0*0*0*0*0
0	♦
1	Smrtni angelj na zemlji, 2
S*404040»04040-»0«0*040'»0««
“Mamka, zakaj pa umirajo ljudje v tako različnej starosti?” vprašala je mala ljubka deklica svojo mater, ko se je vračala iz pokopališča. Mati bila je že navajena na taka vprašanja, pa se je tudi vedno trudila, da ji je dala, če le mogoče, povoljen odgovor. Ni imela navade, kakor druge matere, da bi svojega otroka osorno zavrnila, marveč se je veselila, če je mogla pogledati v duševno življenje svojega otročička.
“Ti, Julika, če hočeš to vedeti in to razumeti, ti moram pa. že daljšo povest povedati."
“O, povest”, zaklicala je deklica, prinesla podnožček in se vsedla k nogam materi, da bi prav pazljivo poslušala.
“Nekega dne”, pričela je mamka, “ko je bil- svet že davno stvarjen. poklical je ljubi Bog angelja k sebi. Angeljček je prihitel, se sedemkrat pred Bogom priklonil, ki mu je dejal: “Glej, svet sem ustvaril, ustvaril sem človeka in mu dal zemljo kot bivališče, da*se tam pripravlja, da bi mi potem v nebesih služil in bil vekomaj z menoj srečen. Tebi pa sedaj ukažem, da greš na zemljo in zbereš ljudi, ki s» pripravljeni, da zamenjajo trudapoino zemeljsko življenje z nebeškim veseljem. Vsakega poljubi lahno na čelo in jih pripelji k meni, vsaj sto na dan.” Ko je Bog Oče to izgovoril, nagnil je glavo v znamenje, naj angelj odide. In angelj se je priklonil zopet sedemkrat in se podal skozi zlata nebeška vrata na zemljo. Veselil se je ukaza, katerega mu je dal Bog Oče! Mislil je namreč vsakdo se ga bode veselil, vsakdo .bo šel z veseljem ž njim v nebesa.
Bilo je zgodnje jutro, ko je prišel angelj na zemljo. Prvi človek, katerega je srečal, bil je mlad kmetič. S koso
na rami mahal je po travniku in prepeval vesele pesmi. Angelj se mu je pridružil, ga pozdravil in mu tudi povedal. čemu ga je ljubi Bog poslal na svet in naposled ga je vprašal, bi li tje hotel iti z njim v nebesa.
“O pa že še ne”, bil je odgovor, “je še prezgodaj. Pozneje mogoče! Glej, dve leti je še le, kar sem oženjen, imam doma ljubko ženko in veselega, zdravega fantiča! Oba mi napravljata veliko veselja. In potem je pa pri nas na zemlji tako veselo, prijetno, poglej samo cvetlice na polji in reci. če je v nebesih tako veselo. Jaz pač že še ne grem s teboj, a povem ti, da k mladim in veselim ljudem nikar ne hodi, ampak k starim žalostnim. Takih je v naši vasi dovolj; ti bodo veseli, če. prideš k njim. Toraj ničesar za zlo. želim ti Te*§« prav dober dan.”
Malo začuden ga je angelj pogledat; a vendar je sklenil, da bo kmetiča ubogal. Takoj ko vstopi v, vas, sreča sta-’ rega možička” ki je komaj še lezel. “Star si že in cela pokveka, zemlja te pač ne more več veseliti. Idi z menoj, peljem te v nebesa, kjer ni telSav in bridkosti!” A starček zmajal je z glavo. “Ne”, rekel je, “sedaj pa še ne. Meni je tukaj prav dobro, celo življenje sem se mučil in trpinčil, torej mi bo vsakdo breskrbno starost privoščil. Moj sin — gotovo si ga srečal na poti — je prav ljubezniv z menoj; spolni mi vsako željo, katero mi bere iz očij: :n še le vnuk. tega bi ti videl; z malim skočičem se še jaz pomladim. Pa veš kaj! k meni prišel si še prezgodaj, a pri sosedu leži eden že leta in leta bolan, ki je neozdravljiv.”
