C. C. postale. — Esce ogni giovedì mattina.
Posamezna iteviika 30 stot., star» 50 »tol.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra= va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni* štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; te= iefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
-s?**5
/7
«Ml MSI
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1,-— L., osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 6.
V SàORSCl, ČETRTEK 6. FEBRUARJU I93Q.
LETO II.
Tedenski koledarček.
7. februarja, petek: Romuald, opat; Kihard, spoznavavec. — 8., sobota: Janez od Mata; Emilijan. — 9., netie* lja:	5. po razglašen ju Gospodovem.
Apolonija, devica. — 10., ponedeljek: Sholastika, devica; Sotéra, devica mu* čenica; Viljem, puščavnik. — 11., to* rek:	Lurška Mati božja; Viktorija,
devica mučenica. — 12., sreda: Sedem sv. ustanoviteljev; Eulalija, devica mučenica. — 13., četrtek; Katarina Ris cijska, devica; Georgi j II., papež.
V četrtek dne 13. februarja je ščip; dež in sneg.
Novice.
Minister Bianchi umrl.
V ponedeljek je umrl minister za Javna dela Michele Bianchi. V mladih letih je bil ognjevit socialist levičars ske smeri in je urejeval glavni socia* listični dnevnik »Avanti«. Leta 1912. Je prišel v Trst za uredpika k »Pic* cofu«, kjer se je začel obračati v na* cijonalistieni tabor. Dve leti nato je skupaj z Mussolinijem nastopil med delavskimi množicami za to, da Ita* hja stopi v vojno. Po vojni je postal glavni urednik Mussolinijevega dnev* nika »Popolo d’Italia«, potem glavni tajnik nove fašistovske stranke. V oktobru 1922. je skupaj s tremi drugi* ori fašistovskimi glavarji vodil pohod na Rim. Pozneje je nekaj časa vodil tajništvo notranjega ministra, 1. 1925. Je postal državni tajnik za javna de* la, 1. 1928. pa za notranje zadeve; lan* sko leto mu je Mussolini izročil mini* strstvo za javna dela. Pokojni je bil eden naj ožjih prijateljev in sodelav* cev načelnika vlade, v težkih polož k jih njegova desna roka. Pogreb se je yršil v sredo popoldne z velikim si* ja jem.
Pri Mussoliniju.
Zadnji četrtek 30. m. m. je načelnik vlade sprejel župane vseh 92 pokrajin* skih glavnih mest. V nagovoru, ki ga Je imel, je prvi minister najprvo po* udaril, da se morajo zavedati vsi, ki so na vodilnih mestih v državi, v de* yeli ali v občini, da so v prvi vrsti bo* jevniki fašizma in vojaki fašistovske r9y,?hicije. Zatem je ugotovil, da so se ^hčinski načelniki (podeštati) v vsej Italiji popolnoma obnesli, da oprav* tajo svojo službo večinoma brezplač* nP M so možje na svojem mestu. Ob sklepu je rekel, da je ureditev notra* njega gospodarstva sedaj prva in glavna naloga vlade.
Dne l. februarja se je po vsej Ita* !Ji slovesno obhajala sedma obletnica ustanovitve fašistovske milice. Ta dan s° se poklonili Mussoliniju poveljniki nuhce, katerim je v kratkem nagovoru
| orisal zgodovino strankine oborožene i sile in jim izročil pozdrave za vse črne srajce.
t Avgust Jakopič.
V Gorici je umrl 2. t. m. v častitljivi starosti 82 let prvi predsednik trza* škega prizivnega sodišča Avg. Jako* pič. Pogreb se je po pokojnikovi želji izvršil v torek 4. t. m. predpoldne po* polnoma na tihem, brez vsakega spremstva. Rajnki je bil 54 let v dr* žavni službi; 1. 1925. je stopil v pokoj. Svojo sijajno službeno pot je začel pri sodniji v Gorici, potem je službo* val v Bovcu, Rovinju, Trstu in inno* go let kot dvorni svetnik pri naj* višjem sodišču na Dunaju. Od tam je prišel za predsednika prizivnega so* dišča v Trst. Bil je zelo naobražen mož, izredno dober pravnik in nepri* stranski predstojnik. Svoj čas se je zanimal tudi za politično življenje v deželi in je enkrat bil celo kandidat v slovenskih trgih za deželni zbor. Čast njegovemu spominu!
Pri nas in drugod.
Od povsod nam pišejo o letošnji izredno mili zimi. V severni Ameriki je pa prav narobe. V nedeljo je v Wa* shingtonu, v politični prestolnici Zdru* Ženih držav (pravo glavno mesto je Njujork), padlo pol metra snega, da so celo tramvaj ustavili. Toplomer je ka* zal okoli 27 stopinj pod ničlo.
Za božjim klicem.
Ob reki Marni ne daleč od Pariza se dviga moderno zidan samostan. Tu notri žive bogoslovci, ki se priprav* Ijajo za mašnike. Toda ti semeniščni* ki niso mladi, neizkušeni fantje, mar* več možje, stari po letih in izkušnjah, ki so šele v starosti zaslišali božji klic, naj postanejo služabniki Gospodovi. V samostanu je nad 50 takih bogo* slovcev; med njimi so bankirji, čast* niki s fronte, politiki, slovstveniki. Taki pozni poklici so na Francoskem že znani, kurdski škof n. pr. je bi! preje znan pariški odvetnik. Pred tedni so pa v Parizu posvetili v maš* nika vdovca, očeta dvanajstih otrok. Zdaj je prejšnji družinski oče župnik v najbolj razvpitem pariškem pred* mest ju.
Domača duhovščina.
Koncem lanskega leta sta bila zo* pet imenovana dva Kitajca za škofa. Ta sta duhovnika domačina Kang Uen Čieu in Franc Wang. Namen sv. stolice je dati Kitajcem same do* mače duhovnike, kajti zgodilo se je, da so Kitajci smatrali kakega kato* liškega misijonarja za političnega odposlanca. Sedanji sv. oče je v ne* kem zadnjem nagovoru poudarjal, da mora iz misijonarjev in misijonov izginiti sleherna sled nacionalizma.
Mirovni delavec.
Angleškega ministrskega predsed* nika Mac Donalda so predložili za kandidata za Nobelovo mirovno nagrado. Zadnji, ki je dobil mirovno nagrado, je bil nemški zunanji mini* s ter Stresemann.
Stanovanjska kriza v Trstu.
V nedeljo se je vršil v Tartinijevi dvorani v Trstu izredni občni zbor društva hišnih lastnikov v Julijski Krajini. Občnemu zboru sta priso* stvovala prefekt in fašistovski tajnik. Iz Rima je prišel predstavnik o sr e d* njega društva hišnih lastnikov. Raz* prava se je sukala o prehodu k svo* bo dni oddaji stanovanj, ki nastopi 1. julija. Društveni komisar se je zavzel za pravice hišnih lastnikov, ki plačajo v Trstu 6 milijonov hišnega davka državi, 4 milijone "287 tisoč občini in 6 milijonov 375 tisoč deželi. Napove* dal je, da se bodo stanovanja podra* žila. Končno je bila sprejeta resoluci* ja, ki pravi, da se bodo hišni lastniki pri določevanju najemnin ozirali na višje državne interese, da se ohrani mir. — Najemniki že prejemajo nove pogodbe. Povprečno se sedanje na* jemnine, ki so že štirikrat višje kot predvojne, zvišajo za 20% od 1. julija dalje. Radi tega vse sili v manjša sta* novanja, drugod se zopet sorodniki ali znanci stisnejo v eno stanovanje. Ve* liko stanovanje prav lahko najdeš, manjših pa ni.
Na aitar.
Predzadnji torek se je zbrala v Va* tikanu sveta kongregacija obredov, da preišče slučaj kardinala Sellarmi* na. Ta kardinal (umrl je 1. 1621. v Ri* mu) iz jezuitskega reda, je bil že 1. 1923. proglašen za blaženega. Zdaj ga nameravajo proglasiti za svetnika. Bellarmin je bil velik učenjak. Znani so njegovi spisi proti protestantom.
Zagoneten slučaj.
Svetovno časopisje se že več ko te* den dni bavi s tajno, v katero je za* vita oseba ruskega generala Kutjepo* va. General je bival v Parizu. Po smr* ti generala \Vrangla in velikega kne za Nikolaja Nikolajeviča je bil duša in vodja celotne ruske protiboljševi* ške propagande. Mreže njegove orga* nizacije so bile razpletene po vsej Ev* ropi in so baje segale do osrčja bolj* ševiške moči, do Moskve. Boljševiki so mu bili zato vedno za petami in so se ga bali. Predzadnjo nedeljo pred* poldne je odšel general z doma in od takrat ne morejo najti nobenega sle* tdu za njim. Na nogah je vsa franco* ska policija, v časopisih se berejo naj* različnejše in naj razburljivejše do* mneve, neko gospo, ki je imela z ge* | neralom prijateljske zveze, so že za* i prli, vendar je še vsa neprijetna za*
deva v zagonetni temi. V enem se pa strinjajo skoro vsa ugibanja:	da so
generala spravili s pota holjševiki, ki so hoteli s tem ubiti njegovo nevarno delovanje. O izidu skrivnostnega do« godka bomo še poročali.
Nevarna šala.
V	tržaško bolnišnico so pripeljali 57«letnega berača Antona Kralja. Bolnik je zdravnikom pripovedoval, kako ga je nekdo na cesti blizu Pom« jana sunil za šalo; on pa je telebnil v cestni jarek in si polomil več reber.
Zlata jama.
Lansko leto je obiskalo postonjsko jamo 205.137 ljudi. Obisk jame je zadnja leta precej večji kot pred voj« no. Koliko denarja puste obiskovalci državni upravi in pa tudi Postojni!
Hllnka zopet izvoljen.
V	Ružomberoku na Slovaškem se je vršilo glavno letno zborovanje Slo« vaške ljudske stranke. Dosedanji na« čelnik p. Andrej Hlinka je odklonil zopetno izvolitev, skupščina ga je pa kljub temu ponovno izbrala za načel« nika. Katoliška misel in avtonomija Slovaške ostaneta tudi v bodoče glav« ni program stranke.
Zastrupil se je.
57«letni Anton Gregorič z Vogrske« ga, premožen in delaven posestnik in vinogradnik, je pred 14 dnevi zaklal prašiča. Ko ga je devai na kose, si je s kostjo ranil prst na desni roki. Ni se veliko zmenil in delal naprej. Kma« lu pa je začel čutiti bolečine v roki. V gor. bolnišnici, kamor se je končno zatekel, so ugotovili zastrupljenje. Njegovo stanje se je z dneva v dan slabšalo in v petek so mu odrezali desno roko v rami. Bilo pa je pre« pozno. Strup je šel naprej in v pone« deljek popoldne je nesrečni mož po silnih bolečinah zdihnil. N. p. v m.!
Spomenik apostoloma.
Slavni češki kipar Polaček, ki živi v Ameriki, je daroval domovini veli« kanski spomenik svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta prva prinesla Čehom, Moravanom in južnim Slovanom kr« ščanstvo in kulturo. Spomenik bo sprejela v varstvo država.
Med profesorji.
Zadnji petek zvečer okrog sedme ure sta se na goriškem korzu v bližini ljudskega vrta srečala dva tukajšnja srednješolska profesorja. Zapletla sta se dakoi v razvnet razgovor, ki se je po Par krepkih žaljivkah razvil v oster pretep s palicami. Eden izmed profesorjev je odnesel dokaj hude bunke.
Prestolonaslednik
bo stalno bival v Turinu, glavnem me« stu nekdanje pijemontske kraljevine. Na svečnico je po kratkem ženitovanj« skem potovanju dospel kraljevi princ s svojo mlado družico v Turin in bil od meščanstva zelo prisrčno in sijajno sprejet.
Evharistični kongres za vso Jugoslavijo se bo vršil od 14. do 17. avg. v Zagrebu. Pripravljalna dela so že v teku; vodi jih zagrebški nadškof dr. Bauer.
Zopet granata.
V	petek 31. m. m. je 18«letni Leo« j pold Nemec iz Bilj v družbi par tova« j rišev zbiral po pobočju Fajtjega bri# Ì ba obrabljeni vojni materijal. Ko je j napravil že precej velik kup, je začel < odpirati najdene granate. Pri tem j se je ena razpočila in nesrečneža raz« | mesarila do smrti. Razdejala mu je oprsje in raztrgala noge in roke. To« varisi so o grozni nesreči obvestili domače in oblastvo. Boj za košček kruha je prisilil reveža, da je šel na nevarni Kras, kjer je že toliko mla« dih življenj našlo smrt.
Prepoved zvenenja.	|
Kakor poročajo časopisi iz Mo« j skve, je tamkajšnji sovjet prepove« j dal vsakršno zvonenje s cerkvenimi ! zvonovi v Moskvi in okolici. Verno j rusko ljudstvo doživlja dan za dnem ; nova ponižanja.	j
Bančni polom.	j
V	Milanu je propadla banca Rota. I Njene zgube znašajo nad 12 milijonov lir.
Mondino na potovanju.
Šolski skrbnik Mondino je obiskal te dni več šol na deželi. Tako je bil -v Ternju pri Sv. Petru na Krasu, v Ma« tenji vasi, v Prestranku, Studenem, Postojni, v Hrenovicah in Hruševju. Govoril je učiteljem in poudarjal, da je namen šole ustvariti enotno narod« no zavest. Mondino se je razgovarjal tudi s podeštati in se zanimal za šolske stavbe.
Vročekrvni študent.
Če dijak pri izpitih pade, pravi, da je profesor kriv in ne on. Tega mnenja je bil tudi neki belgijski štu« i dent v Bruslju. Ko je pri izpitu sijaj« [ no pogorel, je šel na profesorjev dom. i Sprejela ga je profesorjeva žena. Ko« maj je odprla vrata, je fant potegnil samokres in jo iz maščevanja ustrelil. Cesarska pesem.
Avstrijska vlada je, kakor smo že pisali pred časom, sprejela nekdanjo cesarsko hitimo. Besedilo je primerno spremenjeno, melodija pa je ista. So« cialisti s to uvedbo niso zadovoljni. Ko je pred dnevi prišel k prireditvi na Dunaju predsednik republike Miklas, je godba zaigrala novo državno him« no. Navzoči dunajski župan socialist Seitz je pa v znak protesta obdržal klobuk na glavi in sedel, ko je tisoč« glava množica stoje in gologlava po« slušala cesarsko pes*om.
Ljubljana — Turin.
V	kratkem se otvori neposredna te« lefonska zveza med Turinom in Ljub« lja.no. Ministrstvo javnih del v Rimu sporoča, da so se trgovske zveze med Italijo in Jugoslavijo, zlasti s Slove« nijo, tako pomnožile, da je nova tele« ionska črta za olajšavo trgovine nuj« no potrebna.
Angleška ponudba.
Neka angleška družba se je ponu« dito, beograjski vladi, da zgradi na Donavi veliko električno centralo, ki • bi oddajala električno moč vsemu \ Banatu.
V Njujorku,
ki šteje 6 milijonov prebivalcev, je 16.800 policajev, med temi 118 žen« skega spola.	;
*e**m.^m
Tržaškim mestnim vpokojeneem.
Tržaški občinski načelnik je skle« nil izročiti izplačevanje občinskih po« kojnin zavarovalnici Cassa Nazionale delle Assicurazioni sociali. Občina bo plačevala zavarovalnici letno pre« mijo in ta bo odrajtovala pokojnino naravnost vpokojeneem. Občina si s tem prihrani nekaj upravnih stro« škov, vpokojenci pa ne bodo pri« krajšani.
Avtomobilske nesreče v Trstu.
Renato Osele se je v sredo ponoči z ženo Marijo, roj. Šumej peljal v av« tomobilu po ulici Cassa Risparmio proti borznemu trgu. V trenutku, ko je avtomobil zavozil na trg, je treščil v njega javni avtomobil št. 538 in ga vrgel ob steber stare borze. Žena Marija je bila težko ranjena in so jo odpeljali takoj v bolnišnico; mož in potniki v drugem avtomobilu so ostali zdravi. — Na križišču ulic Raffine« ria in Conti je šofer G. Garbo povozil priletnega človeka, ki ga potem v bol« nišnici niso mogli spoznati. Na levi roki je bil tetoviran z znaki Ida. Jane« R. J. N. Y. Drugi dan se je zglasil v bolnišnici kapitan neke ameriške ladje in spoznal starega mornarja. Imenuje se Ramy Jurij in je iz New« Yerseya.
6 let radi obrekovanja.
