C. kr. zavod za visjo vzgojo duhovnikov na Danaji. (Dalje.) Duhovaiki Lavaatski — bivši Friataaej ci. V uastopaih odstavkih želimo aaveati imeaa oaih p. a. duhovaikov Lavantake škofije. ki so se v tem c. kr. zavodu ,,Friataaeji" aa Dunaji šolali. Radi bi tudi pokazali v kratkih potezab, koliko da so ti možje Bašej. škofiji koristili ter ajeBO slavo povikševali. I. Stolai dekaa Gašpar Albrecht. Med prvimi gojeaci, katere so bili svetli cesar Fraac 1. 1816 v ta aovo vataaovljea c. kr. zavod aa Duaaj poklicali, aahajamo tudi duhovuika Lavaatske škofije, aamreč pokojaega stolaega dekaaa Gašparja Aibrechta. Njegovo življeaje zaaluži, da se še sedaujemu rodu v spomia pokliče. Rodil se je aaš Gašpar v Rep ljab mali vaai poleg Pliberka aa Koroakem, dfle 18. jaauvarija 1. 1788. Moral je še prav mlad v službo stopiti, ker mu atariši doma aiso imeli kruha dajati. V Pliberci vdiajal se je Gaapar v poateai krčmi za aatakarja. Dobri ljudje izpozaali ao, da ima dobro glavo ia blago srce, zato mu v šole pomagajo. V kratkih letih vae šole tako srečao zvrši, da ga škof vže aa god sv. Mateja 1. 1815 v mešaika posvetijo. Drugo leto potem dodela mladi g. Gašpar zadaje bogoslovake šole v Celovci, tako da ga aa jesea tistega leta pošljejo kaezoškof Leopold II za kaplaaa v Dobrljo vea v Podjuaako doliao. Ko je šlo 1. 1816. za to, koga da bi priporočili svetlemu cesarju za vsprejem v c. kr. Friataaej pri sv. Avguatiuu rta Duuaji, spomaijo se škof takoj aa Dobrljeveškega kaplaaa g. Albrechta. Še tisto leto poda se mladi Gašpar v aajvišje bogoslovake šole aa Duaaj. Zivljeaje v cesarakem glavaem meatu — ainu ubogib bajtarjev aikakor ai ugajalo. Paatirovaaje ali dušoskrbje se je mlademu gosp. Gašparju vae bolj prilegalo, kakor bukve ia aič, kakor le bukve, katerih a. pr. arabskih, se mu je bilo še le brati učiti. Zato že drugo leto (1817.) poproai avojega premil. kaezoškofa, da ga s teh visokib šol aazaj pokličejo v škofijo, kar se je tudi brez vae zamere aa ceaarskem dvoru zgodilo. Eao leto ali kaj ostaae goapod Albrecht mestai kaplaa v Pliberci, leta 1818 pa ga postavijo kaezoškof Leopold II. za špirituvala Krško-Lavaatske duhovaišaice v Celovci. Oaem dolgib let opravljal je špirituval Albrecat to preimeBitno službo v aajvečo zadovoljaost predpoatavljeaih, kakor tudi aa radost avojih gojencev. Več let bil je tudi profesor moralke ali uravae aa viaoki šoli, ,,licej" imeaovaai, gori v Celovci. Učil je mlade duhovaike z beaedo ia ae več z laataim vzgledora med svetom lepo bogoljubao živeti. Spiaal je z veliko marljivoatjo za aovomešaike poduk, sv. mešo prav ia spodobao alužiti. Ta poduk bil je leta 1823 v Celovci tiskaa pod aaslovom: ,,Ritus celebraadi Missam". Svetli ceaar Fraac I. vstaaovili so leta 1825 aa prošajo tedaajega Lavaatskega kaezoškofa Igaacija Fraaca pri škofovi cerkvi v Št. Aadražu: ,,stolui kapitol Lavautake cerkve", ki je pa takrat štel samo štiri ude, namreč: stolaega prošta ia pa 3 korarje ali kaaoaike, med katerimi ima biti tudi vsakodobai meatai župaik SeatAadraški. Več let vže izprazujeao meatno župaijo v Šent Aadraži ia sedež aajmlajšega kaaoaika v aovem stolnem kapitelau zasedel je 1. 1826 Celovški špirituval g. Gašpar Albrecbt Ko so 21 let pozaej (1. 