Na to šel je angelj k sosedu in našel moža, kateri se je vil in zdihoval v velikih bolečinah na postelji. “Ali si ti tuji zdravnik, po katerega sem pisal v tuje dežele”, vzdihnil je bolnik, ko .ie stopil angelj k postelji. “Ne, nisem zdravnik, a prišel sem k tebi, da bi te rešil tvojih bolečin. Boš šel z menoj:'” Nekoliko časa je bolnik premi-
šljal, tako da je že angelj menil, ta pa le pojde z menoj. A bolnik začel je šepetati: “Slišal sem o imenitnem zdravniku, ki je marsikoga ozdravil. Temu sem pisal, njega hočem počakati morda me le ozdravi. Veš, denar imam in plačam prav lahko. A moja soseda, ta je bolna in velika reva. Vesela te bo, če te le vidi.”
Poln zaupanja šel je angelj k .revnej bolnej ženici. Res jo je razveselil i-meniten obisk, a o smrti ni hotela slišati ničesar. “Včeraj bil je župan pri meni in mi dejal, da me bodo dali v ubožno hišo, kjer bom imela jesti in piti, kolikor bom hotela, gorko postelj in dobro postrežbo. Prav prijazen gospod je! Celo svoje življenje bila sem reva, sedaj pa hočeiri vendar tudi vedeti, kako je človeku, če se mu prav dobro godi. Zavoljo tega, ljubi angelj, ne bodi hud, vem da. si mi le dobro hotel, zato pa srčna ti hvala! Prav lahko boš našel koga, ki pojde s teboj. Glej v zadnji hiši na levo je sivolasi Peter; zapravil je že vse svoje premoženje in se sedaj nikakor ne more sprijazniti z revščino.”
Ko pride angelj k sivoglavemu Petru, reče mu: “Slišal sem, da si prišel ob vse svoje premoženje.” “Res je, gospod”, odvrne jezno Peter. “Revščina hudo pritiska. Beraške juhe ne diše po sebno dobro, zlasti tistemu, ki je imel prej vsega dovolj.” “Pa idi z menoj v nebesa”, dejal je angelj, “tam ni revščine in pogled v božje obličje te stori neizmerno bogatega”. “Vse se lepo sliši, a pridi zopet čez šest tednov. Glej imam še loterijsko srečko in v šestih tednih bode žrebanje. Morda zadenem in zopet bom bogataš; če pa ne, pojdem pa z veseljem s teboj.” “Bog pa hoče, da mu že danes koga pripeljem”, opomni angelj. “O to ti pa jaz ne morem pomagati; a ne daleč od tu je mlada deklica, imela je ženina, ki ji je
(Nadaljevanje ha 7. strani.)
i
(Radosti življenj
I je mogoée le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravil ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni % in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod-% jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pretit bavljanja, ker	_J____________
•i*	--------------
¡¡Trinerjevo zdravilno grenko vin
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste,
£	da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto
|	kri, ki je vir življenja.
•j*
!•*	Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem
prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
§Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristn
♦j*	kot najpopoluejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljanje, Dobro zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.	'
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se marate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
|	Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih specijalitetah:
V
| Trinsrjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
I
no:
dčne,
JOHN J. MEDEN
77a W. **nd St.
CHICAGO,
IZDSLOVATELJ
zMuga gntkeis
Pr oda jem tudi naraven brinjevec in tropinovec. Zahtevajte ga v gotlilnah.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnžžjlmi tržnimi cenami.. . Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa»
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines olid blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prthrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Tard na voglu DESPLAINES IN CLINTON
Grayhek &
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, ni
N. W.
5o6.
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas,
Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
IN DOBRA POSTREŽBA.