39«letni Peter Adami je bil pred vi« demsko poroto radi obrekovanja ob« sojen na 6 let težke ječe. Kradel je, a obdolžil tatvine dva znanca. Ta dva sta pa dokazala svojo nedolžnost in Adami je prišel pred porotnike, ki so ga krepko zašili.
Novi koledar v Rusiji.
Poročali smo že o nameravani spre« mernbi koledarja v sovjetski Rusiji. Sedaj je ta preuredba že v vseh po« drobnostih izvedena in potrjena od vladne komisije, Časovno štetje se prične v Rusiji mesto s Kristusovim rojstvom s 7. novembrom 1917., pr« vim dnem boljševiške revolucije. S 7. novembrom se začne tudi novo leto, ki je razdeljeno v 12 mesecev, mesec pa v 6 tednov po 5 dni. Poleg tega ima leto še pet dni, v katerih se obhajajo prazniki revolucije. Imena mesecev ostanejo stara, ravno tako tudi imena petih dnevov do petka; sobota in ne« del j a odpadeta.
Pomanjkanje inženirjev.
Odkar so začeli v Rusiji na vso moč zidati tovarne, da bi ne bili več odvisni od tujih držav, je začelo silno primanjkovati inženirjev. Zato so za« čeli z velikanskimi podporami vabiti dijake na tehnične šole. Letos so kar 5000 novih inženirjev poslali po dr« žavi. Tuje inženirje pa pošiljajo čez mejo.
Krepka korenina.
V	Genovi je te dni umrl 100 let stari kmet Vernazzano. Ima enajst sinov in 200 vnukov. Malo takih!
Smrt.
V	sredo 5. t. m. proti poldnevu je Po kratkem bolehanju preminul v Gorici v najlepši dobi, star 3g let, i' rance Bratuž, znan pod imenom »črni«. N. p. v. m.J
28
® JS «gl
LIKVIDACIJA SVETOVNE VOJNE.
Minilo je že JI let, odkar se je raz? Počila zadnja smrtonosna granata v vojni, kot je ne pomni svetovna zgo? dovina. Enajst dolgih let je moralo Preteči, predno so se zmagovalci in Premaganci pri zeleni mizi pobotali. Komaj danes lahko rečemo, da je sklenjen pravi mir. 20. januar 1930. ostane zapisan v zgodovini kot dan, ko je bilo končno določeno, koliko mo? rajo dobiti zmagovalci od premagan? cev.
Udeleženci.
Na konferenci v Haagu, glavnem mestu Nizozemske, so bile zastopane vse tiste države, ki so se udeležile sve? tovne vojne. Delimo jih v sledeče sku? Pine:
1.	Anglija, Francija, Italija, Japon? ska in Zedinjene države Severne Ame? nke so imele na konferenci glavno be? sedo. Zmagale so v svetovni vojni in imajo dovolj moči, da uveljavijo svo? jo voljo.
2.	Drugo skupino tvorijo države, ki so sicer tudi zmagale v svetovni voj? ni, a nimajo velike besede, ker so majhne. V glavnem se morajo zado? voljiti z dobro ali slabo voljo držav Prve skupine. Sem spadajo Češka, Ju? goslavija, Romunija, Portugalska, Gr? m ja in deloma Poljska. Sem sodi tudi Helgija, ki je v svetovni vojni soraz? merno največ trpela.
Premagane države, v prvi vrsti Nemčija, potem Avstrija, Ogrska in bolgarska tvorijo tretjo skupino. Tudi J určija bi sodila sem, pa se je z zrna? 8ovito vojno proti Grški otresla vseh bremen, ki bi jih morala nositi za ka? Zem da je v svetovni vojni pomagala osrednjim državam.
O čem so razpravljali.
Konferenca v Haagu je
L uredila za vselej nemško vojno odškodnino;
2.	ugotovila tako zvane vzhodne re? Paracije in
3.	določila dajatve novoustanovlje? mh držav.
finančni strokovnjaki so 4 mesece Proučevali vprašanja, ki so prišla nato na dnevni red konference. Odgovorni Politiki so imeli v Haagu nalogo, da odločajo o zaključkih strokovnjakov.
Na zborovanju se je izkazalo, da se na utrudljivih sejah manj da doseči nego na obedih, kjer so zastopniki bolj ooore volje. Večina vprašanj še je tako rešila.
Konferenca je prinesla splošen spo? jazum in danes se vsi udeleženci hva? M°> kako dobro so odrezali. To je do?
. z’ 'da niso vsi z uspehom zadovolj? . n Dogovor pa je vendarle podpisan In to je glavno.
Sporazum z Nemčijo. Najvažnejše vprašanje je bila nem? Y a vojna odškodnina Sprejet je bil oungov plačilni načrt, po katerem se Nemčija obvezala plačati skozi 37 *r v srednjem p» 1988 milijonov zla?
tih mark. To je okusna potica, ki se da lepo rezati in deliti.
Kot se čitatelji še spominjajo, so priredili nemški nacionalisti ljudsko glasovanje proti Youngovemu plačil? nemu načrtu, a uspeh je bil zanje po? razen. Nemčija je pokazala s tem vo? ijo, da plača vojno odškodnino.
Nemci so se vdali radi tega, ker so vedeli, da se edino tako oproste sra? motnega nadzorstva, ki ga izvajajo različne antantne komisije nad nem? škim gospodarstvom, to je nad lastno hišo Nemcev, in da dobe le tako na? zaj tiste nemške dežele, ki so že enajst let zasedene od vojaštva zmagoval? cev.
Sporazum z Nemčijo obsega mnogo točk, glavni pa sta ti dve:
Youngov plačilni načrt in
Mednarodna banka.
Kdor se zanima za podrobnosti Youngovega načrta, naj pogleda v 14 številko lanskega letnika. V bistvu gre za to, da plača Nemčija skozi 37 let 660 milijonov zlatih mark brezpogoj? no, ostalih 1328 milijonov pa sme, če zagazi v slabe gospodarske razmere, plačati tudi pozneje. Z nemško vojno odškodnino bodo zmagovalci krili vse dolgove, ki so jih naredili med vojno v inozemstvu, povrhu jim pa še osta? ne nekaj prostega denarja:	An?
gliji 53.3 milijonov zlatih mark, Fran? ciji 420 milijonov, Italiji 42.7, Belgiji 71, Jugoslaviji 72.4 milijonov zlatih mark na leto. Če natančno pomislimo, bo končala skoro vsa nemška odškod? nina v bankah Amerike, ki je med svetovno vojno. posojevala s polnimi rokami obubožanim evropskim drža? vam.
Mednarodna banka.
Na konferenci je bilo tudi določeno delovanje mednarodne banke. Zavod bo imel 100 milijonov dolarjev (1900 milijonov lir) kapitala, ki ga podpiše? jo glavne banke prizadetih držav, ta? ko za Italijo Banca d’Italia, za Nem? čijo Deutsche Reichsbank. Sedež bo imela banka v švicarskem mestu Ba? sel. Načeloval ji bo odbor, sestavljen iz zastopnikov držav, predsednik bo najbrž Amerikanec.
Mednarodna banka bo sprejemala na račun odškodnine od Nemčije de? nar ter ga vpisovala v dobro posamez? nim državam; obenem bo plačevala kar naravnost dolgove držav, tako francoske in italijanske dolgove An? gliji in Ameriki, češke Italiji in Fran? ciji, jugoslovanske Franciji, Angliji in Ameriki itd.
Ker bo obratovala z velikanskimi svotami, se bavila tudi s kupčija? mi v blagu in bodo pri njej udeležene vse važnejše države, se bo prav goto? vo razvila v najpomembnejše svetov? no gospodarsko središče. Zato je zelo verjetno, da bo banka po preteku 37 let plačala iz svojih nagromadenih do? bičkov prav lahko zadnjih 22 obrokov nemške vojne odškodnine v srednjem letnem znesku 1500 milijonov zlatih mark.
Vzhodne reparacije in dajatve novoustanovljenih držav.
Tu moramo razlikovati tri skupine:
1.	Avstrija, Ogrska in Bolgarija, ki so se borile v svetovni vojni na strani Nemčije, so v mirovni pogodbi pre? vzele dolžnost, da plačajo vojno od? škodnino zmagovalcem. Višina pa do haaške konference ni bila še določena.
2.	Države naslednice avstro ? ogrske monarhije bi morale plačati za osvo? bojenje posebno takso, ki je bila do? ločena za vse države skupaj na 1500 milijonov zlatih frankov. Polovico te svote bi morala plačati Češka, ostalo Poljska, Jugoslavija in Romunija.
3.	Vse države, ki so dobile količkaj avstro?ogrskega ozemlja, bi morale za bivše avstro ? ogrsko državno premo? ženje, kot so državni gozdovi, želez? niče in železniški materija!, različne palače itd. plačati odkupnino. To pre? mož en j e so strokovnjaki cenili zelo različno. Najnižjo cenitev je predlo? žila češka komisija. To je razumljivo, zakaj Češkoslovaška je podedovala po avstro?ogrski največ železnic, va? gonov, gozdov, palač in drugih nepre? mičnim
Odkupnina za vse avstro ? ogrsko državno premoženje bi šla v sklad vojne odškodnine, ki bi jo morali pia? čati Avstrija in Ogrska kot neposred? ni naslednici bivšega cesarstva.
Optanti.
Razun z omenjenimi tremi vprašanji se je haaška konferenca pečala tudi z optanti.
Od predvojnega ozemlja je bil puš? čen današnji Ogrski le manjši del. Večino ozemlja so razdelili na Ro? munijo, Jugoslavijo in Češko. V teh krajih je imelo vse polno ogrskih ve? likašev veleposestva, ki so jih Češka, Jugoslavija in Romunija na podlagi agrarne reforme razdelila med kmete. Veleposestniki so za zemljo sicer do? bili gotovo odškodnino, a ta je bila nižja nego prava vrednost posestva.
V omenjenih krajih je bilo pred voi? no vrùu tega vse polno premoženj biv? še habsburške družine. Ko so Habs? buržani videli, da so jim prijazni le Ogri, a jih sicer nihče ne mara, so sprejeli vsi ogrsko državljanstvo v nadi, da jim Ogrska izposluje povra? čilo premoženj.
Mirovna pogodba z Ogri je namreč prepovedala Češki, Jugoslaviji in Ro? muniji, zapleniti premoženja oseb, ki bi optirale za Ogrsko, to je prevzele ogrsko državljanstvo. Če bi nastali radi tega spori, se morajo po 250. členu mirovne pogodbe predložiti medna? rodnemu razsodišču v Haagu v pre? sojo.
Ogri so pa smatrali izvedbo agrarne reforme v Češki, Jugoslaviji in Ro? muniji za zaplembo, češ, da je bila od? škodnina za razdeljena premoženja zelo nizka, večkrat celo nična. Tako so Romuni precenili vrednost velepo? sestev v zlatih, to je predvojnih lejih in plačali isto svo to v papirnatih. Ker stane danes en zlat lej 33 papirnatih, so dobili veleposestniki za zendjišča komaj 3 od sto prave vrednosti. Sicer pa je Romunija postopala tako tudi
sestva. Zahtevali so nič manj ko 750 milijonov zlatih kron.
Po dolgotrajnih pogajanjih je bilo v Haagu sklenjeno, da plača Ogrska po L 1943. 22 letnih obrokov po 13 in Pol milijonov zlatih kron.
Vprašanje optantov pa je bilo re# seno takole:
ustanovita se dva fonda, in sicer tako zvani agrarni zalog ali fond A
v	znesku 240 milijonov kron, iz kate# rega se plača odškodnina razlaščenim veleposestnikom.
Drugi zalog (B) v znesku 100 mili# jonov zlatih kron bo pa služil v kritje drugih dajatev. Fond A pojde torej v izključno korist ogrskih veleposestni# kov, med katerimi so tudi madjarski prvi minister grof Bethlen in skoro vsi ogrski državniki. Iz fonda B bodo dobili odškodnino tisti ogrski držav# ljani, ki imajo napram Češki, Jugosla#
vi	ji in Romuniji druge — neagrarne — terjatve, kot n. pr. cerkvene ustanove, železniške družbe, industrijska pod# jetja itd.
Sklad A z 240 milijoni bodo sesta# vili takole: Anglija, Franclja, Italija, Belgija, Japonska in Portugalska se od# povedo vsemu, kar bi imele dobiti od 1. 1931. do 1943. na račun ogrske vojne odškodnine. Poleg tega bodo prispe# • vale Anglija, Francija in Italija od 1933. do 1943. v sklad 3.6 milijonov, od 1944. do 1966. pa 2.8 milijonov zlatih kron na leto. Mala antanta bo vrgla v fond od 1944. do 1966. vsako leto 6.1 milijonov.
V bodoče ne bodo mogli optanti to# žiti posamezne države, recimo Češke, Jugoslavije ali Romunije, temveč sa# mo sklad A. Če se tožba ugodno reši, dobe optanti obveznice, ki nesejo 4% obresti in zapadejo v plačilo 1. 1966.
Za sklad B potrebnih 100 milijonov zlatih kron posodijo za enkrat Angli# ja, Italija in Francija, po 1. 1943. ga pa bo morala Ogrska amortizirati, to se pravi polagoma vračati.
Haaška konferenca ni rekla sicer, da Habsburžanom ne pripada odškod# nina za premoženje, a ker ne mara | nobena država plačati, so Habsburžani toliko kot razlaščeni.
Sporazum s Češko in Bolgarijo.
Od vseh držav naslednic je najbo# gatejša Češko#slovaška republika. Po= dedovala je zelo razvito železniško omrežje, obilo železniškega materija# la, mnogo gozdov, palač, rudnikov itd. Zato je bila prvotno določena Češki tudi taksa za osvobojenje v znesku 750 milijonov zlatih frankov. V Haagu so takso znižali in določili, da plača Češka skozi 37 let po 10 milijonov zla# tih mark. Razen tega bo morala Češka skozi 50 let vračati 10 milijonov pa# pirnatih frankov na leto Franciji, Ita# liji pa za isto dobo po 20 milijonov čeških kron. S temi plačili krije Če# ško#Slovaška dolgove, ki so jih nare# dile različne češke legije med svetov# no vojno v Franciji in Italiji.
Ker dobi pa Češka 1% ogrske vojne odškodnine in ji ostane prosto vse ostalo premoženje, med drugim tudi posestva habsburške družine, ki se cenijo na 400 milijonov čeških kron, vsa zemljišča ogrskih optantov itd., lahko rečemo, da se je Češka prav po# ceni izrezala.
Bolgarija bo plačevala skozi 36 let letni znesek 11 milijonov zlatih frankov. V primeri s tem, kar je Bog# gariji nalagala mirovna pogodba, je to malo. Saj bi letni obrok presegal po mirovni pogodbi danes že 30 milijo# nov zlatih frankov.
Grčija, Jugoslavija in Romunija.
Na ogrski in bolgarski vojni od# škodnini so udeležene tudi gorenje države, in sice dobi Grčija 12.7%, Ju# goslavija 10% in Romunija 10.55%. Zadnjih dveh držav se tiče pa najbolj vprašanje ogrskih optantov. Ker je ta zadeva za dotične države ugodno re# šena, ker jima tudi ne bo treba plača# ti odškodnine za premoženje habsbur# ške družine in se ie črtala nadalje ne# le taksa na osvobojenje, temveč tudi odkupnina za bivše državno avstro# ogrsko imetie, sta imenovani državi z zaključki haaške konference lahko popolnoma zadovoljni. Če odbijemo jugoslovanske prispevke k skladu A (agrarni fond), ostane Jugoslaviji še 2% ogrske in 5% bolgarske vojne od#
proti lastnim, to je romunskim vele# posestnikom. Podobno je bila izvede# na agrarna reforma tudi v Češki in Ju# goslaviji; vendar je bil glavni spor med Ogrsko in Romunijo. Ker so Ogri za vsak slučaj vložili tožbo na mednarodno razsodišče v Haagu in so se veleposestnikom pridružili še vsi člani habsburške družine, je bilo teh tožba nekaj tisoč.
Sporazum z Avstrijo.
Avstrija bi morala, kakor vse pora# žene države, plačati vojno odškodni# no. Toda avstrijski zastopniki so se izkazali za izborne diplomate in so v Haagu dosegli, da se Avstriji vsa voj# na odškodnina zbriše. Glede optantov Avstrija ni prizadeta; habsburško premoženje je zaplenila, osvobodilne takse ji ni treba plačati; bivše državne palače na Dunaju, ki jih je zidalo ce# lotno bivše cesarstvo, preidejo v čisto last Avstrije, ravno tako gozdovi, že# leznice in vse ostalo. Za to ji ni treba plačati niti vinarja.
