349
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Od sv. Antona v slovenskih goricah 22. oktobra. Imenitne reči so se to leto pri nas godile, in ker jih nihče drug ne omeni, jih hočem jez častitira bravcem naših „No-vicfct naznaniti. Milostljivi sekavski knezoškof O to k ar Marija grofAttems so zadnje dni julija in pervih pet dni mesca augusta pri Kapeli, sv. Jurji na Šavenci, Veliki Nedelji, v Ormožu, v Lutomeru in pri sv. Križu zakrament sv. birme delili, in povsod pred po slovensko nagovor imeli, Oče nas, Cešena si Marija in Vero molili, v šolah učence kaj malega prašali in se od njih z besedami „z Bogom", „8rečnou poslovili. Kaj takega še do letos od naših krajev ni bilo slišati, in vse je veselo gledalo, ko je culo in razumelo mili domači glas svojega višjega dušnega pastirja. Smo jih pa tadi povsod lepo sprejemali, daje bilo kaj, posebno pa v Lutomeru in pri sv. Jurji; transparentov, kro-nogratikov in slavolokov ni bilo ne konca ne kraja; mož-narji so pokali kakor takrat, ko nas je Percel strašil; godci so godli, in ovenčane Slovenke so prav mične pesmi pele; vse je bilo zidane volje. — 12. dan t. m. je pa bila fara sv. Antona tako srečna, da je drugikrat to leto imela svojega knezoškofa Otokarja v svoji sredini, Farani sv. Antona so namreč letos po prizadevi in velikem trudu svojega gospoda župnika Jurja Kosterwein-a stari zvonik čez poldrugi seženj vzdignili, in mu novo lepo belokositerno streho, bogato pozlačeno jabelko in križ z zvezdo oskerbeli, in k tej slovesnosti, ko sta se križ in jabelko na zvonik djala, so milostljivega knezoškofa kot patrona te cerkve povabili, kteri so faranom velikodušno pripomogli. Otokar se ne dajo dolgo prositi; veseli obljubijo te želje faranom in okrožni duhov-šini spolniti. Da smo jih prav slovesno sprejeli, ni mi treba praviti. Snidilo se je tudi pri nas, kakor pri gori omenjenih farah čez 30 duhovnov iz sosednih far, mnogo gospode in pa ljudstva brez broja. Gosp. knezoškof so nam peli veliko meso, potem nam lepo slovensko pridigovali od sv. križa, kterega so slednjič blagoslovili; in ko je križ srečno na svoj odločeni kraj prišel, so „Bog, Tebe hvalimo" zapeli, si od bližnje deklice molitvine knige izposodili, in svoj pastirski glas s svojimi slovenskimi ovčicami združili. Slovenci, kaj porečete, ko bote to slišali! Jez za svojo stran velim, da sta Ciril in Metud od smerti vstala. — Z letošnjo letino smo tudi pri nas prav zadovoljni; lajte imamo polne žita in sode dobrega vina. Pšenico oddajamo po 4 fl. in 12 kr. sr. drevenko, vino pa od 50 do 60 fl. sr. stertinjak. Srečno!
Juri Sabot.
Iz spodnje Idrije 12. okt. —.— Dva prav znamenita dneva smo tukaj pretekli teden obhajali: pervi je bil dan roženkranske nedelje, ko sta bila zopet dva nova, od Luka Ceferina prav lično izdelana, stranska oltarja blagoslovljena; drugi veseli dan je bil pa 9. t. m., ko so nas preuzvišeni gospod grof Chorinski, visokozasluženi in vesvoljno ljubljeni deželni poglavar s svojo pričujočnostjo počastili. Se nikoli poprej ni spodnja Idrija sreče imela tako visokega gosta slovesno sprejeti, kakor ta dan. Gospod grof so namreč večidel vso gorato okolico med Cirkno, Loko in Logatcem, razgledovaje zastran naprave novih potov, peš obhodili.    Za blagor dežele vnetemu gospodu ni nič pretežav-
nega. Mili Bog naj nam jih ohrani še mnogo let!
