Jekljenl zobje Doslej smo imeli 80 zlate krone in moatlčke ta vae je bilo iz dragih itovin, a poslej bomo Imeli cenejše umetne zobe in sicer: Iz jekla, all prav za prav lz pokroir«anega nlklja. TaJc zob |e zo^ bodočnosti, čeprav ll sc počasi utira pot v Bvet. 2e L 1920 je nemškl zobozdravnik dr. Hauptmaier dobil patent ea zobe iz jekla, ki ne zarjavijo. Tvrdka Krupp V Eaaenu Je tzdelovala take jeklene zobe in vaak nemškl zobozdravnlk ja bll prtmoran, da Jih je pri tej tvrdki naročil, Ce Je hotel svojlm pacijentom dati, jekleno zobov|e. Polagoma je bllo več takih delavnlc, vendar Je fcllo se zmeraj težavno ^ritl do jeklenih zob, tnostičkov all zabovlj. KdaJ je pa dunajakl zobQi tehnik Hans Tauzin•ky iznašel nekaj čudorltega. IznaSel je tako zvani oblikovalec za krone, pripravo, ki omogoča alehernemu zobozdrav« niku brez vsakršnega truda izdelati jeklene zobe. Zaeno je Tauzinaky iznašel pravilno zltitino, kromov nikelj, ki ni le z^ več ko za dve tretjinl cenejši ko zlato ali platina, marveč je tudi trpežnejši in pripravnejši za v uata. Zob iz belega niklja nima le primernejše barve za zobe ko zlato, marveč se aploh ne da unifiiti in da je nemogoče pregristi ali obdrgniti. Tak zob je trši ko zlato ali platina in je lažji. Mimo tegazobovju iz kromovega niklja ne Skodujejo nikakršne kemlfine apojine in nikoli ne spremeni apojine in nikoii ne apremeni barve, marveč je vedno člato In belo. Najvažnejše jc pa to, da ]e cenejSe.