PoStnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtnl Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24'— polletno Din 12-— posamezna številka Din l-—	Oficialno glasilo „Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slov. obrtnih društev. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponaliski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta St. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi ’/i str. 600 — V, . 300--„ V« . 150-. - „ V, „ 75--. „ „ '/„ . 37-50	
VII. letnik.	V Ljubljani, dne 15. februarja 1924.	Štev.	4.
i
Reorganizacija slovenskih zadrug v mariborski oblasti.
(Dopis iz Maribora.)
Ustanovitev mariborske oblasti je prinesla v kaos ■n mrtvilo raznih kolektivnih in strokovnih zadrug na Štajerskem vesele pojave za popolnoma novo življenje na tem zadružnem polju. Smo v prijetnem položaju, nuditi nekaj tudi za širšo javnost važnejših načrtov reorganizacije zadrug na Štajerskem, kar je v nekaterih slučajih posebne važnosti tudi za zadruge na Kranjskem.
Že leta 1920. je tedanja pokrajinska uprava hotela izvesti centralizacijo kolektivnih zadrug s sedežem v Ljubljani. Temu so se iz lokalnega patrijotizma pa tudi iz praktičnih ozirov uprle zadruge na Štajerskem. Pa tudi med Celjem in Mariborom se je občutil vpliv loka-lizma. Vršila so se razna tozadevna zborovanja, pa do definitivne izvršitve le ni hotelo priti. V tem pasivnem stanju smo dočakali razdelitev Slovenije.
Medtem se je v tajništvu Slovenskega obrtnega društva v Mariboru pripravljal podroben načrt za reorganizacijo zadrug sploh. Najaktualnejši je načrt centralizacije kolektivnih zadrug z ozirom na deželo pa tudi za strokovne zadruge v Mariboru samem. Kolektivne zadruge so prav za prav nestvor, ker v največ primerih posamezne zadruge nimajo nobenih skupnih interesov, lake zadruge se razdružijo in preosnujejo v samostojne strokovne zadruge s centralo v Mariboru, iz dežele zvezane i)o okrajnih zaupnikih. Tako bo omogočeno številnim obrtom, zasnovati si manjše lastne zadruge, ki bodo zbrale vse člane dotične stroke na deželi in v manjših mestih.
Ker strokovna zadruga ne sme šteti več nego 200 članov, nekateri obrti (n. pr. krojaški, čevljarski) pa v j-nem mestu dosežejo to številko, si bosta Celje in Maribor bratovsko delila center po geografični legi.
Zanimiva bo reorganizacija zadrug v Mariboru samem. Tu že obstoja (v tajništvu SOD.) pričetek centrale za vse zadruge. Iz izkušnje vemo, kako se ovira redno Poslovanje zadrug, ki nimajo svojega lokala, ali pa — udi če ga imajo — nimajo glavni funkcijonarji časa za redno poslovanje. Tako se posli v škodo zadruge same nabirajo po ves mesec, da se potem površno rešujejo, ^ se sploh rešujejo. Sedaj pa je zadrugi dana prilika za redno poslovanje v centralnem lokalu, kjer posluje za yse včlanjene zadruge samo en glavni (administra-iviu) tajnik s številu zadrug primernim osebjem. Tako
se omogoča redno poslovanj ob skupnih nizkih stroških. Do sedaj je na ta način včlanjenih že nekaj zadrug. Več nadaljnjih je že prijavljenih.
Maribor sam šteje danes 14 obrtnih zadrug. Snujejo se pa še nove: kolarska, tapetniška ter kleparska. Pred ustanovnim občnim zborom stoji nova urarska zadruga. Za vso mariborsko oblast sta do sedaj centralizirani že dve zadrugi, druge jima slede. Sicer pa o tem več ob drugi priliki.
Način prijave obrt a inozemcev pri nas.
Glede prijave in izvrševanja obrta po inozemcih v naši državi, in sicer v Sloveniji, velja po predpisih § 8. našega obrtnega reda načelo reciprocitete. Če stavi tuja država našim državljanom za prijavo in izvrševanje obrta enake pogoje, kakor lastnim podanikom, uživajo ti pri nas v obrtnopravnem oziru enake pravice kakor tuzemci.
Radi izpremenjenih razmer po prevratu pa je ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu odredilo glede obravnavanja obrtnih prijav inozemcev neke dodatne predpise. Ti sicer ničesar ne izpre-minjajo na temeljnih pogojili za pripustitev k izvrševanju obrta in glede kompetence, marveč puščajo še nadalje veljati načelo reciprocitete § 8. našega obrtnega reda, vendar pa način postopanja tako preurejajo, da se nam zdi potrebno seznaniti z njimi interesente.
Z razpisom III, št. 5, z dne 11. februarja 1921. je ministrstvo trgovine in industrije ukazalo, da mu morajo predložiti obrtne oblasti vse obrtne prijave in prošnje inozemcev, preden jih rešijo v zmislu predpisov obrtnega reda. Predložitev se mora izvršiti potom tukajšnjega oddelka ministrstva trgovine in industrije. Pred končno odločitvijo inozemec nc sme začeti z izvrševanjem prijavljenega prostega ali rokodelskega obrta.
Isto ministrstvo je z razpisom z dne 14. novembra 1921., III., št. 3162, nadalje odredilo, da se mu morajo na enak način pred instančno rešitvijo predlagati v bodoče na vpogled tudi vse obrtne prijave in prošnje:
a) inozemskih pravnih oseb in trgovskih družb:
b) tuzemskih pravnih oseb in trgovskih družb, a’
so ustanovljene po inozemcih ali pa po tuzeir
in inozemcih. Izvzete so le vloge Tuzemskih kakor tudi inozemskih delniških družb in koman-ditnih družb na delnice, ker je že za njih ustanovitev in poslovanje v tuzemstvu potrebno privoljenje ministrstva. Prav tako so izvzete tudi pridobitne in gospodarske zadruge.
