Poštnina plačana pri PTT enoti Celje Doslej še zadovoljivo poslovanje Poslovni rezultati naše delovne organizacije v zadnjem letu kažejo, da so temeljne organizacije dosegle zadovoljive rezultate, kljub visoki stopnji inflacije, porastu cen, zmanjševanju naročil oziroma prodaje nekaterih izdelkov, težavam z oskrbo s surovinami in materialom predvsem iz uvoza ter pomanjkanju obratnih sredstev. Kljub temu so bili načrti v nekaterih tozd preseženi, v nekaterih tozd pa iz objektivnih vzrokov nekoliko pod pričakovanji. Tako ugotavljamo, da je bila v delovni organizaciji proizvodnja za 4 odstotke nižja od načrtovane in enaka kot v preteklem letu. V decembru je bila dosežena le z 86 odstotki v primerjavi z načrti, glede na enak mesec v preteklem letu pa z 88 odstotki. Za 0,4 odstotke pa je bila nižja kot novembra 1986. Načrtovano proizvodnjo so dosegle temeljne organizacije Titanov dioksid, Grafika in Veflon, nižjo pa Metalurgija, Kemija Celje in Kemija Mozirje- Proizvodnje iz leta 1985 niso dosegle tozd Metalurgija in Kemija Celje. Drugače je bilo z izvozom, kjer smo dosegli 43 milijonov dolarjev in ga v primerjavi z letom 1985 povečali za 26 odstotkov, na kar je vplival predvsem izvoz na klirinško področje v višini 27 milijonov dolarjev, ki je bil za 54 odstotkov višji. Izvoz na konvertibilno področje je bil 5 milijonov dolarjev in za 2 odstotka nižji od preteklega leta. V primerjavi z načrti je bil izvoz presežen za 15 odstotkov. od tega na konvertibilno področje za en odstotek, na klirinško področje pa za 26 odstotkov. Uvozili smo za 18 milijonov dolarjev surovin, opreme in rezervnih delov, kar je v primerjavi z načrti samo 66 odstotkov. Na to je vplival predvsem konvertibilni uvoz, v primerjavi s preteklim letom pa je bil skupni uvoz nižji samo za dva odstotka, skupni konvertibilni pa za 4 odstotke. Pokritje izvoza z uvozom je bilo 99 odstotno- Na področju zaposlovanja je bilo povprečno število zaposlenih 2425, kar je odstotek ali 23 zaposlenih več kot v letu 1985-Stanje zaposlenih decembra 1986 je 2415 in je za 12 delavcev nižje kot konec decembra 1985. Med letom se je v naši delovni organizaciji na novo zaposlilo 210 delavcev; odšlo pa 222, internih premestitev je bilo 94. Med letom je bila fiuktuacija približno 9 odstotna in je bila nekoliko nižja kot v letu 1985, ko je bila 11 odstotna- Izkoriščenost delovnega časa je bila slabša od dosežene v enakem obdobju preteklega leta in tudi od planirane- Slabša izkoriščenost pa je predvsem posledica povečanja števila dni dopustov zaradi novega pravilnika in povečanja bolezenskih izostankov Na zaposlenega je odpadlo 24 dni letnega dopusta, v preteklem letu 23 dni. Bolezenski izostanki na zaposlenega so 25 dni, v letu 1985 pa 23 dni Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega po vkalkuliranih urah za leto 1986 je znašal 120-382 din, v decembru pa 162.749 din. Na podlagi družabniške pogodbe z Nemško demokratično republiko smo izvozili obvezujočih 53 odstotkov celotne proizvodnje titanovega dioksida. Glavni izvozni izdelki so razen titanovega dioksida še: cink titanova pločevina - izvozili smo jo 3-738 ton, litopon, 2.950 ton in cinkovega belila 1200 ton. Lahko bi sicer izvozili več, vendar le na račun zmanjšanja prodaje doma, to pa zaradi obveznosti do domačih kupcev ni mogoče. Največji problem je v padanju svetovne cene cinka. Ta je v januarju letos padla za 100 dolarjev, kar pomeni, da bomo tudi našim cinkovim proizvodom za izvoz morali znižati ceno. Zato letošnjega večjega porasta izvoza ni