ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LJUBLJANSKA UČNA STOLICA ZA KMETIJSTVO VLADO VALENČIČ I. Naloga leta 1767 ustanovljene »Družbe za poljedelstvo in za koristne umetnosti«, kot se je takrat imenovala poznejša Kmetijska družba, so po formulaciji Antona Linharta bile: i. teorija izboljšanja kmetijstva, 2. pouk teorije v šolah in 3. uporaba teorije v prak- tičnih primerih.1 Že 1. 1771 je družba, izva- jajoč svoj program, predlagala ustanovitev javne teoretične in praktične učne stolice za poljedelstvo na ljubljanskem jezuitskem fi- lozofskem učilišču.a Kmetijski pouk je bil tedaj šele v začetku, gojile so ga le redke univerze in drugi višji učni zavodi; zato je treba priznati, da pobudniku družbinega predloga ni manjkalo razgledanosti in inicia- tivnosti ter da je stopal korak pred svojim časom. Stolice za kmetijstvo so na nemških uni- verzah nastale v prvi polovici XVIIL stoletja v zvezi z uvajanjem ekonomskega (narodno- gospodarskega) študija, kot so ga pojmovali kanieralisti. Profesorji ekonomije so obrav- navali kmetijstvo obenem s policijsko in ka- meralno znanostjo, pod katerimi bi danes razumeli nauk o upravi in financah. V ne- kdanji avstrijski monarhiji je prvo ekonom- sko profesuro dobila 1. 1752 dunajska terezi- janska akademija, 1. 1766 jo je dobila uni- verza v Pragi, 1. 1771 se omenja taka pro- fesura v Linzu.' Fiziokratska prizadevanja v drugi polovici XVIIL stoletja so dala kme- tijskemu pouku novo spodbudo. Predlogu kranjske družbe za poljedelstvo in koristne umetnosti za ustanovitev polje- delske stolice -je cesarica Marija Terezija 9. marca 1771 ugodila. Za profesorja se je po- nudil in bil z vladaričinim dekretom odobren profesor moralne teologije v Celovcu, jezuit Pogrietschnig. Bil je tudi član poljedelske družbe.^ Niso znani razlogi, ki so preprečili Pogrietschnigu, da bi začel s predavanji iz kmetijstva, pač pa je po razpustu jezuitske- ga reda učil v Ljubljani fiziko.^ L. 1773 je bil za profesorja kmetijstva izbran, verjetno na predlog poljedelske družbe, Janez Nep. Giel, tudi član jezuitskega reda. Deželno gla- varstvo je o tem obvestilo dvorno pisarno in prosilo za odobritev in odločitev glede nje- gove plače. Z dvornim dekretom od 30. okto- bra 1773 je bilo Gielovo imenovanje potrjeno, toda o odobritvi plače ni hotela dunajska vlada nič slišati. Ko je bila o potrditvi Giela za profesorja obveščena Kmetijska družba, je sporočila, da so naročene knjige za profe- sorja in določeno zemljišče za kmetijske po- skuse. Prosila je, naj se Gielu določi pri- merna plača. Ker država ni dovolila svojih sredstev za plačevanje profesorja, so končno ; deželni stanovi določili v ta namen 400 gld iz i stanovske domestikalne blagajne. Družba za^ poljedelstvo in koristne umetnosti se je še! nadalje prizadevala, da bi za Giela dosegla; ugodnejše pogoje, želela je, da bi obdržal svojo pokojnino kot bivši jezuit. To ji je' končno uspelo, čeprav je prvotno vlada, pre-' den bi kaj odločila, hotela počakati, da vidi, j kakšen bo uspeh kmetijskih predavanj. | V seznamu učnih moči ljubljanske gimna- | zije, filozofske ter teološke šole, ki ga je j deželno glavarstvo 10. septembra 1774 po- ^ slalo dvorni pisarni, je navedeno, da je Giel i za kmetijstvo (agrikulturo) predložil svoj i učni načrt, da bo predaval po svojih skriptih ! ter da bo s poukom pričel v prihodnjem letu. V tem seznamu je tudi omenjeno, da je bil nameščen kot profesor z dekretom od 7. maja j 1774. Iz drugega vira se vidi, da je plačo i prejemal že od 1. februarja 1774. ' Zdi se, da kljub imenovanju in prejemanju plače Giel ni pričel s poukom; razlog bi bil v pomanjkanju učencev. Poljedelska družba je predlagala, naj bi bil pouk kmetijstva ob- ; vezen za študente logike, fizike in moralke. I Deželno glavarstvo je ta predlog odstopilo ; v rešitev študijski komisiji. Družba je 20. i marca 1776 prosila, da se odločitev študijske i komisije pospeši, češ, od odločitve je odvis- i no, če bo ta koristna šola odprta. Ko je po- i tem študijska komisija izdala študentom na- ročilo za obisk kmetijskih predavanj — bilo je menda le priporočilo — je poljedelska družba sklenila, naj se pouk začne v nedeljo, 28. julija 1776. Za kmetijski pouk je hotela družba določiti prvotno dva dni v tednu, ker i pa ni uspela s predlogom, da bi se mu ob i šolskih dneh posvetila ena ura namesto fi- ' zike, ob dnevih, določenih za rekreacijo, pa' študentov ni bilo mogoče siliti k obisku pre- j davanj, se je odločila za nedelje in praznike. | Tudi nedeljska predavanja niso pritegnila j slušateljev. Ponovna prizadevanja, da bi bil j pouk kmetijstva za filozofe obvezen, sol ostala brezuspešna. Dvorni dekret od 28. fe- ! bruarja 1778 ni zavračal obveznih predavanj zato, ker bi bil študij kmetijstva nepotreben, ] temveč je menil, da filozofov ne kaže siliti i k obisku predavanj in bi bilo bolje, jih pre- i pričati, da bodo zanje koristna ter upošte-] vana pri njihovem bodočem napredovanju. ■ Toda kljub temu med slušatelji filozofije \ ni bilo mogoče vzbuditi zanimanje za študij ; kmetijstva. Imatrikulacija gospodarskih : uradnikov (Wirtschaftsbeamte), — verjetno soj 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mišljeni uradniki zemljiških gospostev — kot je bila odobrena za obisk kmetijskega potika na Češkem, Moravskem in v Šleziji, je bila za Kranjsko z odločbo od 22. junija 1780 odklonjena. Da bi obdržal mesto profesorja, je Giel predlagal, da bi postal nekakšen potovalni učitelj kmetijstva, če bi mu po- leg jezuitske pokojnine 300 gld