Katolški cerkveni list« Odgovorni vrednik in založnik: Ur. Janez M£r. Pogavar. M 97. V Cetertik o. maliga Serpana. ISI9, O srečni icrnihi A'jih rsezrisenosti, risokocasticrcdniga Gospoda Gospoda Antona Alojza, Ljubljanskiga škofa od škofskiga zbora iz Dunaju. liža se koncu četert stoletja od uniga časa, Kar si častiti pastir palico skofjo sprejel. Dolg čas kmalo minul je. za cerkev obilno nasprotin; Ona gibati ne kaj mo^la po svoje se ni. Znal si popred te vezi. ki tišale ko toliko cerkev, Skušnja pa učila še več lastna je samiga te. V dobi letej če glasno ni jezik očito govoril. Dalo resnico na dan modro je tvoje pero. Tudi si znal ohraniti zavez z njim tesno, prijazno. Ki je po volji nebes visi na zemlji pastir. Kdo pa je v stanu popred bil misliti čase si druge, Kjer tak naglo vihar sterl bi vse spone sveta. Kjer nad brezuam ostali še čolni kraljevi so redki, Ladija cerkve samo brani se vtopu namoč. Dneve je dal zdaj take (iospod, kjer cerkev ima up, Priti do prostosti te, ktera jc vedno ji šla. Zdaj govoriš prot svetu za cerkev očitno nestrašen, Kot kdaj tisti Anton, kteriga nosiš ime; Ter si želiš brez madeža njo kot Alojzjevo dušo, Kteriga v cerkvi svetlo drugo še nosiš ime. Svoje godove si lepši ko s tem še zamogel obiti, Cerkev oprostena ! je boljši vezilo za tem f' Bile so močne želje, med nami te viditi zopet, Znati, ko cerkev o tem zalo podobo dobi. Milosti svoje samo de Uospod le jemal bi ne svojim. Cerkvi vsi dojdi že mir, Rimu pa visi pastir! H. Vera edina tolažba v terpljenji. (Poslovenil linek.) Kako veselo in sladko je naše življenje, kako lepa in krasna zemlja naša! Tako klice poln rado-sti ginjen mladenč v pomladi svojiga življenja, tako kliče tudi v nar lepši dobi, kakor rodeča rožica v nar lepšim cvetji, mlada deklica v svoji deviški nedolžnosti. Obadva letita, kakor metulji s sladkim nasmeham na ustih od cvetlice do cvetlice skoz nestanovitno življenje, ktero za njii nima doline solza, ampak le sladki raj, v kterim nič ne vidita, nič ne slišita, kar bi ju vplašilo in raz-žalostilo, temuč iz cele moči pijeta med in sladkost. Kamorkoli se ozreta, tam se njima ccrce vtaplja v morju veselja, ktero ju napolnujc in njn dušo razveseluje; ter neprcnchania prepevala: jjVcn-čajmo se s cvetlicami, dokler ne vsahnejo." (modr. 8.) Ali oh žalost! lepo dušeče cvetje goljufive posvetne sreče le prehitro vvenc. Toča vdari, in ga pobije; ploha dežja pride, in ga zaplavi: vroča sapa diline, in ga popari: bledo, suho, prev-merlo, brez vse lepote ga zdaj veter raznese, in njegove lepe in dušeče peresa raztrosi po daljnih krajih in potih; - naglo in brez dc bi mislil - na enkrat — vsred veselja in radosti, vsred glasnih pesem , vsred dušo morivnih nasladnosti bo tudi tč ljubljence sreče dosegla strašna burja grozna poguba. — To je skusila v sedemnajstim stoletji neka an-gležka gospa, ktero je helorudcča barva nad vsimi drugimi lepšala. Ker je pa na svoje prcbelc, kot sneg bliskajoče roke preveč puhtila, vzame v gostjah med svojimi znanci nekoliko češenj, jih med svoja dva tanka in bela persta dene, ter ober-nivši se k drugim, de bolj razumijo, reče: Se li ne pristane lepo ta rudečina k tej belini? — Malo po tem pa se pripeti, de je ta nečimerna hči Eve v toliko revšino in siromaštvo padla, de je kmalo ravno tiste bele in bliskajoče roke, ki so pa že vele in gerbaste postale, po milošini stegala, in tako svoje revno življenje ohranila. — Gotovo, ni potreba, de je človek merzel, — gerdogled. de bi na svetu s prekini in žalostnim očesam gledal, in vedno le hudo mislil, ali za to pa tudi ni mogoče, de bi mu celi svet v veseli ru-deči barvi pred očmi skakal, in nikdar se mu ne zmrae ilo! — Tergaj o človek, cvetlice, tergaj, kolikor ti ljubo, dostikrat se boš tudi na ojster tern vbodil; pi sladki med iz kozarca svojiga cvetečiga življenja, ali dostikrat boš tudi grenki žolč po-serknil. Naj ti bo celi svet veselja dom, na enkrat, verjemi, se boš v tamni dolini solza zve-dil. Oznanuj in hvali slasti tega življenja, pa ne pozabi na žalost in revšino, in spomni se mnogih svojih slabosti. — Človek, rojen od žene, živi le malo časa, in jc poln nadlog. On zraste, kakor cvet in vsahne; on beži, kakor senca, in ne ostane v tistim stanuc;. (Job. 14.) Tc besede so plod žive skušnje, besede že pred tisuč leti vresničenc na poterpežljivim Jobu, kteri je iz nar višje stopnje sreče in bogastva ze-meljskiga v globočino britkih nadlog padel. Včercj še nar bogatejši posestnik, danes nar revniši berač : včercj srečni oče med svojimi ljubimi otroci, danes je sam, otroci so pokopani