gospodarske, obertniške narodne Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za kr V • i f posilj po pošti pa za celo ieto 4 fl. 40, za pol leta 2 il. 20 kr., za ćetert 1 fl. 10 kr Ljubljani v sredo 24. februarija 1858 Pereč oginj pri prešičih (Rothlauf ? Antoniusfeuerl . v V 4. zvezku živinozdravilskega časnika, ki v Stat Nimajo ga samo obilo, ampak tudi dober je hvaliti ne morejo. Gnjil je le malo. Zel pa le srednjo mero. Sen deželi tudi malo nakosili : 9 da ga pre m zato pe je bilo in druge živinske klaje so v ti Moravčani primorani svojo gartu izhaj pod naslovom „Repertorium der Thierheilk , živino kakor v več drugih krajih, tudi zmanjševati in po beremo marsikaj od te hude prešičje bolezni, ktera je lani niski ceni prodajati. Letina za vino in sadje je bila pa tudi pri nas pomoriia nagloma mnogo živine. Naj povémo tako bogata, da že dolgo take ne; vino je nek tako iz-nektere poglavitne reci iz onega spisa našim gospodarjem v prid. Popisana je ta bolezen tako le: Začne se perec oginj verstno Ni dobra. ? ga k da Česk posebno letom od 1811, 1822 in 1834 prištevajo je bila letina o z im ine ^ V rez t tudi s tem, da bolni prešič hipoma ncha jésti • f i se jim je dobro obnesla. Jari ne ga v steljo rije, rep pa niso toliko přidělali. Kar pa krompir in enake pod- pobesi, je kmal merzel kmal vroc, glas mu je hripav y sapa gla, v hoji omahuje, rivec obledi V . V 9 presic je zapečen ? ce zemeljske sadeze zadeva, so ž njimi tudi zadovolj loba ga je le po maleni napadala. Zela in rep se spusti po kozi, vratu in trebuhu bolezen terpi 48 ur, rudečica kakor šenj, pozneje se rudečica spremení v viš i ni. Gnji î so tudi in druge klaje niso Cehi veliko do-deteljo je suša skorej vso zadusila. Sadja in vina obilo přidělali. S bili lijevo barvo; bolna živina prihaja čedalje slabeja in pogine so precej in prav dobrega přidělali brez posebnih t.ežav Ce prešiča zakoljejo berž v tku bolezni, se na hajajo jet enmalo vnete, njih žila vratai (Pfortader) klaj suli ? V S1 e z i i prav dobi jarineg je bila letina za žito razun mnogoverstne Ozimineg V • ta so polne žitnice na pa posebno ječmena in ovsa, kakor tudi polna černe kervi Ce pa je bolezen že delj časa ter pela, so jetra, vranca, ledice in pljuca vnete, serene usesca bo cerne. krompirja in drugih podzemeljskih sadežev, ki jih v ti de- , so veliko več přidělali, kakor zeli za človeski jih za svoj žive ivez spogajo, í potrebujejo. P imajo pa tudi po malem Skušnja je učila, da tišti bolniki ne poginejo, pri kterih ni vsa koža rudeča, ampak se le sèmtertjè po toraj morajo tudi živino prodajati T \ 7 hod Gal se je m koži rudeče lise prikažejo, iz kterih neka mokrota solzí. posebno pa pšenica; sená in druge živinske klaje s< Kakor so te posamezne lise dobro znamenje, tako je tudi nakosili, da jim ni treba živine prodajati. Jarineg to dobro znamenje, ce presic ? še enmalo i é ali dobro skazala, i toliko a žita 9 J e V « v PUe posebno pa ječmena, razun tistih kraj i jim ga je Ozdravlja se ta bolezen, da se prešiču v začetku toča poklestila, kakor v Vodoviški okolici, so obilo pri- čmerike ali bljuvne soli dá, da se izprazne želodec in dělali in ž njim žitnice do verha napolnili. Nakosili so pretrese celi život. Ce bolniku ne odleže potem, je slaba, klaje pa le srednjo mero. Krompir se jim tudi ni tako Kakor hitro se je perec oginj spustil po koži, Bog obnesel kakor pred to leto; toda je prav dober, bolezni ni obvari, da bi se povžilo tako meso, čeravno ni očitno škodo valo vsem, ki so ga vžili. V • bilo nikjer na njem zapaziti. Zele in drugo lenj so pa gosence mocno postrigle, in so je le srednj rec Da se odverne ta bolezen, naj se, kadar je prav přidělali. Ravno tako po malem so tudi send in druge ave imajo pa bolj obilo kakor po drugih vroče, prešičem večkrat oglja v prah stolčenega povžiti kerme dobili, ot v • . • dá; prešiči radi žro navadno oglje (od derv), ktero odvracuje čerm ali vrančni prisad ali metljaje. Tudi o kišan o krajih Sadja so natresli tudi na kupe V hod Gal je bila dobra letina, posebno ilove o žro radi. Schiirg hvali teloh, kteri naj se za- krompir je obrodil, da je bilo kaj vleče pod kožo za ušesmi. N Ogerskem. V budimski okolici je bila sploh lanska V ravno tem zvezku omenjenega časnika se bere od letina razun vina 9 boljš kakor predlanska. Ozim je krave, kteri se je šivanka 9 ki jo je pred 4 tedni pozerla, večidel dobro obnesla, le sem ter tje, kjer jo je susa pri Jar in a je bila pa komaj srednja na desni strani reber, kmali za komolcom izgnojila. tisnila, je bila slabej Krava pervi dan, ko je šivanko nila klaje , in če je kaj pokusila požerla, se skor ni dotak-je berž vergla z gobea S in drugo klaj je pa tudi v ti okolici suša zaterla 9 zato so ga komaj srednjo reč nakosili. V je slana 9 ki in ni nič požerla; pokašljevala je večkrat. Berž ko ne, je šivanka prebodla persni del požiravnika in tako napravila, je bila, preden so grojzdj vala brali nastopila, močno škodo pozirati, da da krava ni mogla takega se večkrat primeri je kašljala in zvergla. Kaj leto i m dobili so ga manj in tudi slabejega kakor pred to Sadje se jim tudi ni po željah obneslo. V Serbskem Banatu je bila letina srednja; ozi-ega žita so v teh krajih precej přidělali, jarinega Pregled laoskih pridelkov v našem cesarstvu pa, zvunej tursice, ktei (Konec.) naželi klaje je suša vzela, so srednj rec P je po malem, ravno tako tudi živinske t pa skoraj nič. V se tudi ni v teh krajih Na Marskem so preteklo leto prav veliko lepe o z i- lánsko leto obneslo ? • • v bi vesoljni svet zavpil, da ne. Kader se našemu knj ncmu jeziku dájó pravila, nam je Dolenca in Notranj letu 1857. Spisal Mihael Verne. A* Se memo raznih drugih otokov (Lipsó, Leró, Ka ca limno i. t. d.) dervimo naprej in prijadramo o poldne v na pričo poklicati, in kar ona dva poterdita, mora veljati lep rokav med otokom S tanki o na desni, in med nek več ko gorenska svojeglavnost. Vuk uči tako nima da v jeziku, dokler nima y se v se pro vin cializ em, da je le p in res je danjimi mesti Knidom in Halikarnasom v mali Azil pri-ki književnosti, dokler na levi. Kako me je veselilo ta otok viditi, Ti dragi za terdno ugotovljene slovnice, ni nobena beseda jatel ne morem dopovedati. Stankio je namreč otok f narejena iz domaće ko- so ga nekdaj Kos ali Koos imenovali. Hip okr at renike. Slovenec nima še književnosti; naša lovnica tudi zdravniške znanosti, in Apél 5 5 slikar neumerljive slave, sta ni še prav za terdno ugotovljena ? od klado va nj se se rodila tukaj. Na tem lepem rodovitnem otoku so tkali nam- skoraj y se le komaj sanja: toraj ne moremo reči to nekidaj tudi nekakošno svilnato tančico, ki je slovela deleč to je provincializem ; pa ako je kaj med nami vredno tega imena, gotovo ga je gorenski ,,š" namesti „šč", ker to je nasprotno všemu slovanstvu ! 