zagotovili še prispevek deželnih stanov 400 gld. De- želni stanovi so predlog o potovalnem pouku odločno zavrnili. Menili so, da je Giel prvi učitelj, ki si hoče učence iz- siliti. Vudi niso kranjski kmetovalci tako nevedni, kot si on predstavlja. Ce so neza- upni proti novim poskusom, niso iz predsod- kov ali nevednosti, temveč zato, ker so se taki poskusi za izboljšanje kmetijstva ponajveč ponesrečili. Podeželsko prebivalstvo si je že samo našlo pot za izboljšanje gospodarskega stanja, pomaga si s prevozništvom in majh- nimi nianufakturami. Slabemu gospodarske- mu stanju kmetijstva na Dolenjskem pa ni- sta krivi nevednost ali lenoba, temveč so vzroki drugje. Pri kmetih profesor ne bo več dosegel kot pri svojih neukrotljivih fizikih; svetoval jim bo nešteto izboljšav, oni pa mu bodo ugovarjali z lastnimi skušnjami. Več koristi kot učitelj bi kmetijstvu prineslo raz- širjenje kmetijskega koledarja.* Za odklonilno stališče deželnih stanov ver- jetno niso bili odločilni poleg finančnega le navedeni razlogi; najbrž je bil vzrok tudi v osebi profesorja. Prispevek iz stanovskega domestikalnega fonda so plačevali za plačo profesorja že od 1. 1774, šele sredi 1. 1776 so priprave tako napredovale, da je bil napo- vedan začetek pouka. Ni dokazov, da je Giel tedaj res pričel s predavanji; iz poročila de- želnega glavarstva od 12. marca 1780 na dvorno pisarno bi se dalo celo sklepati, da mogoče predavanj sploh ni' imel. V istem poročilu je bilo ugotovljeno, da je Giel sto- lico dejansko v avgustu 1779 opustil in je bil tri četrt leta že odsoten.'' Po vsem tem mo- remo priti do zaključka, da Giel ni znal zbu- diti med študenti zanimanja za svoj pred- met in pouk kmetijstva urediti na način, ki bi bil za študente privlačen. Da deželni stanovi v takih razmerah niso bili voljni pla- čevati prispevka za kmetijsko stolico, od ka- tere ni nihče imel koristi, je razumljivo. Tako je končno prišlo do odločbe dvorne pisarne od 23. decembra 1780, s katero je bila kme- tijska stolica ukinjena. Dvorna pisarna je svetovala stanovom, naj Gielu pustijo na- grado 100 gld letno, ako bi jim bil v kmetij- ski stroki še dalje na uslugo. Do tega ni pri- šlo, nekdanji profesor kmetijstva je odšel za kaplana v Dunajsko Novo mesto.* Verjetno je tudi pri Družbi za poljedel- stvo in koristne umetnosti zanimanje za kme- tijsko stolico popustilo, kakor je tudi po- pustil začetni zagon dela na drugih pod- ročjih, dokler ni družba 1. 1787 po ukinitvi državne podpore sploh prenehala.' II. Ob prehodu iz XVIII. v XIX. stoletje sta kmetijstvo in kmetijska znanost v Srednji Evropi doživeli velik preobrat. Najbolj zna- čilno je bilo spoznanje o potrebi uvajanja poljskega kolobarja, pri katerem na njivi žitu sledi listnat posevek. Po vzgledu angle- škega kmetijstva je v nemških deželah pro- pagiral uvedbo takega kolobarja Albreht Thaer, ki je prelomil z dotedanjim kmetova- njem po samih izkušnjah in je na mesto em- pirije postavil znanstveno utemeljeno kme- tijstvo.'" S tem napredkom je narasla potreba po študiju kmetijstva in je kmetijski pouk do- bil drug značaj in drugo obliko. V bivši avstrijski monarhiji je država povečala šte- vilo učnih stolic za kmetijstvo na univerzah in filozofskih učiliščih. L. 1808 je bila usta- novljena taka stolica v Celovcu in menda istočasno tudi v Gradcu. Najbrž bi tudi Ljubljana dobila tedaj profesuro za kmetij- stvo, če ne bi bilo francoske okupacije. Tako pa je generalni gubernij v Ljubljani že 22. februarja 1814, to je komaj nekaj mesecev po vpostavitvi avstrijske oblasti v ilirskih de- želah, poslal licejskemu rektoratu sedem od- redb dvorne študijske komisije, izdanih po 1. 1810, ki so se nanašale na študij kmetij- stva.'' Gubernij je zahteval od rektorata, naj mu sporoči, kako bi se študij kmetijstva najlaže in najhitreje uvedel in kako naj se s tem študijem poveže študij botanike in mineralogije, ker so deželni stanovi že v letih 1808 in 1809 v zvezi s fondom poljedelske družbe skupaj z licejem pričeli take pri- prave, ozirajoč se pri tem obenem na nekakš- no mehanično šolo. Rektor Jožef Walland je v svojem odgovoru sicer omenil, da mu niso znani predpisi o ustanavljanju učnih stolic za kmetijstvo in učni programi ter zato na vprašanja ne bo mogel zadovoljivo odgo- voriti. Predlagal pa je, naj bi se pouk kme- tijstva poveril gimnazijskemu prefektu Francu Hladniku, ki je poučeval botaniko in naravoslovje. Po njegovih mislih bi se dal pouk botanike, kolikor je potreben za zdrav- nike, ranocelnike in lekarnarje, združiti s poukom za slušatelje kmetijstva. Zlasti bi iDilo to mogoče v letnem tečaju, ko profesor vodi učence v botanični vrt in na sosedni travnik ter jih uči spoznavati koristne in 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Škodljive rastline, drevje itd. Mineralogija, ki je bila predmet tretjega filozofskega let- nika, s stolico kmetijstva ni bila združljiva. Ako naj bi bila mineralogija predmet res- nega študija, bi bilo treba tudi v Ljubljani uvesti tretji filozofski letnik. Pouk kmetij- stva je bil omejen na pet ur tedensko, zato se v tem okviru ne more poučevati preveč predmetov.'