pod razvalinami vlastniga doma: včercj zdrav, krepek, terden — kje pa danes leži, v strašni bolezni, ves hrastev in gobov, de ga je groza pogledati vsim, še njegovim prijatlam. O britka premena! o živa podoba revšinc! — Pa s čim se je nedolžni in poterpežljivi Job v svojih nadlogah tolažil ? —- Na zemlji ni bilo zanj tolažbe, njegovi rojaki in prijatli, namesti de bi ga bili tolažili in mirili, so mu grozne kazni očitali, de je skriven hudodelnik, iu de se je božja roka nad njim maševala; elo njegova žena mu je očitala živo vero v Boga, ki mu zdej tako plačuje; ali vera, ona mu je bila edina podpora , na ktero se je slab in nemogljiv opiral, edina tolažba v strašni bolezni. „Jaz vem-, pravi on, „de moj odrešenik živ/, „in de bom na poslednji dan iz zemlje vstal, de „me bo zopet ta koža obdala in v svojim telesu „bom gledal svojiga Boga. Gledal ga bom jaz sam, „in moje oči ga bodo vidile, in nedruziga; to moje „upanje je shranjeno v mojih persih". (Job. 19, 25-27.) Nejevernik! modrijan! kje boš iskal tolažbe, kader bodo čemi časi, in hudi dnevi čez te prišli, kader te bo za srečo in blagostanjem revšina in nadloga obiskala; kader za zdravjem bolezen, za bogastvam siromaštvo, za častjo in poštenjem sramota in zaničvanje, za radostjo in veseljem solze in žalost iznenada pridejo — kader se bo tvoje življenje proti grobu obračati jelo ? — Jaz sim si rekel v svojim sercu ; £>el bom, sc veselil, in vžival dobrote tega sveta. Sozidal sim si hiše, zagradil si vinograde, popravil sim si verte, jih z drevesi nasadil, in cvetjem olepšal. Služabnikov in služabnic sim imel, de se uklanjajo in mi pazijo na vsaki miglej; zlata in srebra sim si spravil na kupe, in ga ni bilo bogatejšiga od mene. Kar mi je oko veselilo, to sim mu dal, kar mi je serce poželelo, to sini mu dovolil — ali gorje! ko sim se obernil in pogledal na delo svojih rok, sim vidil v vsim le liečii.iernost, in nič se mi ni pod solucam stanovitniga zdelo. Takrat sim si prizadeval modrovati, ali vidil sim, de je to nečimernost, ker preslab je um človeški, ter ne more nobene reči do dna razumeti, in terdi človeški jezik ne more s besedami razjasniti. To so besede, ki jih je mož govoril, kteri je vsiga, kar je llog dobriga pod nebam dal, dosti imel; ki je vžival po volji vsako veselje, imel blaga brez števila, in stal na verhu posvetne sreče, visokosti, in moči; uzmožen, vladar celigasveta postati : ki se je s svojo visoko učenostjo toliko od družili ločil, de so od daleč k njemu prišli , de bi ga vidili, slišali, in nad njim se čudili — to so besede modriga Salomona, besede — ktere ga je grenka skušnja učila, in ki jih je vsimu človcškimu rodu v spomin zapisal: >Nečimernost čez nečimernost , in vse je nečimernost !u Lepo in resnično govori apostelj. (1 Kor. 15, 19.) Ako se samo na tem svetu naše upanje v Kristusa stavi, smo nesrečniši od vsih ljudi" — in lahko se še pristavi: od vsih stvari. Tudi mutasta živina mora nekterikrat terpeti, ki ni davno toliko, kakor človek, kteri jc postavljen, de nad njo gospoduje. Živina terpi na truplu ali človek tudi na duši, in ktera bolečina je hujši in grozovitniši, kakor dušna? — Živina ne občuti svoje muke tako močno, ker ne ume soditi, in ne more kakor človek svoje misli k duši oberniti. Živina pade, brez de bi vedila, v krilo narave, iz kteriga je prišla, ali človek obdarovan z razumam in s svestjo, hoče tudi razlog in uzrok vediti; kolikokrat nar manjši reč grize in mori človeka, ker mu neprenehama misel dušo muči: Kaj bo z menoj, kdo mi bo pomagal, de bom poterpeti zamogel? — Na to vprašanje nam vera odgovori, ki nas uči, od kod težave in vse hudo na tem svetu pride, namreč od greha; kam nas poslednjič pelje: v večno življenje; kako zamoremo in kako moramo nadloge prenesti: z gnado božjo po izgledu Jezusa Kristusa. Ti nevoljno prenašaš, in išeš tolažbe v svojim terpljenji. „Oh" zdihuješ, „zakaj neki me je tako strašna osoda zadela, zakaj moram občutiti, de sim nesrečniši vsih nesrečnih? Tiho bodi, in ne govori tega, ubogi revček! osoda nima za te nobene tolažbe, osoda ti ne ozdravi tvojih ran, in ne reši vganke tvojiga terpljenja. Veruj, de Bog premodri tako hoče; on hoče, ko te s svojo očetovsko roko udari, de te s svojo desno zopet ozdravi. Bog nima veselja nad pogubljenjem človeka, in on vir življenja ni smerti vstvaril, (modr. 1,13) temuč po grehu je prišla smert na ta svet. (Rim. 5, 12). Veruj in pokesaj se svojih grehov!