8. Gerdo grešimo v sos okrog. Tudi vino kosko so nekdanji Gerki visoko čislali. navadi ime (hauptwort) z imenom v im Krásen, kinč je bil nekdaj otoku Eskulapjev tempelj in pa čudovita lepa Venerina slika, ki jo je bil Apél svoji tava h, zlagaje po nemški domovini daroval. Cesar August jo je pozneje v Rim oddá osta- nesel, pa je Kosčanom za njo sto talentov davka odpustil. tako jete razun vezne čerke liko „parobrod, par psalmop polom jezik o u J obé besedi pri starem, na pri ,parosklada, s Pa tudi na levi me je lep zaliv in aziatski breg jako lavohram, mikal, dasiravno ni tod več kakor je nekdaj bilo. Lepemu j drevo r e d 9 k pol ? esec, kolodvor kader koli sostavlj itd u m z m v ime fdrcvored taci m glagolskim imenom, ki je v ravno t (s lavohram m navadno samo zase m op eve c) ? v Bodi gotov, da vselej dereš íeglagolskim i meko n); ali tudi ime s em po-, psal- koskemu otoku ravno nasproti je stalo nekdaj na lepi rav nini krasno mesto Halikarnas, sedež kraljev nekdanje Ka nje Čudovito lep mertvašk spominek, ki ga je bila slavno znana kraljica Artemizia umerlemu možu Mavzoleju ki so ga zato Mavzolej :u imenovali m mnogo m i omislila, in krasnih tempeljnov in drugih poslopij ga je kinčilo. Še večjl kinč pa je mestu, da je rodilo nekoliko izverstnih možakov. Vse to verhovatimo proti svojstvu preubozega jezika Hero dot, oče dogodivščine, in Divni ci zgodovinar, in večidel tako slabo, jasnila dostikrat še da najveći jezikov modrostnik brez po- drugi Dionizi godboslovec, ki je o Hadrianovih casih ne ve, kaj bi se rado povedalo. „Ko- zgodovino godbe ali muzike spisal, in mnogi drugi so bili d je res okrogla, sama na sebi lepa beseda pa vender napek zlozena. Slisal sem kmeta, ki bere „Novice", kako se je neukretno pripravljal, preden mu je prišla iz tu rojeni. nekdaj bilo. Kjer je stal nekdaj krasni Halikarnas sedaj le revno nesnažno selo, ki mu Turki Budron ali Pa kakor sem rekel, tod ni več kakor je BHHlHHHÍHHHA^H ust pa V se zmirom na robe izgovorjena. Morda bi se bolje Bodru pravijo reklo: „voz nic a?" Saj tudi pravimo: „senica, kol Dalje proti jugu vštric koskega otoka je stalo nekdaj nica. d 5 i. t. d." Posebno takrat člověka spre- se drugo bogato in mogočno mesto z imenom Knid ali an Gnid, ki je slo velo posebno po Praksi te lje vem umotvoru, jeza, kader bere take besede, ki se slišij k d ka pose bej, pokvarj na pr. čudo je obr oč! Î5 v malo t i da V se e- po nove Iikoserp pišate ljsk anu i. t. d." rabi Pre- 5 krasni Venerini pod obi iz belega marmorja ? ki ji ga ni nibče ni pisal maslenoposod roc!" Vsaj brez potrebe naj bi ne sostavljal za potrebo ne zná! Ravno tako nepotrebno je ? kdor V se bilo in menda ji ga ne bo para na svetu. Bila je nek kakor živa in druzega ji ni manjkalo ko besede. Iz dalnjih krajev so hodili ptujci nek nalaš jo gledat in neki prenapetnež se zveriženo je bil celó zaljubil va-njo! Sedaj pa se skorej vec ne tudi „po I n o m p o 1 u Vprašanje : kako bomo poziiá, kje je slovece mesto stalo. pa djali Odgovoi d T h a 1 b m o n d kámpfte mit dem k ci so se bojevali s kristjani. Proti štirim po poldne ugledamo otok Rodi ? nekdaj prepevajo Serbje turske boje pa v se Vedno Rhodos, pa do mesta tega imena smo imeli se dobre stiri noben slepec se ni ure. Se le po osmih zvečer v tèmi dospemo pred mesto. dvé milji od južnega> brega male Azije in nikdar se ne bo. dokler bo Rodi ski otok oglasil o polomescu, prosti Serb prosto serbski mislil in govoril. Moramo li med Cipro in Kreto ali Kandijo v sredzemeljskem morji vedno prenašati ptuje misli od čerke do čerke iz ptujih je osem nemških milj dolg in tri milje širok, ter meri 21 besed?! Kdaj se bomo prepričali mi Slovenci, da pisatelj, štirjaških milj. Od nekdaj že slovi otok ta zavolj lepote in preden vzame pero med palec in kazavec, mora znati mi sliti v jeziku, ako ga hoče pisati rodovitnosti svoje in zavolj lepega zdravega podnebja kar je se vse, kakor je nekdaj bilo, in vendar ni Rodi vec i Kako delà pa kmet, ki nemškega ne govori, kader kar je nekdaj bil, zakaj pod nemarno turško vlado nima mu je treba imena takej reči kterej daje Nemec sostav • V nie pravega vspeha, in vse gré rakovo pot. V starodavnih hlst Slovenec kam y pa ne » » „voz o kolo, kol Ijeno besedo? Poslušajmo ga! Nemec velí: „wa gen rad, časih je bil krásen otok mogočna ljudovlada, ki jo je brod- pri vozu, mlinski ništvo in kupčija bogatila. Rodiščani so bili zvedeni in po novi pogumni brodnarji. Atene an i in Spartanci, Mace- donjčani in Rimljani so iskali zaveze ž njimi. Včs otok je bil dobro in skerbno obdelan kakor lep vert in obilo mlino kam skazonavadi! Nemec govori dalj kmet pa: „ve „w i n d m u h 1 e", P n a ternik**) ter"; Serbji t m ? m naš na trogonj u po nekterih krajih pravijo tudi: naljuden in Rodiščani so pošiljali uselišča v Sicilijo v Italijo in celó na Spanjsko. Pri svojem velikem bogastvu so kinčili otočani glavno mesto svoje z mnogoverstnimi *) Šembrano bude litanije nam Gorencom bere gospod pisatelj! Pa naj bo! Saj res nismo celó brez vse krivde. Vred. „Veternik" ni: „diebsschliissel", kakor ima gospod Drobnic v besednjaku; ampak d i ebs sc hl ùsse 1 „vetrih" iz nemškega: diet rich. je Pis. V napisu gospod M. Vernetovega potovanj je vrinila gerda poniota; v dosedanjih listih je namrec: „Poto hodném" namesti listu v 20 po hodném Dalj ranje po mora v 2. versti od ziorej namesti „kadar smo se tje pe I j a 