Zmagovalci so pri Avstriji sploh vedno radi zaprli eno oko, ker se bo# je, da bi se združila z Nemčijo v skupno državo. Razen tega so zastop# niki Avstrije kazali na zadnji haaški konferenci tudi na veliko število brezposelnih, ki jih je danes v šestin# polmilijonski državi okoli 300.000.
Avstrija je torej prosta vsake voj# ne odškodnine in mora povrniti le po# sojila, ki jih je dobila v prvih letih po svetovni vojni od zmagovalcev za pre# orano gladujočih prebivalcev. Plačati bo morala tudi nekaj za vloge pri bivši c. kr. poštni hranilnici, za pred# vojna plačila pri različnih zavaroval# ninskih zavodih, ki so imeli svoj se# Jež na Dunaju, in par podobnih stvari.
Sporazum z Ogrsko.
Ogrska se je že leta 1924. pogodi# la, da plača do 1. 1943. po 10 milijonov zlatih kron na leto vojne odškodnine. Kaj bo po 1. 1943., ni bilo določeno. Ogri so mislili, da bodo po 1. 1943. prosti vsake vojne odškodnine in da dobe povrhu njihovi optanti in Habs# buržani. velikanske svote za velepo#
? V. J. Križanovska:
| KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
Jezno je udarila s pernato pahljačo po mizi.
»Tistega berača hočeš vzeti, ki nima drugega razen čepice in meča)« je vzkliknil Pagir ter dvignil k nebu oči in roke. »Zaradi njega zavračaš bajno bogatega Hartatefa, ki bi povečal blesk naše hiše, če stopi v so# rodstvo z nami? Na srečo smo tu, da preprečimo tako blaznost. Jaz, tvoj varuh, ti naznainjam, da postaneš Ha'rtatefova žena. Danes, pri slavnosti, vaju predstavim kot .ženina in nevesto.«
Šel je z roko preko razpaljenega obličja in se okre# nil k Satati, ki je molče sedela za mizo, na kateri je stala košarica z ročnim delom.
»Moram oditi,« je rekel Pagir ženi, »prepuščam tebi, da pomiriš tega otroka in ga privedeš k pameti.«
Satati je naglo vstala. Mehek nasmeh je razsvetlil • njeno obličje. Sedla je zraven mlade deklice ter objela njen vitki život.
»Draga Nejta, umiri se in veruj, da te imamo radi
in ti želimo samo srečo. Kako moreš biti tako nespa# metna, da daješ prednost neznatnemu človeku, kakor je Keniamun, pred bogatim Hartatefom, ki ima naj# lepšo palačo v Tebah? Sijajna bodočnost te čaka ob njegovi strani, ne glede na to, da je mlad, zal in te , strastno ljubi.«
»Pusti me,« je rekla Nejta in jo nevoljno odpah# nila od sebe. »Hartatefa sovražim in ne vem, zakaj bi morala postati njegova žena. Tudi brez njegovega zlata smo dovolj bogati in milostna Hatasu more dvigniti Keniamuna prav tako visoko kakor Hartatefa. Kraljici padem k nogam. Rada me ima in me bo znala rešiti te možitve.«
Izraz nevolje je šinil preko Satatinega obličja, vendar pa se je premagala in prijateljska stisnila roko mlade deklice.
»Draga Nejta, zagotavljam ti, da bi ti ta korak ne pomagal. Zdaj se umiri; pojdi in obleci se. Ce nočeš ugajati svojemu ženinu, se napravi vsaj Keniamunu na ljubo. Saj bo tudi on pri gostiji.«
»Kajpak, Hartatefu ne maram ugajati! Ce se bo Pagir drznil predstaviti ga za mojega ženina, napravim škandal in povem vsem, da ga nečem. Potem se obrnem do kraljice, naj odloči.«
škodnine te^ zgoraj navedeni letni znesek 72.4 milijonov zlatih mark iz nemške odškodnine. To so čisti do* hodki Jugoslavije.
Zaključek.
Haaška konferenca ni popolnoma razčistila prav vseh vprašanj, ki izvi* rajo iz vojne in ki so sporne med po* sameznimi državami (tako ni še re* šeno vprašanje romunskih konfiska* dj bolgarskega imetja v Dobrudži) to* da najvažnejše zadeve so vendarle
Letos praznuje krščanski svet tisoč* petstoletnico smrti enega največjih umov in značajev zgodovine. Dne 28. avgusta 430. je v afriškem mestu Hip* Po zatisnil oči sv. Avguštin. Avrelij Avguštin ni bil samo velik svetnik, temveč tudi sijajen-pisatelj, govornik bi eden najglobljih mislecev vseh ča* fiov. Kar nam je zapustil v svojih šte* Vilnih knjigah, je kakor živ studenec, ki žubori neusahljivo skozi stoletja in m katerega črpajo še po 1500 letih bo* goslovci, filozofi, politiki, vzgojitelji, zgodovinarji in umetniki. Ideje sv. Av< guština so močno vplivale na razvoj evropske omike. Zato se letos ne pri* pravlja samo Cerkev, ampak ves izo* praženi svet, da dostojno proslavi ime izrednega moža.
ludi »Novi list« se hoče v par skromnih sestavkih spominjati življe* nja in idej sv. Avguština.
Njegovo rojstno mestece Tagaste Jp ležalo v severni Afriki in je tvo* rilo de! obsežnega rimskega cesarstva. Kdor sliši danes govoriti o Afriki, vidi v. duhu peščene puščave z velblodi, rjovečimi levi in polnagimi črnci. Pred L>00 leti pa je bila severna Afrika do* bro obdelana, vetrovi so šumeli po pitnih poljih, bele ceste so vezale lepa m bogata mesta. Ljudstvo je bilo pod* ložno rimskim cesarjem, a ni bilo la* rinskega rodu. Tudi Avguštin se je zavedal svojega afriškega pokolenja; x'o so se ljudje nekdaj norčevali iz uomačih rodbinskih imen, se je vzdig*
končno urejene. Danes vedo zmago* vaici točno, kdaj in koliko dobe na račun vojne odškodnine, premaganci pa, koliko in kdaj morajo plačati.
Mogoče pa so politični uspehi haa* ške konference še važnejši nego go* spodarski, zakaj večina spornih vpra* šanj med državami, posebno v sred* nji Evropi, je razčiščenih. Sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo radi pro* meta ob meji je morda prvi dokaz spremenjenega ozračja v odnošajih med zmagovalci in premaganci.

nil in rekel, da Afričani ne smejo za* rdeti radi materinega jezika, kakor se ne smejo1 sramovati zemlje, ki jih je rodila. Afrika je bila tedaj lahko po* nosna: dala je Cerkvi mnogo svetni* kov, latinskemu slovstvu sloveče piša* telje in učenjake in celo Rimu cesarje. V taki okolici je v nedeljo 13. novem* bra 354. zagledal Avrelij Avguštin luč sveta.
Starši.
Mati Monika je bila verna kristjan* ka, oče Patricij pagan, po poklicu sod* nik, lastnik majhnega posestva z vi* nogradi. O njem vemo samo to, da je bil dobro srce, a grozna ihta. Ko ga je popadla jeza, je hudo razsajal. Moni* kine prijateljice so se čudile, da žena ne dobiva črnih bunk od tako »divjega soproga«. Toda Monika je bila zelo razumna in potrpežljiva. Kadar je prevzela moža ihta, je molčala in mir* no čakala, da se nevihta spreleti. Mo* nika je kljub moževim izbruhom dr* žala družino v slogi in ljubezni.
Otroka niso takoj krstili, kakor je danes navada. V tistih časih so neka* teri učakali moško dobo, preden so prejeli zakrament sv. krsta. Tako je bil n. pr. cesar Konstantin Veliki kr* ščen šele na smrtni postelji. Pač pa je Monika poučevala sina v krščanskih resnicah in ga pobožno vzgajala. De* ček je bil izredno darovit in živ. Starši so želeli, da postane odvetnik in sla* ven govornik. Govorništvo je bilo te* daj zelo v čislih iin je odpiralo pot v
uwim .ni■!■■■!■■' I M I IBTIW amorauMB
višje poklice. V šoli so učenci prebi* rali dela pesnikov in pisateljev in se pri tem ne samo vežbali v izbranem in čistem govorjenju, temveč si prilaščali tudi vsebino spisov. Tako so si učen* ci v govorniških urah nabirali vse mo* goče znanje. Višek so pa bili samo* stojni govorniški nastopi. Učitelj je ukazal, naj učenec govori kar nepri* pravljen o tem ali onem predmetu. »Upanje, da bom obdarovan in odli* kovan« — piše sv. Avguštin — »in pa strah pred udarci sta pretresala mojo dušo.« Avguštin je bil med prvimi in učitelji so ga zelo cenili. V poznejših letih je Avguštin tožil: »Kaj mi je po* magalo, o moj Bog in moje pravo živ* Ijenje, da so mojemu predavanju mno* gi součenci in sodobniki ploskali? Ali ni bilo vse to le dim in veter? Ali ni bilo nič drugega, s čimer bi bil vadil svojega duha in svoj jezik?« V di= jaških dneh je pa bil Avguštin na go* vorniške uspehe ponosen in ravno* tako starši.
Zapuščena mati.
Čim bolj je Avguštin doraščal, tem bolj se je odtujeval naukom ma* terinim. Postal je versko mlačen. Glavni vzrok je bila poltenost, ki se je začela v njem prebujati z neza* držljivo silo. V svojih »Izpovedih« ob* jokuje zablode visokošolskih let v mestu Kartago, prestolici Afrike. »Po* grezal sem se v brezno s toliko zaslep* ljenostjo, da sem se pred tovariši sra* moval biti manj nesramen nego oni, ki so se bahali s svojimi podlostmi in se z njimi tem bolj ponašali, čim bolj so bile nizkotne ...«
Ko je Avguštin imel 17 let, je vzel k sebi neko Kartažanko in živel z njo 14 let. Rodila mu je sina Adeodata.
Monika je objokavala Avguštinove zablode cele noči in dneve in prosila med solzami Boga, naj ga privede v naročje Cerkve. Ker je zgubil vero, je smatrala sina za mrtvega in žalova* la za njim kakor za mrličem. V svoji srčni stiski je rotila kartaškega škofa Antigona, naj prepriča sina o njego* vih zmotah. Avguštin je bil tedaj pri* padnik krive vere manihejcev in bra* nil na javnih zborovanjih njih nauke.
v Vstala je, iztrgala svojo roko Satati ter tako brzo ?dšja, da je pri vratih trčila v prihajajočega brata. Nejta pa se ni niti okrenila; stekla je v svojo sobo.
»Ali je Nejta tako dobre volje, ker mora vzeti Uartatefa?« je vprašal smeje se Mena.
»Kajpak,« je odgovorila Satati ter zamišljena oprla akte na posteljno blazino.
.Mena je sedel, se sklonil k njej in rekel, upirajoč sv°j drzni in plamteči pogled vanjo.
»Kako si danes dražestna, Satati. Že nekaj časa °Pažam na tebi nove čare. Ali hočeš vedeti zakaj?«
Nežen nasmeh je razžaril obličje mlade žene.
. »Gotovo izrečeš kakšno glupost,« je rekla in nežno Pntisnila k ustnam Menovo roko. »Kaj bi rekel Pagir, ce bi te slišal?«
»Naj se predrzne biti ljubosumen; takoj mu za* Pvem usta!« je vzkliknil častnik". »Dobro vem, komu ^je nežna imena in drage kamne.«
Živa rdečica je vzplamtela na obličju Satatinem.
»To le kar tako praviš, Mena, ali treba je, da to dokažeš.«
»Hotel sem te samo opozoriti, da mu povrneš enako z enakim, če mi podeliš svojo naklonjenost. Po* VeJ mi rajši, kaj te je mučilo, ko sem vstopil?«
»Nejta me skrbi,« je rekla Satati, s težavo prema* gujoč svojo ljubosumno radovednost. »Deklica je kar besna. O Hartatefu noče nič slišati in pravi, da po* vzroči škandal. Rekla je, da se pojde pritožit h kraljici, če je ne pustimo, da vzame Keniamuna.«
»Hahaha! Ta grožnja te je vznemirila?« je vzkliknil Mena. »Umiri se! Kraljica"ima važnejše stvari po glavi, kakor poslušati dekličine tožbe. Tutmesova bolezen in spletke žrecev v prilog pregnanca v Butu ji prizadevajo dovolj skrbi.«
»To je res. Vendar pa sem vkljub temu uverjena, da bo Hatasu poslušala Nejto in se zanimala zanjo. Ne omalovažuj nevarnosti, o kateri nimaš pojma.«
Pogled, ki je spremljal te besede, je v hipu vplival na vojščaka.	__	_
»Kje pa tiči vzrok,« je vprašal resno, »da je Ha* tasu tako naklonjena moji sestri? Že davno sem slutil, da jo z Nejto veže neka globoka tajnost. Vem, Satati, da poznaš to tajnost. Zaupaj mi m povej mi resnico.«
Nežno se je sklonil in pritisnil svoje ustne na golo rame mlade ženske.
»Ne, ne, Mena, motiš se. Kakšna tajna naj bi bila spojena s tvojo sestro? Ne misli si nič takega. Zdaj pa pojdi, ker se moram preobleči.
Antigon su ni upal stopili v boj proti nevarnemu govorniku in je le rekel Moniki:	»Pojdi, pusti me! Kakor si
resnično živa, tako je gotovo, da se sin tolikih solza ne bo pogubil.«
Te besede so bile preroške, zakaj k Avguštinovemu spreobrnjenju, so naj» več pripomogle velike žrtve in molitve njegove matere. Prerod Avrelija A v» guština se ni izvršil čez noč. Po str» mih in zapletenih stezah se je ril dolga leta k luči. Sedaj ko je postal profesor v Kartagu, je napravil prvi korak. Zgovornost sama ga ni več zadovolje» vala. Spoznal je, da ni važno, kako govoriš, ampak, kaj poveš. Lotila se ga je neugasljiva žeja po resnici, pri» znavati je začel Boga, čeprav je ostal nasprotnik katoliške cerkve.
Leta 383. je sklenil, da se preseli v Rim, v duševno in politično središče cesarstva, kjer je upal na večje uspe» he. Monika ga ni pustila, češ da se bo v velikem mestu popolnoma pogubil. Tedaj je Avguštin mater nalagal in ji rekel, naj ga počaka v kapelici sv. Ci» prijana, češ da gre k prijatelju. Stopil pa je na ladjo, jadra so se napela, obrežje se je odmikalo in zginilo. Dru» go jutro je stala Monika na obali in obupno jokala.
Novo življenje.
V Rimu je Avguštin ostal malo ča» sa. Po posredovanju manihejcev, svo» jih verskih somišljenikov, se je sezna» nil z rimskim prefektom, ki je bil na» sprotnik Cerkve. Prefekt Simmahus je nadarjenega Avguština imenoval za profesorja govorništva v Milanu. Mi» ian je bil tedaj sedež cesarske druži» ne, drugo glavno mesto Italije. Prvi obisk Avguštinov je veljal škofu Am» brožu, ki je bil najvplivnejša oseba na cesarskem dvoru. Sv. Ambrož ni bil le škof milanski, temveč tudi uče» n jak in državnik, človek izrednega ugleda in poguma, pred katerim so se tresli tudi vladarji. Sv. Ambrož je govoril vsako nedeljo v stolnici in Av» guštin je obiskoval redno njegove pri» dige. »Začel sem ga ljubiti,« — je re» kel — »a ne kot učitelja resnice, zakaj nad Cerkvijo sem tedaj obupaval, temveč ker mi je bil dobroten. Mar» I
ljivo sem obiskoval njegove pridige, da bi preizkusil njegov govorniški dar. Vsebina me ni zanimala.«
Toda s časom so Ambroževe besede vplivale. Avguštin je spoznal, da so nauki manihejcev zgrešeni in da je katoliška misel resna stvar. To je bil nov korak proti luči, a ni bilo še spre» obrnjenje. Sele po dveh letih notranjih bojev in viharjev se je Avguštin do» kopal do resnice. Najhuje je bilo se odreči starim navadam in urediti živ» Ijenje po spoznanih načelih. S krva» večim srcem se je Avguštin odtrgal od Kartažanke, ki je z njim živela pol» drugo desetletje. Pri tem mu je naj» več pomagala Monika, ki je šla čez morje iskat sina in ga našla v Milanu. Avguštin se je dal krstiti s sinom Adeodatom in par prijatelji leta 387. Imel je 33 let. Odložil je takoj mesto profesorja in se vračal z družino v Afriko. V Ostiji blizu Rima, kjer so čakali na ladjo, mu je nenadoma umr» la mati. Par dni pred smrtjo je imel z njo razgovor, ki ga popisuje v Izpo» vedih. »Slonela sva sama ob oknu nad vrtom.. . Najin samotni razgovor ie bil zelo ljubek. Pozabila sva, kar je ležalo za nama, in gledala samo v bo» dočnost: pred obličjem vsepričujoče Resnice sva se spraševala, kakšno bo nekoč večno življenje svetnikov, ki ga nobeno oko ni še videlo, nobeno uho slišalo in ki ni še prodrlo v nobeno človeško srce. Hlepela sva z ustnicami najinega srca k vodam iz .višine, žu» borečim iz studenca božjega življe» nja, da bi nas orosile in bi postala vredna govoriti o tako vzvišenem predmetu. Z duhom sva prepotovala vso tvarno prirodo in tudi nebesa, od koder sijejo solnce, mesec in zvezde na zemljo. In dvigala sva se še višje, občudujoč v razgovoru in razmišlje» vanju Tvoja dela, ter sva dospela k najini duši. Pa sva šla še dalje in pri» šla v pokrajino neizčrpne plodovito» sti, kjer Gospod večno pase izvoljeno ljudstvo na livadah resnice in kjer sta življenje in modrost eno.