—Ter-piš in v svojim terpljenji tolažbe išeš: -Oh kdaj bo li konec mojiga terpljenja, kdaj me bo Bog poklical, de vender enkrat terpeti neham? — Nespametni ! ali v tem tolažbo išeš, ko svoje terpljenje končati želiš? Ali te Večni ne more v terpljenje pahniti, ktero ne bo imelo ne kraja, ne konca ? — Ali morebiti gotovo misliš, de po smerti tako ni več življenja v večnosti, pa povej mi: Si ti tudi gotov, de ga ne bo!?! — Veruj in ne dvomi, ker povem ti, iz tega blaziga studenca vere sebošna-serkal zdravila — sladke tolažbe v svoji bolezni. — Revček! obcrni svoje oči proti nebesam, in poslušaj sladke besede tolažbe, ki ti jih vera govori: „Naše sadajno terpljenje je le kratko in majhno, pripravi nam pa večno slavo". (II.Kor. 4,17.) Se-dajno terpljenje ni nič proti prihodnji slavi, ki se bo pri nas pokazala. (Rom. 8, 18); kar oko ni vidilo, uho ni slišalo , nobeno človeško serce ni občutilo , je Bog tistim pripravil, ki ga ljubijo. (1. Kor. 2, 9.) O kako velika tolažba v tih malih besedah žive vere! Ne obupaj, ki terpiš, terpljenje je kratko, in plačilo je večno. „Blagor tistim, ki jokajo, ker oni bodo potolaženi". (Mat. 5, 4.) (Konec sledi.) Miloserena sestra« (Od Chateaubrianda.) (t* katoličkoga lista Zagrebačkoga.) (Konec.) Ravno med tem pa pride nje pomilovanja vre-din mož domu, kjer najde nar veči žalost, ker ni bilo več nje, ki je njegov nar lepši kinč in veselje bila. Zvedivšiga, de je odšla v Barcelono, in mu ojstro zabranila, zavoljo nje hišo zapustiti, neki čern sum silno prevzame. Ker si pa v ti otožnosti ni umel drugači pomagati, se vender le napravi, je iskat; ali kmalo zgreši nje sled, in zastonj je bil ves njegov trud, zastonj je bilo vse njegovo vprašanje; nihče mu ne more od nje kaj naznaniti, in od nikjer se mu ona ne oglasi; nikjer je ni! ni je na polju! ni je v hiši staršev! v kteri se mu je zdelo, de mu od vsih strani odgovarja smert s strašnim glasam razdjane ljubezni, še le po dolgim nar marljivšim vprašanji po nji najde na zadnje tisto tužno mesto, kjer mu je krepostna in preblaga nevesta umerla. V svojim obupanji samo to od Boga prosi, de bi mu dovolil, ravno tako umreti, kakor je ona umerla, ktera mu je bila v življenji jedina tolažba in nar ljubši dragina. Spolniti sveto obljubo, ki jo je bila ubogi Elviri storila, se je sestra Jožefa k temu nesrečnimu možu kuj podala, ter mu je preteško vojskovanje s smertjo kolikor toliko po-lajšala. Iz hvaležnosti do dobre sestrice za ljubeznivo in nježno skerb, s ktero je njemu in njegovi ranjki Elviri stregla, ji on podari vse denarje, za-roteč jo pri živim Bogu, vzeti, kar ji da in na to tudi on posvetno zapusti. Pa častita hčerka božja je želela, de bi tega dara ne bilo, s kterim je tako bogato plačana bila, ker ni mogla drugiga, nar slajšiga zadomestila svojiga truda čutiti: nje velikodušna nesamopridnost je bila namreč vedno v sveti zložnosti z vero keršansko. S tem nar nesrečnišim bolnikam je zapustila tudi sestra s. Kamila to perbezališe vsih rev in težav, ter jc sklenila na Franeozko se poverniti. Vse kar je imela, je med siromake razdelila, in ker si še za potne stroške potrebniga ni prihranila, so se denarji po mestu nabirali, in vsak jc rad dal, kar jc mogel, de se le lepo odpravi mlada prema-govavka smerti in mnogim odrešenica življenja. Kot jasno solnce je blisketala po sredi JSpanskiga bogo-Ijubnost te hčere božje; vse je blagoslovilo evan-geljsko krepost; in Francozam prirojena serčnost in ljubezen do vsiga dobriga se je pokazala v svoji nar zalši svetlosti. To junaštvo je zdramilo pazljivost cele Evrope , in krasno je bil povovljen spomin tako milo-serčniga reda, ki ima toliko zaslug zastranrevniga človeštva, in ki si s svojimi dobrimi deli dan na dan več prijatlov in spoštovavcov pridobi. Na bojiših vojsknih trum sc so vidile hrabre in preblažene sestre s. Kamila, klečati pri ranjencih brez razločka doma in jezika, zavezovati jim kervave rane in iskati nebeške slave na tistim mestu , kjer je sirovi vojak se bojeval za ponos in čast vojskniga lavorja. Te svete hčere nas spomnijo hrabre čednosti svojih vrednih sestric, ki so v pušavah v sredi ker-vavih vojakov divjih narodov bolnišnice vstanovilc, in s svojo dobrotljivostjo ljubezen do ediniga Boga nevernikam v serca vsadilc: one nas dom dijovsak- » danjiga trudenja tistih Ijudomilih duš, ktere pod imenam sivih sester v sredi ptujih nejevolj žive, in kterih nježno usmiljenje je vsim bolnim seream pre-blago zdravilo. Znebivsi se vsiga, kar je njih sercu milo in drago bilo, so z lepimi lastnostmi in krepostmi svoje mlade dobe iz tega napravile svetiše Bogu nar ljubši in prijetniši, in vredne postale, postavljene biti od moža svojiga časa nar slavnišiga in narjasnišiga uma. „Siva