^ Obisk kmetijskih predavanj naj bi bil obvezen za teologe četrtega letnika ter prav- nike, ki so imeli namen, da se zaposlijo pri gospodarskih uradih. Ker Ljubljana ni imela juridičnega študija, bi prišli v poštev le teologi. Rektor Walland — bil je istočasno provizorični direktor filozofskih letnikov — je imel pomisleke zoper začetek kmetijskih predavanj v šolskem letu 1814/15. Teologi četrtega letnika so imeli že po štiri ure dnev- no predavanja iz drugih predmetov in bi jim za obisk kmetijskih predavanj primanj- kovalo časa. V naslednjem šolskem letu pa bodo teologi poslušali moralno teologijo v tretjem in ne šele v zadnjem letniku; tako bo pridobljen čas za kmetijski pouk v četrtem letniku. Tudi prefekt Hladnik je bil razen s posli prefekta zaposlen še s predavanji splošne zgodovine v filozofskih letnikih do imenovanja novega profesorja. Po vseh teh pripravah je študijska dvorna komisija 12. maja 1815 obvestila ljubljanski gubernij, da je vladar odobril ustanovitev kmetijske stolice; za profesorja je bila dolo- čena letna plača 1200 gld v srebru in 300 gld proti obračunu za poskuse in modele. Ob- enem je guberniju naročila, naj se za 3. avgust 1815 razpiše konkurz za mesto profesorja; razen Ljubljane so bila kot mesta za ustne konkurzne izpite določena Dunaj, Gradec in Olomuc. Konkurzne elaborate bodo ocenili za to usposobljeni profesorji ljubljanskih filozofskih letnikov in dali svoje predloge.'^ Licejski rektorat je dobil nalog, naj sku- paj s stavbnim inšpektoratom poskrbi za predavalnico. Ker je bilo kmetijstvo dolo- čeno kot predmet četrtega teološkega letnika, je bila izbrana njegova predavalnica v IL nadstropju tudi za kmetijska predavanja. Želji gubernija, da bi kmetijska predavalnica imela zvezo s sejno dvorano Kmetijske druž- be v pritličju, ni bilo mogoče ustreči; vsi sosedni prostori so bili že zasedeni. Skupaj z ustanovitvijo kmetijske stolice je bilo načeto vprašanje vzornega posestva (Mu- sterhof), ki naj bi bilo z njo v zvezi. Za sto- lico je bila poleg plače za profesorja in zne- ska za poskuse dovoljena še posebna nagrada 300 gld, brž ko bi bilo tako vzorno posestvo urejeno. Pri tem so mislili na Turn pod Ljub- ljano (Kodeljevo), ki ga je med francosko okupacijo dobil v dar guverner Ilirije, mar- šal Marmont, ter bi bilo treba odločiti, ali naj se mu odvzame.*^ Kot kažejo priprave, je bil ob ustanovitvi stolice namen, pouk kmetijstva postaviti na podlago, ki je ustrezala tedanjemu stanju kmetijske znanosti. Naslonjen bi bil na na- ravoslovne vede in po vzornem posestvu v zvezi s kmetijsko tehniko in prakso. III. Za prvikrat razpisano mesto na ljubljan- ski kmetijski stolici se je potegovalo deset kompetentov. Pomembnejši kandidati so bili Karel Werner iz Steyra v Gornji Avstriji, upravitelj gospostva grofa Thurna v Pliber- ku na Koroškem, Jožef Jenko iz Kranjske, profesor matematike in tehnologije v Gradcu, Anton Hayne iz Kranja, redni profesor živi- iiozdravilstva in izredni profesor ekonom- ske botanike v Olomucu (znan v naši umet- nostni zgodovini tudi kot slikar) ter Janez Kersnik, profesor fizike in mehanike v Ljub- ljani. Ljubljanski profesorji filozofskega uči- lišča so odklonili ocenitev konkurznih ela- boratov, češ da niso kmetijstva sami nikoli predavali in se tudi niso podvrgli takemu konkurzu. Direktor filozofskega učilišča ni zaradi tega dal guberniju nikakega pred- loga glede vrstnega reda kandidatov, izrazil pa je željo in potrebo, da profesor na kme- tijski stolici v Ljubljani pozna kranjski de- želni ali pa kak drug slovanski jezik. Nato je gubernij glede na konkurzne elaborate in spričevala prosilcev predlagal centralni dvorni organizacijski komisiji za imenova- nje tri kandidate v naslednjem vrstnem redu: 1. Jožefa Jenka zaradi njegovega odličnega znanja in ker bi mogel biti v veliko korist ljubljanski mehanični šoli za umetnike in rokodelce, pozna pa tudi kranjski deželni jezik in ga filozofski študijski direktor pri- poroča; 2. Karla Wernerja zaradi dokazane sposobnosti in po spričevalih izpričane ve- like uporabnosti; v tem pogledu bi zaslužil prednost pred Jenkom, toda ne zna kranj- skega ali drugega slovanskega jezika; 3. Ja- neza Kersnika, ki ga poleg potrebnega zna- nja priporoča tudi znanje deželnega jezika. Iz zapisnika seje gubernijskega kolegija od 17. oktobra 1815 se vidi, da bi gubernij pred- lagal na prvem mestu Karla Wernerja, ako bi bil zmožen slovenščine.'* Imenovanje profesorja ni sledilo tako hi- tro, kakor so potekale dotedanje priprave za ustanovitev stolice. Šele 8. septembra 1816 je vladar imenoval dr. Karla Wernerja za profesorja kmetijstva v Ljubljani. Naslednji mesec je bil novo imenovani profesor zapri- 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sežcil in — kot se zdi — v decembru pričel s predavanji." Werner je ostal v Ljubljani do konca leta 1820, ko je bil imenovan za profesorja na kmetijski stolici v Gradcu. Dvorna študijska komisija je o tem obvestila 16. novembra 1820 gubernij in naročila, naj preskrbi za Ljubljano primernega suplenta ter razpiše konkurz za izpraznjeno mesto. Za začasnega suplenta bi bil primeren profesor Kersnik, toda moral je poleg poučevanja svojega predmeta suplirati še matematiko, zato na- daljnje suplenture ni mogel prevzeti. Di- rektor Matej Ravnikar je nato predlagal Jožefa pl. Vesta, rojenega v Celovcu 14. ja- nuarja 1769, lastnika gradu Šentpeter pri Stražišču (Schrottenthurn), ki je imel o kme- tijstvu dokaj teoretičnega in praktičnega znanja. Ravnikarjev predlog je bil sprejet in Vest imenovan za suplenta; decembra 1820 je pričel predavati.'