Vloge inozemskih pravnih oseb in trgovskih družb se morajo brez nadaljnjega predložiti po gori opisani poti ministrstvu trgovine in industrije. Pri vlogah tuzemskih pravnih oseb, oziroma trgovskih družb, pa mora obrtna oblast vsakokrat najprej ugotoviti, če gre tudi za udeležbo inozemeev. V ta namen mora zahtevati pri javni trgovski družbi predložitev izvlečka iz trgovinskega registra in dokazila o državljanstvu družabnikov, pri komanditni družbi predložitev družabne pogodbe in izkazila o državljanstvu komanditistov in družabnikov, ki osebno jamčijo, končno pri družbi z omejeno zavezo predložitev družabne pogodbe in izkazilo o državljanstvu družabnikov. Ce je družabnik kake javne trgovske družbe katera gori navedenih družb, mora ta predložiti vsa prej predpisana izkazila. Ako je družabnik javne trgovske družbe kak domač ali inozemski denarni zavod, se mora spis predložiti ministrstvu brez ozjra na to, ali je sicer dan predpogoj za predložitev.
Prostega ali rokodelskega obrta ravnokar navedene pravne osebe in trgovske družbe ne smejo nastopiti, dokler teče postopanje.
Končno vsebuje razpis ministrstva trgovine in industrije z dne 20. aprila 1922., III., št. 2218, važno določbo, da spisov, ki se tičejo odobritve namestnikov, ki so inozemci, ministrstvu ni treba predlagati, temveč postopati kakor običajno po predpisih §§ 3., 8. in 55. obrtnega reda.
Iz navedenih razpisov je torej razvidno, da je sicer uvedeno na novo nekako interno kontrolno postopanje ministrstva trgovine in industrije, da pa načelo reciprocitete ni kršeno, ker po vpogledu spisov po ministrstvu rešijo obrtne oblasti obrtne prošnje in prijave inozemeev po istih predpisih in stavijo iste pogoje kakor lastnim državljanom.
Ivan Rebek:
Izgledi obrtništva za bodočnost.
Poročilo na zborovanju pridobitnih slojev 17. jan. 1924. v Celju.
(Konec.)
Dragi tovariši! Do zdaj sem vam govoril o nekaterih uspehih, ki jih je obrtniška organizacija dosegla. Nisem pa našteval dela v stvareh, v katerih se vidnega uspeha ni moglo doseči. To delo bo stalo še ogromnega truda in velikih žrtev, če bomo hoteli svojo pozicijo obdržati, kaj šele, če bomo hoteli napredovati. Teh nedovršenih nalog je toliko, da jih more uspešno izvršiti sčasoma le vztrajno podrobno delo močne stanovske organizacije, z dobrim uradniškim aparatom.
Prvo, za Čemer moramo stremeti, je to, da se uveljavi člen 43. vidovdanske ustave, ki predvideva gospodarski svet pridobitnih krogov, to je: obrtnikov, trgovcev in industrijcev. Razložiti vam moram ustroj tega gospodarskega sveta. Isti je predviden tako, da pošljejo organizacije obrtništva, trgovine in industrije svoje zastopnike enkrat ali večkrat na leto v Beograd k seji, ki bi trajala po en teden do enega
meseca. Na teh sejah gospodarskih strokovnjakov bi se razpravljalo o vseh panogah obrtniškega, industrijskega in državnega gospodarstva. Ta gospodarski svet bi bil v pravem pomenu besede nekak parlamentarni sosvet, ki bi stavil vladi vsakovrstne predloge, katere bi vlada morala predložiti skupščini v razpravo. Razume se samo ob sebi, da gospodarska vprašanja, ki jih rešijo preizkušeni strokovnjaki, peljejo prej k.cilju, kakor pa, če jih rešujejo ministri, ki so bili še včeraj profesorji, advokati ali morda ab-solventje kake srednje šole ali niti te ne. Tak vladni funkcijonar ne bo mogel nikdar brez pomoči strokovnjakov voditi prave in dobre gospodarske politike. Vsi, ki zasledujemo državno upravo ali sploh narodno gospodarstvo, vidimo, kako neekonomično se gospodari z državnim imetjem, da ne govorim o zakulisnih kupčijah, ki'se vrše na škodo našega obrta, industrije, sploh vseh davkoplačevalcev in celokupne države. Nočemo biti pristranski in priznamo, da država potrebuje denar, da se more redno upravljati; a ravno tukaj slišimo javno kritiko brezvestnega gospodarstva, katerega breme nosi skupno narod vse države. Gospoda, tukaj še čaka našo organizacijo delo, ki lahko mnogo pripomore h konsolidaciji nezdravih razmer. Naša zahteva je in bo do izpolnitve: «Na dan z gospodarskim svetom za pridobitne sloje!»
So pa še druge, nič manj važne točke, katere bi organizacija mogla uspešno zastopati, če je ista v podrobnosti trdno izpeljana. Naše organizacije bi mogle skrbeti za to, da bi se obrtništvo po svoji davčni moči in, naglašam, tudi po svoji inteligenci udejstvovalo v vseh javnih korporacijah, to je v zavodih, občinskih zastopih, srezih in oblastnih upravah. Za zastopstvo v teh javnih korporacijah se mora obrtništvo intenzivnejše zanimati, sicer bo šlo vse javno življenje in vrvenje brez nas, preko nas, dokler ne bomo popolnoma podsuti in bo na grobovih naše eksistence cvetel plevel komunizma. Delo za svoje interese moramo sami vršiti, drugače bomo ostali prezirani. Delo strnjenih organizacij drugih stanov nam ne koristi, temveč silno škoduje in se čuje kot mrtvaško zvonjenje za obrtništvo.
Naša ustava nam tudi jamči brezplačen pouk v vseh šolah, ker so šole podržavljene in tudi za nje plačujemo predpisane davke. Kako se pa izvršuje ta člen ustave, vidimo sami na lastni koži, ker moramo splošne obrtnonadaljevalne in strokovne šole vzdrževati z dobrovoljnimi prispevki posameznikov, obrtniških in trgovskih organizacij, privatnih zavodov, občin in okrajnih z.astopov, če hočemo, da dobi vajenec vsaj nekoliko teoretičnega pouka. Za obrtno-nadaljevalno šolstvo moramo skrbeti; kajti minuli so časi, ko je bil obrtnik dober, četudi ni bil pismen. Svet se vrti okrog nas v najhitrejšem tempu in ne gleda na nas, ali mu dohajamo v znanosti in usposobljenosti. Ako bomo tudi mi tako zanemarjali obrtniški naraščaj, kakor ga zanemarja država, potem ne bo obrtništvo nikdar postalo sposobno za svetovno konkurenco in bo uničen tisti stan, ki je nekdaj bil voditelj vsega meščanskega življenja in si je pridobil velikih zaslug za procvit kulture in splošnega blagostanja. Tu zdaj zopet čaka veliko dela naše organizacije, da prisilimo merodajne činitelje k izvrševanju v ustavi prevzetih dolžnosti napram obrtništvu.