sestrau, pravi Chateaubriand, „ni zadovoljna dopernašati Ijudomilih del, kakor „hči hiše božjetf, samo znotraj zidov od kuge razdjaniga mesta, timvcč jih razšira tudi zvunaj njega, kakor dišavo po širokih ravninah. Ona obiše nezmožno delavko v njeni hišici; in zares krasno je viditi žensko mlado, lepo in miloserčno v božjim imenu kot zdravnico celiti, oskerbovati siromaškiga kmeta. Nedavno nam je pokazal človek, ki nas je vodil, per enim mlinu pod verbam v sredi travnika hišico, v kteri so tri sive sestre prebivale, od koder so hodile noč in dan delavnim sirotam pomagat. Zagledalo se je na njimi kakor na vsimi drugimi lice vedro in zadovoljno, priča dušne in telesne nepo-kvarnosti; bile so polne nježnosti, pa tudi jim ni manjkalo potrebne stanovitnosti, de se nobeniga zlega nc ustrašijo in de jih bolniki radi slušajo. Posebno so bile znajdene v celenji udov ranjenih po padu ali po kakoršnih družili pri kmetih navadnih prigodkih. Kar je pa nar bolj opomina vredno , je to, de siva sestra ne opusti nikoli kako besedo od Boga redniku domovine na uho pošeptati, in de ni Bogu dopadljivšiga načina na svetu, kakor ljubezen do čednost v ljudske serca vlivati^. Na Moiitmartru, gori pervili mučencov, ki se nad glavnim mestam prekristjanskiga kraljestva vzdi-guje, je tudi viditi pri enim mlinu samostan milo-serčnih sester s tremi posteljami. Nizek križ iz čer-niga lesa stoji pred vhodam. Z ravno tisto čeilico ovac, iz ktere se je sestri Jožefi, ko se je bila v Barcelono podala, popotnica priskerbela, se preživi tudi ta majhen samostan, kjer ranjen in nezmožni posel in revež dobita okrepčalo, stanovanje in gotovo pomoč. Nadstojnica s. Kamila zajema iz svoje neusahljive in ljubezni plemeneče duše moč in krepkost, zadostiti vsim potrebam svojih zro-čencov. Vsako jutro jo najdejo pervi žarki v izhodu se veselečiga solnca pri postelji njeniga terpečiga brata, in kasne ponočne zvezde jo od njega domu spremijo, de se enmalo spočije. Ona se verne po lepih in gcrdih stezah iz prijazniga mesta, ter nese pomoči in iuilošine dobrih ljudi svojim ubogim sirotam , ona se na svoji poti ustavlja pred durmi krasnih pohištev in bogatih plemenitnikov, sprositi revnim jetnikam milost in osvobodcnje; včasih se za- derži, in dolgo je ni iz mesta, ali ostala je bila v temnih kočah, nesrečnim sužnikain solze otreti. Leta 1830 je sprosila in rešila pet in štirde-set že k smertni kazni obsojenih jetnikov in s tem dobrini delam je bila začela tisto leto; pa kakšno plačilo je neki za to imela? nove težave in novo terpljenje z njimi. Zavoljo tega reda jih je veliko obljubilo prav keršansko bogoljubnost in življenje in z njimi se so razprostranili blagodari njegovi. Njega dobrodelna moč nima sovražnikov v boju, nima meje o času miru, ona se razodeva v siro-maškili hišicah, vojaških šotorih in v jetnišnicah, kjer hudodelniki žalujejo in zdihujejo; ker keršanska ljubezen preleze vse kraje, kjerkoli misli, ža-lostniga tolažiti, in v njegovo dušo privabiti kes, de ji Bog krivico prizanese. Predgriški. Zgodbe katolške eerkve* Spisal Peter Hicinger. (Dalje.j Per v a doba. Začetik cerkve p o K r i s t u s u i n a p o s t e I j n i h. 31. Djanje .v. aposteljnov: Andreja, Toma na, Jakoba mlaj siga, Filipa, Jerneja in Matevia. Zraven dveh velikih aposteljnov Petra in Pavla so se tutli drugi aposteljni in učenci Jezusovi v raznih krajih sveta za vstavljenje svete cerkve trudili; vonder je od njih posebniga djanja večidel le malo znano, in to le iz starih pripoved. S. A ndrej je po razdelitvi aposteljnov s. evangeli narpred v Evropejski Scitii oznanoval, to je v deželah nad Ccrnim morjem, v zdanji Husii; zatorej ga tudi Rusi svojiga posebniga priporočnika časte. Potem je obhodil T racij o in Epi r, dežele v zdanji Turčii, ter je prišel v Ahajo, greško deželo. Tukej v mestu Patrah jih je veliko k evan-gelski resnici pripeljal; se tudi ni bal, rimskiga oblastnika Egeja posvariti, ker ta ni hotel Kristusa praviga Boga in narvišiga sodnika spoznati. Zatorej je bil v ječo djan in pred sodnji stol postavljen; in ker ni nehal od skrivnost Kristusoviga križa govoriti, je bil obsojen kakor Kristus na križu smert storiti. Z veseljem je sprejel to sodbo, in na križ djan je dva dni živel, ter Kristusovo vero oznanoval, dokler ni duše iz sebe dal. To se je zgodilo krog 1. 