* Na razpis je za izpraznjeno stolico prosilo 11 prosilcev; cenzuro konkurznih elaboratov je opravil profesor Kersnik. Gubernij je štu- dijski dvorni komisiji predlagal trojico in sicer na prvem mestu tedanjega suplenta Vesta, ki je imel gimnazijsko maturo in filo- zofski študij ter nekaj predmetov medicin- skega študija kot kemijo in botaniko; pri- vatno je študiral kmetijstvo. Kot oficir je služil 15 let v vojski. Znal je nemško, latin- sko, kranjsko, francosko in laško. Na dru- gem mestu je bil predlagan Martin Treitl, bivši višji uradnik, civilni in kazenski sodnik gospostva Ostenschlag na Tirolskem, ki je dovršil filozofske in juridične študije, na tretjem mestu pa Matija Zwicker iz Morav- skega, doktorand prava. Med kandidati je bil Jožef Hayne iz Kranja, brat Antona, ki se je za stolico potegoval pri prejšnjem raz- pisu. Hayne je bil asistent na botaničnem učilišču na Dunaju.'* V oceni Haynejevih elaboratov je rečeno, da je hotel, kot že pri prejšnjem konkurzu — ocenjevalec ga je zamenjal z bratom Antonom — pokazati svojo prednost pred drugimi kandidati s kri- tičnimi, pravilnimi in nepravilnimi, opom- bami na račun kranjskega kmetijstva, na- mesto da bi odgovarjal na postavljena vpra- šanja. Kot otrok iz Kranja je sodil vse po razmerah svoje okolice, bil je le teoretik, praktično kmetijstvo mu je bilo tuje. Glede elaboratov na splošno je sodil Kersnik, da so se naslanjali na Trautmannov učbenik kmetijstva, nekateri so pa črpali tudi knjigo Albrehta Thaera o angleškem kmetijstvu. Študijska dvorna komisija je najbrž imela pomisleke glede kvalifikacije predlaganih kandidatov. Tako si moremo razlagati njeno oklevanje za stalno zasedbo razpisanega me- sta. Pustila je na kmetijski stolici Vesta kot suplenta ter sredi 1. 1823 pozvala gubernij, naj poroča, kako Vest suplira in če daje do- kaze, da popolnoma obvlada teorijo in prakso kmetijstva. Odgovor je bil za Vesta zelo ugoden. Direktor filozofskega učilišča je iz- javil, da triletno supliranje dokazuje nje- govo popolno obvladanje predmeta in spo- sobnost za poučevanje. Njegovemu temelji- temu in obširnemu znanju, združenemu z njegovo nadarjenostjo za poučevanje, je pri- pisati, da stolica, ki je prej imela 3 ali 4 slušatelje pri izpitih, ima sedaj do 10 učen- cev, ki so opravili izpite z uspehom, zelo častnim za profesorja. Definitivna nasta- vitev Vesta bo gotovo še ugodneje vplivala ria kmetijsko znanost v šoli in izven nje. To laskavo sodbo je gubernij v poročilu na štu- dijsko dvorno komisijo potrdil ter dodal, da Vestovo dobro obdelano posestvo, ki ga ob- čudujejo tudi preprosti sosedje, dokazuje, da je učitelj kmetijstva vešč praktičen ekonom. Omenil je tudi, da oskrbuje vzorno pristavo Kmetijske družbe, kjer dela z učenci prak- tične kmetijske poskuse, in dostavlja, da bi Kmetijska družba njegovo odstranitev težko občutila. Po mislih gubernija je bil Vest med kompetenti najbolj primeren in glede na lokalne in kulturne razmere najbolj zaže- len profesor.^' Kljub izredno ugodni oceni njegovega dela je bila kmetijska stolica Vestu definitivno podeljena šele 6. septembra 1825.^2 Leta 1828 je Vest pričel bolehati in nekaj časa ni mogel predavati. Tedaj ga je nadomestoval pro- fesor Kersnik.^' Isto se je ponovilo v nasled- njem letu.^* Od svoje bolezni — bil je bolan na pljučih — Vest ni več okreval; 6. marca 1832 je umrl in za ljubljansko kmetijsko sto- lico, s katero je bila od 1. 1824 združena tudi stolica za naravoslovje, je bil tretjič razpisan natečaj.Tedaj so se za mesto potegovali le štirje kompetenti; v Ljubljani sta se javila župni vikar v Podbrezju Franc Pire, znan kot sadjarski strokovnjak in pisec knjige o sadjarstvu »Krajnski Vertnar«, in pobiralec užitnine Andrej Oblak, v Lvovu dr. Fr. Ks. Hlubek ter na Dunaju Avgust Michael. Nji- hove elaborate sta ocenjevala profesorja Janez Kersnik in Leopold Schulz v. Stras- snitzki. Ocenjevalca se glede sposobnosti kompetentov nista strinjala. Kersnik je po- stavil vrstni red: 1. Michael, 2. Hlubek in Pire in 3. Oblak, drugi ocenjevalec pa je Hlubeka in Michaela ocenil odlično, za Pirca in Oblaka pa je izjavil, da nista sposobna poučevati kmetijstvo. Pire je pokazal po- polno neznanje kemije, nalogo je obdelal pod kritiko slabo. Direktor filozofskega študija in gubernij sta tudi postavila na prvo mesto 94 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V Chabičovu, Šleziji, rojenega Ceha Hlubeka, ki je bil že od 1. 1851 suplent za kmetijstvo in naravoslovje najprej na dunajski, nato na Ivovski univerzi. Studijska dvorna komisija je 25. aprila 1834 sporočila guberniju, da je Hlubek imenovan za profesorja kmetijstva in splošnega naravoslovja.^* Na tem mestu je ostal do začetka leta 1840; v decembru 1839 je bil na lastno prošnjo imenovan za pro- fesorja kmetijstva na tehnični visoki šoli >Joanneum« v Gradcu. Direktor filozofske- ga študija Pavšek je tedaj določil Kersnika kot suplenta, ker je že v prejšnjih letih po- novno supliral ta predmet. Gubernij pa to pot z izbiro suplenta ni soglašal, češ da Kersniku, tedaj je bil star 58 let, že popuščajo moči. Pavškov odgovor, da bo predlagal dru- gega suplenta, če se bo prepričal o Kersni- kovi fizični, duševni ali moralni nesposob- nosti za kmetijska predavanja, je gubernij- ski svetnik Stelzich označil kot neprimeren in nespoštljiv za nadrejeno oblast. Na Stel- zichev predlog- je gubernijski kolegij direk- torja Pavška ukoril in ga pozval, naj v osmih dneh izbere drugega suplenta. Pavšek se ni uklonil, nekaj tednov je zavlačeval z od- govorom, nato pa sredi aprila prepustil gu- berniju, da nastavi drugega suplenta, če se mu glede na bližnji konec semestra zdi to vredno. Pripomnil pa je, da opazko o poje- majočih močeh dobrodušnega profesorja Kersnika ni mogel vzeti za resno mišljeno, ker je vsemu mestu znano profesorjevo cve- toče, zdravje. Z nevoljo je gubernij pristal, da je Kersnik obdržal suplenturo do konca semestra, toda v naslednjem semestru je — ker Pavšek ni predlagal drugega kot Ker- snika — sam imenoval za suplenta kmetij- stva profesorja matematike Karla Hummla.