- — -	.	. Chicago Phone <5*.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing A ve., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja Ifef-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 231; South Chicago
KDO VAM HOCE DOKAZU,
DA VAM ZAMORE P0RU6ATI.
ecemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi OROSI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam. mora takih zdravil dati, kakor so OROSI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki sc se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da OROSI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno dru-zega čuti. OROSI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAHI!
m
i
i
Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co.
v New Yorku.
Ako je livaležnost umestna, za Vaš trud in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh katerega ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zvč in da se more prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zv€ narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili zozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta,' kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.
Vaš udaru T. CERAŽO.
m
i
m
i
K A! HGC.EftlO Ml?
Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje bolezni, zastarele i kronične, katere drugi zdravniki niso mogli ozdraviti. Ako pišete na
nas, predložimo Vaše pismo našemu zdravniškemu zboru, kateri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vam potem poročati, kakšne narave je, kakšne posledice lahko nastanejo, kako se morate zadržati, kako se morate zdraviti, koliko čaša hode zdravljenje trajalo, i. t. d., - ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni. da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo.
Ako vam drugi zdravniki niso pomagali — Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči.
bolezen ;
povrniti denar, kj ista ne koristijo.
Kakor vidite, da imamo ;a vsako bb*«en ' <■ ebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - 2a zastarane in kronične bolezni pa imamo Speci«.iste.
Pošiljajte vse pisma na Slove: ski oddelek, od
AMERIKA EITiCPA C®
161 Columbos Ave., New M.
u-	'~a.'j\_.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone n 13
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.
JOHN
LENNON & SONS
Marble Works
' #
m So. Joliet St.,	Joliet, 111.
Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje.
Tu dela tudi vaš rojak g. MATH STUKEL po domače Šuštar.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANU
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchafige Street*
JOLIET, ILL.
______(Nadaljevanje s 6. strani.)
postal nezvest; sedaj pa zdihuje in joka za njim. Pojdi, jaz ti pokažem pot.” In Peter peljal je angelja po raznih ulicah, dokler nista prišla do hiše, kjer je ob oknu sedela in zdihovala zapuščena nevesta: “Ti ubogi otrok”, dejal je angelj, “kako mora biti huda taka prevara. Glej, jaz pridem iz nebes, kjer ni sleparije, ni goljufije, ni hudobije. Bi li ne hotela iti z menoj?” "Z veseljem rada”, zakliče nesrečna nevesta, a kmalu se zopet premisli. “Ne, to pa že ne gre. Hudobnež, ki mi je napravil toliko bridkosti, bi naposled mislil, da sem umrla iz žalosti za njim in tega veselja mu pa le nočem privoščiti.”
In ne da bi bil kaj opravil, moral se je angelj vrniti. Zapustil je vas in korakal po cesti proti bližnjemu mestu. Med potom šel je mimo gradu, v katerem je stanoval nesrečen knez, katerega je nehvaležno ljudstvo odstavilo od prestola in ga spodilo v tujo deželo. “Morda bo tu kaj za mene”, mislil si je angelj, vstopil h knezu in mu razodel svoje želje. A dobil je odgovor: “Ko bi ne bil danes dobil vesele novice, bi šel s teboj. Tako pa mi pišejo, da na skrivnem d&lajo moji zvesti prijatelji, da bodo nepostavno vlado kmalu vrgli! To bi še rad doživel, potem bom pa pripravljen ubogati svojega Gospoda v nebesih. Pa ne bodi hud zavoljo tega; ne daleč od tu, v enem gozdu, prebiva puščavnik, ki se že leta in leta pripravlja na pot v nebesa.”
Angelj se je zahvalil, šel proti gozdu, kjer je kmalu dospel do puščav-nika, ki je klečal ravno pred kapelico in prav goreče molil. Ko je zapazil angelja, se je navidezno prestrašil. “Prezgodaj prideš”, dejal je resno. “Nisem še vreden, da bi že zdaj stopil v kraljestvo večnega veselja. Veliko sem grešil v svojej mladosti in za te grehe se še nisem dovolj spokoril.”