70. S. Tomaž je razun Judeje obhodil Parti-jansko kraljestvo v Azii, ter je Partijanam, Medijanam in Perzijanam nauke keršanske vere oznanoval. V zadnje se jc obernil v Indijo; zatorej so se nekdanji verniki v lndii kristjane s. Tomaža imenovali; prišel je morebiti celo v Kitajsko ali Kinežko. V lndii je tudi smert za Gospoda svojiga prestal v mestu Kalamini ali Meliapuru, bil je namreč s pušizo prehoden; in sicer se je to zgodilo že po smerti s. Petra in Pavla. S. Jakob, mlajši klican, je po odhodu drugih aposteljnov škof v Jeruzalemu ostal; zatorej je bil tudi v zboru o prašanji zastran Mojzesove postave v pričo, in je svojo menitev enako s. Pelru izgovoril. On je družbi vernikov v Jeruzalemu veči terdnost dal; pa je tudi krog I. 60 list vsim Judovskim kristjanam zunej domače dežele pisal, v kterim jih je zlasti opominjal, vero z deli skazovati, in obilno moliti. Njegova pravičnost in roiloserčnost jc bila tolika, de so ga tudi Judje v časti imeli, in pravičniga imenovali. Molitve je posebno veliko storil, de je bila koža njegovih kolen žuljeva kakor kamelinih. Njegovo življenje jc bilo sploh ojstro; mesa ni jedel nc vina pil; obleko jc imel iz malovredniga blaga. Per vsim tem je vonder sovražtvo judovskih duhovnov in farizejev tudi na njega se obernilo; obilno množenje kristjanov jih je razserdilo. Bil je kakor prelomljevavec Mojzesove postave, ko ravno deželni oblastnik še ni bil prišel, po povelji višiga duhovna Anaza nar pred kamnjan, po tem pa z verh tempeljna veržen in z valjavskim kolam popolnama usmerten; bilo je I. 64. S. Filip je Azijansko Ščitijo v svoje delo prejel; poslednje dni pa je v Frigii, deželi Male Azije, preživel, kjer je z velikim trudam maliko-vavske vraže zatiral, in obilno število vernih pridobil. V zadnje je bil v Hierapolskim mestu po tožbi malikovavskih služabnikov križan; in s kam-njent usmerten krog 1. 81. S. Jernej (Bartolomej) je zunej Judeje Ijud-stvam v Indii, ali kakor drugi pravijo v A rab i i, s. evangeli oznanoval; tamkej jih je veliko h Kristusu spreobernil, je tudi dosti truda in nadloge prenesel. Obernil se je potem nazaj v sprednjo Azijo, in je prišel v veliko Armenijo. Tuje kralja Polimija z kraljico vred in več mest h ker-šanski veri perpeljal. S tem je pa serd malikovavskih služabnikov obudil, kteri so kraljeviga brala Astijaga podkurili, de je aposteljnu živimu dal kožo odreti, in glavo odsekati. S. Matevž se je dalj časa v Judeji mudil, kjer je krog 1. 61 pervi evangeli, to je zapo-padik življenja in nauka Jezusoviga, na prošnjo spreobernjenih Judov njim v' poterjenje v hebrejskim jeziku spisal. Druziga od njegoviga djanja to pripovedujejo, de je v Etijopii, to je v južni Arabii ali v enim delu Afrike s. evangeli oznanoval, in svoj uk z mnogimi čudeži poterdoval; med drugim je kraljevo hčer od smerti obudil. S tem čudežem je kralja Egipa in skorej vse njegovo ljudstvo h Kristusovi veri spreobernil. Po Egipovi smerti pa je njegov brat in naslednik s. Matevža umoriti zapovedal, ker je on k deviškimu življenju pregovoril Ifigenijo, poprejšnjiga kralja hčer, ktero bi bil uni rad v nevesto si vzel. Kraljevi vojšaki so s. Matevža ravno pred altarjem v obhajanji s. maše našli, ter so ga tam neusmiljeno umorili. (Dalje sledi.) Tcrsta Oglejskih škofov iu patriarhov« (Spisal Peter Hieinger. i (Dalje.) 62. Peregrin 11. je bil patriarh od 1. i 195 do 1. 1204. Njegovi podložniki so veliko nepokoja, zoperstavc in hudobije zoper njega počeli; le s pomočjo Urha, koroškiga vojvoda so bili nekoliko ukroteni. 63. Volker jc bil Lajbrehtskirherske rodo-vine na Nemcih, in popred Pasavski škof na Bavarskim; 1. 1204 je prišel na Oglejski patriarški stol. Ker so Benečani Oglejsko posestvo v Istri na-se hotli potegniti, je patriarh Volker per papeži in cesarji pomoč iskal, in v shodu Nemških knezov v Avgsburgu na Bavarskim 1. 1214 je cesar Friderik II. vse posestva in pravice v Furlanii, Istri, na Goriškim in Krajnskim poterdil. Popred še 1. 1207 je bil patriarh Volker v imenu vsili Nemških knezov v Hi m poslan, de je tam per velikim papeži Inocenci 111. zastran Otona I V. govoril, kteri je potem v Rimu cesarsko krono prejel. L. 1216 je bil v Ogleji cerkven zbor zastran Goriškiga grofa, kije vas Faro oropal in razdjal. — Patriarh Volker je umeri I. 1218. 