1 i *4 stati „kodar smo se d 3. listu, v 12. versti stojí Tegnodau namesti „Tegn umotvori, ki so po vscm Gerškem sloveli, in zavolj kterih so tudi premožni Rimljani radi tjè zahajali. Celo luko okin-cijo Rodiščani kakih 200 let pred Kristusom z orjaškim kolosom, neko čudo veliko, do 70 vatlov visoko ćloveško podobo iz brona, ki je, kakor se pripoveduje, nad uhodom v luko na dvéh skalah z eno nogo na ti, z drugo na uni strani stala, v roki pa morski svetilnik nosila, da so barke z razpetimi jadri ji med nogami lahko tudi ponoći sèm-tertjè jadrale. — Pa zavidljiva osoda je vse spremenila. Kolos ali omenjena bronasta podoba je stala le 56 let. Rodiški otok je namreč potresom podveržen — in strašen potres podere orjaško podobo in bronasti kosi ležé več sto-letij okrog. Cesar Ves pazi an zedini do takrat samostalno rodiško ljudovlado z rimsko deržavo; pa leta 672 si pod-veržejo Arabčani krasni otok, in blagostanje začne naglo pojemati. Kmali pa se spet nekoliko povzdigne, ko se verli, iz Palestine pregnani Joanitarji po pregnanih Arabčanih v letu 1320 lepega otoka polasté. Odslej je Rodi 200 let prav za prav otok kristjanskih romarjev v obljubljeno deželo. — Leta 1522 pa sklene Soliman II., car turški, viteze rodiške pregnati, in se, naj veljá kar hoče, važnega otoka polastiti. Z grozovito vojsko pride nad junaške viteze, zgubi mnogo mnogo najhrabejših vojakov, pa vendar ne neha, dokler mu vitezi 26. decembra 1522 otoka ne od-stopijo. Pregnanim vitezom podelji Karol V., car nemški, v letu 1530 Malto, in zato se imenujejo Joanitarji sedaj — vitezi malteški, kakor so se prej vitezi rodiški imenovali. Rodi pa začne spet zdihovati pod vlado turško in hirati. 30. sušca se podamo ob sedmih zjutrej iz parobroda v město, ki stoji ob in na nekem majhnem griču. Ozidje je močno in terdno, in tudi poslopja v mestu so lepo in terdno zidane. V gosposki ali vitežki ulici je viditi še mnogo gerbov, ki nekdanje pohištva junaških vitezov kinčijo. Zgornji del mesta pa je zgol podertina, ker je lansko leto střela v smodnišče udarila in tak stres napravila, da je vse razpadlo. Le s težavo smo lazili po razvalinah do neke vse razpočene turške rnosée. Spodnje mesto ob morji pa ni veliko poškodovano. Malo po maleni ogledamo vse mesto in tudi bližnjo mestno okolico, ki jo visoke palme lepo kinčijo. Stano-vavcom, ki jih utegne do 10,000 biti, se vidi, da pod turškem jarmom živé. Ves, nekdaj toliko naljuden otok šteje dandanašnji javalne 30—35,000 stanovavcov, ki so vecidel Turki in Judje. XI. Okolj štirih popoldne odrinemo dalje, pa ne jadramo o primorji male Azije kakor romarji preteklega leta, ki so iz luke rodiške v Mer tin o, kakih šest ur pod Ta r som, kjer je bil sv. Pavel rojen, in dalje v Skanderum (Ale-xandrette) in v Latakijo, in — od tod še le v Cipro jadrali, ampak zavijemo precej bolj na desno v široko morje proti Ci pri. Pri vsem tem pa se nam kažejo do terdne noči osnežene tavriške gore, ki svoje odrastke po vsi Na-tolii razširjajo. — Poslednji dan sušca pa ne vidimo skorej do desete ure zjutrej druzega ko nebo in vodo. Pa mahoma se nam prikaže otok cipriški, in še pred poldnem pridervi jaderna „Adria" vštric njega ; pa je tolik, da smo celo popoldne ob južnem bregu naprej dervili in vendar še le o polnoči pred Larnako dospěli. — Dolg je otok cipriški od zahoda proti izhodu 33 zemljopisnih milj, širok pa 16, in obsežek njegov méri 343 štirjaških milj. Po vsi dolgosti otoka se vleče visoka, gora, ktere najvišji verh proti izhodu je sloveči Olimp, na kterem je stal nekdaj za-nimiv Venerin tempelj, ki se mu ni smela nikdar nobena jženska bližati. — Otok ta je nenavadno rodoviten in že nekdanji narodi so ga zavolj čudovite plodnosti in zavolj ugodnega podnebja visoko čislali. — Plodnost je ohranil, podnebje pa se je po nemarnosti in lenobi turški jako spre-menilo in pokvarilo. Napravili so se namreč sèm ter tjè veliki močirji in smerdljive luže, ki zrak kvarijo. Tudi je nek na cipriškim otoku poleti vročina veliko večja ko v druzih bližnjih okrajnah, pozimi pa nasproti večji mraz, in ker tù le poredkoma dežuje, se posuše poleti vsi potoki in vse re-čice, ki tla namakajo, razun ene same. Pri vsem tem je otok, kakor sem že opomnil, nenavadno rodoviten, in pride-luje se na njem kar mnogo izverstnega žita, posebno pšenice in ječmena, mnogo svile, laške volne, olja, vina. rožičev in druzega sadja. Posebno dobro pa se sponašajo vertni sadeži vsake verste. — Nekdaj so se kopale tù tudi razne kovine, in nekdanji narodi so hodili sem posebno po baker. Ali jih dandanašnji še kaj kopljejo, mi ni znano. — Cipriani pa imajo tudi lepe senožeti in spašnike, in zato je živinoreja tù na višji stopnji ko na joniških in gerških otokih. — Da so bili Cipriani nekdaj premožni in bogati, je pri toliki rodovitnosti zemlje pač naravno. Vès otok je bil poln lepih, obilo naljudenih mest. Mesta Paphos. Amathusia, Aphrodisium in Salamis so slo vele deleč okrog — posebno Paphos (Pafos) zavolj gerde sladnosti, s ktero so Venero častili. Pod turškim jarmom pa se je ne samo blagostanje, ampak tudi število stanovavcov jako zmanjšalo, in vès otok jih šteje le še do 120,000. Pervo zgodovino otoka cipriškega zakriva tema starodavnih časov. Spervega je bil otok najberže razdeljen med več kraljičev, ki so vsak v svoji okrajni samostalno vladali; v letu 550 pred Krist, pa se ga polasti Amas is, kralj egiptovski. Ko si pa divji nori Kambiz Egipt pod-verže, pride tudi otok cipriški pod perzijansko oblast, pa je imel menda vendar še lastne kralje, ki so Perzijanoni le davk plačevali. — Perzijanom ga vzame pozneje Cimon, pa vsled mirú Antalcidovega ga dobé Perzijani kmali spet v roke. Aleksander Véliki ga oprosti za vselej jarma perzijanskega, pa po Aleksandrovi smerti si ga podverže Ptolomej Lagov, ki je bil po omenjenem velikem pri-dobitelji egiptovsko kraljestvo podedoval. Vendar pa je imel otok cipriški odslej veckrat lastne kralje, toda iz kraljeve egiptovske rodbine. — 58 let pred Krist, se ga polasté poslednjič siloviti Rimljani. — Po razdelitvi rimske deržave pride pod izhodno carstvo, in dobi