^^ Za izpraznjeno stolico so se ob razpisu po- tegovali štirje prosilci, trije na Dunaju in eden v Pragi. Med dunajskimi kompetenti je bil Anton Schubert, rojen 23. avgusta 1809 v Schatzlarju na Češkem, tedaj doktorand medicine in adjunkt naravoslovja in kme- tijstva na dunajski univerzi. Po ocenitvi kon- kurznih elaboratov — eden izmed ocenje- valcev je bil zopet profesor Kersnik — je direktor filozofskega učilišča predlagal na prvem mestu Schuberta, na drugem mestu Julija Helma, doktorja medicine in kirurgi- je, suplenta naravoslovja in kmetijstva na dunajski terezijanski akademiji; ostala dva kandidata je označil kot nesposobna za pro- fesorja. Gubernij se je sicer ogreval za ene- ga izmed teh, Henrika Wieseja, praktikanta pri dvornem vojnem svetu, urednika časopisa za industrijo in sotrudnika več kmetijskih časopisov, zaradi njegovih bogatejših izku- šenj, toda ta kandidat sploh ni odgovoril na vprašanje iz splošnega naravoslovja, ki bi ga moral tudi predavati. Zato ga v svojem pred- logu ni mogel upoštevati. Za profesorja je bil končno imenovan dr. Schubert; študijska dvorna komisija je 10. novembra 1840 o ime- novanju obvestila gubernij; svoje mesto je nastopil v januarju 1841.^^ Schubert se je pozneje potegoval za stolico splošnega na- ravoslovja na dunajski univerzi ter za sto- lico naravoslovja in kmetijstva v Innsbrucku, toda brez uspeha.^' Ostal je kot profesor v Ljubljani do svoje smrti 21. avgusta 1851, zadnji dve leti na že reorganizirani višji gim- naziji.'" Prevrat leta 1848, ki je z zemljiško odvezo prinesel kmetijstvu odločilne socialne in go- spodarske spremembe ter med drugim dal pobudo akciji za slovensko vseučilišče v Ljubljani, ni ostal brez vpliva na prizade- vanja za novo organizacijo kmetijskega po- uka in to v slovenskem jeziku. Dr. Jožef Orel, posestnik v Ljubljani, član odbora kranjske Kmetijske družbe, pozneje notar, je ponudil tedaj Kmetijski družbi, da bi imel poljudna predavanja iz kmetijstva v slo- venščini. Pridružila sta se mu naravoslovec in poznejši muzejski kustos Karel Dežman in kot sadjar znani frančiškan Benvenut Crobath. Na priporočilo Kmetijske družbe je naučno ministrstvo v skladu z uvedbo svobode pouka in učenja dovolilo, da Orel in tovariša po predhodni habilitaciji pre- vzamejo mesta docentov. Pater Benvenut je od svoje prvotne namere odstopil. Orel in Dežman sta 18. januarja 1849 imela pred- pisano poskusno predavanje v slovenščini pred profesorskim zborom filozofskega uči- lišča in sta tako zadostila zahtevi za habili- tacijo.'' S predavanji sta začela 5. februarja 1849; bila so v prostorih licejskega poslopja.'^ Zdi se, da tečaj, predviden za deset mesecev, ni bil izveden po načrtu ter da je s koncem poletnega semestra prenehal. Najbrž je bilo prenehanje v zvezi s tedanjim političnim razvojem, ki je napravil konec prizadevanju za slovensko visoko šolstvo, in s splošno re- organizacijo šolstva. Ob reorganizaciji šolstva po letu 1848 je bil filozofski študij v Ljubljani ukinjen. Kmetijstvo je ostalo prost predmet na novo organizirani višji gimnaziji, prvotno v do- tedanjem obsegu. Po Schubertovi smrti ga je kot suplent poučeval Karel Dežman do 1. 1856, ko je suplenturo prevzel Valentin Konšek, ki je sicer učil zoologijo, botaniko, mineralogijo pa tudi latinščino in sloven- ščino. Konšek je poučeval kmetijstvo do 1. 1881, ko je tudi kot prost predmet odpadlo iz učnega načrta, s presledkom v letih 1861 do 1865, ko je bil začasni ravnatelj nove nižje 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gimnazije v Kranju. V teh letih sta kmetij- stvo suplirala dr. Henrik Mittels, matematik in fizik, ter naravoslovec dr. M. Wretschko.*' IV. Po predpisih o organizaciji kmetijskih sto- lic na filozofskih učiliščih je bilo za preda- vanja kmetijstva določenih pet ur tedensko.** Pet, največkrat pa šest ur tedensko so bila predavanja do 1. 1851, od tedaj naprej je pouk zavzemal le tri ure.'' Študijska dvorna komisija je ob ustanovitvi stolic priporočala, naj bi se predavanja naslanjala na kmetij- ski učbenik Leopolda Trautmanna, profe- sorja na dunajski univerzi. Učbenik je imel naslov: »Versuch einer w^issenschaftlichen Anleitung zum Studium der Landwirth- schaftslehre«.'* Kot je videti iz programov predavanj, sta se profesorja Werner in Vest naslanjala na Trautmannov učbenik, Hlubek pa je za predavanja uporabljal lastne osnut- ke.'^ Njegov naslednik, profesor Schubert, je uporabljal Janeza Burgerja »Lehrbuch der Landwirtschaft«.'* Dežman se je pri pre- davanjih naslanjal na Hlubekove knjige, Konšek na Pabstov učbenik.'' Pouk kmetijstva naj bi bil že po zamisli prvega profesorja, Wernerja, povezan s prak- so. Zato je bil najprej licejski vrt preurejen, da bi mogel služiti pouku botanike in kmetij- stva.*" Profesor Werner je za nazorni pouk nabavil modele raznih kmetijskih strojev in orodja, n. pr. sejalnih strojev, plugov, bran, ročne mlatilnice, ekstirpatorjev itd. ter tudi nekaj pravih strojev.