64. Bertold iz Andehske rodovinc v Tiro-lih, je bil celili 33 let Oglejski patriarh, odi. 121S do 1251. Po njem je Oglejskim patriarham zop« t obilniši čast dorastla. Ko je namreč I. 1232 ee>ar Friderik II. s svojim sinam llenrikani iu z Avstrianskim vojvodam Leopoldam v Oglej prišel, ga je patriarh Bertold s posebnim spoštovanjem sprejel; in zato je bila cerkev Oglejska za pervo eeliga cesarstva spoznana, in patriarh Nemškim knezam per-štet. Pa nepokoji tistih časov so tudi patriarha Ber-tolda v vojske zapletli. V Italii ste se namreč dve stranke izbudile, ena jc vlekla s cesarjem, druga je hotla dežele od cesarjeve oblasti odtergati; zmešnjavo je še to pomnožilo, ker je bil cesar papežu nasprot. Patriarh Bertold jc bil na strani Friderika cesarja, svojiga deželskiga poglavarja, in mu je pomagal v njegovih vojskah gotovo z nobenim dobičkam. Drugej je ta patriarh iskal le mir storiti; Benečane inPadovance, ki so za neko otročarijo boj med saboj začeli, je upokojil: in razpor z Meranskimi vojvodi v Tirolih zastran Isterskiga in Krajnskiga posestva je v miru poravnal: še je od teh vojvodov Slovenji Gradec na Štajerskim Oglejski cerkvi perdobil. 65. Gregor iz Montelonške rodovine na Laškim je bil patriarh od 1. 1251 do 1269. Pod njim je Oglejska cerkev do nar večiga posestva prišla. Zakaj ko so Koroški vojvodje Oglejske dežele napadli , sta Češki kralj Otokar in Solnograški nadškof vojsko ubranila, in mir napeljala, kjer je bilo patriarhu več zemelj v Furlanii in poglavitno mesto Krajnskiga, namreč Ljubljana, z več grajši-nami prepušeno. To je bilo 1. 1261. — Pa ravno pod tem patriarbam se je začela deželska oblast patriarhov tudi manjšati. Benečani so že dolgo poželjivo gledali na Oglejske dežele; v mnogih vojskah tistih časov, ki so Italianske in Xemške dežele nepokojile, so pa lepe priložnosti našii, si kaj tistiga posestva pcrlastiti. Vzeli so 31ulje po sili: Pareč in Pul, Lmag, Montona in Novigrad so se jim samovoljno podali. To se je še zato pred zgodilo, ker je po smerti patriarha Gregorja Oglejska cerkev skozi štiri leta do 1273 brez poglavarja bila. 66. liajmund iz Turnske rodovine je bil patriarh od 1. 1273 do 1299. Benečani so daljej hrepeneli po Oglejskim posestvu v Istri; vzeli so s silo Koper in druge kraje. Todej se je patriarh liajmund do cesarja Rudolfa 1. podal, ki je takrat ravno na Koroškim bil, in je po njem Koper nazaj dobil. Od Tersta pa so bili Benečani z združeno močjo Teržačanov, patriarha in Goriškiga grofa Alberta odgnani. L. 1282 so bili v Oglejskim cerkvenim zboru sklepi zavoljo obhajanja godu ss. Hermagora in Fortunata storjeni. (Dalje sledi.) Sedajnji obsir katolške cerkve. Spisal Valentin Sežnn. (Dalje.) XIII. Avstriansko cesarstvo. Slavonsko (kraljestvo.) Ta dežela se meji proti zahodu s Hervaškim, sccr pa jo ločite od Ogerskiga Drava in Donava, od turške Boznije in Serbije pa Sava. Vsih prebi-vavcov v Slavonii bo do 600.000; provincial — Slavonsko namreč jih ima 348.400, slavonska Gra-nica pa 251.600. A. Provincial-Slavonsko je dalej raz-ločeno v a) Pošegansko županijo z 81170, b) v Veroviško županijo z 158.600 in c) v Sremsko županijo z 110.630 ljudi. 11. Slavonska Granicaje razdelena v a) Gradiskanski regiment z 59.450 b) v Broški regiment z 69.400, c) Petrovaradinski z 95.500, in d) v Čaikiško okrožje z 26.850 ljudi. Katolčanov latinskiga reda je na Slavonskim ■do 310.000, tih je do 145.000 v Zagrebško škofijo na Hervaškim perpisanih; tih družili 167.400 pa ima svojo škofijo v Diakovaru. Sedanji Diako-kovarski škof je gosp. Jožef Kukovič , rojen v Zagrebu 29. Listopada 1782. V stolnim kapitelnu so veliki prošt, lektor, kantor, kustos, naddiakon in 3 drugi korarji. Gerško-katolčanov je v Slavonii 1190, ki imajo 2 tari (šid in Petrovce) v Sremski županii, in so v Križaniško škofijo na Hervaškim peršteti. Tih družili 288.810 Slavoneov so pa več del Sta-roverci, razun nekaj Kalvincov in Judov. Sta-roverci so Serbi, ki so se bili v 1. 1690 pod svojim patriarbam Arzeniam Černovičam iz Turškiga v te tistikrat od Turkov grozno razdjane kraje vselili. Oni imajo v Slavonii 1 nadškofijo v Karlovcih Petrovaradinskiga regimenta. Xjih nadškof, ki je 1. 1848 tudi ime patriarha dobil, je zdaj Jožef Ra-jačič. Daljej je 1 staroverska škofija tudi v tergu Pakrač Pošeganske županije. Sedanji škof tu je Štefan Kragujevič. A. V Provincial-Slavonii so: a) Osek (Esseg), mesto in terdnjava na desni strani Drave, čez ktero dolgi most na Ogersko pelje. Tukej je čez 12.000 prebivavcov. Katolčani imajo 3 fare in 5 cerkva, med kterimi je sv. Mi-hela nar stariši. Staroverci, kterih je v mestu in okoli do 5200, imajo v Oseku svojo faro. b)TergI)ia-kovar, kjer je škofiski sedež, ima lepo stolno in farno cerkev in čez 2100 ljudi, kteri so razun 30 Starovercov vsi Katolčani. c) Hok (Ujlak) knezo-Odeskalkov terg z 3400 ljudi. Tukaj je samostan Franciskanarjev, in v njih cerkvi počivajo trupla Lorenca, Bozniškiga vojvoda, in sv. Janeza Kapi stran a. Poslednji je bil v 1. 