pričakovati. Načrtujemo le za 1000 ton večji izvoz titanovega dioksida, 220 ton več cink titanove pločevine in za 1000 ton več litopona, ne Povprečni neto osebni dohodek po vkalkuliranih urah seje glede na povprečje preteklega leta povečal za 105 odstotkov, decembrski pa je višji za 114 odstotkov od doseženega v decembru 1985. Na splošno lahko rečemo, da se je slaba likvidnost v začetku leta proti koncu leta izboljševala, kar je vplivalo na zmanjševanje obresti kratkoročnih kreditov v strukturi celotnega prihodka in s tem tudi pozitivno na poslovni rezultat. bomo pa izvažali več tistih izdelkov, kjer dosegamo tako nizke cene na svetovnem tržišču, da gredo na škodo lastne substance. Tako je na primer s cinkovim oksidom, ker sta surovina in energija za njegovo proizvodnjo predragi. Tudi cinkov prah v izvozu predstavlja problem, ker vzhodno tržišče nima denarja za nakup. Letos naj bi v Cinkarni izvozili v skupni vrednosti 49,7 milijonov dolarjev, kar je za 9 odstotkov več kot lani. Izvoz bi morali sicer povečevati z odpravljanjem proizvodnih problemov. Morali bi se čim bolje organizirati, izkoristiti vse proizvodne zmogljivosti, ter načrtno in hitro reševati problem odpisanosti osnovnih sredstev. M. G. Tako po začasni ugotovitvi uspešnosti poslovanja sicer ugotavljamo, da je rast dohodka pod indeksom 200, in da smo več namenili za osebne dohodke in skupno porabo kot za akumulacijo, vendar je pozitivno to, da nobena tozd ne bo zaključila leta z negativnim poslovnim rezultatom. Če k temu dodamo, da je založenost s surovinami in materialom, razen nekaterih izjem zadovoljiva, lahko zaključimo, da je bilo poslovanje v letu 1986 zadovoljivo. Stanje gibanja po novih zaostrenih predpisih v zvezi z ugotavljanjem in delitvijo dohodka, nam kaže , da se bomo tudi v bodoče z delitvijo dohodka lahko gibali v okviru proizvodnih in poslovnih rezultatov. Če bodo ti ugodni, tudi ne bo omejevanja pri izplačilu osebnih dohodkov. Marija Bernjak Kako bo letos z izvozom Z izvoznimi rezultati zadnjih petih let smo lahko v Cinkarni zelo zadovoljni. Medtem ko smo še leta 1982 ustvarili skromnih 2,6 milijona dolarjev, smo lani že dosegli 43,3 milijona dolarjev. Na skupni izvoz je vplival predvsem povečan izvoz na vzhodni trg, kar za 54 odstotkov, izvoz na zahodni trg pa je bil za dva odstotka nižji kot leta 1985. NALOŽBE - NAČRTI 2 Letos načrtujemo trinajst naložbenih del Med investicijami, ki jih bomo začeli graditi v letošnjem letu, se je znašlo kar 13 predlogov. Razen dveh, naj bi bile letos tudi vse zaključene. Predračunska vrednost je ocenjena na skoraj 16 milijard din. Od tega bo Cinkarna združila kar 4 milijarde. Zaklonišče v Kemiji Mozirje bo predivdoma zgrajeno šele naslednje leto- Za nov obrat grafičnih preparatov je že izdano lokacijsko dovoljenje, v februarju pričakujemo še gradbeno, v marcu pa bi lahko začeli z gradnjo. V tozdu Vzdrževanje naj bi dokončali halo B, v kateri bo skladiščen drobni material- Računajo, da bodo z deli lahko nadaljevali v marcu. Titanov dioksid ima načrtovane tri projekte, in sicer posodobitev in odpravo ozkih grl v proizvodnji, kjer čakajo na soglasje za gradbeno dovoljenje. V maju pa bi lahko začeli z deli na prečrpa-lišču mazuta in pretakališču luga. Čiščenje dimnih plinov iz sušilnice ferosulfata je ekološka naloga, ki jo je potrebno dokončno rešiti še v tem letu- V Metalurgiji načrtujejo, da bi k Valjarni priključili še linijo za razrez in indukcijsko peč- Projekti so v izdelavi, imajo tudi ponudbe za opremo, v izdelavi pa je tudi