Tako sva govorila, o Gospod, in v teh razgovorih se je svet s vsemi svo» jimi miki pogrezal v nič. Mati je pa
odgovorila:	»Kar se mene tiče, sin
moj, me v tem življenju nič več ne mi» ka. Ne vem, kaj naj tu še delam in čemu sem še tu. Od časnosti ne priča» kujem več ničesar. Želela sem živeti samo zato, da te še pred smrtjo vidim katoliškega kristjana. Kaj delam še tukaj?«
Po dobrem tednu je Avguštin ma teri zatisnil oči.
Krona življenja.
Po spreobrnjenju je Avguštin živel še 43 let. Najprej se je poglobil v Ri» mu v katoliški nauk: skoval si je du» ševno orožje za boje bodočnosti. Nato se je vrnil v Afriko in se umak» nil s prijatelji v samoto. Ustanovil je samostanski red, ki še danes obstoji. Toda klic ljudstva ga je potisnil iz sa» mote in vrgel v javno življenje. Časi so bili hudi: v rimskem cesarstvu so se ponavljale krvave vstaje, narod je zdihoval v draginji in revščini. Razen tega so bili tudi kristjani razklani v več taborov, proti Cerkvi so se dvi» gale nevarne krivoverske struje. Av» guština so verniki izvolili za škofa v mestu Hippo in njegova pogumna na» rava ga je gnala v boj za resnico. Štiri desetletja, ki jih je preživel v maj» hnem afriškem mestu, so nepretrgana veriga naporov, žrtev in dela. Knjige, ki jih je spisal proti različnim krivo» verskim šolam, javni nastopi proti njih voditeljem so skoro brez števila. V teh duševnih borbah je Avguštin razklenil vse bogastvo svojega uma in srca, razvil ideje, ki ne bodo nikoli več umrle. Napisal je več ko 200 knjig, ohranjenih je približno 100. Njegov ugled se je širil iz leta v leto. Avguštin je postal ogenj, ki je žarel na gori in razsvetljeval vse krščan» stvo.
Poslednja leta Avguštinova niso bila vesela. Rimsko cesarstvo je propada» lo. Že leta 409. so germanski Goti pod vodstvom Alariha udrli v Italijo in za» vzeli Rim. V večnem mestu so poži» gali, plenili, posiljevali dekleta, mo» rili. Čele dele mesta so vpepelili, na cestah je bilo toliko mrličev, da jih ni bilo mogoče pokopati. V sledečih le» tih so se vedno znova ponavljali vpadi
Mena je naglo vstal.
»Torej na svidenje. Medtem pojdem k Nejti in jo poskusim umiriti. V svoji jezi bi utegnila Hartatefa hudo užaliti in kar groza me obhaja, če samo pomislim, kakšne bi bile posledice.«
Mladenič se je napotil k sestrini sobi. Nejta je stala sredi sobe s plamtečim obličjem in bliskajočim se pogledom. Neprestano je suvala od sebe roke slu» žabnic, ki so jo hotele obleči, in jezno odgovarjala prošnjam stare služabnice, ki je skoraj jokaje ponav» Ijala:
»Draga gospodarica moja, solnce mojih oči, po» miri se, da te oblečem! Ali ne maraš nikomur ugajati? Poglej ta venček, ki se tako lepo podaje tvojim črnim lasem!«
»Nečem venca, nečem se napraviti!« je vpila Nejta ter suvala od sebe cvetlice in strgala z vratu ogrlico. Biseri so se razsuli po tleh. Zlomljena pahljača, raz» trgana tunika in drobci cvetja po tleh so pričalii o jezi vrtoglave krasotice.
Tedaj je vstopil Mena.
»Da si mi zdrava, Nejta,« je zaklical veselo, prijel " Nejto za obe roki ter jih pritisnil k svojim ustnam, d«
bi služabnice mogle zapeti dekletu pas.
»Kako si zala v tej obleki! Zares si prava kraso» tiča v Tebah,« je nadaljeval in jo trdno držal za roke. »Umiri se, potem se malo pomeniva.«
»Pusti me, Mena; tudi ti^si sporazumljen z mojimi sovražniki in mi želiš nesrečo,« je odgovorila in sku» šala oprostiti roke. »Kako sem nesrečna! Nihče me neče braniti pred obsovraženim človekom. Če si prišel, da mi boš govoril o njem, kar pojdi!« je rekla in ga odpahnila.
Vstopila je Satati in prekinila deklico. Prinesla je dragoceno skrinjico in jo postavila pred Nejto.
»Poglej, nehvaležnica, kaj ti pošilja ženin poleg koškov z blagom in vonjavami, ki te čakajo na hod» piku,« je rekla in dvignila pokrov, pod katerim se je zasvetil krasen nakit iz biserov in safirov.1)
Vkljub svoji jezi se je Nejta sklonila in si začela ogledovati silno dragoceno ogrlico in zapestnico.
»Krasno!« je rekla nehote.
(Dalje.)
’) drag kamen
Štev. 6.
Stran 7
tujih narodov. Vandali so 420. leta zasedli Španijo in 426. so se izkrcali v Afriki. Z ognjem in mečem so ukro* tili deželo: samo še tri mesta, med njih Hippo, so kljubovala vandalskim četam. Škofovski sedež sv. Avguština so oblegali in naskakovali več ko eno leto. Iz svojega stanovanja je slišal trušč orožja in stok ranjencev. Av* guštin ni učakal 'konca vojne. Umrl je med obleganjem mesta. Enajst dni
» N O V I LIST«
iwiwsMwwwseioTwai <**•*• ;	wamirwo—>pn«—
pred smrtjo je ukazal, da ne sme nih* če razen zdravnikov in strežnikov, stopiti v sobo. Hotel je biti sam z Bo* gom. Na zid si je dal pribiti v velikih črkah psalme Davidove, ki jih je v solzah prebiral.
Enajsti dan na večer je njegovo sr* ce nehalo biti. Zapustil ni oporoke, pač pa zaklade, katerih nobena rja ne zje in jih tudi Vandali niso mogli uni*
čiti.
S Krasa,
Divača. — Mrtvaški zvonovi so le* tos prvikrat zapeli Jožetu Rebčevemu, bratu gostilničarja Alojzija. Pokopali smo ga dne 23. januarja. Kljub mrzle* mu vremenu smo ga vaščani spremili v obilnem številu k zadnjemu počitku. Pokoj njegovi duši!
Gorenje pri Divači. —-(Kaj se m zvedel.) — Ker že od nekdaj diši Gorenjcem, kdaj B ... koljejo, oziro* ma cvrejo, tudi to pot niso izostali. Kmalu po »zdravimariji« se jih je na* gnetlo poln spodnji štibeljc. Mene so potisnili v kot k peči z naročilom, naj kurim. Ta posel meni že od nekdaj ni ugajal, ker pa si nisem mogel poma* gati, sem se udal. Dekla, ki mi je pri* nesla k peči pol litra vremščine, mi je naročila, naj si dobro zapomnim, kaj bodo govorili gorenjski možakarji. — Ko so se možakarji do dobrega udi* njali na svojih prostorih, so naročili Štefan terana — ocvirke jim je sama gospodinja prinesla — ter pričeli raz* pravi jati vaško kroniko. — Najprej so imeli v zobeh Poldeta B ... in njegovo Meto, ki sta prodala gorenjsko graj* ščino pod ceno. Od Poldeta so prišli na popravo občinskih, oziroma vaških poti in kalov; nekateri so predlagali, naj bi se to popravilo na roboti, drugi pa — in teh je bilo večina — na »žr* nadi«. Ker se niso mogli zediniti, so za enkrat opustili to predavanje. Ra* zume se, da sem tisti večer prenočil na B . . . svinjaku. Drugi dan sem si pa ogledal znameniti mejnik, ki je stal Ri* čevca in »Mrtnjača« že obilo cvenka, čeprav je burja že pošteno pihala. Slišal sem, da bodo tam blizu zidali gorenjski »burgerji« zavod za ostarele tetke. Slišal sem tudi, da povirski fantje bolj poredkoma hodijo v Go* renje, odkar so skladali za novi go* renjski križ! Povedati je tudi treba, da so Gorenjci že precejšnjo svoto Prinesli g. nuncu za farne zvonove.
v Dutovlje. — (Obnova župni* ® č a.) — Nedavno je požar uničil na* še župnišče. Pravijo, da namerava ob* cmski načelnik z dohodkom od zava* rovan ja in z občinskimi prispevki po* slopje obnoviti. V novi zgradbi naj bi £e nastanili občinski urad, šola in du* hovnik, če ga kdaj dobimo.
Kopriva. — (N a b a v a zvonov.) ~~ V kratkem zapojejo tudi pri nas novi zvonovi. Tri vlijejo na račun voj* odškodnine, četrtega moramo sami kupiti. Naša vas se bo postavila kar s štirimi zvonovi, Tomajska fara dobi
| tri za glavno cerkev in tri za cerkev | Matere božje. Kreplje in Krajna vas ! dobita po tri zvonove.
! Komen in okolica. — Lansko leto, I se je rodilo v vsej komenski okolici i 43 otrok, 20 deklic in 23 dečkov. | Umrlo je 40 oseb. Poročilo se je v ! domači cerkvi 19 parov. Zadnjič so j umrli v eni noči sosedi Kosmina An* | toni ja, stara 67 let in Jazbec Mimica ; v starosti 17 let. Bog jima daj večni j mir! Dne 8. januarja sta se poročila gospod okrajni sodnik in zdravnik.
Škoci.jan ori Divači. — Sv. Antona, puščavnika, zavetnika živine, smo po* | častili dne 17. t. m. s peto sv. mašo ob j deseti uri. Med službo božjo je pre* j peval cerkveni zbor iz Divače. Cerkev ; se je za ta dan praznično odela, g. ! župnik pa nam je v prelepem govoru j očrtal svetnikovo življenje.
! Krajna vas. — (Vrlo ž e n s t v o.) j — Vsako leto na prvo nedeljo po sveti j Neži imamo veliko slovesnost. Le ško* ! da, da se farni praznik ne more kon* I čati brez plesa in pretepa. Prišlo je par j citrarjev iz Koprive. Plesali so dva dni ! in eno noč. Plese »stare zaveze« je j predstavljala stara ženica v copatah, I plese »nove zaveze« pa zaljubljen par. : ki je smel »solo« plesati. Po plesu je | nastal v neki gostilni pretep — med j ženskami. Šlo je za posojeno stekle* j nico. Ko so si povedale vse grehe bolj | očitno kot pri spovedi, so si jih začele i dajati na vse kriplje. G. obč. sodnika | pojdejo menda vprašat, kdo bo plačal 1 pobito posodo.
j Kostanjevica na Krasu. — (Plesi, i — Občinske noti in drug o.) ' Plešemo skoro vsako nedeljo in praz* i nik. Kam gre dobiček teh razposaje* j nih prireditev, ne ve nihče. Še bolj ža* i losfno pa je, da se teh plesov udeležu* j jejo komaj šoli odrasle deklice brez ! vsakega nadzorstva in da prihajajo j zraven tudi šolski otroci. Da ni potem ) cele noči po vasi miru, je umevno. — I V vasi bi bilo treba popraviti tri ob* | činske poti, ki so v takem stanju, da j si lahko sredi vasi polomiš kosti. — i Hiše za občinski dom smo kupili, ob* | činskega doma pa ni nikjer. Kje je j vzrok? — Sredi vasi imamo vodnjak, i k-i je bil zgrajen z vojno odškodnino.
! Dela pa še niso izvršena in nekateri hočejo, da bi jih dokončali z roboto. Čemu to. ko je podjetnik dolžan vse delo v redu napraviti?
IzJjor*
Iz Kanala in okolice. — (Smrtna cesa.) Zadnja dva tedna je imela
bela žena pri nas obilo žetev. V prav nežni starosti je pobrala malo Alfonzo, hčerko tukajšnjega trgovca Alfonza Garlattija. Vsa skrb roditeljev in zdravnika je bila zaman.
V mestni bolnišnici v Gorici je ne* nadoma preminul 29 letni Kralj Peter, doma iz bližnje Gorenje0 vasi. Bil je priden in dober mladenič. Pred leti je zgubil mater, na katero je bil silno ve* zan in od takrat ga ni več držalo doma. Čutil se je osamljenega, zato je odšel v mesto za zaslužkom. Naj mirno po* čiva v Gospodu!
Poročilo iz Gorenjega polja v zadnji številki lista je treba deti pod Gorenjo vas. K temu smrtnemu slučaju smo prejeli še sledeče: iz daljne Argentine je prišla žalostna vest, ki je presunila vso vas. Po kratki bolezni je izdihnila svojo blago dušo 19 letna Frater Ma* rija, rojena Karnel iz Gorenje vasi. Komaj leto dni je bila poročena z g. Frater jem, bivšim kanalskim občin* skim uradnikom in že je ostavila ta svet. Iz daljne Amerike smo zvedeli, da je bila mlada pokojnica tudi tam prav priljubljena. Naj ji bo lahka tuja zemlja!
Čadrg. — (Smrt. — Zi m a. — Pust.) — Po večmesečni bolezni je dne 23. m. m. preminul v najlepši fan* tovski dobi Manfreda Franc, p. d. »Lapov«. Rodil se je leta 1908. Obolel je pri vojakih. To je že tretja rakev v nedolgem času. Naj mu sveti večna luč! — Nekaj izrednega za našo vas je, da nas letos sneg tako dolgo ne obišče, čeprav ga radi vožnje drvi vsi težko pričakujemo. — Če bi ne bilo mladih pustnih beračev s kričečim mehom, ki nas obiskujejo, bi km D. ne vedeli, da smo v pustnem času. Zanimivo je namreč, da teče letos že, sedmi pust, odkar nismo imeli pri nas (razun ene majhne) nobene »ohceti«.. — V skupnem gospodar* skem življenju se razumemo no geslu: »Sam za se ko......
Zatolmin, — Nič se ne ženimo. Kaj bo z dekleti? — Naša mlekarna dobro obratuje. Lani je dosegla do 9 q mie* ka na dan. spomladi na pride tudi na 11. Zdaj izdelujemo raje sir, ke^ maslo nima prave cene.
Cerkno. — Če greš no dnevu ali zvečer mimo »Andrjonove« gostilne, slišiš vse polno pivcev. Čudno! Govo* re pa vsi o brezposelnosti in se tudi izseljujejo. Zopet se jih nekaj od* nravi ja. — Malo prekasno, ker se pač nihče od nas ne oglasi, povemo, da imamo prenovljene orgle.
Banjške. — (O pom i n e n i m in drugim.) Ker so se nekateri ne* opravičeno razburjali zaradi dopisa iz naše duhovni je, povemo, da so krivci že pod ključem in bodo dobili zaslu* ženo kazen, kajti mladenič, ki je bil napaden, trni strašne muke na za* strupljenju krvi. —
Sužid. — (Par žalostnih in veselih.) — Pred kratkim je po težki bolezni zatisnil oči 74 letni Ivan Kurinčič. Pred dobrim mesecem mu je umrla žena. Naj počiva v miru. — Na prodaj imamo obilo krompirja in drv, kupcev pa ni. — Za pust se nam obeta nekaj porok, PoroSall bomo. Se
bo tudi naš stari znanec prišel na vr* sto. — Povedali smo že, da si je mie* karna nabavila nove kotle, a ni še vse v redu. Kje so pravila? Čemu se rav* samo in kavsamo za prazen nič?
Grahovo. — (Spoznajte nas!)