spet lastne, toda od carov bizantinskih odvisne vladarje carske kerví. Komen I. pa se odpové oblasti bizantinski, ter se povzdigne v samo-stalnega kralja, in rodbina njegova vlada do leta 1191. V tem letu pa dá Ri hard, oroslonovo serce, kralj angležki. kraljestvo cipriško rodbini Lusignanov. — Ko pa možko pokolenje Lusignanov odumré, prevzame vlado Jakob, nek postranski Lusignan, ki je bil z Benečanko Katari no Komárovo oženjen. Jakob umerje brez otrok, in lepo kraljestvo ostane vdovi Katarini, ki ga leta 1473 ro-jakom svojim, mogočnim Benečanom zapusti. Sto let so Benečani v mirnem posestvu kraljestva, pa leta 1571 jim ga vzame Amur at III., car turški, dasiravno ga junaški B raga din č versto in hrabro brani. — Od takrat že zdi-huje in hira krasni otok pod jarmom turškem. (Dalje sledi.) Vsi štirje letni časi na enem kupu. Podobarji in malarji pogostoma umetniško sostavljajo štiri letne dobe: spomlad, poletje, jesen in zimo, da se ž njimi zalšajo krasne sobe; natora jih pa navadno pod našim obnebjem tako vreduje v svoji prostorni dvorani, da se versti doba za dobo. Na Kočevskem pa je kaplanija, ktera v zapadu meji na Kostel, in ktero, če se ne motim, Kostelci zovejo Z di ho v o *), kjer sem pred nekimi leti mesca kim ovca *) Res člověk, kadar s Kostela čez jark po stermem bregu gré na Zdihovo, se potí in diha, da je kaj; vendar mislim, da Zdi hov o ima svojo korenino v besedi „v z di go v a ti*4 in ne v „zdihati." Ime „Oberskril", kí bi imelo MZdi-hovou pomeniti, je pa gotovo na pol slovensko. Pis, I ^Bn (septembra) vidil prosto, pod milim Bogom, cvetero letni h časov tako blizo skupaj, da sem v poli ure za-mogel pes vso daljavo prekoračiti od ter de zime memo cveteče spomladi in prijaznega poletja do groz-dozorne jeseni. Tako-le je to bilo: Proti polnoeni strani od kaplanije za stěno v prijetnem bukovém gojzdu je jama, ktera je globokemu, umetno iz-delanemu vodnjaku podobna; od strani se va-njo gré skozi vrata kakor v kak globok hram ali klet ; ni mi znano , ali ima jama kako posebno ime. Dno je vedno z ledom po-krito, stena okrog je ledena, in kaj mično kinčijo mlade bukvice njeni verh, nad kterim se zamekljivo vidi namesto pokrova modro nebó. Za res je škoda, da ni ta jama blizo kakega mesta, zakaj ona prekosi vsako ledenico, in tudi posestniku bi leto in dan dokaj šestic v žep donašala. Nasekali smo bili tù terdne zimske robe in ž njo jer-bascek napolnili, ki smo jo, obedvoje pri tadasnjnim gosto-Ijubnem gosp. duhovnu, drobili v vinske kozarce. Komaj pa smo iz ledenega kraja storili kakih deset stopinj , kar nas prejetno sprejme pred jamnimi vratami pomladanski zrak, kjer je robida obilno cvetela ; storivši še nekoliko korakov, smo se že znajdli v poletni soparci, kjer bi bil naš terdi zimski zaklad se kmali jokaje vsolzih potopil, če bi ne bil zavit skerbno v bele pertičke. Pridši do vaši, kjer je kaplanija, smo vidili ljudi se še z zet vij o ukvarjati, ker tukaj žito kasno dozori. Od tod proti jugu se svet naglo na dol obesi, kjer je v sredi stermine, kamor merzla sapa ne dospe, in kamor se iz Zdihovega v četertinki ure pride, nekaj Vinogradov, kterih grojzdje smo takrat pri obědu oberali. V znožji stermega brega pa Kolpa bobní po tesnem toku med krajnskimi in horvaškimi gorami. Koga bi ne mikalo zvediti, če še kje v naši deželi prosta narava tako blizo cvetja, žetve in zrelega g r o z d j a vedno 1 e d shranuje ? Križnogorski. Novičar iz avstrijanskih krajev. # Iz Siska 7. febr. Přetekli teđen se je prodalo 6000 vagánov pšenice banaške od 84 do 87 f/2 funtov težke po 50 do 56-/3 grošev, in ho rvaš ke po 46 2/3 do 50 grošev. Napo lie a se je po 43 do 45 grošev na drobno prodajala: koruze se je spečalo 2000 vag. po 44 do 46 grošev, najbolje sriemske po 46% grošev. Ječmen se je prodajal na drobno po 30 do 35 grošev, oves po 25 do 26 grošev. Reke so z ledom zabité ; mraz je hud ; vozo-vina do Zidanega mosta je 45 do 51 kr. (Gosp. list. ) Iz starega Terga na Štajerskem nam naznanjajo čast. gospod Fr. Verb 11 jak žalostno novico, da je gosp. Janez Zadravec, kaplan v Jerenini poleg Maribora 29. dan pr. m. v Gospodu zaspal. Bil je mlad duhovnik, obče ljubljen in spoštovan gospod. Gosp. Verbnjak, ki so rajnega napravili, da je šel v šolo, in so mu bili vse-skoz prijazen podpornik, so mu zapeli tudi žalostinko, v kteri pravijo: Moj skolar lubleni Mi delà krivico: Napreje gré meni Na fiožjo pravico. Bodi mu zemljica lahka! ______y Od sv. Trojice na S taj. 6. febr. Pri nas je zima huda tako, da voda se v vodnjakih suši, tako, da moramo delec po njo hoditi ; tudi za živinico je hudo, ker jo moramo deleč napajati goniti, pot je pa zmerznjena. Ters ali vinska terta je tù in tam pozebla. Vince se lepo čisti in se lepo delà; dobi se še pri nas štertinjak od 40 do 50 fl. Slanina (špeh) je po 24 krajcarjev sr. funt; zlo skop je; ker nismo reje imeli, so bili fureži do novega leta že vsi opravljeni, zato nam pa zabelje manjka. Koruza je tudi draga po 3 fl. 20 kr. vagán; al za ajdino bo letos huda, ker je pri nas celó nič přidělali nismo ; slana jo je vso popalila. J. Zurman. Iz Pična v Istri 10. febr. — Tukaj v Pičnu je že 12 dni na ogled postavljena neka sila čudna ženska iz iz-hodne Indije unkraj reke Gangesa, iz polotoka Tonknig-a. kjer je vročina taka, da rast ljudi zatera; zato so tíi ljudje samo do štiri pedi veliki, njih telo je slabo in šibko, podobno našim otrokom dve leti starim. Oni nimajo ne hiše ne obleke , samo s svojimi lasmi si pokrivajo telo. Podnevi iz jam, v kterih bivajo, ne prilezejo zavolj silne vročine in zavolj strahú, da bi jih ne raztergala in požerla strašna zver, samo ponoći se priplazijo iz podzemeljskih votlin, si iskat potrebnega živeža, divjih sladkih korenin, zelenjadi in posebnih tičkov; pitje njih je gerda černa voda. Tudi ne-znajo prav govoriti ; le neke glasove dajejo od sebe in z ro-kami in gibanjem se porazumljajo ; kadar ne morejo ničesa jesti dobiti, napadajo eden druzega, se zadavijo in pojejo. Luna jim je Bog ; z povzdignjenimi rokami in na obrazu ležeći jo molijo kot svojega dobrotnika ; na solnee pa