investicijski elaborat. Kemija Celje načrtuje izgradnjo mešalnice in pakirnice rastlinskih zaščitnih sredstev. Skladišče vnetljivih tekočin bodo letos gradili le v Kemiji Mozirje, v Celju pa bo morda v prioriteti šele prihodnje leto. V postopku za pridobivanje potrebnih soglasij so še Čiščenje izcednih vod v Bukovžlaku ter Meteorna in fekalna kanalizacija. V programu pa je tudi preureditev stare mehanične delavnice v razvojni laboratorij. Da bi naša delovna organizacija imela lepši videz, bomo še letos uredili tudi cestišče, (podaljšek kadrovske službe do priključne ceste za modri baker). V letošnjem letu Investicijska služba pripravlja dokumentacijo za tiste investicije, ki jih bomo načrtovali v prihodnjem letu-Obdelati in pripraviti nameravajo tehnično dokumentacijo ter pripraviti vse analize in raziska- ve za lokacijsko in ekonomsko upravičenost gradnje železook-sidnih pigmentov. Pripravljali bodo tudi dokumentacijo za novo linijo offsetnih plošč ter opravili raziskave za vrednotenje odpadne sadre. Izdelati bo potrebno tudi vse potrebno za ureditev sistema meritev ter za namestitev pilotne naprave za obarjanje kalcijevega karbonata. Izvzeli pa ne bodo tudi ureditev infrastrukture. Za vse omenjene priprave in raziskave je namenjeno štiristo milijonov din. Kaj bo s staro Cinkarno Nekoliko je že razjasnjena tudi usoda starega dela Cinkarne, kije bil do leta 1990 predviden za rušenje- Vendar tu živijo še nekateri obrati tozda Kemije in Metalurgije, ki jih bo potrebno polagoma preseliti v novi del. Doslej ostaja še odprto vprašanje obstoja ali prestavitve obrata keramike, vendar bi morali razmisliti tudi o razvojni perspektivi ostalih obratov v tem delu Cinkarne, to je galvane, rastnih substratov in gradbenih lepil. Stara valjarna in topilnica sta predvideni za spomeniško varstvo- Obdržali bomo lahko le ekološko čiste proizvodnje in upravno zgradbo. Stari del bomo morali pričeti urejati takoj, ko bo ukinjena železniška proga Ema. I)o leta 1990 je potrebno stari del Cinkarne dokončno urediti Preko dvesto milijonov za propagando V lanskem letu smo porabili 169 milijonov din za komuniciranje, kamor štejemo vse dejavnosti ekonomske propagande, predstavitve na sejmih in odnose z javnostjo ter publiciteto. Za letos pa je predv ideno 75 odstotno zvišanje. V ekonomsko propagando štejemo vse akcije priprav video programov, prospektov, oglasov, radio in drugih sporočil, foto materialov in podobno- V letu 1986 smo preko tega dela komuniciranja dobro predstavljali naše izdelke, kar je tudi povečalo zanimanje, posebej pri kemijskem in zaščitnem programu. Načrtujemo, da bomo letos oblikovali katalog Cinkarne, po katerem obstaja potreba že dolga leta. Gre tudi za predstavitev naših izdelkov, za katere je potrebno urediti prospekte, embalažo, oglase in drugo. Agroke-mijski prodajni program uvaja dva nova proizvoda Cink oksid-aktivni in Natrijev sulfat-Tržna priprava načrtuje še povečanje obsega sodelovanja na sejemskih prireditvah, nastopanje na njih pa izboljšati s kakovostnim prikazom naših izdelkov. Sodelovali bomo na I4sejmskih prireditvah, od tega je novost preifstavitev na Alpe Adriji in sejmu gradbeništva v Sarajevu ter dveh razstavah. Opustili pa bomo nastop na sejmu gradbeništva v Budvi. Cinkarna je v letu 1986 organizirala več posvetovanj, kjer smo navezali stike z uporabniki naših izdelkov, na drugih posvetovanjih pa smo bili tudi kot soorganizatorji, pokrovitelji ali samo udeleženci. Letos načrtujemo tradicionalen posvet za gradbenike in poslovne dneve, grafični