—	Teden za tednom nam razgrinja »Novi.list« kroniko naše dežele, ki jo piše vestna roka. Kaj pa pri nas delamo? Bolj »zreli« pijemo in kvarta* mo. Včasih si za kratek čas tudi klo* fu te delimo. Omikano! — Naše cer* kveno petje je skoraj popolnoma iz* hiralo. Zato pa mladina tem bolj pleše po zakotnih brlogih. — Dosti delavnih sil je šlo v Ameriko. Na poti pa jih je menda zopet 40 iz Baške doline. Večji del so to hišni gospodarji.
Srpenica. — (Ceste. — Občina naj uredi!) — Podjetje Bertollini popravlja cesto skozi vas. Delo, pri katerem je bilo zaposlenih precej do* mačinov, se je dan pred božičem uki* nilo. Zelo je potreben popravila tudi most v mlin. — G. kurat je oznanil, da bo cerkovnik pobiral po vasi pri* spevke zase. Čemu to beračenje? Za* to, ker noče bovška občina plačati ne njega ne organista. Organist pravi, da ne bo beračil po hišah. Pojde raje pod kor k maši. Županstvo resno poziva* mo, naj stvar uredi. — Oni dan so pevke dobile nepodpisano pismo, naj ne hodijo več na kor pet, ker jih pev* ci ne marajo. Dekleta, pojte naprej in ne ozirajte se na kvante bedastih bo* jazljivcev, ki niti imen ne povedo.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Nov grob. — V najlepši dobi življenja, stara komaj 30 let, je ine minula na posledicah težke živčne bo* lezni Terezija Lapajne, hčerka oskrb* nika mestne ubožnice. Bog ji dodeli večni mir!
Tatvina, — Pretekli teden so vlo* mili v barako pri novih vojašnicah, kjer hranijo razne jestvine in drugo orodje. Uzmoviči so nekaj teh stvari odnesli, imeli pa so smolo.
Č i p k a n j e. — Večkrat smo že poročali, kako slabo uspeva trgovina s čipkami. Zadnji čas se je položaj še poslabšal, ker pride v zimski sezoni večji dotok blaga s kmetov. To seve* da trgovci izrabijo in uboga idrijska čipkarica sedi cel dan največkrat za eno liro pri buli. Zakaj se ni pred par leti ustanovila čipkarska zadruga?
Elektrika. — Zadnje dni so bi* li odjemalci Kogovškovega toka p ve* cej razburjeni radi pogodbe, ki jo ;c centrala dala odjemalcem v podpis. Členi so bili malce preostri.
Ledine. — (Kronika. — Ples.)
—	V minulem letu se je rodilo 12 otrok, pokopali smo 14 faranov, okli* canih pa je bilo 9 parov. — Lansko leto so pri nas plesavci nekaj p ozebli in zato smo sodili, da jih bo letos sre* čala pamet. Toda letos je še huje. Dogodi se včasih, da mlada frklja pic* še, stara mati berači. Ali gre to vkup? Povemo pa, da imamo tudi precej značajnih fantov in deklet, ki jim je mar kaj boljšega kot ples. Staršem plesavcev svetujemo, da dočasa ukro* ti j o otročaje.
Krnice. — (Sprememb a.) — j Dne 15. januarja smo že trgali po* j mladne cvetke, zadnjo soboto pa smo zopet dobili precej snega.
Gore nad Idrijo. — Visoko na liri* j bu živimo, zato smo pa tudi zdravi, da nam niti lanska zima ni mogla do živega. Lansko leto je zagledalo luč sveta 14 farančkov, pogrebov smo imeli 6, zakonsko zvestobo pa si je obljubilo 6 parov. — V soboto je pa* dio 15 cm snega. — Tja na pomlad upamo, da bo pri nas sv. misijon. Pa* zimo, da se ne bomo nanj pripravljati s plesom.
Iz Reške doline.
Gor. Vreme. — (Ali nas ni sram?) — Farna cerkev, ki je po* svečena Materi božji, je bila pred leti naš ponos. Vsa drugačna je pa danes. Zidovje okrog nje je razdrto kot na gmajni. Ko hočejo zvoniti, se čuje iz stolpa par minut samo škripanje in evi* ljenje. Farovž je tak, kakor da se je spustilo neurje nadenj. Pokopališče in podružnice je pa najbrže obiskal lanski potres na Japonskem. Župnik se' trudi, kar more, zganiti se pa mo* ramo tudi mi, zlasti občina!!
Kozijane. — (Za vino in to* bak.) — Dosti jih je pri nas še po starem kopitu. Za tobak in vino i imajo denar, za dober list se jim ga pa j zdi škoda. Pred kratkim je neka žen* ska s Pivke prodajala »zdravilna« zelišča. Zaslužila je s travami, ki si jih lahko vsak doma pripravi, lepe de* narce.
Trnovo. — (Zlata poroka. — Plesi.) — V ponedeljek sta v sredi svojih otrok in vnukov obhajala zlato poroko Anton in Marija Vrh iz Bistrice. Zlatoporočencema iskreno častitamo, želeč jima še dosti let! — Dekleta, če vas res že preveč pete za* srbijo, kadar udari na vasi »muzika«, ne vrtite se vsaj do dveh popolnoči! Plesavka ni še nikdar priplesala po* š ten ega ženina, pač pa kaj drugega ...
Iz Vipavske dolžne.
Lokavec. — Od nas pride težko po* šta v svet, ker imamo ceste kot struge. Kar niso dovolj razdrapane, pomagajo še »Ganskovi frohtarji«. — Harmoni* ka je zopet zdrava. Vsako nedeljo popoldne tudla Miklavž v gostilni na Grajsku.
Sedlo. (Zapojte fantje.) — Že dvakrat je dopisnik okrtačil naše fante. Uspeh je dober. Ni več krulje* n ja po vasi. Prav lepo bi pa bilo, če bi .fantje pevci ob nedeljah zopet stopili v krog sredi vasi in katero zapeli. Pa tudi mlajše fante morajo vzeti med se, da se nauče lepih popevk. — Poljsko delo zastaja, ker je vreme ne* pripravno. Toplo pa je, da v Pišoto* vem sadovnjaku že več časa cvete breskev (prajzovka).
Male Žablje. — (N e u m n a p a resna šola.) — Pri nas so se otvo* rile plesne šole, ki jih vodijo prvo* vrstni strokovnjaki. Razen fantov do* biš tam tudi 15 letne kratkokrilke. Sa* dovi šole se že poznajo. Po vsakem j končanem pouku sledi birma s koli, ki
si jih fantje sposodijo po dvoriščih. Starši, vzemite še vi šibo v roke. — Naši gospodarji so začeli z vso vne* mo kopati nove vinograde. V kratkem se o tvori tečaj o splošnem poljedel* stvu. Resni možje se že zanimajo zanj.
Št. Vid pri Vipavi. — Ceste in pošta.) — Deževno vreme je tudi naše že itak slabe ceste izpremenilo v prave mlake. Posebno ponoči ni pri* jetrno gaziti, ker naša vas nima raz* sveti j ave. Najkrasnejša luža je pred šolo, kjer si dnevno zmoči noge okrog 150 otrok. Mislimo, da revčkom to ni prijetno. Želimo, da bi bil poštni urad bolj točen v uradovanju! Tudi pošta ima svoj urnik.	Vaščan.
Šturje. — (Želje in prošnje Občinarjev.) — Prejšnjega občin* skega načelnika smo parkrat osebno in v listu prosili pomoči za poti v štur* ski okolici, n. pr. v Žapužah in Griv* čah. Zdaj ko imamo novega komisarja, se obračamo z isto prošnjo tudi nanj. Občina je vedno prispevala za popra* vo teh poti. Zato je tudi prodajala ste* ljo in zadnje čase tudi košnjo v »Stavniku«, na katerem so še vedno vknjiženi gmajnski upravičenci. Gmajnski čuvaj je tudi imel nalogo paziti na gmajn-ke poti. Lansko leto je bilo na »Stavniku« prodano za 500 lir košnje. Kje so pa prispevki za poti? G. komisar naj to uredi. Ob* enem naj s svojo avtoriteto tudi do* loči, kako naj se z rabotami poprav* ljajo poti. — Starši se pritožujejo, da imajo zdaj v zimskem času ravno mal* člci iz I. razreda največ ur šole. Tudi to, da se lepijo tistim, ki ne znajo, pa* pirnata »oslovska ušesa«, ni prav vzgojno.
Brje. — (G regorčičeva s e * s tra umrla.) — 1. februarja z j vi* tra j je izdihnila svojo blago dušo 77* letna Katarina Čebronova, roj. Gre* gorčičeva. Ra j niča je bila najmlajša sestra našega pesnika Simona Gre* gorčiča, o katerem je rada kaj pove* dala. Pogreb je bil nrav veličasten. Pe<
H so rihemberški in ajdovski pevci. ^ N. p. v m.! Vsem preostalim naše so* žal je!
Iz Brd,
Biljana. — (Cerkveno petje.) — V naši starodavni fari smo imeli vselej lepo petje. — Po vojski so pa že parkrat naši pevci stav* kali. Tudi sedaj so se lotili, pa jim ne smemo dosti zameriti. Vzroki so sledeči: dosti faranov ne kaže za le* po cerkveno petje več tolikega zani* manja kot nekdaj. Kakor se vidi, si tudi cerkveni oskrbniki ne delajo pre* glavice, da bi petje podprli. Da nam ne bo treba še vnaprej raz kor poslu* šati samo enega soprana, prosimo preč. župnika in ključarja, da zadevo uredita.
Šlovrenc. —• (V s a k d o j e vre* d e n svojega plačila!) Tiha je letošnja zima. a tiho je tudi v naši cer* k vi. Že od začetka leta ni več petja. Nekateri so petju nasprotni, drugi pa menijo, naj bi se pelo in orglalo čisto zastonj. Tem povemo, da je vsak de* lavec vreden svojega plačila!
S Pivke.
Zagorje. — (Popotnikove pr is tožbe.) — Nekdo, ki je pred krat« kim obiskal Zagorje, nam piše, da ga je pot peljala mimo vaškega potoka. Struga je tako razrita in razkopana, da je za mimoidočega kar nevarno. Baje so nameravali potok betonirati, a so potem delo prekinili in vse sku» paj tako pustili.
Selce pri Št. Petru. — (Plesi na pogorišču. — Smrt v tujini.)
—	Čeprav je naša vas velika in gresta skozi reška cesta ter železnica, je bilo le malo glasu od nas. Od zadnjega po» žarja, ki je vpepelil 20 hiš, smo si že nekoliko opomogli. Lani smo pa imeli vrhu vsega še hudo točo. Vse to nas pa ne oplaši, da ne bi plesali vsako nedeljo kar v dveh gostilnah. — Zdaj ko je čas za to, bo menda več porok. Bomo že pisali, koliko kolačkov bomo pojedli. — V par mesecih je šlo 8 so« sedov iskat sreče v Brazilijo. Med te« mi je bil tudi 25 letni Možina France, ki je pretekli mesec po kratki bolezni umrl v daljni tujini. Bog mu daj raj!
Bukov ;e pri Posto j m. — (Prvi dopis.) — Samo za kotiček v listu prosimo, da svet zve ,da Bukovje še stoji. Naša vas je poleg gozda, zato je za pridne roke dovolj dela. Naši fam« tje so zvesti samskemu stanu. Bomo videli do kdaj. Pred nedavnim so de« lili v šoli darila. Starši se pritožujejo, da so bili obdarovani le bogati otroci.
Žz goriSke okolice.
Sovodnje. —- (N i č vesele g a.)
—	V 2. štev. »Novega lista« smo čitali o smrti č. g. Angela Čarga. Izgubo tež« ko občutimo, tembolj ker smo ostali brez dušnega pastirja. Ko smo ga spremljali k zadnjemu počitku, nam je solza silila v oko, kajti zavedali smo se, da bomo dolgo čakali namest« nika. Častiti g. vikar iz Gabri j, ki za« časno opravlja nedeljsko službo bo« žfb, nas je poučil, naj zaprosimo na Pristojnem mestu za drugega duhov« nika. — Že več mesecev smo tudi brez stalnega cerkovnika, tako da zvone« n.ie izostaja in se mimoidoči zastonj nzirajo na uro v cerkvenem stolpu. Naj omenimo še razvaline med cer« kvijo in cesto. Treba jih je odstraniti, da se ne pripeti kaka nesreča. Kdaj bomo poročali kaj bolj veselega?
Miren. — 2. febr. popoldne smo obhajali prav lepo cerkveno sloves« n°st v svetišču žalostne matere božje Pa Gradu. Prevzvišeni knez in nad« škofje posvetil osem zvonov miren« j’k e župnije, in sicer tri za Grad, tri za Lopo in dva z» Peč. Redka slovesnost ■j? Privabila mnogo vernikov iz oko« boe. Pomenljivi obred maziljenja « Posvečenja je knezonadškof v prisrč« nem govoru razložil zbranim verni« kom. Naj bi se ti božji klicarji, kate« r,h prijateljski glas že toliko let po« pešamo, kaj kmalu oglasili iz naših zvonikov v čast božjo in nas vabi! k molitvi, k ljubezni in oznanjali večni mir dragim rajnkim. Posebno Rupenci ln Pečani željno pričakujemo pozida» Ve naših cerkvic. Zvonove je izdelala
tovarna De Poli v Vidmu. Cerkveno o,:krbništvo se prisrčno zahvaljuje po« sebno dragim botricam in botrom za velikodušna darila. Prisrčno zahvalo gospe Franji Jakilovi, ki se je spom«
nila na izreden način domače rupen« ske vasi. Zvonovi zvonite, na delo, k molitvi, k ljubezni vabite. Dobri Bog in žalostna Mati božja vsem dobrot« nikom milostno povrni!
Okno v svet.
Italijanskosavstrijsko prijateljstvo.
V	torek zjutraj je prispel v Rim na« čelnik avstrijske vlade kancler Scho« ber. Popoldne ob 5. uri ga je sprejel Mussolini, s katerim se je razgovarjal poldrugo uro. Schober se je zahvalil načelniku vlade za pomoč, ki jo je Italija dala Avstriji na haaškem zbo« rovanju in izročil Mussoliniju visoko odlikovanje. Največje važnosti pa je, da se danes 6. februarja podpiše v Ri« mu prijateljska pogodba med Italijo in avstrijsko republiko. To je bil pravi namen Schoberjevega potovanja. Vest o italijansko « avstrijskem prijatelj« stvu bo vzbudila veliko pozornost v Evropi. Rimski listi pravijo, da je to diplomatična zmaga Italije. Za zbliža« nje imajo največ zaslug hajmverovci, ki so prvi pokazali prijateljstvo za fa« šizem in vplivali v tem smislu na av« strijsko javnost.
Po padcu Prima de Rivere.
V	zadnji številki smo na kratko omenili, da je španski samodržec ge« neral Primo de Rivera odstopil. Mož, ki je od septembra 1923. vladal nad špansko deželo, se je moral umakniti pred vedno hujšim pritiskom javnega mnenja. Ker je odpravil parlament, je imel že spočetka proti sebi vse stare stranke in njih voditelje. Toda to ga ni mnogo motilo, čeprav so bili med nasprotniki bivši ministri, načelniki vlade in visoki plemiči. Saj je imel Primož za seboj vojsko, ki ga je dr« žala. Armada je najvažnejša sila v vsaki državi.'Z de Rivero so bili tudi zadovoljni podjetniki in sploh kapi«
talisti, ker je udušil stavke in držal delavstvo na uzdi. Kapital je druga odločilna sila v državi. Dokler je imel Primož na svoji strani vojsko, kapital in povrhu še krono, se mu ni trebalo bati. Njegova oblast se je začela kr« h a ti v trenutku, ko je prišel v spore z vojaštvom. »Novi list« je že lansko leto pisal, kako je Primož skrčil pred« pravice topničarskih častnikov in ka« ko so se radi tega uprli celi polki. V zadnjem času je bila proti samodržcu že večina vojske in organizirale so se v različnih delih Španije vojaške za« "Ote. Povrhu so postali z de Rivero nezadovoljni tudi kapitalisti, ker je v poslednjih mesecih začela padati valuta. Tem protivnikom so se pri« družila še vseučilišča. Visokošolci skofo vse Španije so stavkali in pri« rejali proti de Riveri burne ulične de« rronstramcije. Profesorji so stopili na stran dijakov in tako je vse razumni« štvo v državi, zastopniki znanstva in umetnosti, bilo vladi sovražno. Ko je de Rivera spoznal, da je ostal sam, mu ni preostalo drugega, nego da odstopi. Njegov naslednik je general Beren« guer. Naloga nove vlade je, da uvede v državo polagoma spet demokra« cijo in parlamentarizem. O važnih do« godkih na Španskem bomo govorili še prihodnjič.