Ves žalosten in potrt je šel angelj zopet dalje. Naletel je na otročiče, ki so si trgali rožice. Stopil je med nje, pripovedoval jim, kako lepe cvetke cveto na nebeških livadah; pripovedoval jim je o ljubem Bogu, o krasnih igračah itd. Z radostjo so ga poslušali otroci, ko pa je hotel angelj najmanjše dete vzeti s seboj, začel se je jokati in klicati po mami. A sile ni smel rabiti in pustiti je moral otroke.
Dospel je do mesta, pa pošiljali so ga od hiše do hiše. In ko je nastal večer, vzletel je sam truden in žalosten proti nebesom.
“Odpusti Oče nebeški, da sem se vrnil, ne da bi bil kaj opravil. Veliko ljudij sem vprašal, bi li ne hoteli iti z menoj, a vsak je našel kak vzrok, da je ostal na zemlji.”
Sedaj je odgovoril Gospod: “Poslušaj! Ker nobeden noče prostovoljno' zemlje zapustiti, tudi nadalje več ne povprašuj, ali so pripravljeni ali ne. Vsakega dvajsetega, katerega boš šre-čal, vzemi in ga pripelji, bodi si star ali mlad, bogat ali reven, nčen ali ne-vednež, zdrav ali bolnik. Jutri idi zopet na delo!” In angelj se je hvaležno priklonil pred Bogom. S prihodnjim dnem začel je izvrševati ukaz nebeškega Očeta m ga izvršuje do današnjega dne.
“Vidiš, Julika, odtod pride, da ljudje umirajo v razni starosti”.
004(H040040404(H04(H40t09
§ Za kratek č a s.$
&H0404<H40*0*0+0
Lilije.
Meščan vpraša tovariša: “Zakaj pa se v našem mestu moški tako poredkoma ženijo?” Tovariš mu odgovori: “Temu so krive sedanje mestne gospe in gospice. Zakaj o njih velja to, kar čitamo v svetem pismu o lilijah: So kakor lilije na polji, ne šivajo ne predejo, in vendar niti Salomon ni bil v svoji krasoti tako oblečen kakor jedna izmed njih!”
Drabna jajca.
Bila je gospodična, ki je rada prebirala romane, naučila se nekoliko francoskih besed, igrala na klavirji, in zraven pela prav čedno. Drugega ni vedela, nego največ še misliti na drago obleko. Kuhinja, gospodinjstvo, to dvoje ji je bilo nepoznano.
Pripetilo se je, da je ujela moža. Mlada gospa pride nekoč z deklo na trg. Brž ugleda precej drobna jajca v košari neke kmetice ter izpregovori zaničljivo: “Jojmene, kako neumni ste pač kmetski ljudje! Ali niste mogli drobnih jajc še nekoliko dnij pustiti na gnezdu, da bi bila bolj odebelela?"
Kako se žalost odpravi.
Dobrosrčna gospa vidi mesarjeva sina, kako tiho sedita za mizo ter žalostno gledata predse. “Zakaj sta vaša fanta tako žalostna?” vpraša očeta. “Oj gospa,” pravi mesar, “koliko sem ju že tepel zaradi tega, pa vse ne pomaga, vedno sta žalostna!”
“Frišni” raki.
Šegavo bablje je prineslo v Maribor rake na prodaj. Brž pristopi meščanka, pol Slovenka pol Nemka, rekoč: “Die-se ‘raken’ sain niks frišni!” — “So frišni, so!” odgovori žena, “naj le,gospa poduhajo!” Meščanka res podu-ha, ali jojmene, v istem hipu jo vščip-ne rak in se ji nemilo obesi na nos. “No, ali vam nisem pravila, da so mo-
ji raki ‘frišni?” reče sedaj kmetica , in se zasmeje z vsemi, kar jih je vpričo.
Goski.
Na lestvicah se je peljal premožen mož s soprogo in dvema hčerkama iz Trsta v okolico. Mož in žena sta se dela spredi, hčerki pa zadi. Pri nekem kmetu je gospa potem kupila dve goski ter ji dala zadi na voz.