18-46) avetli ceaar Ferdiaaad Dobrotljivi pomaožili pičlo šteudov Lavaatskega stoluega kapitola tako, da je odalej poleg proštije imel še meato stolaega dekaaa s škofijo kapo ia palico ia štiri korarske sedeže ali kaaoaikate, je čaatao mesto prvega stolaega dekaaa Lavaatske cerkve doaegel leta 1847 stolai kaaoaik Albrecht, ki je še zaaaprej oatal stolai župaik ia dekaa ŠeatAadraške dekaaoviae ali dekauije. V jeaeai bo ravao 3U let, odkar ae je škoflja atolica Lavaatska prestavila iz davae doliae Labodake v Maribor. Takrat je tudi tedaaji stolai dekaa Albrecbt vzel romarsko palico v roke, da je apremljal svojega preljubljeaega kaezoškofa aa ajibov aovi dom v Maribor. Tu poklical je Gospod Bog avojega ,,zvestega hlapca" že dae 13. avgusta 1861 aa zaslužeao plačiio. Tedaaji kaezoakof Aatoa Martia Slomšek govorili so pokojaemu aagrobaico, polao apoštovaaja do ajega kot ajibovega aekdaajega špirituvala, pozuej tovariša v stolaem kapitolu, posledajič ajih zveatega konziatorijalaega svetovalca. Bila je rajacemu posebaa radost, aamesto škofa z aajvečo pobožaoatjo peti škofovake ali poatifikalae sv. meše, a posebaa skrb bila muje, cer- kveao imetje na novo zložeae Lavaatske škofije spraviti v aajlepši red. Naj v miru počiva! II. Dr. Simoa Ladiaik. L. 1830 bil je od avetlega ceaarja Fraaca v Friataaej sprejet tedaaji Grebiajaki kaplaa g. Simoa Ladiaik. Tudi oa se je rodil v Podjuaski doliai aa Koroškem, tam pod visoko Peco v Dobrlji vesi, dae 9. septembra I. 1805. V mešaika poavečea bil je dae 7. aeptembra leta 1828. Prvo leto kaplaaoval je v Vozeaici aa Štajarakem, drugo leto pa v Grebiaji aa Koroškem, a tretje leto Bjegove duhovske službe poalali ao ga aa Duaaj za doktorja av. piama se šolat. Vže 1. 1833. povrail se je g. Ladiaik z Duaaja kot oai duhovaik Lavaatake škofije, ki je kolikor je aam zaaao, prvi dosegel aa staroslavai aaiverzi Duaajski lavoriko doktorja av. piama. Do leta 1840. bil je g. dr. Ladiaik v Šeat-Aadražu škoflji dvorai kaplaa ia koazistorijalai tajaik, a aa god av. Karola Boromejca 1. 1840. vmestili ao ga tam za korarja Lavaatske atolae cerkve. Štiri leta pozaeje bil je od svctl. cesarja poklicaa za c. kr. guberaijalaega (aameataijskega) avetovalca k deželai vladi v Ljubljaao. L. 1855 postal je prošt alavnega stolaega kapitola Ljubljaaskega. Pravijo, da je oa prvi bil doaegel dostojaaatvo častnega korarja ali kaaoaika Lavaatske škofije. Svetli cesar odlikovali so ga še s tem. da so tnu podelili viteški križ imeaitaega reda železae kroae III. vrate. Preraaa smrt, ki ga je po prav kratki bolezai pokoaila dae 24. aprila 1. 1857. prepričala mu je v 52. letu ajegove dobe, pot do še višjib. služeb. III. Knezoškof dr. Valeatia Wiery. Tri škofije: Lavaataka, Solaograjska ia Krška prištevale ao svojim poaebaim ljubljeacem Bioža, čigar živijeaje*) želimo z naatopaimi vraticami v spomia poklicati. Bili ao to pokojai kaezoškof Kraki dr. Valeatia Wiery. Njih zibelka tekla je v Šmariji, sredi divae doliae Labodske, kjer so bili ajia oče Fraac Wiery 31 let učitelj, cerkveaik ia orgaaiat. Dae 12. svečaaa 1. 