Franccskosturško prijateljstvo.
V torek 4. t. m. sta francoski zuna« nji minister Briand in turški poslanik I v Parizu podpisala prijateljsko po« godbo, s katero se poravnavajo vsi ! spori med Turčijo in Francijo.
Kaj se sliši po
Pozna dediščina.
Bogata vdova Weaver je ameriške« mu mestu Cincinnatu, ki je precej za« dolženo, zapustila 600.000 dolarjev (okoli 11 milijonov lir). Svota je pre« cej čedna, a kaj, ko stoji v oporoki, da se denar izplača šele 1. 2430. Če ni« so mestni očetje s to določbo zado« voljni, pripade dediščina sosednemu mestu Oklahomi. Vendar so se pa od« ločili, da pogoje sprejmejo, zakaj čez 500 let bo svota z obrestmi narastki n? 120 milijard dolarjev.
Častni dretar.
j Oče ruskega samodržca Stalina ;e ; bil dolgo časa za Čevljarja v neki to« j varni v mestu Tiflisu. Pred dnevi so | obhajali rojstni dan Stalina starejše« j ga. Ob tej priliki so ga nekdanji čev«
; ljarski tovariši počastili z visokozve« j nečim naslovom »častnega čevljarja«.
Milijoni na dnu mor ja.
V Genovi se je ustanovila posebna j družba, da bi dvigala potopljene par« nike. Najprej so dvignili parnik »Ra« venna«, potopljen 1. 1917. V njem so
svetu.
našli cele vagone volne in masti. V parniku »Hylonian«, ki ga hočejo po« legniti iz morja, pa tiči vse polno pi» salnih strojev, dragocenih ur, tobaka in šest zabojev zobotrebcev.
Rop mladenke.
V pokrajini Avellino v južni Italiji se je pripetil sledeči dogodek: v 19«let« no vaško lepotico se je zaljubil mla« denič in je zaprosil starše za roko. Ker je pa bil pretepač, so ga starši odbili. To je ognjevitega zaljubljenca razkačilo. Prišel je z avtomobilom v bližino dekletovega stanovanja, nič slutečo deklico s pomočjo dveh žensk ugrabil in v divjem begu odpeljal. Oblastva niso še našla sledu za de« kletom in njenim nasilnim snubačem.
Na jlepša Jugoslovanka.
Posebno razsodišče proglasi vsako leto v vsaki državi enò dekle za naj« lepšo. Z angleško besedo »miss« = go« spodična imenujejo potem te lepotice: miss Nemčija, miss Avstrija, miss Rusija itd. Izmed teh izvolijo potem »miss Evropo«. Ko pridejo zraven še
Amerikanke, določijo najlepšo sve? \ tovno krasotico: »miss Universo«. Najlepša Jugoslovanka je letos Beo? grajčanka Štefka Drobnjak. Bivala je 1 svoj čas v Trstu in v Rimu ter zna po? leg srbščine italijanski, francoski, nemški in angleški.
Dobre plače.
V	nekdanjih časih so se lotili ča? snikarstva ljudje, ki drugje niso mo? gli uspeti. Bili so to po navadi »fali? rani študentje«. Danes pa zahtevajo posebno večji časniki od urednikov široko izobrazbo in hiter razum. Te? mu primerne so tudi plače. Glavni uredniki nemških dnevnikov imajo do 15.000 lir na mesec. Drugi novi? nar ji imajo celo pri tednikih 5 do 10.000 lir. Slovenskemu časnikarju se zde te številke bajne.
Koš za ideje.
V	Pekingu, glavnem mestu Kitaj? ske, imajo brihtnega župana. Ime mu je Tcian ? Glin ? Wu in je general. Mož pa nima menda časa, da bi vsa? kogar sprejel v avdijenco. Zato je dal po vseh ulicah pritrditi posebne koške z napisom »Za ideje in pametne na? svete«. Sem noter mečejo meščani, ki hočejo dati očetu županu kak nasvet, papirčke s svojimi mislimi.
Pod avtomobilom.
Lansko leto so avtomobili v Zdru? Ženih državah severne Amerike povo? žili 31.500 ljudi. Pred lanskim so jih par tisoč manj. Zdaj si mislite, koliko ljudi pride po celem svetu pod avto? mobile.
Skopi Škofje.
Severni del Angleške se zove Škot? ska. Tam žive tako skopi ljudje, da so v celem svetu kar v pregovor pri? šli. Posebno znani so prebivalci mesta Aberdeena, o katerih kroži lepo šte? vilo dogodbic, kako krčevito se bra? ni j o, preden izdajo en pennv (naj? manjši angleški novec). Evo jih par:
Aberdeenec je šel na Dunaj. Ko se vrne, ga vprašajo sosedje, kako in kaj. »Šel sem na tramvaj,« pripoveduje, »pa me je sprevodnik cel čas ta? ko gledal, kot dtf bi bil brez listka.« »In ti?« »Jaz sem ga tako korajžno pogledal, kot da bi ga imel.«
Dva meščana so pijana prignali pred sodnika. »Kje je tretji?« zatuli" sodnik. »Kakšen tretji?« se spogledu? jeta pijana Aberdeenca. »E, vesta, jaz sem tudi od tod in vama ne verjem, da sta za svoj denar pila.«
Če vpraša otrok v Aberdeenu očeta za krajcar, da si gre po sladoled, mu oče toliko časa pravi grozne pravljice, da začne otroka mrzeti po hrbtu. »No, viš, zdaj ti je že hladno in ni treba sladoleda!«
Dva Aberdeenca se peljeta v via? ku. Prvi prosi za žveplenko. Drugi jo godrnjaje izvleče. Tedaj se prvi spomni, da je tudi cigarete pozabil. »Hvala Bogu,« vzklikne drugi, »žve? plenko prihranim.«
Dva Aberdeenca sta pri kopanju stavila en penny, kdo bo dalj časa vztrajal pod vodo. O stavi bi ničesar ne zvedeli, da nista naredila pismene pogodbe, ker sta -- oba utonila.
De kupi gospodinja iz Aberdeena
svinjsko glavo, ne žabi nikoli reči me? sarju: »Pa prav pri repu odsecite, pro? simi«
»Časi so vedno slabši.« — »E, seve? da,« pristavi sosed, »odkar so cigare? te cenejše, prihranim pri vsaki, ki je ne pokadim, dosti manj!«
Otrok pade v reko. Junaški mlade? nič ga reši. Mati, pristna Aherdeenka, pa vpije nanj: »Čepico njegovo ste pustili v vodi! Kakšno škodo mi de? late!!«
Ob podobni priliki je oče utaplja? jočega se sinčka obljubil rešitelju en funt (92 lir) nagrade. Ko nekdo pri? vleče dečka na suho, stisne oče reši? tel ju le pol funta s pojasnilom, »da je fante pol mrtev.«
Objave.
Pozor!
Goriški kvestor (policijski načel? nik) javlja, da se morajo vsi tuji dr? žavijani, ki bivajo v mestu ali na de? želi, javiti na kvesturi do konca fe? bruarja. V Idriji, Tolminu in Pod? brdu naj se javijo na uradu za javno varnost, drugod po deželi pa pri obč. načelnikih.
j	Darovi.
; Za »Alojzijevišče«:	Filip Mihelj, Vrh ; Ri? j
I hcnberk, 20 lir. — Za sklad »Novega lista«: j dekle iz Aleksandrije 9 lir. — Hvala!
Haado sem prestal bolezen, s hrano bil zelo opreden vsi so dajali nasvete: s,Pa jej vedno „F£KATETE“ najfinejše kvalitete, ki slavite so v pakete.11
tapodaistv».
Svetovni trg.
V naših tržnih pregledih govorimo večkrat o svetovnem trgu. Kaj je to? Vzemimo za primer žito.
Na svetu so države, od katerih imajo nekatere preveč, druge prema? lo žita. K prvim spadajo Zedinjene države v Ameriki, Kanada, Argenti? na, angleška Indija in Avstralija, v

ZAHVALA, mmèmsssi
Vsem, ki so nam bili v pomoč v bolezni in smrti naše drage mame
Ivane No vince ve
Bog plačaj! Hvala tudi vsem, ki so jo spremili in ji izkazali čast na zadnji poti.
Skrilje, dne 23. januarja 1930.
Družina Novinc.
Bo ih vati®.
Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo predragega brata in strica gospoda
MATIJE IVANČIČA,
župnika v Gaberju na Vipavskem,
se tem potom prav prisrčno zahvalimo vsem, ki so bili blagemu pokojniku in nam v pomoč in tolažbo. Iskreno zahvalo smo dolžni č. g. Ivanu Kosu iz Branice za versko tolažbo in č. g. Cirilu Munihu župniku iz Šmarij za obisk in darovani venec. Iskrena zahvalo bodi izrečena preč g. dekanu iz Komna za ganljivi govor v cerkvi, za vodstvo pogreba in vsem čč. gg. duhovnikom, ki so od blizu in daleč prihiteli, da so pokojnika počastili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo obč. uradu iz Štanjela za prekrasn venec in gg. zastopnikom za spremstvo.
Prisrčna zahvala domačemu pevskemu zboru za ganljivo petje, posebej pa še gi Valenčiču iz Šmarij za trud in požrtvovalnost. Dalje prisrčna zahvala tudi daljnim Bricem iz Cerovega in sploh vsem številnim udeležencem, domačinom za darovane vence in okoličanom, ki so na katerikoli način izkazali pokojniku zadujo čast. Ljubi bog obil-. no poplačaj vsem.
Gaberje, 25. januarja 1930	ŽALUJOČI SORODNIKI.
-•v-V
imM

: . :	:	v % • .	__________________________________
fehvaia.
V nedeljo dne 26. januarja t. 1. je mirno v Gospodu zaspal
ANTON SAVNIK,
star 88 let, nekdanji poštar v Biljah. — Ob tej bridki izgubi našega ljubljenega očeta in starega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način izkazali poslednjo čast dragemu pokojniku.
Bilje, dne 27. januarja 1930.	ŽALUJOČI OSTALI.
		

• ' v U Ss ■.
::uAy:v-	y	:	-y;.	?	'	: : / -	-1 ,r
ggi
m m
ZAHVALA.
Ob smrti naše preljube matere
KAT. ČE1MOMOVE.
sestre pok. pesnika Gregorčiča, se srčno .zahvaljujemo preč. g. župniku Štrancarju iz Rihenberga za tolažila v bolezni in izkazane usluge, č. g. Fonu župniku iz Ajdovščine, za asistenco pri pogrebu. Dalje gg. zdr. Furlaniju iz Ajdovščine, in Potrati iz Gorice, pevsk, zborom z Rihenberka in Ajdovščine, za veliko udeležbo "vsem iz Ajdovščine, Rihenberka in drugod, kakor tudi vsem domačinom in onim, ki so nam stali ob strani v teh dneh. Bog plačaj vsem !
Brje pri Rihenberku, 6. februarja 1930.	Družina Čebron.

Štev. 6,
» N O V I LIS T «
Stran 11
Evropi pa 'podonavske države, to so Jugoslavija, Ogrska in Romunija. Pred vojno je izvažala zelo mnogo ži* ta tudi Rusija, danes pa ne krije Ru< sija niti lastnih potreb, kar pa ne po* meni, da ne bo tudi ona v bližnji bo* dočnosti zopet izvažala velike količi* ne pšenice. Na drugi strani so države, ki pridelajo doma premalo krušnega žita in ga morajo kupiti tam, kjer ga je preveč. Premalo krušnega žita pri* delajo predvsem države, kjer je indù* stri ja močno razvita. Sem spadajo v Evropi Anglija, Nemčija, Belgija, Ni* zozemska, Češka in Švica, v Aziji pa laponska. Druge dežele pridelajo spet približno toliko, kolikor potrebujejo, tako da ne igrata velike vloge ne nji* bova ponudba in ne njihovo povpra* sevanje. Sem spada v zadnjem letu tudi Italija, ki je v prejšnjih letih morala uvoziti letno vsaj 20 mi* lijonov kvintalov krušnega žita; letos bo Italija uvozila manj kot 10 milijo* nov kvintalov. Približno enako je s h ranci j o.
V splošnem se opaža, da nazaduje
v povojnih letih uporaba rži, ki je bila pred vojno glavna krušna brana v vzhodni in severni Evropi. Ljudje hočejo belega kruha in zato je pšeni* ca najvažnejše krušno žito na svetovnem trgu.
Pod svetovnim trgom moramo to* rej razumeti izmenjavanje blaga med tistimi državami, ki imajo blaga pre* več in tistimi, ki ga imajo premalo. Vse velike kupčije na svetovnem trgu se izvrše na borzah, s katerimi bo* mo enkrat pozneje seznanili čitatelje.
Kot imajo pšenica in druga krušna žita svoj svetovni trg. tako je tudi svetovni trg za sladkor, les, gumi, že* lezo, premog, živino, maslo itd. itd.
Tržni pregled.
Žita in moke; Na svetovnem trgu vlada mrtvilo: sedaj cena za malo zra* ste, potem pade, kot se pač glase raz* ne vesti. Ko je Rusija začela proda* jati pšenico, je takoj cena nekaj pa* dia, a čim so zvedeli,_da je zadaj spe* kulacija. (saj bo Rusija siljena kupiti sama mnogo pšenice za lastno pre* hrano), je cena zopet zrastla. Na po* [očilo iz Argentine, da imajo tam sla* ho letino, so cene poskočile, poznejše yesti o bpljši letini so cene zopet zni* zale. Take vesti vplivajo na padanje in rast cen na svetovnem žitnem tr* §u, kjer ni trenotno nobenega stalne* ga gibanja ne navzgor in ne navzdol.
V podonavskih državah, to je v Ju* Sosiaviji, Ogrski in Romuniji je trgo* Vlna z žitom precej živa; žito gre predvsem v Nemčijo in na Češko, de* loma v Grčijo in Nizozemsko. Koru* ?e gre precej tudi v Italijo, v Špani* Jo, Avstrijo in Nemčijo.
Italiji je v zadnjem mesecu cena pšenici in mokam zrastla za približno 0 hr na kvintalu in danes je za mline vseeno ali meljejo domačo italijan* sko pšenico ali inozemsko; domača pšenica je namreč s carino vred ena* ko draga kakor tuja. Cene v lirah za K nata] *<> nastopne :
mehka pšenica	130	do	136
trda pšenica (za testenine) 147	do	!5l
naravna koruza	62	do	64
umetno sušena koruza	68	do	70
rž	75	do	78
ječmen	90	do	92
oves	75	do	77
moka št. 1	180	do	183
moka št. 0	185	do	188
moka št. 00	195	do	200
koruzna moka	85
Živina; Uvoz goveje živine, poseb* no telet iz Jugoslavije in Ogrske je zelo živ, iz Italije pa se izvaža precej prašičev v Švico. Cene so v splošnem iste kot prejšnji mesec, le da so opi* tani prašiči v ceni nekaj boljši in do* sežejo 5.80 do 6.20 za kg. Teleta so po 5.50 do 6.20 za kg, prašiči za rejo po 100 do 120 lir na glavo.
Krma; Kljub majhnim zalogam sena cene ne rastejo, ker nekateri živi* norejci nimajo denarja, drugi na kr* mi j o s slamo in močnimi krmili, kot z otrobi, ovsom in oljnatimi tropinami. Slabše seno gre po 20 do 25 lir, boljše po 30 do 35, slama 16 do 20, otrobi po 68 do 73, orehove tropine po 92 lir za kvintal franke tvornica (Trst).
Vino: Splošni položaj na vinskem trgu v Italiji označuje list »Giornale di Agricoltura della Domenica«, naj* uglednejši strokovni kmetijski list s temule besedami:	»V vinski kupčiji
ni zanimanja. Kupčijskih zaključkov je zelo malo in še ti krijejo le na j nuj* nejšo trenotno potrebo. Znakov zboli* sanja ni opaziti in nihče se ne bi upal prerokovati kaj boljšega v bližnji bodočnosti«.
Pri nas niso ravno tako slabe raz* mere. zakaj vino gre le naprej, četudi bolj počasi, kot bi vinogradniki želeli. Cene so danes sledeče: briško in spodnje vipavsko vino gresta po 140 do 180, zgornje vipavsko no 130 do 160. prvi zaključki za kraški teran sc gl a* se na 200 do 280, istrsko vino j c no 90 do 140 (višja cena velja, v Koperščini),
Mleko in mlečni izdelki: V zadniem času se mleko in maslo težje odda* sta, kar pa je v tem letnem času v navadi. Ljudje rabijo mnogo prašičje j masti in v mestih kupujejo zato manj masla. Cena maslu je v starih pokra* i j inali Italije po 13 do 15 lir, pri nas prodajajo mlekarske zadruge maslo po 1430 do 15.50, kmečko maslo gre po 12 do 13 lir za kg. Nekatere mie* karne na Tolminskem so začele izde* levati sir, ker je trgovina z maslom težka. Mleko gre na deželi po 65 do 70 stotink za liter, v Gorici po 110, v Trstu pa 140.