Ko se zvečer zopet pripelje do mesta, vpraša jih stražar: “Imate od česa plačati na vozu?” — “Dve goski imam tu zadi!” pravi gospod. Ker stražar kupljenih gosk ni videi ter mislil, da gospod svoji hčerki imenuje tako, reče nasmehoma: “Le peljite dalje! Za take goske ni treba plačevati mitnine.”
Kratek odgovor.
A: “Povejte mi, gospod sosed, kaj vender delate, da ste od dne do dne debelejši?”
B: “Nič!”
Novi strežnik.
Gospod dobi novega strežnika. Ob vsprejemu mu reče: “Plače dobiš 60 gld. na leto, in oblačil te bom!” Takoj prvo jutro čaka gospod strežnika, da bi mu storil to in ono, toda ni ga od nikoder. Gospod ga kliče nekaj časa, potem gre v njegovo sobo. Res ga dobi v postelji. Vzame palico ter ga misli pretepsti, ali služabnik odgovori: “Ne tako, gospod! Zdavnaj bi bil že rad vstal, a rekli ste mi ob vzprejemu, da me boste sami oblačili, zato sem pa čakal!”
Društvena vest. ^
VSAKDO VE?
Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše.
Ah veš kje je dobiti najlepše in najcenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, uro ali podobne zl atnine, gotovo pri
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
COMPAGNJE GEHERALE TEANSALANTIBM
FRANCOSKA PROGA.	*
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicaga Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, Ul.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, II).
Paul Sarič, agent, 216 17th St., St. Louis, Mo.
E.PORTER BREWING COMPANY
Waukegan, 111., 21. maja. — G. urednik A. S., prosim natisnite imena naslednjih društev in svote, ki so jih darovala članu našega	•	društva	Marije
Pomagaj št. 79. K. S.	K.	Jednote	Jo-
žef Kržiču, ki se je pri delu tako ponesrečil, da ima popolnoma mrtvo roko, in sedaj živečemu v starem kraju.
Darovala so naslednja društva:
Sv. Jožefa št. 21, Federal, Pa..$ 2.35 Marije Zdravje Bolnikov št. 94,
Cumberland, Wyo............ 8.40
Sv. Janeza Krstnika št. 20, Iron-
wood, Mich................. 5.00
Vit. sv. Florijana št. 44, South
Chicago, lil.................. 400
Sv. Jožefa št. 2, Joliet, lil..	5.00
Sv. Roka št. 13, Allegheny, Pa. 2.50 Sv. Janeza Evangelista št. 65,
Milwaukee, Wis.............. 3.70
Sv. Janeza Krstnika št. 13, Bi-
wabik, Minn.................. 3.00
Sv. Janeza Krstnika št. 14,
Butte, Mont.................. 3.00
Sv. Jožefa št. 43,- Anaconda,
Mont. ....................... 5-oo
Sv. Cirila in Metoda št. 101, So.
Lorain, O. .................  4.00
Sv. Barbare št. 96, Kaylor, Pa.. 2.15 Sv. Frančiška Serafinskega št.
46, New York, N. Y........... 3.00
Sv. Jožefa št. 55, Crested Butte,
Colo......................... 2.20
Sv. Štefana št. 1, Chicago, 11!...	5.00
Jezus Dobri Pastir št. 32,
Enumclaw, Wash............... 5.00
Sv, Barbare št. 23, Bridgeport,
Ohio.......................   2.35
Sv. Jožefa št. 12, Forest City,
Pa............................ 1308
Sv. Vida, št. 23, Cleveland, O..	5.00
Sv.. Lovrenca št. 63, Cleveland,
Ohio ...........V ........... 3 00
Marije Pomagaj št. 78, Chicago,
lil.........................
Sv. Jožefa št. 53, Waukegan, lil. Marije Pomagaj št. 79, Waukegan, lil. v pokritje stroškov 12.25
EAGLE BREWERY
izdelovalci
DLEŽANE FIVE
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik.