Tako ))o nepotrebnem se pri nas vedno naglaša, da smo agrarna država. Ko bi Slovenci od svojega agrarstva morali živeti, bi v marsikaterem želodcu
Pajek otvoril svoj umetniški obrt. Da še živimo človeku podobno življenje, k temu pripomore le trdno ii žično in duševno delo proizvajajočih stanov. Naloga naših organizacij je in ostane: dokazati na merodajnem mestu, kjer tega še danes ne vidijo, da tam, kjer je razvit obrt, je tudi kultura. To kaže ves svet, uči zgodovina vseh narodov. Kjer se pa narod peča Samo z. agrarstvom, tam ni napredka.
Naše organizacije morajo posvetiti svojo pozornost tudi socijalnim napravam'. Treba je skrbeti, da tudi revni dečki, če so nadarjeni, pridejo do potrebne strokovne vzgoje, kar je danes skoro nemogoče za proletarsko deco. Tovariši! Mi ne smemo tiščati glave v pesek, kakor tič noj, ampak gledati moramo okrog sebe, odbijati napade, skrbeti ne samo za svojo osebo, marveč za ves stan in ne samo za sedanjost, ampak tudi za bodočnost. Kadar bo pomagano celokupnemu obrtništvu, takrat bo tudi za posameznike bolje. In če tega ne dosežemo danes ali jutri, ne obupajmo in glejmo, da s& bo vsaj našim naslednikom rezal boljši kruh, nego se reže nam. S tega stališča moramo sodelovati pri reševanju.vseh socijalnih problemov, kajti drugače se bodo rešili brez nas in proti nam. Zanimati se moramo potom svojih organizacij posebno za ustanavljanje vajeniških domov v vseli obrtniških in industrijskih centrih. V teh domovih se bo obrtniški naraščaj vzgojeval v duhu časa, kakor tudi v duhu stanovskega ponosa in državne zavesti.
To bi bili nekateri glavni načrti bodočega delovanja organiziranega obrtništva. To in mnogovrstno drugo delo pa je v interesu vsega obrtništva brez izjeme, v interesu obrtniškega stanu kot takega. Nikakor se torej ne bo moglo trajno mirno gledati, da večina obrtništva čaka le ob strani, kdaj jim bodo začeli leteti pečeni golobje v usta. In med to večino je nebroj takih tovarišev, ki bi za stanovsko delo mnogo laže doprinašali svoj obolus, kakor marsikateri organiziran obrtnik. Tovariši! Jaz štejem vsakemu obrtniku v moralno dolžnost, da se v svojih stanovskih organizacijah udejstvuje kot član z materijelno pomočjo in z nasveti. Sedanje razmerje med številom organiziranih in. neorganiziranih obrtnikov je sramotno za naš stan. Odstranimo to sramoto! Kadar bomo mogli reči, da se je številčno razmerje obrnilo, da je 95 odstotkov obrtnikov včlanjenih v društvu in le 5 odstotkov neorganiziranih, takrat bo tudi naša organizacija imela primeren vpliv, moč in povečano veselje do dela, se bo laže z uspehom borila za naše pravice in koristi in delovala za boljšo bodočnost obrtniškega položaja.
Dohodninske napovedi in podrobni računi prejemkov in izdatkov.1
Od dolžnosti, da poda v dohodninski napovedi podroben račun prejemkov in izdatkov se nihče nc more oprostiti, tudi takrat ne, kadar ne vodi zapiskov ali knjig. Dunajsko upravno sodišče je v tem oziru ponovno poudarjalo in je v nekem konkretnem primeru, v katerem je davkoplačevalec odgovoril na pomisleke, d;j ne more podati podrobnega preračuna, ker nima zapiskov, in da po zakonu sploh ni zavezan
1 Rok za dohodninske napovedi za leto 1924. poteče kon-eein februarja 1.1.
voditi knjig, odločilo da ta izgovor ni opravičljiv, ker mora davčni zavezanec kljub temu podati podroben račun vsaj v takem obsegu, ki mu je mogoč, bodisi iz posameznih računov, bodisi iz spomina ali iz drugih pripomočkov itd. Dejstvo, da davkoplačevalec ne vodi knjig, ga še ne more oprostiti od podrobnega računa, marveč se mora smatrati, da odklanja pojasnilo, katero je predsednik davčne komisije .po zakonu upravičen zahtevati od vsakega davkoplačevalca, ki se bavi s trgovino, izvršuje obrt itd.
Zato priporočamo, da davkoplačevalci napovedo dohodek iz samostojnih podjetij in opravil na približno sledeči način:
Povprečni tedenski zaslužek ali izkupiček 2.000 K na leto znaša torej kosmati dohodek .	.	104.000	»
Od tega se odšteje:
lokal	10.000	K
luč in kurjava............ 6.000	»
davki in doklade.......... 4.000	»
plače začasnega pomočnika	.	24.000	»
razni iz.datki................ 1.000	»	45.000	»
ostane . . .	59.000	K
V primeru, da dobi tak obrtnik pomisleke, naj sc v odgovoru sklicuje na to, da je podroben račun, katerega mora podati po zakonu, podal že v napovedi. Nadalje naj omeni, da je posamezne postavke podrobnega preračuna ocenil po najboljši vednosti in vesti, in naj stavi predlog, da se za dokaz pravilnosti podrobnega računa zasliši izvedence, katere naj imenoma navede iz vrste takih davkoplačevalcev, ki so v položaju objektivno presojati njegove dohodninske razmere. Na izvedence naj se sklicuje tudi oni, ki dobi pomisleke o pravilnosti postavk podrobnega preračuna.
Na pozive davčnega oblastva naj se napoved popolni s podrobnim računom prejemkov in izdatkov, se mora polagati posebno pozornost. Nikakor ni umestno, da se jih odpravlja le s par besedami, pri tem pa prezre bistvo poziva: podrobni račun. Vsakdo, ki prejme tak poziv, naj v prvi vrsti poda podroben račun in tega utemelji, kolikor je potrebno za presojo njegove pravilnosti.