mer-zijo, ker jih zelo peče, ako se iz votlin pod milo nebo prikažejo. — Da je vse to istina (resnica), nam pričuje omenjena ženska, ktera je tam živela, dokler ni bila prodana in v Carigrad odpeljana. Bila je tačas 8 let stara in že popolnoma godna. V Carigradu se je učila francozki, laški in nemški, pa tudi v nauku božjem je bila podučena in pred tremi leti v Napolji (Neapel) keršena. Povem Ti, predragi bravec, da še nikoli nisem take stvari vidil. Glavo ima kaj debelo, in sicer tako, da znaša četerti del cele osebe; lase ima kot oglje černe, leposvetle in pol lakata dalje kakor je ona sama; stavim, da mnogo naših žensk bi želelo takih las ; oči ima černe, pogleda je bistrega, zobje so lepo beli, veliki in zdravi; obraza je černkastega; vrat in persi so vkup stisnjeni; telo je šibko; roke ima slabe in vidiš lahko, da ljudje v tem kraji ne lazijo po dveh, temuč po štirih ; to pričujejo členi na rokah, ki so vsi stlačeni in poškodovani, pa je ne bolijo. Sliši se, kaj ona pripoveduje od svojih ljudi : da so ženske večje kakor moški, — da mati samo 7 tednov svoje dete doji, potern ga zapusti, da je siljeno samo po rokah in nogah se plaziti in si hrane iskati, — da njih narvečji sovražniki so zverine in pa černi ljudje, ki jih s sulicami iščejo, in ko jih najdejo, jih poberejo in v druge dežele kot sužnje prodajajo, — da so ondi velike grabljive tice , ki s svojimi kremplji njih čuda veliko pomorijo, — da njim nohti prav dolgi zrastejo, s kterimi si kopljejo luknje, v ktere se poskrivajo, — in v zadnje, da dočakajo starost le do trideset let. Le-tá ženska pije tobak iz smodk in pipe. Njene imena, ki so jih ji dali neki škof, ko so jo kerstili, so Anna Maria Lisabeta ; v spomin kersta so jo obdarili s sreberno svetinjo in verižico, ktera ima podobo B. M. D. od roženkranca. — Radi hodijo ljudje to čudno stvar gledat in radi jo poslušajo, pa že bi bila davnej na Reki, ako bi dosihmal huda zima potovanja ne bila overala; gospodar njeni jo misli peljati tudi v Zagreb. Srečno poti ! Janez Korban. Iz Novega mesta 21. febr. L. — Žalostno dogodbo imam oznaniti „Novicam", da je eden njih najzvestejših prijatlov umerl ; danes namreč smo pokopali verlega domoljuba. častitega gosp. Janeza Burger-ja, tajnika tu-kajšne okraj ne sodnije in namestnika deržavnega pravdnika, ki je 19. dan t. m., 60 let star, za mertudom umerl. Bodi mu zemlja lahka! Iz Ljubljane. ,,Vodnikov te den" — tako slišimo najraji imenovati tišti teden tega mesca, v kterem smo sto-letni god Vodnikov obhajali z národními slavnostmi, ktere nam je tako izverstno osnoval iskreni rodoljub gosp. dr. Toman in si tako zaslužil serčno hvalo in zahvalo vsega slovenskega národa — je s popisom omenjenih slo-vesnost in z drugimi Vodnika zadevajočih stvari toliko pobral „Novicam" prostora, da smo mogli odložiti popise občnih zboro v 3 domaćih družb, ktere zadevajo materialni ali telesni prid naših rojakov, in se torej po pravici prištevajo občnokoristnim napravam naše dežele, vrednim, da jih tudi omenimo, ko smo najpoprej spolnili duševno dolžnost. Te družbe so: hranilnica (Spar-kasse), družba v pripomoć bolnim kupě ij s kim, in apotekarskim pomoćnikom, in pa družba za dnarno podporo obertnikov in rokodelcov. Naj zaćnemo z najmlajšo družbo, namreč z družbo za dnarno podporo obertnikov in rokodelcov ljubljanskih (Aushilfs-Cassa-Verein fur Gewerbsleute), ktera je poslednjo nedeljo preteklega mesca imela svoj drugi veliki zbor, kterega so tudi Njih ekscelencija deželni poglavar, gospod grof C hor in sky, počastili s svojo nazočostjo, kteri, kakor naši bravci vedó, se radj udeležu-jejo vseh naprav, ki so deželi v čast in prid. Čeravno je bilo lepo viditi, da so skor vsi čas tni udje bili pričujoči v tem zboru, nam je veliko bolj še to dopadlo, da je bila zbornica polna naših obertnijskih in rokodelskih mojstrov, ki so s tem očitno pokazali, da jim družba ta ni mertva stvar. Družbe neutrudljivi predsednik g. Janez Hortak, mestni rokovičarski mojster in posestnik, je z krepko besedo pozdravil zbor, in v tem lepem govoru posebno hvaležno omenil podpornikov te družbe, ki se je pohlevno lani začela, sedaj pa že ponašati mora, da ni bila brez prida našim obertnikom in rokodelcom. Družtveni tajnik, gospod JožefVogel, kteremu kot predstojniku dunajské bankne poddružnice v Ljubljani, se ni zamalo zdelo, da je prevzel opravilstvo tajnika te družbe, je na-znanil potem zboru raj ten g o do konca preteklega leta, iz ktere smo zvedili, da je družba skozi leto in dan 18,980 fl. posodila, za ktere jo je 178 družbenikov prosilo; 113 jih je že posojilo z 10,750 fl. do konca leta po-vernilo, 8,330 fl. je imela še razposojenih ; s tožbo terjati ni bilo treba nobenega. Družbeniki so leto in dan vložili družbi lepi znesek od 6864 fl., za ktere jim je 144 fl. 18 kr. obresti plaćala. V teh vložbah se očitno vidi zau-panje, ki ga vživa družba pri svojih deležnikih. S troško v za razne opravila ni imela velikih; vsi skupaj so znašali le 200 fl. Varčno ravnanje v vseh rečćh je naredilo, da je imela družba konec lanskega leta že 640 fl. 31 last-nega p rem o žen ja za neprevidene stroške. Lep prihranek! — Potem so bili re viz or j i letne rajtenge in pa štirje odborniki na novo voljeni, kterih vseh skupej je 10, razun predsednika gosp. Ho rak a, namestnika njegovega gosp. Střzelba, pravosrednika gosp. dr. E. Cos ta-ta, tajnika gosp. Vogel-na in dnarničarja gosp. Tambor-nino-ta. Kdor pomisli sedanje dnarne stiske, po kterih zdihuje skor vès svet, bo hvalo vedil družbi, ktera hiti malim obertnikom in rokodelcom na pomoć, kadar pridejo v zadrego, da jim dnarja pomanjka. Bog daj srečo tudi v prihodnje! — Druga družba, ki se more po pravici bratovšina v pomoč bolnim imenovati, je družba, ktera podpira kupčijske in apotekarske pomoćnike (Handlungs-u. Apothekergehulfen), kadar jih nesreća zadene, da zbo-lijo. Ce je že bogat člověk revež, kadar zbolí, koliko bolj je milovanja vreden tisti, ki zbolí, pa n i m a s čim bi si stregel, s čim zdravnikove pomoci iskal. Da si pošten kupčijsk in apotekarsk strežnik ne more veliko prihraniti čez vsakdanje