*' Ko je Kmetijska druž- ba kupila nekaj let pozneje im Poljanah zemljišče, kjer je uredila poskusno pristavo in drevesnico, ga je dala na razpolago za kmetijski pouk. Profesorji Vest, Hlubek in Schubert so bili oskrbniki družbine pristave na Poljanah in je bila torej dana možnost za tesno sodelovanje med kmetijsko stolico in družbinim posestvom. Zlasti praktični pouk sadjarstva je bil navezan na družbin sadov- njak. Leta 1829 je profesor Vest na poljan- ski pristavi s svojimi slušatelji izvedel vrsto praktičnih poskusov in kmetijskih opravil. Cepili so 267 jablan in 436 hrušk. Za poskus- ne namene so posadili 40 sort krompirja. Sa- jenje petih mernikov krompirja so opravili s plugom, njivo so povlekli z brano, jo ob- delovali z ekstirpatorjem in osipalnikom. Koruzo in fižol so sejali s sejalnim strojem in obdelovali z ekstirpatorjem in osipalni- kom; tudi ajdo so sejali s strojem.*^ To je bilo v času, ko so bili poljedelski stroji in po- polnejše kmetijsko orodje slovenskemu kme- tovalcu še neznani. Kmetijstvo je bilo sicer med učnimi pred- meti na filozofskih učiliščih, toda ni bilo predmet rednega filozofskega študija, tem- več je bilo namenjeno teologom in pravni- kom, ki so imeli namen posvetiti se s kme- tijstvom združenim službam.*' V Ljubljani je študij kmetijstva prišel v prvi vrsti v poštev za teologe, ki so pozneje zasedali po raznih župnijah službena mesta, združena s kmetij- skimi posestvi in so se torej morali praktično ukvarjati s kmetijstvom. Za uspešno gospo- darjenje je bilo koristno, da so si prej pri- dobili vsaj nekaj teoretičnega in praktičnega znanja. Po obisku sodeč, študij kmetijstva tudi za teologe ni bil obvezen; 1. 1820 so poslušali predavanja v Ljubljani le trije teologi četrte- ga letnika. Število slušateljev se je povečalo, ko je začel predavati Vest; v prvih letih je imel okrog deset slušateljev, 1. 1829 se je že 32 slušateljev prijavilo za izpite. Med slu- šatelji je bilo največ teologov, bili so pa med njimi tudi študenti fizike in logike.** Zelo priljubljen kot predavatelj je bil profesor Kersnik; ko je nekajkrat supliral kmetijska predavanja, je število slušateljev vedno na- raslo.*' Izredno veliko slušateljev so imela sloven- ska predavanja 1. 1849, ko je kmetijstvo pre- daval dr. Orel, sadjarstvo in vrtnarstvo pa Dežman. Predavanja je obiskovalo 80—100 oseb. Med njimi so skoraj gotovo bili filozofi in teologi; toda tečaja so se udeleževali tudi posamezni kmetovalci, n. pr. iz Bučke in Radgone. Ni pa bilo med učenci nobenega učiteljiščnika. Po prvem polletju se je za izpite prijavilo okrog 40 slušateljev.*' Po prenehanju filozofskega študija in re- organizaciji v višjo gimnazijo se je število obiskovalcev kmetijskih predavanj precej spreminjalo. L. 1853 je kmetijstvo poslušalo 27 učencev, od teh 26 teologov in 1 gimna- zijec osmega razreda; v naslednjih letih se je število obiskovalcev gibalo med 15 in 20. Nato je precej padlo v letih 1863—1865, ko je bil profesor Konšek prestavljen v Kranj, in se je zopet dvignilo po njegovi vrnitvi v Ljubljano. L. 1866 je njegova predavanja poslušalo 36 teologov in 12 višjih gimnazij- cev, kar je bilo najvišje stanje. Zadnje leto kmetijskih predavanj je profesor Konšek imel v prvem semestru 27 in v drugem se- mestru 22 učencev.*^ Predavanja na kmetijski stolici filozofske- ga učilišča in pozneje na višji gimnaziji niso imela namena, vzgajati kmetijske strokov- njake, temveč le dajati znanje o osnovnih pojmih kmetijstva študentom, ki so namera- vali ukvarjati se tudi s kmetijstvom poleg opravljanja drugega poklica. V bivši avstrij- 96 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ski monarhiji je za popolni višji študij kme- tijstva prihajalo v poštev le kmetijsko uči- lišče v Magyar Ovaru (Ungarisch Altenburg), ki ga je 1. 1818 ustanovil vojvoda Albert von Sachsen-Teschen, lastnik velike domene v Ovaru, in ki je bilo 1. 1850 preosnovano v državni zavod.Srednje in nižje kmetijske šole so pričele nastajati šele v zadnjih deset- letjih prejšnjega stoletja. Kiiietijska stolica je nudila kmetijski pouk sicer v skromnem obsegu, toda pri oceni koristi tega pouka je treba vzeti v poštev, da se je kmetijstvo šele razvijalo v znanost in da raven kmetijskega pouka tudi drugje ni bila dosti višja. Za raz- voj in napredek kmetijstva v deželi pa je korist pouka bila verjetno večja, kot pa bi ustrezalo njegovemu omejenemu okviru. Se- znanjeni z načeli umnega kmetijstva so mnogi bivši slušatelji pridobljeno znanje uporabljali kot praktični kmetovalci. S svo- jimi vzgledi in vplivom so dosegli, da se je naprednejše kmetijstvo razširilo tudi med manj izobraženimi kmetovalci. Končno je Kmetijska družba imela v podeželskih du- hovnikih, ki so kot teologi bili glavni obisko- valci kmetijskih predavanj, svoje najboljše sodelavce pri prizadevanjih za umnejše kme- tijstvo. Potem ko je kmetijstvo kot neobvezen predmet na gimnaziji odpadlo, so bila uve- dena kmetijska predavanja za teologe v se- menišču. L. 1883 je taka predavanja, po dve uri tedensko s praktičnimi vajami na poljan- ski pristavi Kmetijske družbe, imel potovalni učitelj Ernest Kramer.