Ako bo imela davčna oblast dvome o pravilnosti podanega računa, ga bo itak pozvala, naj ga popolni, oziroma utemelji v natanko določeni smeri. Le kdor je v odmernem postopanju izpolnil vse dolžnosti v naznačeni smeri, in, mu je komisija kljub temu, da je ovrgel vse pomisleke iti podal vsa zahtevana pojasnila, sme v primeru, da mu je davčno oblastvo predpisalo davek, ki ne ustreza njegovim dohodninskim razmeram, s sigurnostjo pričakovati, da bo imel vloženi priziv uspeh.
Konfekcijske tovarne in krojaški rokodelci.
Med krojaškimi mojstri je vzbujalo v minulem letu veliko nejevoljo postopanje neke konfekcijske tovarne. Ta se je začela pečati poleg izdelovanja oblek na veliko tudi z izdelavo obleke posameznikom po meri, kakor to običajno delajo le krojaški obrtniki.
Konfekcijske tovarne delajo krojačem pogubno konkurenco že, če se drže po zakonu jim dopušče-
nega delokroga; če taka tovarna začne z delom na rokodelski način, potem odvzame krojaču še ono delo, ki mu je preostalo. Zadruga krojačev itd. v Ljubljani je zato prosila trgovsko in obrtniško zbornico za načelno izjavo, če smejo konfekcijske tovarne delati obleke tudi posameznikom po naročilu in meri, kakor to sicer delajo le usposobljeni krojaški mojstri. Vsebina odgovora zbornice je sledeča;
Eden bistvenih znakov za obratovanje konfekcijske tovarne je delo po principu delitve, po šabloni, v serijah in na zalogo. Razen uporabe večjega števila delavstva jo dejansko razlikuje edino le to od rokodelskega obrata krojačev, ki delajo obleke posameznikom po njih naročilu in meri. Ce torej konfekcijska tovarna dela obleke tudi posameznim naročnikom po meri za njih osebno uporabo, obratuje na enak način kakor krojaški obrtnik, t. j. na rokodelski način. S tem se oddalji od onega načina delovne tehnike, namena in obsega, ki je bil merodajen, da se je obrt smatral za prost tovarniški ne pa za rokodelski, ki je vezan na dokaz sposobnosti. Za izvrševanje obleke po naročilu in meri posameznikom za njih osebno uporabo so torej izključno upravičeni le krojaški rokodelci ne pa tudi konfekcijske tovarne. To naziranje podpirajo določbe § 38. a) obrtnega reda, ki nudijo krojaškim obrtnikom še posebno zaščito v pogledu jemanja mere.
Prodaja posameznih oblek iz tovarniške zaloge je seveda dopustna.
Pri kateri zadrugi je vpisati pomočnika, ako pripada drugi obrtni panogi?
§ 37./I. obrtnega reda pravi, da sme obrtnik uporabljati tudi pomočnike druge obrtne panoge. Nastane vprašanje, ali mora biti pomočnik prijavljen pri zadrugi njegove obrtne panoge ali pri oni, kjer je včlanjen mojster.
Trgovska in obrtniška zbornica je izjavila, da pripada pomočnik vedno oni zadrugi, pri kateri je včlanjen njegov mojster. Opirala se je na določbo § 120. obrtnega reda, ki pravi, da sestoji pomočniški zbor iz vseh glasujočih pomočnikov v eno zadrugo združenih obrtnikov. Vsi pomočniki kakega mojstra — torej tudi pomočniki drugih obrtnih panog — spadajo v pomočniški zbor mojstrove zadruge, torej morajo biti priglašeni pri tej zadrugi.
Tapetniki in mizarji.
Ker je neki tapetnik izdeloval z mizarskimi pomočniki tudi lesne dele pohištva, kakor ogrodje za divane, stole, se je zadruga mizarjev v C. pritožila na okrajno glavarstvo, obenem pa vprašala trgovsko in obrtniško zbornico za mnenje, če sme tapetnik opravljati prej navedena opravila.
Dočim je okrajno glavarstvo pritožbo zadruge odbilo, opiraje se na določbe § 37. obrtnega reda, je zbornica podala svojo izjavo v nasprotnem zmislu. Po njenem mnenju ogrodij (spodnjih lesenih delov) za divane, stole itd. tapetnik ne sme izvrševati niti sam niti z mizarskimi pomočniki. § 37. obrtnega reda sicer pravi, da sme vsak obrtnik združevati vsa dela, ki so potrebna za popolno dovršitev njegovih izdelkov in imeti za to potrebne pomožne delavce tudi drugih obrtov. Te določbe pa ni mogoče raztegniti
brez vsega tako daleč, da bi vsak izdelek, na katerem so potrebna dela obrtnikov različnih panog, smel izvršiti vedno že obrtnik ene same dotičnih panog.
Zidarska, pleskarska, slikarska, tesarska, ključavničarska in druga dela, ki so potrebna za dovršitev cele hiše, smejo izvršiti le obrtniki dotične panoge. Slikar vendar ne bo trdil, da_ sme sam ali z zidarskimi pomočniki na podlagi § 37. obrt. reda zidati stene, da izvrši svoj slikarski izdelek. Tudi mizarju ne pade na um, da bo s tapetniškimi pomočniki izdeloval tapetniška dela na lesenih ogrodjih pohištva. Tapecirano pohištvo se izdeluje že od nekdaj tako, da ogrodje izdela mizarski obrtnik, tapetniška dela na ogrodju pa tapetnik.
Razno.