program pa ima redne demonstracijske nastope. Pod imenom Publiciteta in odnosi z javnostjo, razumemo predvsem pokroviteljstva , javne nastope in darila, cilj teh pa je utrjevanje in širjenje dobrega imena Cinkarne. Mimogrede, doslej smo sponzorji enaindvajsetim športnim in drugim društvom in prireditvam. HDK Celje smo lani odšteli 6 milijonov dinarjev. Sponzorstvo ima več ali manj botre iz preteklosti in ni rezultat določenega strateškega usmerjanja te dejavnosti. Ta sredstva bi bilo zato dobro omejiti le na tiste, ki imajo v tekmovalnem smislu perspektivo v zveznem ali mednarodnem merilu ter tudi aktivno sodelovati v njihovih organih upravljanja. Pomembno mesto bi morali dati komuniciranju z javnostjo ter graditi dobro ime tudi z javnimi nastopi predstavnikov delovne organizacije in doseči pozitivno pisanje v javnosti o naših problemih. Največjo racionalno porabo sredstev načrtujemo prav za praktična novoletna in druga darila, kjer v letošnjem letu ne bomo povečevali stroškov. Načrtovana sredstva za komuniciranje pomenijo 0,4 odstotka celotnega prihodka DO. Vse to pa je moč doseči le s timskim delom, vzpostavitvijo informacijskega sistema, z vključevanjem zunanjih sodelavcev in nenazadnje, izobraževanjem lastnih delavcev, to pa so cilji tržne priprave za leto 1987. Iz plana povzela M- Gorenšek Zidovi prenovljenega počitniškega doma Cinkarne v Logarski dolini so postavljeni. Zgodaj spomladi je potrebno porušiti star objekt in pričeti z notranjimi deli ter dodelavo zunanjega videza. V Investicijski službi načrtujejo, da bo obnova doma končana do konca avgusta letos. - (iospodar, vaše novo oblačilo jc prelepo! - Hvala mladenič, ali ti obiskuješ kakšno šolo? - I)a, vaše veličanstvo, obiskujem višjo politično šolo. 3 PRIHODNOST NAŠIH PLAČ Nov obračunski sistem in njegov vpliv na osebne dohodke Nov obračunski sistem bo povzročil neposredno in posredno precejšnje spremembe v načinu gospodarjenja. Novosti pri obračunu so naslednje: - Prihodki se bodo po novem sistemu vodili po dejanskih tekočih prodajnih cenah. Odhodki, ki smo jih doslej revalorizirali na tržne nabavne cene ob trimesečjih, se bodo morali posredno obračunati tudi po tekočih nabavnih cenah. Razlika v ceni, ki je doslej šla v dohodek, bo odslej evidentirana posebej, mimo rezultatov poslovanja- - Amortizacija po minimalnih stopnjah se bo mesečno povečevala za indeks rasti cen industrijskih izdelkov in jo bo potrebno obvezno obračunavati, kar je velika razlika od doslej upoštevane kategorije amortizacije nad minimalnimi stopnjami, ki se je lahko prilagajala rezultatom poslovanja. - Popolnoma nova je revalorizacija poslovnega sklada, to je lastnih sredstev za poslovanje, ki bodo sorazmerna višini inflacije in bodo vplivala na zmanjšanje dohodka v primeru, da ostale kategorije revalorizacije ne bodo enaks zahtevanim. Posredno bo na nas vplivala revalorizacija poslovnih skladov in plasmajev bank, kar bodo preko povečanih obresti morali pokrivati kreditojemalci. Tudi posojila za stanovanjsko gradnjo ne bodo izvzeta. - Spremeni se tudi tretiranje obresti od kreditov in tečajnih razlik, kar različno vpliva na izkazane prihodke, odhodke in dohodek. - Uvaja se obračun revalorizacijskih prihodkov in odhodkov in s tem povezava med bilanco stanja in bilanco uspeha, kar se je doslej bolj malo uporabljalo. Vsebinska razlika novega obračunskega sistema je v tem, da seje doslej neuspešnost poslovanja lahko tekoče pokrivala iz rezultatov revalorizacije, in so zato lahko bili izkazani boljši rezultati od