^* V. Pomen kmetijske stolice ni bil omejen le na ožji ali širši krog obiskovalcev predavanj in praktičnih vaj. Profesorji kmetijstva so s svojim delom, zlasti pa s sodelovanjem pri Kmetijski družbi, odločilno posegali v raz- voj našega kmetijstva. Bili so pri nas prvi in edini strokovnjaki, ki so imeli nalogo, da se poklicno ukvarjajo s kmetijstvom in to ne le praktično, temveč tudi teoretično. Imeli so za svoje delovanje zelo obširno področje, razumljivo pa je, da so se na tem področju po svojih osebnih sposobnostih, nagnjenjih in iniciativnosti različno uveljavljali. Ko je Werner kot prvi profesor zasedel ljubljansko kmetijsko stolico, so šele tekle priprave za obnovitev kranjske Kmetijske družbe. Werner je pri tem sodeloval; v letih 1816/17 je bil družbin kancler.s" Takrat se- veda še niso bili dani pogoji za obširnejše delovanje v okviru družbe, Wernerjevo delo je bilo osredotočeno na organizacijo nove učne stolice. Najbrž je bilo tudi njegovo neznanje slovenščine razlog, da se ni bolj uveljavil. Delovanje profesorja Vesta je bilo mnogo- stransko zlasti na področju praktičnega kmetijstva. Njegovo posestvo Šentpeter pri Stražišču je bilo vzorno obdelano; ukvarjal se je posebno s sadjarstvom in uvedel šte- vilne tuje sorte žlahtnega sadja. Vest je imel v Gradcu brata Lovrenca, profesorja bota- nike in kemije na »Joanneumu«; z njegovim posredovanjem je dobival cepiče iz graške drevesnice, kjer so gojili iz Francije in An- glije prineseno sadno drevje. V svojem sadov- njaku je 1. 1825 gojil 46 sort jablan, 51 sort hrušk, več sort češenj, visenj in sliv. Med jablanami je bilo 14 raznih sort renet, peping in druge vrste, ki so bile pri nas prej ne- znane. Iz svoje drevesnice je dajal cepiče drugim sadjarjem, deloma celo zastonj, in je tako pripomogel k širjenju žlahtnih sadnih sort. Vest je propagiral ustanavljanje šolskih drevesnic in jim obljubljal brezplačno po- moč s cepiči in izražal pripravljenost, da delo v takih drevesnicah nadzoruje.'' Uredi- tev drevesnice Kmetijske družbe na Polja- nah je bila njegovo delo; v tej drevesnici je učil svoje učence ter prirejal posebne sadjar- ske tečaje za učitelje. Za pratiko je spisal kratek poljuden pouk o sadjereji.'^ Anali Kmetijske družbe vsebujejo več nje- govih poročil na družbinih občnih zborih. L. 1822 je poročal o ležiščih sadre (mavca) med Jesenicami in Dovjem ter o uporabi sadre za gnojenje polja. Ukvarjal se je tudi z vprašanjem Ljubljanskega barja in načini kultiviranja osušenih zemljišč. Kot oskrbnik poskusne pristave na Poljanah je gojil šte- vilne vrste krompirja, da bi se ugotovila za naše razmere najugodnejša sorta. Delo profesorja Hlubeka je bilo predvsem teoretičnega značaja. Sicer se je tudi Hlubek ukvarjal s praktičnimi poskusi, n. pr. s pri- dobivanjem sladkorja iz sladkorne pese (to je bilo v času, ko proizvodni postopek še ni bil dognan) in pridobivanjem sirupa iz krompirja, s svilorejo, z raznimi vrstami lanu, konoplje, raznih tujih krmskih rastlin, inkarnatke itd. Naših pogojev za posamezne kulture pri tem ni vedno pravilno ocenjeval. Na njegov predlog je Kmetijska družba dala urediti na Poljanah trtnico, ki seveda ni mogla uspevati. Za naše kmetijstvo je to nje- govo delo imelo povečini le teoretičen po- men. Plodovit je bil Hlubek kot pisec kme- tijske strokovne in gospodarske literature.^' Le malo tega, kar je napisal, je bilo poljudno pisanje, namenjeno preprostemu kmetovalcu; največkrat se je s svojimi spisi obračal na kmetijske strokovnjake in razumnike, ki so se ukvarjali s kmetijskimi vprašanji. V slo- venskem prevodu so izšla le njegova na- vodila o sviloreji in gojenju murv. 97 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Kot član odbora Kmetijske družbe in oskrbnik njene poskusne pristave je bil Hlubek zelo delaven. V analih tistih let so številna njegova poročila. Na občnem zboru 1. 1836 je poročal o škotskih mlatilnicah in obravnaval vprašanje njihove rentabilitete. Na istem občnem zboru je predaval o nači- nih krmljenja živine in o njenem pitanju. Izvršil je za nekatere kraje analizo zemlje ter opravljal meteorološka opazovanja.'* Hlubekovi strokovni spisi so sedaj seveda zastareli; pa taka je usoda tudi pomemb- nejših znanstvenikov. Toda Hlubek je v mnogih svojih spisih obravnaval tedanje sta- nje našega kmetijstva in njegove gospodar- ske razmere. Opis kmetijstva na Štajerskem, ki zajema tudi naš del dežele, je objavljen." Njegov statistični in topografski opis kmetij- skih, industrijskih in trgovskih razmer na Kranjskem, ki ga je izdelal po nalogu guber- nija, potem ko je v letih 1835—1838 štirikrat prepotoval deželo, je ostal rokopis, ki je žal izgubljen. Elaborat je bil zelo obširen, ob- segal je 197 pol besedila in 212 pol tabel.'« Nekatere podatke, n. pr. o prebivalstvu in kmetijski proizvodnji, je Hlubek objavil, ne- kaj so objavili poznejši pisci, vendar je bilo brez dvoma mnogo gradiva še neuporablje- nega in neznanega." Zato moramo izgubo tega elaborata tembolj obžalovati. Dr. Anton Schubert je največ zanimanja pokazal za kulturo lanu. Kmetijska družba se je v tistih časih trudila, da bi se ta kul- tura na Kranjskem razširila in izboljšala. Verjetno je bil pri tem Schubertov vpliv. Trajnega uspeha ta akcija ni imela. Občni zbor 1. 1843 je sklenil, da bo družba izdala v slovenščini Schubertovo brošuro o gojenju lana in pripravljanju prediva, vendar taka brošura ni izšla. Na istem občnem zboru je Schubert predaval o osuševanju in namaka- nju travnikov ter gnojenju z južnoameriškim gvanom (ptičjim gnojem), katerega so takrat v evropskem kmetijstvu zelo propagirali. Grajal je spreminjanje razdeljenih gmajn v njive, ker je hotel, da bi se ta zemljišča pre- uredila v travnike in tako povečala krmska podlaga za živinorejo.'* Kot oskrbnik druž- bine pristave je 1. 1845 na pobudo odbora napravil načrt za preureditev in predvidel za to stroške v znesku 400 gld. Odboru so se zdeli stroški previsoki, zahvalil se je Schu- bertu za dotedanje delo in poveril oskrbni- štvo dr. Orlu." Zdi se, da je njegovo sodelo- vanje pri družbi tedaj prenehalo. Poznejši predavatelji kmetijstva so oprav- ljali ta posel le kot svoj postranski poklic. V kmetijstvu se niso ne teoretično in ne praktično uveljavljali v taki meri, da bi se ohranili pomembnejši sledovi njihovega dela. OPOMBE 1. Annalen der kaiserL königl. Landwirthschafts-Gesell- schaft in Laibach. Jalirgaiig 1822 und 182';. Ljubljana 1810, Str. 8. — 2. DAS, Deželno glavarstvo, fase. Ruhr. Agri- culturs Sachen Lit. L Num. 1 Volum. 