Seja načelstva «Zveze obrtnih zadrug« v Ljubljani,
ki se je vršila 4. februarja 1.1., je v glavnem razpravljala o naslednjih zadevali: V zadnjem času se je pričelo iz gotovih organizacij ščuva n je vajencev proti plačevanju šolnine in nedeljskemu pouku v obrtnonadaije-valnih šolah. To vajeniško gibanje zavzema vedno širši obseg, zato je načelstvo zveze sklenilo napraviti korake, da to protizakonito in vajeništvu škodljivo gibanje prepreči. Načelstvo je sklenilo, da se bo vršil zvezni občni zbor v nedeljo dne 23. marca t. I. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je pristopilo k oživotvorjenju obrtnega s ds ve ta pri Uradu za pospeševanje obrta. V to svrho se je vršil pri ministrstvu trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, tudi že razgovor, na katerem se je deloma popravil svoječasno sestavljeni pravilnik. Na podlagi tega začasnega pravilnika ima Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani v obrtnem sosvetu pet svojih zastopnikov, katere mora Zveza predlagati v imenovanje ministrstvu trgovine in industrije, oddelku v Ljubljani. Po daljši debati so bili predlagani v obrtni sosvet gg.: Engelbert Franchetti, načelnik Zveze; Franc Ravnikar, tesarski mojster v Ljubljani; inž. Turnšek in J. Košak, sobni slikar v Ljubljani; zadruge v Novem mestu pa so imenovale g. Filipa Ogriča. Sklenilo se je nadalje, da se bodo volili odslej člani obrtnega sosveta na Zvezinem občnem zboru. Sklepalo je nadalje o predlogu glede pobiranja zadružnih in zveznih doklad. Zadruge se nahajajo v financijclnih težkočah, ker člani neredno ali sploh ne plačujejo zadružnih doklad. Radi tega se nahaja tudi Zveza v slabem gmotnem položaju, ker je ta odvisen samo od zvezinih doklad, ki jih plačujejo včlanjene zadruge. Predloga, ki je stremel za tem, da bi se zadružne in zvezine doklade pobirale mesečno, oziroma da bi se plačevanje doklad sploh sistematično uredilo, načelstvo radi težkoč, ki bi pri tem nastale, ni sprejelo, pač pa se je poudarjalo, da naj zadruge doklade, ki jih člani prostovoljno nočejo plačati, izterjajo upravnim potom, to je potom magistrata, odnosno okrajnega glavarstva. Na predlog g. dr. Plessa se je soglasno sklenilo, da napravi Zveza oster protest proti redukciji uradništva pri Uradu za pospeševanje obrta in učnih moči na strokovnih šolah. Prihodnja seja načelstva se bo radi preobilice materijala vršila zopet koncem tekočega meseca.
Občni zbor zadruge sobnih, črkoslikarjev in pleskarjev v Ljubljani. Dne 21. januarja t. I. se je vršil pri »Novem svetu« občni zbor zadruge sobnih, črkoslikarjev in pleskarjev. Zadruga ima 47 članov. Dohodki leta 1923. so znašali 1941 Din, izdatki pa 2096-10 Din, tako da je imela zadruga v preteklem letu 155*10 Din primanjkljaja.
Skupno premoženje znaša 2306-05 Din. Volitev novega odbora se je vršila po listkih. Izvoljeni so bili: za načelnika g. Štefan Špeletič, za podnačelnika g. Ivan Košak, za odbornike gg.: Blaž Jančar, Franc Renižgar, Štefan Rožič, Franc Rebernik, Ernest Remžgar, Egidij Šetina, za namestnike gg.: Franc Ambrož, Franc Zorc, Josip Sorn, za preglednike računov gg.: Ivan Letnar in Ivan Brunčič. Po debati je načelnik zaključil občni zbor, nakar se je novoizvoljeni odbor takoj konstituiral, in sicer je bil izvoljen za blagajnika g. Ernest Renižgar, za tajnika Pa g. Štefan Rožič. Sedež sedanjega načelstva se nahaja v prostorih načelnika g. Štefana Špeletiča, Rimska cesta št. 16.
Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani
bo imela v nedeljo dne 24. februarja 1.1. ob 9. uri dopoldne v salonu restavracije «Pri Mraku» na Rimski cesti svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika. 2. Čitanje in odobritev zapisnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Dopolnilna volitev odbora in namestnikov. 6. Volitev računskih preglednikov in namestnikov za leto 1923t 7. Prememba pravil. 8. Razni predlogi in nasveti. — če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro Pozneje drug občni zbor, ne oziraje se na število navzočih članov. — Dolžnost vsakega člana je, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleži. — Za načelstvo: A. Gjud s. r.
Obrtnoindustrijska razstava v Sarajevu. V Sarajevu se bo vršila letos ob priliki poletnega vsesokolskega 'zleta obrtnoindustrijska razstava.
Kavcije za novovstopivše vajence. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je poslalo Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani naslednji dopis: «Inspekcija dela je ob priliki nadzorovanja obratov zaznala, da ne-katerf mojstri zahtevajo od novovstopivših vajencev, odnosno njih staršev ali varihov, da vplačajo gotovo vsoto kot nekako kavcijo, katero ima mojster za časa učenja v posesti (toda ne naloženo v kaki hranilnici ali denarnem zavodu). Po pravilnem izstopu, oziroma iz-učenju, vajenca se mu vplačana kavcija brez obresti vrne. Naroča sc Vam, da ukrenete potrebno, da se to nepravilno postopanje potom obrtnih zadrug odpravi.
Dr. Marn s. r.»
Opozoritvene položnice in plačilni nalogi. Dne 31. januarja 1924 je poklicala finančna delegacija v Ljubljani zastopnike gospodarskih krogov na konferenco, na kateri naj bi se razpravljalo, kako naj se poslovanje z opozo-ritvenimi položnicami poenostavi, da bi davčni uradi mogli zadostiti svoji dolžnosti. Davčni uradi bi bili dolžni razpošiljati opozoritvene položnice vsako četrtletje, ne vrše pa te dolžnosti, ker jim je po zatrdilu finančne delegacije fizično nemogoče, vsako četrtletje napraviti vsem davkoplačevalcem obračun o predpisanih in plačanih davkih, osobito ker sc je delokrog davčnih uradov v zadnjem času izdatno pomnožil, predvsem v pristojbinski stroki. Finančna uprava namerava iz tega razloga poslovanje z opozoritvenimi položnicami poenostaviti v tem zmislu, da bi se položnice razpošiljale četrtletno le največjim davkoplačevalcem, ostalim pa le dvakrat ali enkrat na leto. Na konferenci so bile zastopane: Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo, Zveza obrtnih zadrug. Zveza društev hišnih posestnikov in Gremij trgovcev v Ljubljani. Zastopniki so izjavili, da vztrajajo na zahtevi, da se znova uvedejo plačilni nalogi in da odklanjajo vse odredbe, s katerimi se hočejo nadomestiti odpravljeni plačilni nalogi. Opozoritvene položnice smatrajo za prehodno' kompenzacijo plačilnih nalogov in bi se po njiho-
vem mnenju dale preprečiti vse neprilike, katere povzročajo davčnim uradom opozoritvene položnice, na najenostavnejši način s tem, da se znova uvedejo plačilni nalogi. Glede olajšav v poslovanju z opozorilnimi položnicami odklanjajo vsako izjavo, ker je predlog predaleko-sežnega pomena, da bi mogli o njem odločiti brez zaslišanja širšega kroga interesentov. Hkratu so zastopniki poudarjali, da povzroča odprava plačilnih nalogov nešteto pritožb in pomot, ker davkoplačevalci nimajo zadostne evidence o predpisu davkov. Pa tudi način kumulativnega pobiranja davkov povzroča nešteto pomot in lieprilik, vsled česar bi bila retnedura potrebna tudi glede kontnih knjig. Finančna uprava je vzela to izjavo na znanje in bo poslala predloge glede opozoritvenih položnic pismenim potom v izjavo.
Strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani priobčuje zapisnik prvega občnega zbora, ki se je vršil dne 27. januarja 1924 v hiši Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. — Gospod načelnik Mihelčič o tvori ob 10. uri občni zbor ter konstatira sklepčnost. Navzoči so bili gg.: Vojnovič Tomo, Ljubljana; Štebi Rudolf, Ljubljana; Mihelčič Ivan, Ljubljana; Saks Franc, Maribor; Tratnik Leopold, Ljubljana; Arhar Alojzij, Ljubljana; Janežič Leopold, Ljubljana; Hebein Ivan, Ljubljana; Gabrovšek Josip, Kranj; Kregar Anton, Kamnik; Pretnar A., Jesenice; Pajk Jakob, Celje; Bogataj Ivan, Ljubljana; Lovšin Viktor, Ljubljana; Stegu, Ljubljana; Markeš Jože, Jesenice; Petrič Ivan, Ljubljana. Oprostil se je Viljem Schubert iz Tržiča. Preden preide g. načelnik na dnevni red, pozdravi gospoda inž. Ditriha, zastopnika Gradbene direkcije, g. dr. Kodreta, zastopnika mestnega obrtnega referata, in g. Franchettija, načelnika Zveze obrtnih zadrug. Nato prečita podnačelnik g. Bogataj zapisnik ustanovnega občnega zbora, ka.teri sc vzame na znanje. Nadalje prečita poročilo o zadružnem delovanju v pretočenem letu. Vršilo se je sedem rednih odborovih sej in dva sestanka, na katera so bili povabljeni vsi člani. Na prvem sestanku, ki se je vršil dne 7. oktobra v zadružni pisarni pri g. načelniku Mihelčiču, se je razpravljalo glede ustanovitve vajeniške nadaljevalne šole; na drugem sestanku, ki se je vršil dne 9. decembra v prostorih hiše Trgovske in obrtniške zbornice, glede naredbene ureditve o podelitvi nadaljnjih koncesij v elektrotehnični stroki po sestavi Gradbene direkcije. Na sejah so se razpravljale važne točke. Došlo je nad 60 raznih vlog, in sicer od ministrstva, gradbene direkcije, mestnega magistrata in raznih okrajnih glavarstev. Zadruga je pisala nad 200 pisem in dopisnic na razna oblastva in korporacije. Odposlala je okrožnico na ukaz tukajšnje Gradbene direkcije vsem članom elektrotehnikom o napravi načrtov za gradnje električnih naprav. — Ustanovila se je v Ljubljani šola za elektrotehnične vajence, in sicer na Tehnični srednji šoli, katero poseča 36 vajencev. Za to zaslugo se mora zahvaliti zadruga v prvi gospodu dvornemu svetniku dr. Marnu in gospodu vladnemu svetniku ravnatelju Šubicu. Zadruga namerava, ako ji bo preostalo kaj od šolskega sklada, da bo ob koncu šolskega leta napravila z vajenci ekskurzijo, naj-brže na Falo. Seveda b*o v to svrho zaprosila pri železniškem ravnateljstvu za četrtinsko vožnjo. Za bodoče vajeniško šolsko leto se bo gledalo, da se bo enaka šola »tvorila tudi v Mariboru. Z okolice se bodo pritegnili vajenci v Ljubljano in Maribor. Zadruga šteje danes 35 rednih članov; 27 med temi je elektrotehnikov, osem pa elektrarn, oziroma električnih zadrug. Upanje pa imamo, da bo zadruga štela na bodočem rednem občnem zboru nad 50 članov. — Predlog g. Leopolda Tratnika glede
naložitve rezervnega sklada se odkloni; na predlog gospoda Franchettija se rezervni fond za prihodnje leto uredi. Proračun za leto 1924. se soglasno odobri, isto-tako tudi letna članarina 100 Din. — Namesto na ustanovnem občnem zboru izvoljenega odborovega namestnika g. Rečnika iz Maribora, ki se do danes še ni odzval, se izvoli za namestnika g. Alojzij Pretnar z Jesenic. — Gospod Saks se oglasi k besedi ter pojasnjuje, da elektrotehniki iz Maribora nočejo priznati zadruge kot take. Po pojasnilu magistratnega obrtnega referenta gbsp. dr. Kodreta so primorani po zakonu pristopiti k naši zadrugi; seveda je treba primerno nastopiti potom oblasti. Zadruga naj intervenira tudi glede vajencev iz Maribora, da se ne pripozna oprostitev od ondotne kovinarske zadruge. Gosp. načelnik Zveze obrtnih zadrug Franchetti predlaga, naj se pozove g. Fran Saks, ki je tudi poziv sprejel, in se mu poveri naloga, da skliče v Mariboru vse elektrotehnike in jim pojasni ves položaj, da zadruga lahko napravi potrebne korake, da se jih primora potom politične oblasti. G. Markeš z Jesenic predlaga, da naj odbor izposluje pri vodstvu za vajeniške šole, da poda predmet učnega reda o elektrotehniki, kateri predmet se bo skušalo na deželi od strani mojstrov vajence poučevati, dokler zadruga ne uredi kaj bolj primernega glede vajencev na deželi. — Nadalje se naproša gosp. inž. Ditrili, da posreduje, kakor je omenil, ker namerava g. inž. Vagaja, ravnatelj elektrarne na Završnici, izdati knjigo v slovenskem prevodu glede predpisov za elektrotehnične naprave, da se izdaja pospeši in pride pr*ej ko mogoče v promet knjiga, ki bo služila v splošnem na elektrotehničnem polju v Sloveniji. Glede zadružnih elektrarn naj se potrebno ukrene. Glede šušmarstva je bil podan predlog g. inž. Ditriha, ki se bo obravnaval pri odborovi seji. G. Franchetti predlaga, naj se ustanovi podporni sklad, in sicer naj se za enkrat naloži primeren znesek 500 Din. Se soglasno sprejme. — Predlog g. Mar-keša, da naj se odpravi monopol splošno, naroča odboru, da za tem stremi ter končnoi izposluje; sklene naj se tozadevna resolucija. — G. Tratnik preskrbi pravila iz inozemstva. — Glede trgovine pojasnjuje gospod inž. Ditrili, da se naj razmotriva, da trguje z elektrotehničnimi predmeti lahko le lastnik koncesije. To pa z ozirom na tol ker mora dotični poznati in biti tudi odgovoren za kakovost blaga. Načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Franchetti predlaga, da naj se skliče anketa, na kateri se bo glede odprave monopola razpravljalo. Na to anketo naj se povabi vse merodajne faktorje.