potrebe, je gotovo, — pa ravno tako gotovo je tudi, da je veliko takih, ki so konec leta čisto „brez čvenka" ; lahko so tedaj zapopasti nadloge, če pride bolezen, in posebno če pride dolgočasna bolezen. Verlemu našemu gospodu Ferdinandu Šmidt-u gré čast in hvala, da je spravil le-to napravo na noge, ktera je prava „usmiljena matiu svojim deležnikom. Imenuje se ta naprava družba bolnih kupči j s k i h in apotekarskih porn očnikov (Handlungs-Kranken-Verein). Tudi ta družba je imela svoj navadni véliki letni zbor 6. dan pr. m. Naj tedaj tudi od njega spomnimo, da Ijudje po naši deželi in drugih slovenskih okrajnah kaj več zvejo tudi od te mi-lodarne naprave. — Veliki zbor tega družtva 6. dan p. m. je namesto sedanjega gosp* vodja Mih. Ambroza, kterega je bolezen zaderževala, vodja-namestnik gosp. Jožef P4eiweis z ogovorom, začel, v kterem je lepo in jasno razložil vse imenitniše dogodbe tega družtva v preteklem letm Iz tega naznanila smo zvedili, da je sedaj djanskih družbenikov 177, in 9 več kakor poprejšnje leto. Kakor pa se od leta do leta družbeniki množijo, tako se množi tudi družbeno premoženje, ki je konec leta že znašalo 11,710 fl., seje tedaj od lani pomnožilo za 1,406 fl. Naj več k lanski po-množitvi premoženja —je rekel g. govornik—je pripomoglo tistih 400 fl., ki so se lani skupili iz plésa (bala), ki ga vsako leto napravlja družba in s tem, da jih sto in sto v pošteni družbi veselo raja, tolaži nadlogo svojih bolnih ljudi, kterim« je lani podělila 244 fl. 4 kr. Družba je lani prenaredi-la tudi svoje postave po potrebah sedanjega časa, iz kterih pozvedamo, da namen njeni je svojim udom, kadar zbolijo, podeliti vso pomoć za ozdravljenje stem, da jih vzame ali v svojo lastno bolnišnico ali da jim poverne stroške, ki jim jih je prizadjala bolezen. Vsak kupčijski in apotekarski strežnik na Krajnskem ali pa tudi v kaki drugi deželi našega cesarstva lahko v to družbo stopi, če je zdrav in še ne 40 let star in da plača vsako leto 3 fl. v družbeno kaso, iz kterega dnarja se plačujejo vsi stroški, ki jih družbi prizadevajo bolni udje. Kdor koli izmed mladih ljudi kupčijskega ali apotekarskega stanů hoče v to res dobrotljivo družbo stopiti, se ima s pisano prošnjo oglasiti pri vodstvu v Ljubljani. Veselo je brati v letniku, kako je sčasoma iz male revne družbice zrastla velika, dosti premožira. Ko je leta 1835 gosp. Ferdinand Schmidt, takrat namestnik ljubljanskih kupcov, pervikrat razglasil svoje želje, naj bi se ustanovila ta družba, ni bila sicer množica velika, ki je sprejeîa ta glas, vendar za tadanje čase je bila dosti številna, — 62 udov je stopilo že leta 1836 v družbo, in 800 fl. je bilo premoženje njeno. Od leta do leta pa je rasla družba, in seme, ki ga je vsejal Ijudomili Smidt, donaša še obilni sad. Zatorej čast in hvala, komur hvala gré! Ker je gosp. Smidt stopil iz vodstva, ga je počastila družba s tem, da ga je izvolila svojega čast-nega uda. Tudi sedanje vodstvo se krepko poganja za blagor družbe, in skerbí na vse strani za svoje bolnike, zraven pa tudi za pomnoženje družbenega premoženja. Kakor pri vsaki družbi mora biti tajnik duša družbe, ako hoče krepko napredovati, tako gré tudi g. Matevžu Treun-u hvala, da je nevtrudljiv delavec pri ti družbi. Mi pa sklenemo ta popis s serčno željo: naj bi kupci (tergo v ci) in« njih pomoćni ki, pa tudi apotekarji in njih pomočniki tudi iz Štajerskega, Koroškega, Goriškega, Teržaškega in sploh iz vseh slovenskih dežel stopili v popisano ljubljansko bratov-šino, da bi čedalje krepkeja bila, pomoč delila vsem kupčijskega in apotekarskega stanu, ki v bolezni pomoći njene potrebujejo, in pa da bi se kadaj še druge želje te družbe spolnile , namreč da bi mogla biti kadaj tudi pripomoćnica (Pensionsanstalt) postarnim in onemoglim kupčijskim in apotekarskim strežnikom! Drugo pot od hranilnice ljubljanske. Iz Ljubljaue. Štacunarjem, kramarjem in obertnikom dolgo zaželjeno novico moremo danes svojim braveom ozna-niti, namreč, da je si. c. k. deželno poglavarstvo dovolilo, da vsaki peterih ljubljanskih sejmov bo v prihodnje 6 dni terpel; vsaki smenj se bo začel v ponde I j k in jenjal v saboto; ce pa je pondeljk praznik, se bo začel v torek; pervi dan je tedaj vselej smajni dan in pa tudi ži vinski smenj. Že prihodnji smenj v maj nik u bo poti novi postavi, in se bo začel v pondeljk 3. maja in končal v saboto 8. maja. Vse na drobno bo razglasil ljubljanski magistrat tudi v Oglasniku „Novic." — Te 03 dní je dobila naša kmetijska družba tisto osnovo postave za obdelovanje Krasa nazaj, ktero je leta 1853 predložila si. ministerstvu notranjih oprav; si. ministerstvo ji veluje, naj se po zaslišanji zvedenih mož iz Krasa tudi za p o-gojzdovanje krajnskega Krasa izdelajo postave po tistih pravilih, ktere je si. ministerstvo ravnokar za po-gojzdovanje primorskega Krasa poterdilo, in tako naj se ti enaka družba osnuje tudi na Notrajnskem. Domoljubom iz Notrajnskega bo tedaj kmalo lepa priložnost dana, ustanoviti si koristno družbo. Iz Ljubljane. Přetekli petek zvečer je bilo v izbani filharmoniškega družtva šesto prosto r a zlaganj e učenih reci. Gospod Drago tin Dežman, naš muzealni kustos, je govoril o „mahu." Njegovo govorjenje se je ločilo tudi potem od tako imenovanih „vorlesung", ker ni bral iz pisma, ampak govoril iz glave. S krepko pa prosto besedo je dokazoval, kako velika je nara v a v nar m a nj ih rečeh, — kako čudovito je vse ustvarjeno, — da ni tako maj hne stvari, da bi ne bila vredna globo-eega in tancega premišljevanja. Omenili smo tega razlaganja, ktero kakor terdijo vsi, ki so vedni v teh rečeh, je bilo kaj izverstno in narbolje izmed dozdanjih, da izrečemo željo očitno, naj bi nam učeni gospod to, kar so tako mikavno razložili po nemško, v „Novicah" po-vedali tudi po slovenski. — O poslednjih hudih zametih sta dva delovca, ki sta na železnici sneg odmetavala, tako ozebla, da je eden v Sent-Petru umerl. — Gosp. minister pravosodja je z dekretom od 1. t. m. izvolil g. dr. Lovr. To m an-a za advokata v Radoljci, kamor se bo tudi kmalo podal. Novičar iz raznih krajev. Iz Dunaja. C. kr. armadno