1. — 3. H. Zörncr und F. Acreboe, Landwirtschaftliches Unterrichfswesen in Deutschland. Handwörterbuch der Staatswissenschaften. Vierte Auflage, Sechster Band. Jena 1925, str. 196 sl. — 4. (;lej op. 2. — 5. Janez Krst. Pogrietschnig. SBL (Sloven- ski biografski leksikon) II, str. 414. — 3a DAS Deželno glavarstvo, Ruhr. Publ. polit. Lit. S Num. 19 Vol. 2. Na ta spis me je opozoril in mi dal na razpolago svoje izpiske prof. dr. Vlado Schmidt, za kar se mu na tem mestu za- hvaljujem. — 6. Glej op. 2. — Annalen ... Jg. 1822 und 1823, str. 11. — 7. Glej op. 2. — 8. Glej op. 2. — 9. Anna- len .. . Jg. 1822 und 182-5, str. 15. — Dr. Janez Bleiweis, Zgodovina ccs. kralj, krajnske kmetijske družbe s statistič- nim popisom kmetijstva na Krajnskem. Ljubljana 1855, str. 3 sl. ter istega pisca Zgodovinske črtice važnejšega delovanja C. k. kmetijske družbe na Kranjskem od pričetka njenega v letu 1767. do konca leta 1867. Ljubljana 1867, str. 15. ~ 10. Dr. Viktor Funk, Landwirtschaftsgeschichte. Zweite Auf- lage. Berlin 1910, str. 37. — //. MALj., Klasična gimnazija fasc. 35, Ga VII/6. — Ergunzungs-Sammlung der politischen, Cameral- und Justiz-Gesetze und Verordnungen. PJrster Theil. Ljubljana 1835, str. 87—92. — 12. MALj., Klasična gimnazija fasc. 35, Ga VII/6. — H. DAS, Gubernijski arhiv fasc. 531, št. 15934/1814. — 14. DAS, Gubernijski arhiv fasc. 656, št. 6155/1815. — 15. Glej op. 14 in DAS, Arhiv Kmetijske družbe fasc. L/3 (1825—1875). — 16. Glej op. 14. ~ 1?. DAS, Gub. arhiv. fasc. 707, št. 11.022/1816 in 775, št. 14.714/1816. — 18. DAS, Gub. arhiv fasc. 3498, reg. št. 57. Rojstni po- datki Vesta fasc. 3508, reg. št. 4. — 19. DAS, Gub. arhiv fasc. 3502, reg. št. 9. — 20. DAS, Gub. arhiv. fasc. 3512, reg. št. 32. — 21. DAS, Gub. arhiv fasc. 3506, reg. št. 9. — 22. Glej. op. 20. — 23. DAS, Gub. arhiv fasc. 3516, reg. št. 82. — 24. DAS, Gub. arhiv fasc. 3520, reg. št. 50. — 25. DAS, Gub. arhiv fasc. 3524, reg. št. 76. ~ 26. DAS, Gub. arhiv fasc. 3528, reg. št. 56. ~ 2?. DAS, Gub. arhiv fasc. 3541, reg. št. 21. — 28. Glej op. 27 ter fasc. 3548, reg. št. 43. — 29. DAS, Gub. arhiv fasc. 3557, reg. št. 35; fasc. 3560. reg. št. 25. — JO. Programm des kaiserl. königl. acade- raischen Gymnasiums zu Laibach für das Jahr 1851. Ljub- ljana 1851, Str. 18 in 19. — 31. DAS, Arhiv Kmetijske druž- bo fasc. L/3 (1825—1875). Annalen ... Jg. 1849, str. 5 sl. — Orel Jožef, SBL II, str. 228 sl. — 32. Oznanilo kmetijske šole v Ljubljani. Novice 24. I. 1849, str. 15. — 35. Jahres- bericht des k. k. Gymnasiums in Laibach, Ljubljana 1850, ter naslednja gimnazijska poročila do I. 1881. — 14. Ergän- zungs-Sammlung der politischen, Cameral- und Justiz-Ge- setze und Verordnungen. Erster Theil. Ljubljana 1835, str. 88. sl. — 35. Verzeichnis der öffentlichen Vorlesungen am k. k. Lyzeum zu Laibach im Schuljahre 1817 in seznami naslednjih let do leta 1848 ter gimnazijska poročila, nave- dena v op. 33. — 36, Glej op. 34, str. 92. — 37. Glej op. 27. — 38. Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k. k. Ly- ceum zu Laibach im Schuljahre 1848, str. 7. — 39. Glej op. 53, n. pr. poročilo za 1. 1877. — 40. DAS, Arhiv Kme- tijske družbe fasc. L/3 (1825—1875). — 41. DAS, Gub. arhiv fasc. 3498, reg. št. 57. — 42. Annalen ... Jg. 1830. Ljub- ljana 1838, str. 55. — 4J. Glej op. 34, str. 90. — 44. DAS, Gub. arhiv fasc. 3498, reg. št. 57 in Arhiv Kmetijske družbe fasc. L/3. — Annalen ... Jg. 1830, str. 57. — 45. DAS, Arhiv Kmetijske družbe fasc. L/3. — 46. Novice 1849, str. 29, 41 in 118. — 47. Gimnazijska poročila od 1853—1881. — 48. Friedrich R. v. Zimmerauer, Der land- und forstwirt- schaftliche Unterricht. Geschichte der österreichischen Land- und Forstwirtschaft und ihrer Industrien 1848—1898. Vierter Band. Wien 1899, str. 487—535. — 49. DAS, Arhiv Kmetijske družbe fasc. A/5 (1850—1890). — 50. Dr. J. Bleiweis, Zgo- dovina CCS. kralj, krajnske kmetijske družbe. Ljubljana 1855, str. 16. — 51. DAS, Arhiv Kmetijske družbe fasc. 0/1, R/6. — 52. Annalen ... Jg. 1822 und 1823, str. 40 in 56; Jg. 1828, 11. Hälfte 1829, str. 54. — 53. SBL I, str. 324 sl. — 54. Annalen ... II. Abtheilung, I. Heft. Ljubljana 1837; 11. Heft, Ljubljana 1839, — 55, Dr. F. X. Hlubek, Die Landwirthschaft des Herzogthumes Steiermark, Graz 1846, in Ein treues Bild des Herzogthumes Steiermark, Graz 1860, — 56, DAS, Gubernijski arhiv fasc, 31(1839/40), reg, št. 8, spis 33.250/1840. Del Hlubckovega elaborata je bil med obe- ma vojnama vezan shranjen v registraturi Slovenske kme- tijske družbe (Kmetovalec 1920, str. 19); 1. 1938 ga je upo- rabljal še dr. Joža Rus za svoj članek o dolenjskem vinstvu (Dolenjsko. Ljubljana 1938, str. 172). Moja prizadevanja, da bi ga našel, so ostala brez uspeha. — 57. Fr. X. Hlubek, Zur Statistik von Krain und Kärnten. Carniolia III/1840/41, št. 39, 40, 51, 52, 53 in Die Bewohner von Krain, Carniolia V/1842/43, št. 84—91. Hlubckovo poročilo so črpali: Pire, Donesek k zgodovinskemu razvoju živinoreje v bivši Kranj- ski. Kmetovalec 1920, str. 19, pisec članka Izvleček iz stati- stike iz I. 1836. Slovenski čebelar 1919, str. 162, ter dr, Joža Rus, Dolenjsko vinstvo pred 100 leti. Dolenjsko, Ljubljana 1938, str. 172 sl. — 58. Annalen . . Jg. 1842, II. Abtheilung, V. Heft. — 59. Annalen ... Jg. 1844, 1845. 98