dejanskih, po novem pa se bodo morali izkazati vsi prihodki, revalorizirani odhodki in morebitna izguba, ki pa se bo nato pokrivala iz predpisanih virov, vključno z ukrepi zakona o sanaciji. V tem pa je bistvo vpliva novega obračunskega sistema na osebne dohodke, ki se bo moral prilagajati rezultatom poslovanja. V tako zaostrenih zahtevah po povečani akumulaciji za ohranitev lastnih poslovnih sredstev, bo le malokatera DO zmogla pokriti vse dajatve, povečevati OD in akumulacijo, skratka, izkazati pozitiven finančni rezultat. Zvezna resolucija v osmi točki določa odvisnost osebnih dohodkov in delitev dohodka od novoustvarjene vrednosti v letu 1987 z dosledno uporabo družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SFRJ. Na tej podlagi se bodo vzpostavljali objektivni odnosi med bruto osebnimi odhodki na delavca in akumulacijo glede na angažirana sredstva ter izvajale opredelitve o pridobivanju osebnega dohodka iz naslova rezultatov živega dela in celotne uspešnosti Dolg Lik Savinje DO LIK Savinja je zaključila poslovno leto 1986 s 3,68 milijarde din izgube. V postopku sanacije delovne organizacije bodo na podlagi zaključkov 3. skupnega sestanka upnikov, ki je bil 11. februarja 1987 sodelovali tudi upniki z zmanjšanjem terjatev in odobritvijo namenskih sredstev za sanacijo. Cinkarna ima terjatev do DO I.IK Savinja v znesku 111 milijonov din. Z DO oziroma njenim začasnim kolegijskim poslovodnim organom je dogovorjeno, da C inkarna nakaže sredstva rezerv, ki bi jih sicer morala vložiti v občinski in republiški sklad rezerv, LIK Savinji, v višini terjatve do nje. Za takšen sanacijski kredit bi Savinja izvršila vračilo glavnice in obresti našega kratkoročnega kredita. Realizacija zgoraj navedenega aranžmaja bo izvršena v prvih dneh meseca marca, ko bodo oddani zaključni računi v Službo družbenega knjigovodstva. Tako bo Cinkarna dobila vrnjena svoja poslovna sredstva v realno nezmanjšani višini in bo pozitivno poslovanje s sredstvi tako neokrnjeno. Dušan Jereb Izziv Na teh dveh fotografijah imamo lep dokaz za malomarnost ali za naše premajhno razmišljanje o tem, da nas obsojajo za onesnaževanje okolja. Fotografiji prikazujeta čistilno napravo za čiščenje odpadnih vod v obratu Modri baker. Povsem jasno je, da ta naprava ne dela, ker je zaradi neustreznega prostora (glej fotografijo) zmrznila! upravljanja družbenih sredstev. Dokler ne bodo izpopolnjeni vsi družbeni dogovori in samoupravni sporazumi panog in grupacij ter samoupravni splošni akti OZD v skladu s spremembami v gospodarskem sistemu in dokumentih resolucije XIII. kongresa ZKJ, se bodo v OZD ~akofltaci|e osebnih dohod kov v* -gospodarstvu izplačevale največ do ravni povprečnega osebnega dohodka, izplačanega v DO v zadnjem trimesečju leta 1986, pri čemer smejo realni osebni dohodki rasti največ do ravni dosežene rasti produktivnosti dela. Izvajanje politike na področju osebnih dohodkov bo spremljala Služba družbenega knjigovodstva in nam je v ta namen že dostavila navodila za izračun dovoljenih izplačil v prvih treh mesecih leta 1987. Iz teh navodil sledi, da se bodo lahko izplačevali višji osebni dohodki od povprečnih v zadnjem četrtletju leta 1986 samo v primeru povečane produktivnosti v primerjavi z letom 1986. Če za našo DO upoštevamo vsa izplačila v zadnjem četrtletju lanskega leta, lahko pri enaki produktivnosti dela izplačujemo v prvem trimesečju osebne dohodke v višini izplačila za mesec december 1986. Vse navedeno velja za DO. položaj po temeljnih organizacijah je različen. Zaenkrat