nadpoveljstvo je z zau-kazom od 31. oktobra 1857 naznanilo, da bo apostoljski sedež od časa do časa odločil tretjo stopnjo za razsojevanje izrekov duhovne zakonske sodnije za armado. Z razpisom od 12. januarja so tedaj sv. Oče, papež, gospoda solnograd-skega nadškofa za take razsodbe na tretji stopnji izvolili za sedem let. — Srebernega in bakrenega drobiža je ta čas več kot za 30 milijonov med. ljudmí, in deržavnim dnarnicam je mogoče za to skerbeti, da jih je v vsaki deželi toliko, kolikor jih je po primeri treba. Verh tega bo skorej še pred koncom tega leta nov dnar v obtek přišel, namreč četertforintniki avstrijanske veljave, kterih je že mnogo nakovanih in jih še vedno kujejo. — Na Dunaju je bilo přetečeni predpust kakih '1240 plesov ali balov; med temi jih je bilo kakih 120 za dobro- delne naprave. Iz CeSovca. Krojaški mojstri v Celovcu so dobili muho v glavo, da svojim družetom in učencom skrivajo, ,kako oblačila merijo in prirezvajo. To menda delajo, ker mislijo, da si bodo s to težko umetnostjo po mogočosti dolgo sami polnili žepe, in menda tudi nečejo pohujševati svojih poma- gačev in ne jim dajati slabega izgleda, če jim pri prire- zovanju kak velik kos sukna kam smukne. Al družeti in učenci s tacimi skrivnostmi svojih mojstrov niso dovoljni in so se zavoljo tega pri kupčijski in obertnijski odbornici pritožili. Iz Galicije. Kakor „Lemberger Ztg." piše, je goveja kuga v Galicii v nekterih krajih minula, v druzih pa se zopet znovega začela in sicer v 7 seliših. Napadla je med 1810 goveđi 92 glav, kterih je 8 ozdravělo, 58 poginilo, 5 so jih pobili in 21 jih je še bolnih ostalo. Iz Ogerskega. V temežkem Banatu je žito tako po nič, da so začeli bolj pridno tabak sejati in toliko sveta so že za to odiočili, da je cesarska vlada sklenila, tištim, ki se s tabakorejo pečajo, (ne le v Banatu temuč sploh) 600 tavžent goldinarjev posoditi. Iz Enieljskega* V Barčanfalvi je zavoljo suše tako pomanjkvanje vode, da morajo kmetovavci vode za živino kupovati. Iz Rusije. „Journal le Correspondent" je razglasil sostavek z imenom Olgerdovicz podpisan, kterega je knez Trubeckoj spisal. V tem je brati, da bo plemstvo v kra-jinah, v kterih je obilo gojzdov in močirnega sveta, tlako in svet, kterega sužnjeki posestvajo, rado odstopilo za pri-merno odkupšino. Kjer je obilo obdelanega sveta, kterega sužnjeki obdelujejo in tako plemenitašem največ dohodkov donašajo, bi prišlo plemstvo v nič po odpravi sužnjekov. Iz Italije. Deržavni zbor v Turinu bo pretresoval postavo zastran zarotb zoper življenje unanjih oblastnikov in zoper hvaljenje moritve; ta postava bo zadevala tudi prena-redbo porotnega sodništva v tej zadevi. Iz Neillškega. Iz Berlina. Novozaročena, pruski princ in njegova sopruga , bota imela na leto za svoje potrebe: princ 92 tavžent pruskih tolarjev in princeznja obresti od 400 tavžent goldinarjev. Verh tega bo dobivala princeznja še 80 tavžent goldinarjev na leto, in če bi princ umerl, ji zagotovlja pruski kralj še vdovšine 30—40 tavžent tolarjev, ktere pa zgubi, če se zopet omoži. Iz Francozkega. Francozka vlada nategje od dne do dne bolj krepko vajete in berzde. Eni pravijo, da pride to tudi od tega, ker je bil 14. januarja še drug napad v boulonjskem logu poleg Pariza pripravljen, pa nerazode-nejo ga in zbog tajistega so mnogo ljudi zaperli. Zná biti, da je to kriva govorica, pa iz tega se dá posneti, kako je ljudém pri sercu. Ko se je cesar 10. t. m. v glediše peljal, je bilo vojakov in policaj toliko na nogah, kolikor jih v Parizu o tacih priložnostih še ni bilo viditi. Celo mesto •Pariz je, kakor če bi bilo v obsednem stanu in z njim vsa francozka dežela. Razdeljenje cesarstva v pet vojaških okrajin, skrivno svetovavstvo, postava zastran varnosti, ustanovljenje ministerstva za policijstvo, govorice o druzih premenah v višji upravniji in zadnjič govor novega ministra, generala Espinasse-a, ko je ministerstvo nastopil, vse te reci ne dajo več dvomiti, da se na Francozkem ne za-čenja ravno nova, pa vunder taka vlada, kakoršne so se Francozi od leta 1793 že odvadli. Ali bo tako ravnanje francozki deželi v blagor, nad tem morajo vsi dvomiti, kteri niso popolnoma oslepljeni. — Iz Pariza 13. febr. Obtožna zbornica je obsodila Pierri-ta, Rudio, Gomeza, Orsini-ta in Bernarda, kteri so obdolženi napada na cesarja, pred porotno sodnijo. Obrav-nava je odločena na 25., 26. in če bo treba na 27. dan t. m. Bernard je pobegnil 14. januarja, pa izsledili in přijeli so ga 15. t. m. v Londonu. — Časniki pišejo, da hoče Napoleon ministerstvo notranjih opravil v svojih rokah obderžati. Prejšnemu ministru očitajo, da je bil premalo podučen in da ni bil dosti krepek. Iz Angležkega. Povedali smo, da je angležki deržavni zbor poterdil z veliko večino glasov načert postave zoper zarotnike. Pa zavoljo tega še ta načert ni pri-voljen, da bi se mu dala oblika postave. Trikrat bo přisel še v pretres in gotovo se bo še marsikter vroč govor zoper njegovo veljavnost slišal, preden pride v zbor lordov v pretres, da ga tudi oni poterdijo. — Lord Palmerston je nasvetoval v derž. zboru načert postave, po kteri nej bi prevzela kraljevska vlada indiško vladno oblast. Tudi načert postave zastran pripušanja judov v deržavni zbor je bil drugi pot bran. Vediti je treba, da so ta načert v spodnjem zboru že veckrat poterdili, v zgornjem ali v zboru lordov pa vselej zavergli. Tudi ta pot so ga v spodnjem zboru z večino glasov poterdili, dasi-ravno se je par gospodov močno zoper to uperalo. Neki gospod Newdegate je kričal, da se bo do poslednjega dih-ljeja uperal zoper dopušenje ljudí, kteri niso ne senca judov starega zakona, temuč prijatli mnenj, ktere je novi zakon zavergel, in neki gospod Spooner je rekel mlačno, da je 64 zoper jade j ne zavoljo tega, ker jih ima morda za slabe podložnike ali nevarne ljudi, temuč zato 5 ker ima njih pripušenje za greh zoper pravila keršanstva. Ravno prinesejo časniki novico, da je bil načert postave zastran zarotb zoper unanje oblastnike o drugem branju v spodnjem zboru z večino glasov zaveržen in telegraf od 19. t. m. pové iz Londona, da je celo ministerstvo Vprašanje. Ali kdo vé kako se zeliše a bia h imenovano, po nemški ali botansko imenuje? A bah je tudi slovensko ime grajšine po nemski znane Habah. Pesem starca. z L. Palmerstonom vřed odstopilo. Osem križev nosi moja rama Iz Molđove in Valahije. Oznanjeno je bilo, da se Snegom obelila te je glava. Vil .1 . i ti 1 v 1 n . TT 1 ■ . .... . . 