1813 povila je ut-iteljeva tretja žeaa Aaa, roj. Poševa, siaka, ki je pri sv. kratu dobil ime sv. Valeatiaa. Ni še dopolail četrtega leta svoje dobe, ko je zgubil svojega preakrbBega očeta. Strijec po očetovi atraai vzeme malega Valeatiaa k aebi v Šeat-Aadraž, da bi po očetovsko za-aj skrbel, a tudi oa 6rez 3 leta umrje. Sedemletai Valeatia pride aazaj v Smarije k svnjej udovi materi. V oamem letu opravljal je že oa cerkveaikovo službo. Bog svojih ae pozabi. ampak jih pripelja tje, kjer jih imeti boče, da le ajegov glaa poslušajo. Tako •) Po izglednem živijenjepisu v ,Koledarju družbe bv. Mohora za 1. 1882." Pis. je tudi aaaega Valeatiau vodil ia pripeljal od ubogega miaiatraata do kaezoakofa domače (ajih rojstae) dežele. Glavao sredatvo, katerega se je Bog poaluževal v doaego svojega aameaa, bili so Valeatiaov ajec, g. Jakob Poš, takrat deželae sodaije avetovalec v Celovci, pozaej predsedaik v Gorici, ki so mladega Valeatiaa apravili v šole ter po očetovo za-aj akrbeli. Vže dae 4. avg. 1835. leta bili ao g. Valeatia od Lavaatakega škofa v mešaika posvečeai. Še tiato jeaea bili so aovomešaik Wiery od svetlega cesarja v c. kr. zavod pri av. Avguštiau aa Duaaji vsprejeti. Uka poprijeli 80 se tudi tam, kakor v vseh doaedaajib šolah s toliko marljivostjo, da ao bili vže aa god sv. Jožefa 1. 1838 aloveaao proaioviraai ali za doktorja sv. bogoslovja povišaai. Od Jurijevega do jeseai tiatega leta (1838) bili so gospod dr. Valeatia Wiery, kapelan ia kateliet v Šmariji blizo Celja, potem pa so bili Slomšekov aaslednik v slažbi špirituvala v Celovci do 1. 1844. Po rodu Nemec, učili ao tam Sloveace — sloveaaki jezik, katerega so zaali bolje, kakor rojeai Sloveaci, ki ae ga pa v šolah aiso učili aikjer. L. 1844 zasedejo po dru. Ladiaiku izprazajea kaaoaikat pri atolai cerkvi v Šeat-Aadražu ia ko se je ajiaov tedaaji tovariš, bivši kaaoaik Aatoa Slomšek preselijo apomladi 1. 1846 za opata v Celje, prevzamejo dr. Valeatia Wiery za ajim pretežavao slažbo višjega aadzoraika ljudskib šol vae Lavaatake škofije Leta 1850 imenujejo jib aaš svetli cesar po aasvetu kaezoaadškofa Makaimilijaaa Jožefa — za korarja starodavaega metropolitskega kapitola Solaograjskega, a že drago leto potem dovolijo jim aoaiti za vaelej aaalov in zaameaja častaega korarja cerkve Lavaatske. Tako oatali ao zvezaai 8 svojo rojstao škofijo aoter do smrti. Kaialu aaatala je aova vez, ki jih je bolj vae tesao zvezala, še a tretjo, t. j. a Krško škofijo. Dotlej bila jim je ta škofija le sosedaja škofija. a iue 30. oktobra 1. 1858 poatali so dr. Valeatia Wiery ajea kaezoškbf ia vže drago leto (dae 1. juaija 1859) prišla je ajih rojstaa župaija z vaemi drugimi župaijami, kolikor jib je Lavaatska škofija imela dotlej aa Koroškem, pod ajihovo viajepaatirako palico, tako da je Krška škofija poatala ajih domača akofija. Vodili ao jo 22 let z apoatolako gorečaoatjo ia z ocetovsko ljubezaijo. Od sv. Očeta rimakega papeža Pija IX., kakor od svetlega ceaarja bili ao večkrat odlikovaai. Kratko pred ajih srartjo imeaovali so jib aaš avetli cesar za avojega ,,djaaskega tajaega svetovalca", za čeaar voljo jim je šel aaalov: ,,ek8celeBca". Predao pa so zamogli tajaim svetovalcem aaložeao priaego položiti v roke svetl. cesarja, pokoaila jib je aemila smrt dae 29. grudaa 1. 1880. Starega leta deB 1880 o poludae položili ao slovesao ajih ostaake v kapelici sv. Fraačiška aa liatifli atraai stolue cerkve v Celovci, k večaemu počitku. nNjih apomia oataae blagoslovljea!"  (Dalje prih.)