JOLIET, ILL.
PMiMiKmEEiEPiMiMiiiMi® [mimimiei® m ¡i it nimmi
m
m ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
3-6s
5-00
Skupaj ................$107.63
Naše društvo Marije Pomagaj št. 79. se tem potom v imenu sobrata in člana Jos. Kržiča vsem zgoraj imeno-sim, da bi mi dotično društvo drage Ako bi bilo po pomoti kako društvo izpuščeno ali kaka druga pomota, prosim, da bi mi dotično društvo drage volje.to naznanilo, da se pomota popravi.	Math. Jereb, tajnik.
Vabilo in naznanilo
velikega piknika, katerega priredi chicaško društvo sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J. v nedeljo 9. junija 1907 v Santiago Grove na 26. ulici in Homan Ave. Začetek ob 2. uri popoludne. Na kegljišču se bode igralo za tri nagrade: prva za s dolarjev, druga za 3 dolarje in tretja za 2 dolarja. Tiketi po 250 Tem potom so vljudno vabljeni vsi Slovenci in Hrvatje v Chicagi in okolici, da bi se tega piknika udeležili, ker smo tudi mi vsaki čas pripravljeni, kadar nas kdo pozove. Društvo ne bode imelo nobenega marca, zatorej so pa slovenska in hrvatska društva povabljena, da kar pridejo na piknik, in vsak bo prost vstopnine, kateri se izkaže z društvenim znakom. Za dobro zabavo in postrežbo bode preskrbljeno, tako da bode vsaki, kdor nas obišče, zadovoljen. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
— Vsi $3.50 in $4.00' čevlji na Chu-likovem vogalu so sedaj po $3.39. Prihranite si denar in podpirajte domače podjetje.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčic. TatVa je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih saiunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
5i>S W. IS tli JSt.
CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,
JOLIET CITIZENS BREWING- CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Izdelovalci najboljšega piva
sodčkih in steklenicah*
— i
i > <♦
J. J. KUKAR,
ZASTOFMK
|vseh parobrodnih družb.|
Pošiljanj denar v staro lijmo vino po najnižjem /	dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
*
J.
J- KTJKZAR
WAUKEGAN, ILL.
Y 231 b. Genesee St.,
AMERIK AN SKI SLOVENEC, 31, MAJA 1907.
sSS

JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog. ........TELEFON 2252..............
lois N. Broadway..JOLIET, ILL.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTI'LNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
fi
Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivoiko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
V posnemo.
V Ljubljani pride na plesu mlad gospodek k gospici ter jo naprosi z nežnim glasom: “Duerfte ich um ei-nen Tanz bitten?” — Ona mu reče: “Kaj vi, gospod, ne znate slovenski?” — “Znam, pa nečem govoriti!” odreže se mladič. “Tudi jaz znam plesati, pa nečem!” odgovori vrla domorodkinja ter se obrne od njega.
Vašo kapo.
“Česa želite, ljubi moj?” vpraša postaren gospod, ki je imel z zlatom obšito kapo na glavi, nekoga, ki se je plazil pod oknom. “Česa želite?” vpraša novic in se skloni čez okno.
"Vašo kapo!” odgovori tat, pograbi kapo in zbeži.
Emil Bachman
580 Sooth Center are., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih oj znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
Vprašajte svojega mesarja za
kim doieCe Mm
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
112 Exchange St. JOLIET, ILL.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Melika zaloga vsakovrstni h barv, oljev in fijnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass
Chicago telef. 2794 uJ teief.JJ (}2 7..
Žile utripalnice in dovodnice.