Umetna gnojila:	Živo je povpra*
sevanje po superfosfatu, ki stane 22
do 24 lir za kvintal (14—16% ), čilski soliter stane 110, apneni nitrat 105, 40% kalijeva sol pa okoli 70 lir za kvintal.
Trg SusečMijtiiklkie.
Trsi, dne 3. februarja:
Krompir ogrski 40, domači 45—50.
Zelenjad: solata 100 do 110, vrzote 40, kapus 65, cvetača 100. Cena rdeče* mu radiču je zelo nestalna: v soboto so ga ponujali po 1.40, v ponedeljek si ga komaj dobii po 2 do 240.
Jajca 40, maslo 16, drva 15 do 17.
Gorica, dne 4. februarja:
V splošnem je sedaj iz inozemstva večje povpraševanje po naši zelenja* vi, kot je bila pred tednom dni; trža* ški trg prihaja trenotno manj e v po* štev, ker je prenapolnjen. Cene so sle* deče: rdeči radič 150 do 170, zeleni radič 120, špinača 100, vrzote 10 do 20, motovilec 280 do 300, por 60 do 80, ze* lena 120, peteršilj 50.
Krompir 45 do 50, jajca 45 do 50.
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni,
sprejema vsak dan u OoriCl^
Piazza Vittoria 22., (na Travniku)
(v Mcrpurgovi hiii),
odi 9. - 12. im 3. - 4.
Oh sredah pa četrti uri na ìaste domu b
Biljani v Brdih
M THL18IÌ k
Zdravnik - Mnsg - zobni zdravnik
dr. P, Ugo Netzbandt,
izvežban na klinikah na Dunaju In v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolirairasi vsako soboto in nedeljo (pri dri» Bussiju),
^ 'j Sorici druge dneve v tédnu (via Dante 10). ^
Doti. BIOS. [OMEL,
specialist za bolezni v
ušesih, »tesna Irs grlu,
bivši operater na univ. klinikah prof. Neutri 3 nn-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Bruneiti-ja v oddelku za nosne i n ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. pred p. in od 3.-4. pop.
(letica. Vie Garibaldi !! (prej Teatro)
KAHVAEA
zavarovalnici ^L’HSIIO^66 in g. Ravniku v Gorici, Via Borsellini št. 2
za dobro cenjeno in takoj izplačano odškodnino mojih pogorelih sedlarskih predmetov, touhž modo pivec,
Postojna, 19, dtcembra 1929	Kozarje 27, (Postojna).
»NOVA PRATIKA"
Kdor pošlje od sedaj naprej naroča nino za »Novi list«, naj ne prilaga več 1 lire za »Novo Pratiko«, ker nam je pošla..
Vse razproda jake prosimo, naj nam vrnejo neprodane izvode.
Uprava »Novega lista«.
Nove |
postat V€5. i
POTRESNA SVOJSTVA MENICE. I
O kolku.
Poglavje o kolku- je zelo važno. Vsaka menica mora biti namreč za* dostno kolkovana, drugače je neve; ljavna. Čim višja je svota in čim daljša je zapadlost menice, tem višji je kolek. Menica mora biti zadostno : kolkovana, predno jo je izstavitelj podpisal, ako je bila izstavljena v dr; žavi; če pa je bila izdana v inozem; stvu, jo je treba pravilno kolkovati, predno jo žiriraš, predno kdo prevza; me poroštvo im predno jo tratar ak; ceptira. Če je menica nekolkovana ali ; če ni zadostno kolkovana, je neveljav; na in poleg tega je treba plačati 120 krat toliko kazni, kolikor znaša opu; ; ščeni kolek. Nekolkovane ali neza; dostno kolekovane menice ni mogoče iztožiti. Taka menica je le dokazilna ! listina, a prej je treba plačati 120 j kratno kazen.
Koliko znaša kolek?
Rekli smo že, da je treba kupiti me; nične vzorce v trafiki. Na meničnem vzorcu je vtisnjen tudi kolek. Vzorec (blanketa) stane 10 stotink. Za vzo ree in kolek pa je treba plačati zne; sek, ki ga navajamo v lestvici:
lična svot-i do lir	Menica zapade v plačilo po izstaviti:			
	v teku	v teku	v teku	po več ko šestih me-
	enega	štirih	šestih	secih; kolek
	meseca	mesecev	mesecev	pr: menicah
s				In bianco
200	030	0‘30	0'50	0'90	!
400	0'40	0-40	0-70	V30	
600	0-50	0'60	VIO	2 10	
800	0-50	070	1 '20	2-50	
1000	0-50	voo	1-90	3-70	
2000	0-90	V90	3-70	7-30	
3000	1 30	2'80	5-50	K)-90	
4000	V70	3-70	7'30	14-50	
5000	210	4'60	9-10	18-10	1
6000	2-50	5'50	10'90	21-70	j
7000	2'90	6'40	12-70	25-30	j
8000	330	7-30	U-50	z8"90	
9000	3'70	8'20	16-30	32 50	
10000	4-10	9.10	18-10	.36' 10	
11000	4'50	1000	19-90	39-70	
12000	4 90	10-90	2V70	43-30	
13000	5-30	11-80	23 50	40-90	
14000	5'70	12-70	25-30	30-50	
15000	610	13-60	27'10	54-10	
16000	650	14-50	28-90	5770	:	
17000	6'90	15-40	30-70	61-30	
18000	730	1630	32-50	64-90	1
19000	7'70	17 20	34'30	68'50	
20000	8-10	18-10	36'10	72-10 i i	
i
Iz lestvice je razvidno, da je treba j plačati za vsaki nadaljnji tisoč lir 40 ] stotink več, ko gre za menico, ki za; ! pade v enem mesecu, 90 stotink več, I
Z velikim uspehom se nadaljuje
V vseh drugih oddelkih dovoljujemo še za malo časa popust
Sorso B. E. lil št. 16
ako je treba menico plačati po preteku štirih mesecev, 1 liro in 80 stotink več, ako znaša doba zapadlosti šest mesecev ter tri lire in 60 stotink več, ako moraš menico plačati po več ko šestih mesecih, ali če gre za menico »in bianco«.
Tratar.
V prvem članku smo že po jasnih, da sta imenovani pri »suhi« ali »lastni« menici dve osebi: izstavitelj (emitten» te) in upnik (prenditore). Pri trati pa imamo opraviti že koj od početka s tremi osebami: z izstaviteljem (tra* ente), upnikom (prenditore) in tratar» jem (trattario), to je z osebo, ki ji na» roči izstavitelj, naj plača menico.
Tratar je prvi in glavni dolžnik. Pri njem se mora upnik najprej zgla» siti, ko je nastopil dan plačila. Lastna menica mora imeti devet svojstev, a trata jih mora imeti deset, to je, pri trati mora biti označena tudi še tra» tar jeva oseba. Zakon pa ne zahteva, da mora tratar menico podpisati, tem» več njegova oseba mora biti na trati samo označena. Tratar pa postane glavni dolžnik le, če in ko je menico podpisal; če je noče prevzeti (akcep» tirati) ali če je noče plačati, jo mora plačati izstavitelj.
Menica »in bianco«.
Pojasnili smo vsa svojstva, ki jih mora imeti veljavna menica. Vpraša» nje je, ali mora imeti menica že koj od početka, ko jo namreč izstavitelj (emittente, traente) izroči upniku, vseh devet, oziroma (trata) deset svoj» štev. To ni potrebno. Zadostuje, da je menica popolnoma izpolnjena v trenutku, ko jo upnik predloži v pia» čilo. Do takrat pa je menica veljavna tudi že, ako je napisana na blanketi, podpisana po izstavitelju in če je za» dostno kolkovana, čeprav so izpušče» ni vsi drugi podatki, ki jih zahteva za» k on.
»In bianco« menico nazivamo me» nico, ki takrat, ko jo izroči izstavitelj upniku, še mi tako izpolnjena, kakor zahteva zakon. Tako menico mora potem upnik, predno jo predloži v pia» čilo pravilno, izpolniti. Izpolniti jo mo» ra tako, kakor je bilo že prej med strankami dogovorjeno.
Menica »in bianco« in kolek.
Zakon še posebno omenja menico in bianco, pri kateri ni napisan datum (to je kraj, dan, mesec in leto izstavit» ve) in ni označena doba zapadlosti. Menico in bianco, pri kateri manjkata oobaj zapadlosti ali pa samo datum ali samo zapadlost, je treba kolkovati z dvakratnim kolkom, to je ravno to» hko kot menico, ki zapade po več ko 6 mesecih. Če ni taka menica že pred Podpisom zadostno kolkovana, je neveljavna, in tudi če bi se pozneje Pritisnil nanjo opuščeni kolek, ostane kljub temu neveljavna. Ta določba je zelo važna in vredna, da si jo dobro za» Pomnijo vsi, ki imajo opravka z me» picami. Ravno s takimi menicami in bianco se je že veliko naših ljudi ope» barilo. Zato svetujemo našim ljudem, da se menicam in bianco raje iz» ogibajo.	(Dalje.)
j
PREKLIC.
j Podpisana Marija Paušič iz Nabre» j žine štev. 217 preklicujem tem potom vse žalitve izrečene dne 3. in 12. ja» nuarja gospodu Ivanu Miliču iz Na» brežine štev. 50 in se mu zahvaljujem, da ne postopa kazenskim potom na» pram meni.
Marija Paušič.
IZJAVA.
Podpisani izjavljam tem potom, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih more» biti napravila moja hči Ana por. Pol» šak, Gorenje štev. 5, okraj Postojna. Vsak, ki bi imel z njo posla, naj si to dobro zapomni.
Gorenje, januarja 1930.
Ivan Jurca st.
Važne
za izseljence!
Iz proste roke se proda v Slove» ni ji, okraj Kočevje, 8 večjih in manj» ših kmečkih posestev. Kogar zanima, naj se obrne na lastnika L. C. Tschin» kel, Ribnica pri Kočevju, in naj na» vede, če želi večje ali manjše posestvo.
KABINET B0ENT6En|
primarljat
drla AVGUSTA DE FI6RÌJA
je odprt vsak dan v Oorici,
Corso Vittorio Emanuele III št. 14,
od 9. — 12. in od 2. — 4.
V juliju in avgustu je i>b nedeljah zaprt. § )
želo važno za skrbne gospodinje in krčmarice!
Aluminijeva posoda na vago po 25 lir kg.
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno» vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
buon mercato
u
TRST — Via Arcata !6 — TRST
Velika zaloga moških in deških oblek. - Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom. Suknje, površniki, delavske obleke, posamezne hlače in jopiči.
Govoiimo slovenski. Cene zelo ugodne.
§	ZDRAVNIK
dr. (fresie Adalberto,
M H N
a 5
Ù
5
N
starejši sin,
sprejema vedno v svojem
iimbuiatorij u v GORICI,
na Travniku (Piazza Vittoria) št.
nad lekarno Cristofoletti.
IM.

D curilo.
© za poroke in Ikrste g
dobite v zlatarni
F. BUBI,
Corso Garibaldi 35,
JL JL o£sL »la Homa 16,	—
Zobni zdravnik
dr. Robert Hilaoaty
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
s TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-11.
Oh sredah in sobotah ordinila - POSTOJNI
Najvišje cene
plačujem za
kan, zlatic, dihurjev, vider, jazbecev, veveric, divjih Tn L.S. domačih zajcev.
D. WEBSÙSPAOH - TRIESTE Via Cesare Battisti 10/11, vrata 18. Telefon št.68-81
Sprejemajo se pošiljat ve po pošti.
13T11E35E F0HIŠT80
ISS ZAJAMČENO
PO NAJNIŽJIH CEMH
dobite v tovarni
O. BIECHER
TRST — Via dell’ilstria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice, razpošiljamo po deželi. V-eliitel popustil
POZOR PRED NAKUPOM!
Raznovrstna darila za vsako priliko, popol» ne kuhinjske, namizne in sobne opreme za skrbne neveste, gostilne in restavracije iz pr« vih domačih in inozemskih tovarn dobite po najugodnejših konkurenčnih cenah pri dobro založeni tvrdki z lastnim skladiščem
Ivan Kierze,
Trst, Piazza S. Giovanni 1.
Obiščite nas, da se prepričate o ugodnosti, ki se Vam nudi iz prve roke.
Najboljša rezila za britje,Oeean“po 6 cent. Velika Izbera "i \brlvnlh| strojčkov. A IStrojčk! za striže-
#fLAMATRlESTE
i>e e
\ > QARANTITA
škarje, srplj pile za žage, najrazličnejše obrtnijsko orodje.
Posebnosti: vsakovrstno orodje za rezlanie in zaloga vseh vrst lesa po najnižjih cenah.
Posebnosti: „SOLINGEN"
LAMA TRIESTE
CORSO GARIBALDI 19
Vprašanja in odpori.
Vprašanje št. 72 in odgovor: Samci, ki žive v težkih razmerah, so bolni in brez dela in živijo pri revnem očetu, lahko vložijo prošnjo na davkarijo. Mogoče se jih usmili ter jim od* pusti samski davek.
Vprašanje št. 73: Tvrdki, ki je prevzela po* pravo ceste, sem vozil 1. 1926. grušč, do pia* čila pa ne morem priti! Ali lahko zahtevam tudi obresti?
Odgovor: Če tvrdka noče plačati, jo tožite. Obresti zahtevate lahko le za tri leta nazaj.
Vprašanje št. 74:	Črez mojo njivo so na*
pravili cesto, odškodnine pa nisem dobil. Kam naj se obrnem?
Odgovor: Če je cesta državna, napravite prošnjo na tale naslov: Capo del Comparti* mento azienda autonoma stradale, Trieste, via Coroneo 22. Če je občinska, naslovite prošnjo na občino; če je deželna, na deželni upravni odbor (Giunta provinciale amministrativa).
Vprašanje št. 75:	Vozil sem se na dvoko*
lesu brez luči, poleg mene pa je šel nekdo peš in vodil drugo kolo z lučjo. Finančni stražniki so nas ustavili in plačati sem moral kazen 10 lir. Ali je to pravično?
Odgovor:	Tudi Vi bi morali imeti luč na
kolesu.
Vprašanje št. 76: Imam 9 otrok, najstarejši je 16 let star. Ko so orožniki videli družino, so rekli, da imam pravico do podpore in z ni* žanja davkov.
Odgovor: Do znižanja ali oproščen j a nima* te pravice, tudi ne do podpore. Pač pa daje načelnik vlade ob raznih prilikah družinam z velikim številom otrok denarno pomoč. Tudi Vi lahko napravite prošnjo na prvega mini« stra.
Vprašanje št. 77: Nekdo je kupil kos trav* nika pod mojim in skopal sedaj prav na mej« niku jarek, po katerem bo tekla voda in iz« pod j-.dala moje zemljišče. Kaj naj naredim?
Odgovor; Sosed se ; je pregrešil proti 536. členu državljanskega zakonika. Tožite ga lah« ko radi motenja posesti.
Vprašanje št. 78:	Brat služi 9 mesecev pri
vojakih, predvojaških vaj pa ni delal. Od dru* gih bratov ima najstarejši 12 let. Oče, ki ima 52 let, je naredil prošnjo za skrajšanje vojaške službe in prošnja je bila ugodno rešena. Ko* liko časa bo brat še služil?
Odgovor:	Najbrž še 3 mesece. Naj vloži
prošnjo pri polku.
Vprašanje št. 79: Ali je mogoče priti v Bel* gijo brez vpoklica?
Odgovor; Ne!
Vprašanje št. 80: Sem že tri leta v Ljubija* ni. Vlekla sem pokojnino kot rudniška sirota. Ko sem šla v Jugoslavijo, sem naznanila na ravnateljstvo v Trstu, naj shranijo pokojnino, da jo dvignem, ko se vrnem. Ali bi lahko do* bivala pokojnino v Jugoslavijo in prejela tudi Zapadle obroke?
Odgovor:	Napravite prošnjo na finančno
intendanco v Trstu, da Vam izplača pokojnin* ske zastanke. Priložiti morate potrdilo, da še živite (Certificato di vita). Radi prejemanja pokojnine v Jugoslaviji pa morate napraviti č prošnjo na finančno ministrstvo v Rimu. Ro* j j imo se, da boste imela velike sitnosti, ker sc niste zmenila za pokojnino vec ko dve leti.