Ker je bil dnevni red izčrpan, se gospod načelnik zahvali vsem navzočim za obisk občnega zbora; občni zbor se zaključi ob XA\.
IV. Ljubljanski velesernenj. Ta eminentno narodnogospodarska prireditev se vrši letos od 15. do 25. avgusta. Ogledalo gospodarske sile vsakega naroda so njegovi proizvodi v poljedelstvu, obrtu, oziroma industriji. To je dvoje očes, skozi katera se gleda v njegovo bodočnost. Mi Jugoslovani smo mlada država, ki je polna naravnega bogastva: polje, gozdovi, rudokopi, živinoreja, morje za plovitev in trgovino, vodne sile za električno
moč. Ves svet gleda sedaj, ko smo dobili svobodo, na nas, če smo sposobni in pripravljeni, da vse te naravne
dobrine izkoristimo v obrtu in industriji ter naši mladi
državi pripravimo boljšo bodočnost. Pokazali smo v res-
nici, da imamo voljo in sposobnost. Dosedanji ljubljanski
velesejmi so veseli dogodki v tem oziru; naš narod je sijajno dokazal svojo sposobnost in položil temelj naši boljši bodočnosti. Odlični strokovnjaki iz Češkoslovaške,
Francoske, Belgije, Švice in od drugod so priznali veliki
napredek našega naroda v kratkem razdobju petih let, odkar je svoboden. Naša industrija je tako rekoč še v povojih, ali mi imamo v izobilju vsakovrstnih sirovim najboljši predpogoj za njen razvoj. Gledati moramo, da postanemo kar najbolj mogoče neodvisni od tujih tovarn in od tujega kapitala in da bo naš izvoz mnogo večji od uvoza. Agraria in industrija naj bo dvoje rok na telesu Jugoslavije, ena drugi dodaje in pomaga, da naše gospodarstvo v polni meri napreduje. Naš napredek pa je treba svetu, tujini, pokazati, ako hočemo, da bo naš ugled in z njim naš vpliv zrastel, kar bo v našo neizmerno korist. NajlepŠo priliko za to nudijo ravno ljubljanski velesejmi. Vsi naši pridobitveni krogi morajo tu na plan, da dokažejo svoj napredek, po katerem nas bo sodil svet. V njihovih rokah je, kakšna bo ta sodba in mi moramo naprej ne nazaj. Poleg tega pa blažijo velesejmi težke krize, ki vladajo sedaj ter so v veliko moralno in materijalno vladajo sedaj ter so v veliko moralno in materijelno oporo tako našim industrijcem in obrtnikom kot trgovcem.
Vinarske društvo za politični okraj novomeški v Nz-veiti mestu ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. ob pol 10.. uri v prostorih državne kmetijske šole na Grmu. Pri tej priliki bo sprejemalo nove člane. Ker je glavni namen društva podpirati težnje vinogradnikov, je želeti, da je vsak zaveden vinogradnik v njegovih vrstah.
Vinske pokušnjo priredi Vinarsko društvo v Novem mestu o priliki svojega zborovanja v nedeljo 24. februarja t. 1. ob polenajsti uri v prostorih državne kmetijske šole na Grmu. — Vabijo se tako vinogradniki, ki imajo dobro vino naprodaj, kakor tudi kupci, ki želijo dobro vino nakupiti, da to prireditev posetijo.
Podpora za brezposelne. V ministrstvu za socialno politiko se izdeluje pravilnik o podporah brezposelnih delavcev. Po pravilniku se predvidevajo podpore v prvi vrsti v naturalijah, potem v denarju, in sicer po 10 ter po 5 dinarjev dnevno za vlakega člana rodbine. Ta revna pomoč sme trajati največ 6 tednov v letu. Razen tega bi se dajala izredna podpora za polovično železniško vožnjo, kadar bi delavec potoval v kraj, kjer je dobil delo. Za ta primer bi se dajala tudi dvodnevna denarna podpora. Izredna podpora se bo dajala v primerih posebne nesreče, ki bi zadela brezposelnega delavca, in sicer največ 300 dinarjev na leto in 50 dinarjev za vsakega člana rodbine. Načrt pravilnika je baje že izdelan, gre pa, odkod dobiti potrebne vsote.
Računski listi na monopoliziranih obrazcih. Nekateri organi finančne kontrole so interpretirali tar. post. 34., pripombo 3., zakona o taksah in pristojbinah v tem zmislu, da so dolžni izdajati enako gostilničarjem račune na monopoliziranih obrazcih tudi trgovci, ki prodajajo alkoholne pijače, pa ne le za alkoholne pijače, ampak tudi za ostalo špecerijsko blago. Ker ta interpretacija ni pravima, je finančna delegacija v Ljubljani na inicijativo Trgovske in obrniške zbornice v Ljubljani poučila podrejene organe finančne kontrole, da trgovci, ki prodajajo alkoholne pijače za konzum izven poslovnih prostorov, niso zavezani taksi po pripombi 3. k tarifni postavki 34. taksnega zakona.