1385 na Nea-politanskim rojen in se je tam čez 30 let trudil čistost katolške vere zoper zmote fraticelov varovati in te krivoverce spreoberniti. Ko se je bila ravno tistikrat Husova kriva vera bolj in bolj razpenjati jela, ga je bil papež Nikolavž V. kot svojiga po-oblastenca in pridigarja pokore na Nemško poslal. Janez je pridigval po latinsko; ljudje so ga imeli kakor poslanca božjiga. Majhne postave in suh, ni on nikoli mesa jedel ali vina pil, in je bil od ved-niga posta le kost in koža. Ali glas njegov je bil močan, do 16.000 Husitov se je bilo po njegovim trudu zopet h katolški veri nazaj podalo. Od izhod-niga juga je tistikrat keršanstvu strašna šiba žugala. Turški sultan Mohamed II. je bil namreč peršel z 150.000 Turki pod Beligrad, de bi to terd-njavo in ž-njo celo Ogersko kraljestvo si persvojil. Janez Kapistran vidi nevarnost, budi Ogre z svo- jimi pridgami, in je tako srečen jih 60.000 vzdigniti in takratnimu ogerskimu vojvodu Janezu Kor-vinu Huniadu jih v pomoč perpeljati. Premagali so bili kristjani dvoje ne vernike 1. 1456. Ali velik trud sv. Janeza, s križem v rokah je bil on vedno kakor vojvod per levi strani keršanske armade, Hu-niad z mečem pa na desni — in nezdrav zrak od toliko mertvili in ne pokopanih trupel okoli Beli-grada, je bil sv. Janeza Kapistrana perpravil na smertno posteljo; 23. Kozoperska 1456 je on v Iloku per Franciskanarjih umeri; njegov prijatel in nar slavniši vojvod Ogrov Jan. Huniad je bil že poprej 11. Velkoserpana v Zemlinu v njegovih rokah od tiga sveta se ločil. d) Fruska Gora z naržlahtnišimi tertami nasajena ima 12 staroverskih samostanov, zato ji tudi nekteri pravijo sremsko (simsko) Atlios. e) P oš ega per vodi Lrliava ima čez 44HO katolčanov in 370 Starovercov. Pervi imajo tu zalo cerkev sv. Terezije in 2 druge cerkvi, f) Pakrač, sedež staro-verskiga škofa s 1000 prebivavci, ima farno cerkev M. li. vnebovzetja, kamor je čez 2720 katolčanov perpisanih. Od tod so bili doma strašni Panduri (Kothmantler), ki so bili pod svojim pol-kovnikam Franeam bar. Trenk 1740—1746 z gro-zovitnim morjenjem, požiganjem in ropanjem Bavarce toliko oplašili. V Slavonski G ranici: a) Petrovaradin (Petervvardein) vštric ogerskiga \ovigasada per Donavi, silno močna terdnjava, ima brez vojašine do 3030 ljudi, kterih je čez 2000 katolčanov. Farna cerkev sv. Jurja nekdaj Jczuitarska, je prav lepa. b) Karlovec, še nižej per Donavi, ima do 6000 ljudi, kterih je 1050 katolčanov, 4900 pa staroverskih Serbov. Tukaj jc sedež nadškofa in patriarha vsili Staro-vereov Avstrianskiga cesarstva. Njega ne voli vlada, ampak 75 staroverskih poslancu v iz duhovšinc, mestnjanov in vojašine se snidc skupej in si odbere noviga poglavarja, kteriga potlej ogerski kralj poterdi. — Zunaj mesta ua višavi jc cerkev Maria miru (Marialricd), ki je tam sozidana, kjer so bili 1. 1699 poslanci cesarja Leopolda L, liu-sovskiga cara Petra L, Poljskiga kralja Augusta II., Benečanske republike in Turškiga sultana Mu-stafata II. zbrani, in so bili 26. Prosenca 1699 srečen mir z Turki storili, v kterim je bilo Ogersko zopet pod keršansko vlado pcršlo. c) Z e m-lin nasprot turškiga Beligrada, kupčijsko mesto z 9200 ljudi, kterih je do 3000 katolčanov, ti drugi so v ečidel staroverski Serbi. d) V sredi posebno z turšico in pšenico obdarovaniga polja je velika vas Stara-Pazua, ki ima 4000 samih Kalvincov. Slavonija je bila že v 10. stoletji pod oger- sko oblast peršla in v nji ostala do 1. 1526. V tim letu je bil turški sultan Suleiman 11. Beligrad in potlej veliko Ogerskiga vzel, in odslej je ta tako rodovitna dežela noter do 1. 1699 zdihvala pod turškim jarmam. Skozi njo so hodile turške derhali prot Avstrii, in tako je bila ta zemlja pravi pušavi podobna postala. De bi bili ti prazni kraji zopet z ljudmi napolnjeni, je bil cesar Leopold I. staro-verskim Serbam dovolil, de se smejo iz Turškiga sem vseliti. Peršli so bili oni s svojim patriarham Arzeniam Cernovičem 1. 1690, posedli mejne strani prot Turškimu v Slavonii in na Ogerskim. Zgorej imenovani 3 regimenti slavonske Gra-nice so postavljeni v 1. 1750, batajlon Caikistov pa 1. 1764. Pcrstavimo sem še Banaško Granico. Ta ima 224.530 ljudi, ki so v 3 regimente Ncmško-B&naški od 1. 1767, Valaško-Banaški od 1. 