5 bo sosel zbor za obravnavo teh dveh dezel v Parizu v Vabi me k poćitku cerna jama sredi mesca februarja. Pa komisija, ktera ima potrebe Sanjarija se je razdanila, Zve zde praznih apov uternile Luc resnice mi je zasvětila. Dan većerni v dolgo većno plava. Steže prave sreče se odkrile. y y knezij pozvedovati, se ni dodělala svojih opravil; zavoljo Solnce na zahodu zatonuje, tega je zbor v Parizu zopet odložen. Tako bo potem pa- Luč umira kalnega oćesa, rizki zbor dobil izdelano pismo od komisije o zadevah Molđove in Valahije, ktero bo že naprej od vsih vdeleženih Velo moje lice obleduj Čas verti naprej, naprej kolesa strani poterjeno in treba ne bo zboru, veliko o tem bese- Zatonile so otročje nade y Toraj poslušajte me, sinovi! Dober nauk dal bom vam, otročit Višj e cene, ko zlata gradovi. In svitleji kakor žesle v roči: as je pervi dar iz božje dovati. Iz Turškega. Najnoveji časniki pišejo, da so imeli kristjani (raje) v bitvi pri Zubcih 15 mertvih, Turki pa 40 ranjenih; koliko mertvih, ni znano. Ujet Zubčan, kterega so peljali čez most v Trebinje, je skočil v Reko in se je utopil. Turki so uzeli Zubce in razdjali. kristjani pa so se vmak-nili na gore za mestom, ktere deržé obsedene. Iz Bosne piše někdo v „Agr. Zt~ " » Bosniške homa tije se zacenjajo izsnovavati. V tem hipu, v kterem si pri-zadeva turška vlada, kakor more, da bi bosniške in z njimi černogorske zmešnjave beržeje řešila, tirja pravica, da s svobodno besedo nesrečno keršansko ljudstvo oprostimo osumnjav, v ktere se je zoper svojo voljo s Cernogorci zamotalo. V tem hipu je prašanje, ali so se kristjani po roke Ko pred svitlim solncem zlata zarja Čas razgnal je cvetje dobe mlade, Posodilo, ne lastnina naša; y Ko cveteči roži moć viharja. Vroće serce v persih već ne bij Merzla kri po žilah se preteka Vse tovarse ćerna zemlja krije Mene ćaka vsak dan pot enaka 5 Tirjal On obresti bo visoke, Ki na vago dél bo delà vaša!. Izroćujte zemlji zdravo setev^ Da se krepi dom ovina, národ, Da ob ćasu, ko bo prišla žetev. Se ponašal bode z vami zarod ! Eden Oće vlada vse narode, Bratje so na svetu vsi rodovi: Mir, ljubezen naj med vami bode, Bog bo z vami, národa sinovi! Darovi za Vodnikov spominek. Od i XI. naznanila 575 fl. 30 kr. svoji volji zoperstavili y ali pa y se je to vsled černogor skih in tako imenovanih vseslovanskih podpihovanj zgodilo Kdor je pazlj zasledoval v poslednjih desetih letih kar se je v tej dezeli godilo, se je mogel, tudi če dežele in ljud i ni poznal, prepričati, da se zadeve bosniskih krist-janov z unimi Cernogorcov nikakor ne stikajo in da je to samo čas nanesel. Tu ni nihče umetnih prekucij délai, Sila tu in zgolj ni ljudstvo po novih naredbah hrepenelo sila je to dělala, in ker si ljudstvo drugač ni moglo pomagati, je bilo primorano se vzdigniti in nazadnje v ker-vave boje spustiti. Moritve, ropanje, oskrunjevanje žena in sovražtvo zavoljo različnosti vere, več del brez vsega strahu in strahovanja y so kristjane prignale v revšino o kteri casniki nemškega in slovanskega jezika več kakor dovelj pišejo. Ljudstvo je moglo odrajtovati tretjino od vsih pridelkov Spajem, potem ko je desetino, redelat y dimnico in glavno stibro moglo turški vladi plačevati. In to je najhuje bodlo kristjane. Kdo «i bo upal v tacih okoljnostih, pervi vzdigniti kamen zoper nesrečno ljudstvo? Iz Carigrada pišejo: Še vedno je slišati o nesrečah zavoljo hudega vremena in ondašni časniki pišejo y da je vec kot 40 ljudi zavoljo mraza poginilo in volkovi so od lakotě gnani — se noter do pervih ulic predmestij upali in so mnogo ljudi oklali. Iz Greškega. Greki so obhajali 6. februarja z veli-kimi slovesnostmi in veselicami 25. letni dan prihoda svojega kralja Otona. Tudi v tej deželi je silno hud mraz. Iz Kine. Angleži in Francozi so mesto Kanton popolnoma v svojo oblast dobili. Lepa prošnja za pojasnilo Veljavni možje terdijo, da se LavanterBisthum Lavantska" in nekteri (menda ne slovenki zove „Labodska škofija"; ne manj tehtni go spodje zopet pišejo „ prav v duhu slovenšine) „Lavantinska škofija." Ktero je pač pravo in resnično? C. Gospod major Jakob Abdon Wolf od Wolfsberg yy y> yy v yy yy v yy yy v » * yy yy yy yy v yy yy yy yy yy y> yy yy 9 yy 55 yy m v 55 yy yy H yy stotnik yy yy v r> w 55 55 55 Franc od Hausenblass Anton Catarozzi . Janez Schusters Janez Pavlicza . . Eduard Kane..... Aleksander baron Rechbach Ziga žlahtni Sternfeldski Bernard od Petersilka . . Avgust baron Rechbach J. vitez od Brandenau-Miihhofen nadlajtnant Franc Urbas 55 55 55 15 55 Henrik baron Bauer Gustav Watzl . . Filip Fischer Anton Cuber Maximilian Kôhler lajtnant Stanislav od Milicski 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 ff Vilhelm Kunsic .... Franc Eisenzopf .... Guidon Schemerl . . . Henrik Schneeweiss . . Avgust grof Rhode . . Albert Gerstenmayer . . Feliks zl. od Reya . . . Jožef Collerus zl. od Geldern Franc Dobravc .... Anton Karinger .... Franc Pfeiffer .... Jožef grof Bourbon del Monte v srebru: t* Z 9 S fcJD S «s I © S « O S © SS a s © s bO © U <ň fcJD © co C a stotnik Josef Tyssen . nadlajtnant Jožef Haring 55 Jakob Bresquar m m © a feJO o e lajtnant Janez Eržen 55 5î Anton Kastelic Alojzi Brilli . Janez Jazbec «8 "Ôû I Skupaj v Gradcu na Dunaji Loterijne srećke: 20. februarja 1858: 1 2 1 1 2 2 1 2 1 1 1 1 1 1 2 2 1 1 1 1 1 1 1 2 2 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 yy u 55 V 7f 55 55 20 20 20 30 30 20 30 24 20 20 20 20 20 20 55 yy yy » yy yy v yy ry yy yy n 39 n v yy 55 5T » » n yy yy yy yy yy yy yy yy- y y y (il 3 44 kr. 47. 48. 69. 80. 16 29. 35. 75. 26. 74 Prihod nje srećkanje na Dunaji in v Gradcu bo 3. susca 1858. Odgovorni vrednik : Dr. Jaaei Bleiweia* — Natiskar in založnik : Joief Blaznik.