¦
Iz Ljubljane. V zboru zgodovinskega družtva 9. dan t. m. je najpoprej družtvini tajnik gosp. dr. Etbin Costa besedo poprijel in zlasti od gosp. Hicingerjevih preiskav v i drisk eni arhivu marsikaj povedal, kar je očitno razodelo , da iz ondi shranjenih pisem se bo dalo za zgodovino idriškega rudnika, pa tudi za povestnico od omikovanja našega naroda mnogo zanimivega zve-diti. Ker se smemo obširnejšega popisa nad jati, naj bojo za zdaj sledeče čertice zadosti: Cesar Maks I. je poterdil rudarsko družbo, ktere deležniki so bili nekteri visoki gospodje , kakor baron Krištof Rauber, deželni glavar grof Auersperg, baron Lamberg, žlahni Dittrichstein, mestjani iz Belaka , Saleburga, Augsburga, in celo nadvojvoda Ferdinand in pa več drugih. Vsako leto so takrat pridelali 2500 stotov (centov) živega srebra in čenovara ali cinobra; stotse je prodajal tačas po 20 fi.; rudarski sodniki in rudarski oskerbniki se nahajajo od leta 1518. — Potem je gimna-zijalni vodja gosp. Ne čase k razložil statistiko ljubljanske gimnazije od leta 1770 do današnjega dneva; v tem popisu je povedal: kako so se te šole v različnih časih imenovale, kakošen je bil razloček med posamnimi dobami itd. Mikavno je bilo zvediti, da naj več učencev so naše gimnazijalne šole, navadno „latinske šole44 imenovane, štele od leta 1821 noter do 1826 (leta 1823 jih je bilo 700) in pa od leta 1844 do 1847 (leta 1846 jih je bilo 517), naj bolj prazne so bile pa te šole od leta 1788 do 1791 (v letu 1788 je bilo le 110 učencev). Po dvoje učilnic za eni razred (Parallelklassen) je bilo od leta 1821 do do 1827, in sicer za perva dva razreda, pozneje spet od leta 1839 do 1849, in od leta 1850 do 1857. Leta 1809 (pod francozkim gospodstvom) so pisali kataloge v francoz-kem jeziku. V letu 1770 nahajamo med učenci „s srednjim napredovanjem44 (classis media) našega pozneje tako slovečega rojaka Ju rja Vega-ta iz Moravč. Letošnje leto štejejo naše gimnazijalne šole 498 učencev. — Potem je bral gosp. družtvini tajnik sostavek gosp. Ste-ska-ta, svetovavca tukajšnega c. k. računarstva, o ustanovi dvorne bolnišnice v Idrii, ktero je vsled zatožnega pisma od 8. marca 1553 kralj Ferdinand L osnoval, da bi se onemogli rudokopi po ti milodarni napravi osker-bovali. Ustanova ta, ki je svoj čas marsikaj doživela, je sedaj v rokah c. k. rudarske oblastnije idriške. — Gosp. prefekt Elija Rebič je nadaljeval svoj popis pervotne zgodovine Slovanov, in sosebno je tabart od Skitov do Sar-matov in Slovanov segel. V tem je skušal podreti napačno misel tistih , ki terdijo , da Sarmatov nikdar ni bilo, in si prizadjal dokazati, da Skiti in Sarmati so Slovani bili; končal je svoje preiskave s terdenjem, da beseda Slo van izvira iz narodov Skitov, Sarmatov in Jacigov, — da ta beseda je pervikrat pod cesarjem Klaudijem na svetu, pod ces .Konstantinom pa pervikrat na Krajnskem slišana bila. — Gosp. prof. Metelko je v kratkem razložil zgodovino slovanskih aposteljnov Cirila in Metudain je posebno o tem govoril, kaj sta ta dva Slovana krajnski deželi bila. Tudi je gosp. profesor dokazal, komu gre pred vsem zasluga, da sta nam ta dva brata dobro znana, — namreč Nestorju, in da ravno nam Slovencem mora za Nestorja posebno mar biti; pervič zato, ker je pervi slovenski zgodovinar, drugič zato, ker nam je on shranil poročilo , da so Slovani poprej se Noričani imenovali, in tretjič zato, ker je povestnico njegovo naš rojak baron Žiga Herberstein pred 298 leti v Moskvi najdel. Po popisu velikih zaslug, ki sta si jih marljiva in pobožna brata Ciril in Metud pridobila za vero in jezik naš, je sklenil gosp. Metelko govor svoj z navede-njem treh slavnih in zasluženih mož, namreč Maksi m a v Moskvi, Galilei-a in Harvey-a, kterim je svet kakor Cirilu in Metudu velike njih zasluge za človeštvo z gerdo nehvaležnostjo povračal.
Iz Ljubljane. Včeraj so nek pervo poskušnjo z vožnjo po železnici  iz   Ljubljane   proti  Barovnici   napravili,
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. - Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
ker jo hočejo v Postojno do prihoda Nju Veličanstev v Ljubljano tako dodelati, da se bojo mogli, ako bojo želeli, pervi po ljubljansko-teržaški železnici do Postojne peljati. Sliši se sedaj, da pridejo cesar in cesarica 20. dan prihodnjega mesca. Kar smo dosedaj zvedili od mnogoverstnih priprav za slovesni sprejem Nju Veličanstev ne le v Ljubljani temuč po vsem Krajnskem , bi utegnili reči, da ne bomo za Celovčani in Gradčani ostali.
350