Žile utripalnice prevajajo rdečo, o-kisano kri iz srca v sleherni del telesni kot živilo istega. Žile dovodnice pa vodijo črno kri nazaj v srce. Da imaš popolnoma zdravo-telo, je bistve no, da imajo žile samo čisto, obilno kri, ki je brez vsake škodljive tvarine. Severov kričistilec je že mnogo let znan kot popolnoma zanesljivo zdravilo za bezgavke, angleško bolezen (ricketts), uljesa, slani tok in vse kožne bolezni vsled slabe, nečiste krvi. Pripravljeno je samo iz čistih zdravilnih tvarin. Čut utrujenosti izgine in telo se utrdi proti raznim boleznim njemu, ki uživa na dan tri popitke Se-verovega kričistilca. En dolar. V vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja tudi prekomorske vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET
I. nadstropje.
P. R. BANNON’S SUBDIVIZ1JA
Še nekaj lot nam je ostalo od razprodaje v nedeljo dne 26. maja zato smo se namenili še tiste razprodati
v nedeljo 2. junija 1907
BREZ DAVKA TRI LETA.
BREZ INTERESA ENO LETO.

vs>
JP035 ST
$
S
/22.2o ____/
	<4
	
	
	
	¿
	a j L
» io
.'tero
u
/26.Ï0
zo *
/9
/e
/7
/6
/5
/4
/3
/Z
//
/22 21

I
£ s
i«
jt^1
//
tz
/}
//6 50
/2/25
/
«
2	
«	3
4. A	
T	S
S)	6
's	7 1
0 «	8 i
	,f,2S À
/'760
G6
k
1

R
Opvt/Tč. 3t.
$1.00 na roko.
$1.00 na teden.
MI PLAČAMO DAVEK TRI LETA. INTERESE SE RAČUNA KO PRETEČE LETO OD DNE KUPNE POGODBE.
v nedeljo 2. junija 1907
Pomnite dan prodaje. Pojdite na Ross Street do poljske cerkve, tam je zemljišče. fndite zgodaj, ker inače ne dobite lote, katero ste si izbrali.
P. R. Bannon, 701 N. Broadway, Joliet.
♦
?
_ ROJAKI SLOVENCI
I naročajte in čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE
j Novih
1 50.0000
* iztisov.
t
R
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
_________KNJIGA „ZDRAVJE“
katera je ravno izšla od slavnega in obče znanega
D* E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejšf svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele
(kronične) • '	*	„ "
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, | Cenjeni gospod Collins M. 1. križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
Spoštovani gOspod Dr. E. C. Collins M. 1.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, kafcena ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.)
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes Gačnik
R. F. D. 3 Johnstown, Pa.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila sp res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh 12 E.
39th Str. N. E. Clevelan, O.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči
in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo „ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za
poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.
#
#
#
S
?
#
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpredi W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00, BARBER BUILDING. JOLIET. ILL
RRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke cene.
—104 Jefferson St., blizu mosta.
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"Tke D. s.!! lic. in ‘‘MeerscHani” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, ills,
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building
....JOLIET, ILLINOIS.
Pozor, Rojaki I
Naznanjamo, da smo otrorili
GOSTILNO.
v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC & CO.
208 Jackson St.
Math. Stefanich, Manager.
German Loan and Savings Bank, MARTIN WESTPHAL,
1*3 N. Bluff St. JOLIET, ILL.
ohn Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
I O.
r*
Henrik H. & Menno H.
S TASSEN
Sobe 201 in 202 B&rber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištvu proti ognju, nevihti ali drugi po-1 škodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n- lam in boleznim.
tje vsakovrstna v notarsko Vo spadajoča pisanja.
(
S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St, Joliet
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1737. IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
GLUH ZOPET SLIŠI
če rabi moj Ušesni balzam, kt trajno zdravi ne samo Šumenje, zvonjenje v uSesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnhio le $1.10. RazpoSilja po vplačani« vnaprej samo C. G. FOU EK, lekamik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljamz&stonje
ÂÎLaC''* Bar Ms.
and Porter.	o
J. O SMITH
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago 9ts.
Tožim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
Gov nemško in angleško.
rV
priporočan
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SkofT,
N. W. Phone 609.
n3) N. Hickory St.,	Joliet