Vprašanje št. 81: Sem oče še st er o otrok, od katerih ima najstarejši 8 let; poleg tega mo* ram vzdrževati še dva očetova otroka, od k a* terih ima najstarejši 13 let. Ali imam pravico do znižanja davkov?
©sTratMsIaloržf
TRSI - - m. delie Selle Fontane 6.
Izvršuje točno vsako deio z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo
zajamčeno ' — Odprto od 9.—13. m od 15.—19 Ob nedeljah od 10.—12.
Za obuvalo rabite SAMO
SIDOL COMPANY
TU ST — Via S, Zaccaria štev. 4
Telefon TN.ro 72-73.
Začel
se je tečaj «hmiilie loie. GORICA: piazza vittoria
(gostilna Università-Fìegl)
TOLMIN : hotel krajno IDRIJA : HOTEL DIDIČ
AJDOVŠČINA:
GOSTILNA SLOKAR.
Vpišete se lahko vsak d m.
ZDRA^MK
ii Josip Potrata
sprejema od 10.-13. In od 15.-16. ure
v GORICI
VlatielieMonachel
nad lekarno Pontoni.
fMMMorai zobozdravniki ambulatori]
R. BREZIGAR
SPREJEMA
v aomci
rta Travniku št. 17/1 (Piazza Vittoria)
poleg kinematografa.
isi pogrebne predmete:
vsakovrstne rakve, vence, sveče itd. dobite vedno 20% ceneje kot drugod
pri
JOSIPU SAKSIDI,
Dornberg štev. 3,
. skladišče štev. 4.
Dr. Emil Eresie,
sin,
zdravnik inporodničar,
bivši asistent kr. bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni v Turinu,
ir Eresie Emil - oče,
zdravnik,
sprejemata v dorici, Piazza Vittoria štev. 5 fea Travniku),
na isti strani, kot je cerkev.

Kmetovalci!
Ilgggil Nove zdravstvene odredbe j||gjlp| o nadzorovanju mleka dolo-^ čaj o, da je treba ohladiti mleko brž po molžnji.
Priskrbite si sriajbsljše valjaste ohlajevalnike za v	ki soetmslatmi, eksnosmššni in se daje
lahka snažiti, Prodaja jih
lOrMižlbsa ALFA LAVAL - Milan <119),
via Farmeli 5
Tam dobite tudi vse stroje in naprave za mlekarne. Alfa Lavai je največja in najboljše organizirana svetovna družba za/prodajo
POSNBMAtNIKOV.
Prosite za pojasnila pri nadzorniku za Julijsko Krajino :
CORRADO BANU - GORICA - VIA CAPR1N 25.
(nasproti sev. postaji.)

Odgovor: Nel Čitejte odgovor hm 76. vpra« šsnje!
I prašanje št. 82: Stav sem 22 let. Ali se lan« ko izselim (v Belgijo), ako se odpovem tukaj« šnjemu državljanstvu?
Odgovor: Če se hočete izseliti v Belgijo, sc fii treba odpovedati itali j. državljanstvu. Pri« skrbite si iz Belgije delavsko pogodbo (atto di richiamo), nakar vložite prošnjo ria kr. kve« sturo za potni list. Prošnjo napravite pri žu* panstvu.
Vprašanje št. 83: Posinovil (adoptiral) bi rad svojega nečaka. Kakšne listine so potrebne?
Odgovor:	Zglasiti se morate osebno pri
predsedniku prizivnega sodišča (Corte d’ ap« peilo) v Trstu z nečakom in izjaviti prcdsed« riiku, da ga hočete posinoviti; nečak pa mora izjaviti, da hoče biti posinovljen. Če imate Vi °četa, mater ali soprogo, morajo biti tudi ti zadovoljni s posinovljenjern. Istotako morata biti zadovoljna s posinovljenjern tudi oče in rnati nečakova. Če nočejo imenovane osebe osebno k predsedniku prizivnega sodišča, Vam morajo dati pismeno pooblastilo.
Vprašanje št. 84: Smo kmetje. Moja žena je prehladila in je že dve leti bolna. Živci so ji omrtveli in ni za nobeno delo. Ali ima pra« vico do odškodnine?
Odgovor: Ne! Kmečko zavarovanje velja le za nezgode pri kmečkem delu.
Vprašanje št. 85: Imam sina, ki je v A me« riki že petnajst let in je ameriški državljan. Sedaj ima 35 let. Ali bo moral služiti voja.šči« no, če pride domov?
Odgovor: Ne!
Vprašanje št. 86: Sem letnika 1908. Pri zad« njem naboru so mi dali list, ki se kliče »Di« vhiarazione di Riforma«. Ali sem popolnoma prost vojaške službe? Ali sc lahko izselim v Argentino brez vpoklica?
Odgovor:	Najbrže ste vojaške službe po«
Poinonia prost, a bilo bi vendar treba videti hst. Za Argentino vpoklic ni potreben; ostale dokumente Vam preskrbi vsaka prekmorska agencija.
Vprašanje št. 87: Ker sein sekal drva v pre« Povedanem času, sem bil kaznovan s 360 li= rami in jih tudi plačal, Ali sem deležen po« miloščenja in lahko zahtevam denar nazaj?
Odgovor: V Vaši zadevi ni pomoči; kar je plačano, je plačano. Že prestana kazen ne more biti pomiloščena.
Vprašanje št. 88: Radi invalidne pokojnine sem že meseca oktobra poslal rekurz na mini« strstvo, a še sedaj nimam odgovora. Kaj naj napravim?
Odgovor: Čakajte še na rešitev ; po par me« secih podrezajte pismeno v Rimu.
Vprašanje št. 89: Prefektura mi je dovoli« iri sekanje drvi na občinskem zemljišču, gozdar Pa> ki bi moral videti, kje hočem sekati, ima yedno kak izgovor in noče priti v gcizd. Kaj naj napravim?
Odgovor: Naprosite še enkrat gozdarja; če ne ugodi, se obrnite za pomoč na županstvo;
tudi to ne pomaga, javite zadevo pre« fekturi.
t prašanje št. 90:	Z užitninskim agentom
sem se pogodil za 1. 1929. Pogodbo sem moral odpovedati do 15. oktobra, če ne bila ostala v veljavi tudi za 1. 1930. Odpovedal sem jo Pravočasno. Sedaj pa zahteva užitninar, da ostane lanska pogodba tudi letos v veljavi.
Odgovor:	Užitninskega konkordata niste
prisiljeni skleniti. Če Vam noče užitninar ugoditi, recite, da boste plačevali užitnino sproti.
LLOVD LATINO
IN
SOC, GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agencija Gorizia, Corso Viti. Era. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko.
Odhodi iz Genove:
9. marca 1930. s parnikom ALSINA
v Rio Janeiro in Santos	L 1800,
v Montevideo in Buenos Aires L 1850;
19. marca 1930. s parnikom CAMPANA
v Rio Janeiro in Santos L 2100, v Montevideo in Buenos Aires L 2150.
Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Rue« nos Aires 19 dni.
Prava domača hrana in postrežba!
CENIK asa leto
1930.
Te dni izide nov, bogato iiinstrirani
CENIK
s 300 raznih urst odličnih semen, prvovrstna kmetijska o-rodja in pripomočki zapokon-čevanje škodljivcev z navodili, kako se uporabljajo. Razpošiljam ga na zahtevo brezplačno.
JUST MŠA|*
GORICA,
Piazza della Vittoria 4.
ris V,-;ŠSgprivs/
Josip Kerievani, dorica^
Piazza Cavour štev. 9.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOS“ in „PFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica:
GORICA — Piazza Cavour štev. 5

Bencin „UMP0“	Bencin „LAMP0
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff“. Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Telefon St. «5. Brzojavke: KERSBVAN',', GOKiZlA. CICLI
| Tvrdka Teod. Hribar - Gorica ^
I
CORSO G. VERDI št, 32
priporoča svojim starim odjemalcem domače io inozemsko blago v «oh gg vrst, posebno veliko isbero črnega s akna ge čast, duhovščino izs g« platno znanih tovarn Regenhart & Raymatm za cerkvene prte Perilo za neveste od najnsvadnejSih do usjfinejŽik vrst in ••a- S; potrebno za njihovo nooolno opremo.	M
BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE. §§
B«sa8®astessa8BSMeeeeB»aaeBBwa«siBeaw
1
m
a
m
m
KMETOVALCI !
Radi višjih cen masla je seda] čas zelo ugoden, da si nabavile posnemalnik
DIABOLO.
Posnemalnike Diabolo izdeluje A. B. Pump-separator v Stockholmu na Švedskem, ki je naj večja tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so radi svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani za NAJBOLJŠE.
Večletno jamstvo tovarne.
Plačljiv Je tudi v manjših obrokih.
Iščemo krajevne zastopnike, gahtevajte brezplačne cenike!
Agenzia Generale per scrematrici Diabolo, Bolzano.
Za vsa pojasnila pišite na naslov:
Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavalle 4-IL
Hali oglasi
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe al« odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je: Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
Valuta — tuji denar.
Dne 5. febr. si dal ali dobil za:
1 dolar	19.07 lir
1 angl. funt	92.88 lir
100 dinarjev	33.67 lir
100 šilingov (avstr.)	269,— lir
100 čeških kron	56.52 lir
100 nemških mark	456.20 lir
100 švic. frankov	368,— lir
100 franc, frankov	74.96 lir
100 belga	266.25 lir
Beneške obveznice 72.50; obveznice	
»Consolidato« 79.80.
Loterijske številke
dne 1. februarja 1930.
Bari	76	38	23	43	30
Horenac	12	49	74	47	27
Milan	71	44	75	73	66
Neapelj	59	37	11	4	87
Palermo	51	57	22	66	74
Rim	44	75	40	28	62
Turin	33	31	55	32	61
Benetke	88	86	58	18	69
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 9. febr.: Grožnjan.
Ponedeljek, 10. febr.:	Ajdovščina,
Št. Peter, Škofije, Sv. Lovrec Pazena* tički.
Torek, 11. febr.: Bale, Oprtalj.
Sreda, 12. febr.: Sežana.
Četrtek, 13. febr.: Gorica, Žnlinj.
Petek, 14. febr.: Materija, Sv. Lucija ob Soči, Kanfanar, Fuškulin, Kaste* lir.
Sobota, 15.: Št. Peter, Sv. Nedelja pri Labinju.
VABILO.
na
redni občni zbor
Kmečke banke, registrovane zadruge z omejeno zavezo v Gorici, ki se bo vršil v četrtek, dne 27. februarja 1930. ob 13.30 uri v Gorici, Piazza E. De Amicas 12 I., s sledečim dnevnim re# dom:
L Čitanje zapisnika zadnjega ob* čnega zbora; 2. Poročilo načelstva in nadzorstva; 3. Potrdilo računov za 1. 1929. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička; 4. Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo navzoče za« dostno število članov, se bo vršil občni zbor 1 uro pozneje na istem mestu in z istim dnev« nim redom, ne glede na število navzočih čla« nov in zneska deležev, ki so zastopani.
Računski zaključek, s poročilom nadzorstva, je razpoložen v uradu na vpogled članom.
Odbor.
ZDRAVNICA
dr. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. kiinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejema
od IO. - 12. in 15. - 1©. ure GORIOA, Corso Viti. Em. III. štev. 59.
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici.
Riva Piazzetta štev. 18.
Posestvo se °dda pod ugodnimi pogoji v najem. — Slap ob Idriji štev. 59.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan cfcu. lu je velika tzbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Proda se prenovljen avtomobil s šestimi sedeži in petimi novimi gumijastimi obroči. Da se tudi prenarediti v tovorni avto. Na« slov: Cine Centrale —- Trst.
Škropilnice najnovejšega sistema izdelu« jem ali predelujem. Kupujem tudi vsakovrstno staro kotlovino. Alojzij Leban, Gorica, via Morelli 15.
Pohištvo se Pr°da radi selitve. — Ser* vola 233/1.
Trte cepljene in bilie. Po nizkih cenah do« bite pri Ivanu Forčiču, Presserie, p. Comeno.
posestvo se proda na prostovoljni javni dražbi 2. febr. tek. L, p. d. Božetovo, hišna št. 7. Obstoji iz hiše, njiv, travnikov, gozdov in gmajne, t. j. jusa na gmanjski delež. Proda se skupno ali posamezno po parcelah. Kdor želi kaj kupiti, naj se obrne za pojasnila na Ar,« tona Smrdelja, Trnje 48., p. Št. Peter na Krasu.
Trte cepljene dobite po nizki ceni pri Alojziju Lavrenčiču, Vrhpolje 30, p. Vipava.
JŠčem mesto oskrbnika na posestvu, sluz« bc vrtnarja ali kaj podobnega. Naslov pri upravi.
Zlatnino in srebrnino staro, kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da« rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zclenjadnemu trgu).
Sprejme se učenka v trgovino jestvin. Pridne, ubogljive in poštenih staršev imajo prednost. Ponudbe na upravo pod geslom »Poštena«.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Šofer^muhauik z državnim patentom za to« vorni in osebni avto išče službe. Naslov pri upravi »Novega lista«.
Jajca za valenje (bele pasme »Leghorn«) se dobe pri Perutninskem zavodu v Hraščah pri Postojni. Kos po 2 liri. — Kokoši znesejo po 280 do 300 jajc letno.
15=letni mladenič želi vstopiti kot vajenec k mesarskemu mojstru na deželi. — Štanjel 65.
Valjčni mlin in Žaga (polnojarmenik), stroji za lesno industrijo, gospodarsko in sta« r.ovanjsko poslopje, pisarna, mizarska delav« niča. Vsa poslopja, ki zavzemajo okoli 8000 m2, so pripravna tudi za drugo industrijo ali pa se dajò prirediti v druge stavbe. Proda se vse zaradi starosti za 1,500.000 dinarjev. Da se tu« di za več let v najem. Podrobnosti zveste pri Ivanu Špesu, mlinarju in žagarju, Maribor, Betnavska 26, Jugoslavija.
Ponudba! rive sestri, 21 in 24 letni, ki upravljate sami obširno imovino, mlin in žago, želita znanja z gospodoma primerne starosti (vdovci izključeni), prijetne zunanjosti in bla« gib čustev. Tajnost zajamčena. Pisati na upra« vo lista pod geslom »Sreča«.
Najboljše belo in črno vino, žganje, iz« "borne likerje, marsalo in vermut dobite po ugodnih cenah in tudi v manjših količinah v via Ascoli 31, blizu Piazza de Amicis (na Kornu). Nasi. Dav. Bolaffio.
Triindvajsetletni Inizar išče dela. Na« slov pri upravi lista.
Strojnik z dvajsetletno prakso išče sluz« be. Naslov pri upravi.
14 panjev-~-čebel prodam radi selitve. — Prinčič Franc, Kozana 149 (Brda).
Trgovski pomočnik s 3 letno službeno dobo, vešč slovenskega in italijanskega jezika, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri upravi.
Kreozotov sirup, najboljše sredstvo proti kašlju in influenci. — Lek. Cibei v Trstu.
Revmatizem, bolečine v križu in plečih se lečijo najbolje z mazilom »Menthosalvl«. — Lekarna Cibei v Trstu.
Novo hišo °b cesti v Gorenjah prodam z gostilniškim dovoljenjem ali brez njega. Po« nudbe na tržaško upravo.
Šofer za tovorni avto se sprejme pri L. Oblaku v Bistrici. Hrana in stanovanjc na raz« polago.
Sprejmem takoj prodajalko za trafiko, (majhna kavcija). —- Oddam licenco trgovine jestvin. Naslov pri upravi.
Dam V najem stanovanje, travnike z mandrijo, 2 hleva. Samero — Trst, via Arm. Diaz 14.
Učenca poštenega in prijazne zunanjosti sprejmem za pekovsko obrt takoj. J. Zadnik, pekarna — Trnovo pri Bistrici.
Železnino za vse obrti, domače predmete, pocinjeno žico za trte, dobite po zmernih cc« nah pri Rudolfu Fonti (Krvnički), via Com« mereiaio 3, Trst.
Zlatarna - ararna.
Cs. STESN3>LER - TRST
via G. Gallina 2.-----Telef. št. 74-11
Izbera darov za
poroke, krste in godove.
Popravlja ter Izboljšuje zlatnino in srebrnino.
NASLOV »NOVEGA LISTA« JE: »Novi list«, Gorizia, via Mameli 5. Ni treba dodajati ničesar drugega.
Naročite si «Družino"! !