Zakonski predlog proti kreditnemu oderuštvu na Češkoslovaškem. Češki narodni skupščini je bil predložen zakonski načrt za omejitev oderuške obrestne mere. Ta predlog vsebuje štiri paragrafe, ki določajo v glavnem, da banke, kreditni zavodi in privatniki smejo zahtevati za posojila, predujme in pri eskomptu kreditnih papirjev obresti, ki gredo največ za štiri od sto črez.
aktivno obrestno mero bančnega urada ministrstva financ. Ta maksimum velja ne samo za obresti v ožjem zmislu besede, ampak tudi za provizije, manipulacijske Pristojbine itd.
Proslava trgovske in obrtniške zbornice v Splitu. V
teku tega leta bo slavila trgovska in obrtniška zbornica v Splitu lOOletnico svojega obstoja. Ta proslava se bo vršila v Splitu na najbolj svečan način. Povabljene so na proslavo ne samo domače trgovske in obrtniške zbornice, ampak tudi nekatere zbornice iz inozemstva.
Ugotavljanje prometne vrednosti za odmero dopolnilne prenosne takse. Po nekem razpisu, katerega je naročila generalna direkcija posrednih davkov podrejenim organom, naj ugotavljajo prometno vrednost za odmero dopolnilne prenosne takse nastopno: «Za prometno vrednost nepremične imovine, ki je zavezana dopolnilni prenosni taksi po tar. post. 12., se smatra ona vrednost, za katero bi se dotična imoviua na dan 1. januarja 1924. mogla prodati po prosti volji prodajalca in kupca, pri čemer se ne sme vpoštevati nikaka sila prodajalca ali neodložna potreba kupca. Z eno besedo, za prometno vrednost se smatra objektivna cenitev imovine na dan cenitve.*
Prodaja vina v zaprtih steklenicah. Finančna delegacija je v nekem konkretnem primeru glede trošarinjenja vina, ki se prodaja v zaprtih steklenicah, odločila nastopno: Ker smejo trgovci prodajati vino samo v steklenicah, ki so zaprte po trgovskem običaju, ker bi sicer izvrševali vinotoč, je po1 sebi umevno, da morajo plačevati trošarino po 50 par od steklenice, če se je doslej
milili
KOLUA YSE POTREB.
m
• J,
/n
A LJUBLJANSKE KREblTK BANKE
postopalo drugače, je bilo to nepravilno. Kvaliteta navadnega vina, ki se prodaja v steklenicah, za trošarino ni merodajna. Finančna kontrola ne bo zahtevala, da se vsa množina po trgovcih nakupljenega vina takoj pretoči v steklenice, zahtevala pa bo, da se zatrošarini po večji postavki vsa množina, ki se pretoči v steklenice. Če trgovci nočejo od vse množine, ki je namenjena za pre-točenje v steklenice, takoj plačati večje trošarine, se jim bodo nepretočene, a za pretočenje namenjene množine, morale vzeti pod strogo uradno evidenco, eventualno pod zaporo, ker bi drugače državni interesi ne bili zadostno zaščiteni. Trošarino po postavki za vino od soda je vsekakor plačati takoj ob prejemu po občih predpisih. Vsako pretakanje v steklenice je predhodno prijaviti oddelku finančne kontrole, in sicer šest ur pred izvršitvijo. Steklenic pečatiti ni treba.
Poslano. Tovarna za izdelovanje tapet in pohištva Anton Bence i sin v Velikem Bečkereku (Banat) je naznanila v različnih jugoslovanskih časopisih, da je sedaj pričela kot — Prva jugoslovanska tovarna klavirjev z izdelovanjem klavirjev. To ne odgovarja dejstvu, ker izdelujem v svojem čez trideset let obstoječem zavodu za izdelovanje orgel že od leta 1920. klavirje. Tozadevno sem predložil obrtni oblasti svojo pritožbo. — Beležim z odličnim spoštovanjem J o s i p H r a n d 1 1. r.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika*.
Odgovorni urednik Engelbert Franchetti.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
9
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske |
9
dovoljuje posojila	I
Z	na	menice	in kredite
I 9
|	v	tekočem	računu
m 9
M 1 vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
IIIIIIIIIIIhlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllN
■
■
«
■
■
■
■
■
■
Ljubljanska kreditna banka j
Delniška glavnica:
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000- &
. Dunajska cesta V
Podružnice:
Brežice	Maribor	Sarajevo
Celje	Metkovič	Split
Črnomelj	Novi Sad	Gorica
Krtin j	Ptuj	Trst
A
BANKA LJUBLJANA
Telefon št.: 261, 413, 502, 503
in 504	£
■
Priporoča se za vse bančne posle
/■	N
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG
d. d.
 ===== V LJUBLJANI =
prodaja
premog
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog: in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški In angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov :
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG, D. D.
V LJUBLJANI
Miklošičeva cesta 15./II.
Ss. y
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457 in 548.
Obrestovan je vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskonipt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
d*	d«
«5?	d)S
|	Obrtna banka	|
1 o Ljubljani	1
d£	d£
Kongresni trg št. 4
Telefon št. 508	Telefon št. 508
ds?	Račun pri poštno-ček. zauodu št. 12.051	<3?
d£	d£
»3?	Daje kredite u obrtne surhe po iz-	«3?
rednih pogojih, pospešuje ustanau-	^
d«	ljanje obrtnih in industrijskih podje-	<3?
tij, iznršuje ose bančne transakcije d*?	najkulantneje. Vloge na knjižice in na	«3?
tekoči račun se obrestujejo počenši s	^
«3«	l. nooembrom 1922. za pol odstotka	^
d«	d£
d£	oišje,	torej	s	d«
d£	_	.	dJ?
«3?	£0|	<3*
«3?	3 1°	OS
«3? od dne uloge do dne doiga.	d£
«3?	«3?
d«	«3?
]
.D.
BEOGRAD.
CENTRALA (začasno) LJUBLJANA
Delniška glavnica: 60.000.000 Din Rezerve: 32.515.000 Din
Beograd
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik
Ercegnovi
PODRUŽNICE: Jelša Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Amerikanski oddelek / Potniški urad
Inozemska zastopstva:
Italija: Banka Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. Avstrija: Adriatische Bank, Wien.
.lužna Amerika: Banko Yugoslavo de Chile,
Valparaiso, Antofagasta, Punta Arcnas, Porvenir, Puerto Natalos.
AFILIJACIJA: Frank Sakser State Bank,
Cortlandt Street 82. New-York City.
Banka iina prvovrstne zveze v vseli glavnih mestih sveta In se peča z vsemi bančnimi posli.