1767 in llirsko-Banaški od I. 1H2H razdeljeni. Večidel tih Graničanov so Staroverci, katolčanov je malo in so v Cauaško škofijo v Tcmcsvaru peršteti. Vsa Granica od Dalmacije do Bukovinc ima skup (v Scdmograškim do 170.000) I milijon in 226.000 ljudi. Njih je čez 800.000 Slov anov , t. j. Hervatov, Slavoucov in Serbov v hervaški, slavonski in banaški G ranici; 150.000 je Valahov (Jtu-munov) v banaški in sedmograški Granici, v ti poslednji tudi nekaj Madžarov in Sikulcov, Nemci so v Slavonski, Greki pa, Judje in Cigani po vsi Granici. V Petrovaradinskim regimentu prebiva v vaseh Hert-kovče in Nikinče tudi do 1900 Klcmentinov. ki so se v 18. stoletji iz turške Albanije sem vselili in dozdaj v sredi ptujili narodov svojo čudno nošo in jezik ohranili. Nar več Graničarov je Starovercov, ki imajo 438 fara; za tim pridejo Katolčani z 31H fara in 2 podfarauii. Gerško-katolški G ranic ar i imajo 149 fara (9 v llervaški in 140 v Sedmograški Granici; Kalviitski Granicari imajo 83 fara, Lutcranski 4 iu Socinianski (v Sedmograškim) 10. (Dalje .sledi.) Kazglcd po kersauskiiii svetu. Pretečeno nedeljo je bil pastirski list, kteriga so školje na Dunaji zbrani vsim vernim Avstrijanskiga cesarstva pisali, v Ljubljani po vsili cerkvah per dopoldan ji in popoldanji božji službi iz kancelna hran. Natisnjen je bil tudi per g. Blazniku v slovenskim jeziku v veliko iztisih, kterih primerno štev ilo so ze pretečeno saboto na vse slovenske škofije razposlalo. A' več ko tri tavžent iztisih bo leto važno in imenitno pastirsko pismo po domači škofii razdeljeno, de se lahko vsakteri, kte-rimu so cerkvene reči per sercu, z njim soznani. Ker je zlo obširin, ga bomo po celi obsegi le potlej v Zgodnjo Danico vzeli, ko bi jih več vošilo, ga tudi tukej natisnjeniga imeti. Na Dunaji je navada, de grejo mestnjani vsako leto v praznični procesji na božjo pot v Ma-ria-Cel na gornira Štajerskim. Ker je letaš Dunaj še pod obsedo, so pobožni Dunajčanje že skerbeli, de morebiti procesja ne bo dovoljena: zato so se s ponižno prošnjo k svitlimu cesarju podali; ker je moliti za vse -stanove" potrebno, so cesar to prošnjo radi dovolili. \a to sc je procesja po navadni šegi pred sv. Petram tisti dan na slovečo bo/jo pot vzdignila. k a t o 1 š k a d r u z b a n a D u n a j i je v lepim nagovoru zbranim školam serčne vošila za dober tok njih posvctvanja naznanje dala. Solnograški kardinal in nadškof so v imenu vsili škofov družbi odgovorili. de njene perzadeve za katolško vero po-lordijo in pohvalijo: tudi želje izrečejo, de bi kmalo veliko takih družb v Avstrii vstalo in se razcvetlo. Tudi papež Pij l\. so v prijaznim pismu, ki no ga lanskimi! predniku nemškiga katolškiga druživa pihali, dopadajcnje svojiga očetovskiga serca. ki vse narode v ljubezni objame, pokazali nad blago serčnostjo, s ktero se udje tega druživa za katolško cerkev vojskujejo. Semtertje se tudi ljudje v molitvine družbe sklepajo, de bi z združenimi prošnjami oblake pre-derle in do trona božje milosti segli, ter zadobili od Roga, de bi bili dnevi strašniga ohiskanja, s kterim ljudstva kaznuje, perkrajšani. Xa Ogcrskim se jc zvezda rešenja že zasvetila, ker združeni avstrijansko-rusovski armadi po kresu zmirej po sreči gre, in se leta zmirej naprej pomika. Po hudi bit vi je mesto Kab v oblast avstrijanskc armade padlo. Cesar sami, ki so bili blizo vojske pričujoči, so 28. dan p. m. z pervim oddelkam armade v premagano mesto prišli. Komornsko terdnjavo pa so Ogri sami zapustili, ker kolera in kužna vročinska bolezen v terdnjavi tako strašno razsajate, de se je bilo bati, de bi skorej vse ne pomerlo. Mnihi v Prešborku lepe izglede keršanske ljubezni dajejo; miloserčni bratje si v bolnici z vso močjo prizadevajo: nekaj se jih je tudi k armadi podalo, de ondi ranjene oskerbujejo. Zdej so tudi Frančiskanarji in Kapucinarji perstopili, kteri v vojaški bolnici bol-nikam strežejo. Nekej vojakov, ki jim je bila poprej ta strežba izročena, se jc zatorej zamoglo k armadi podati. Na Nemškim bo kervavi punt kmalo zadušen; Karlsruhe, poglavitno lladnansko mesto, so že Pruski vojaki dobili: začasna republikanska vlada in nekej Frankobroških poslancov je zbežalo v Frajburg; nekteri nar grozovitniših puntarjev sojo tudi že na Švajcarko potegnili. V R i m u so mestnjani 22. dan pretečeniga mesca strašno noč imeli. Kanoni so pred mestani pokali, de se je zemlja tresla. Per vratih sv. Pan-kracja je bil zid v več krajih že podert in prestreljen. Ondi so francozki vojaki v mestu derli: vstala je med njimi in med puntarsko armado strašna morija, de jih je od obeh strani silo veliko padlo. Francozje so kar so nar hitrejši mogli verte na hribu .lanikulu posedli; zvonovi na Kapitolu in kar jih jc per cerkvah še ostalo, so s strahovitnim gla-sam zvonili: puntarska vlada je vse, kterikoli orožje nositi zamorejo, na zagrajc (barikade) gonila, se Francozam zopcrstavit — in zares zazdej Fran- cozje Rima še niso mogli premagati, če ravno njih armada 40.000 vojakov ima. — Franeozko ministerstvo i A nn ■