se še vedno zahteva spremljava delitve OD po tozdih in so za skladnost na ravni DO potrebne posebne obrazložitve. Marija Bernjak Gibanje inflacije v Jugoslaviji po 1960 Podatki o gibanju inflacije kažejo, daje bila najnižja leta 1963, najvišja pa lani Po podatkih, kijih v knjigi Monetarna in fiskalna ekonomija navajata viceguverner narodne banke Jugoslavije dr. Tihomir Jovanovski in profesor ekonomske fakultete v Beogradu dr- Žarko Ristič, se je inflacije od leta 1%0 gibala takole: 1960 - 7% 1961 - 8% 1962 - 7% 1963 - 4% 1964 - 9% 1965 - 30% 1966 - 23% 1967 - 7% 1968 - 5% 1969 - 7% 1970 - 10% 1971 - 15% 1972 - 15% 1973 - 19% 1974 - 26% 1975 - 26% 1976 - 10% 1977 - 13% 1978 - 14% 1979 - 22% 1980 - 31% 1981 - 45% 1982 - 31% 1983 - 38% 1984 - 62% 1985 - 76% 1986 - 88,6% Posebna rubrika Cinkarna na tržišču Piše: Darja Vovk Rezultati ankete o komuniciranju, ki jo je lani v Cinkarni izpeljal ZIT/CEMA iz Zagreba, so pokazali, da bi zaposleni v Cinkarni želeli več vedeti o konkurenci in tržnem deležu svoje delovne organizacije. Zato smo se odločili, da uvedemo posebno rubriko, v kateri bomo zapisali nekaj besed o vsakem izdelku oziroma skupini izdelkov in njegovi vlogi na domačem in tujem trgu. Najprej bomo predstavili izdelke Kemije Celje, tokrat organska barvila, naslednjič pa tekstilna pomožna sredstva, rastne substrate, litopon in druge. Organska barvila Proizvodnja organskih barvil poteka v Obratu organskih barvil v okviru Kemije Celje- Ta obrat predstavlja ostanke Tovarne organskih barvil (TOB), ki je bila prva in edina proizvajalka tovrstnih izdelkov v Jugoslaviji. Danes poteka proizvodnja na tehnološko zastarelih napravah in v pomanjkanju strokovnih kadrov. Kljub temu pa na tržišču še vedno zavzemamo pomembno mesto- Organska barvila, ki jih izdeluje Cinkarna, se uporabljajo za barvanje v tekstilni, usnjarski in papirni industriji. Tovrstna barvila izdeluje v Jugoslaviji le še CHROMOS ZAGREB v svoji DO SINTEZA, v tozdu ORGANSKE BARVE, ki je proizvodnjo osnoval v letu 1956, od tedaj dalje pa si močno prizadeva za nenehni napredek v proizvodnji tako v obliki sredstev kot kadrov. Zmogljivosti Chromosa znašajo 1200 - 1500 ton letno, medtem ko so zmogljivosti Cinkarne 500-600 ton. Izraba zmogljivosti Chromosa je 70, Cinkarne pa 60 odstotna. Oba jugoslovanska proizvajalca zadovoljujeta potrebe domačega trga po barvilih le od 22 do 27 odstotkov, ostalo je iz uvoza. V svetu je več kot štiristo proizvajalcev organskih barvil. Jugoslovanski porabniki so usmerjeni pretežno v dežele zahodne Evrope, kjer kupijo polovico vseh barvil ter Poljsko, Češko in deloma DDR, od koder uvozimo 23 odstotkov skupne količine porabljenih barvil. Najmočneje so na našem tržišču zastopane naslednje tuje izvajalke barvil: BAYER, BASE in HOECHST iz Zahodne Nemčije, SAN DOZ in CIBA-GEIGY iz Švice ter SHEMA-POL iz Češke ter CIESC iz Poljske. Nesporno je kakovost barvil, uvožena iz zahodne Evrope, mnogo boljša od domače oziroma so to barvila za materiale, za katere domača niso primerna. Barvila iz vzhodne Evrope pa se po kakovosti bistveno ne razlikujejo od domačih in bi jih domača proizvodnja lahko nadomestila- Tržne raziskave so potrdile prepričanje nekaterih, daje proizvodnja organskih barvil tržno zanimiva. Če upoštevamo, da se Chromos vse bolj usmerja v proizvodnjo barvil za usnje, bi bila usmeritev Cinkarne v proizvodnjo barvil za tekstil zelo perspektivna. Proizvodnja in realizacija barvil za tekstil, papir in usnje (anilin-ska) v SFRJ za obdobje 1982 -1985 Proizvodnja barvil v vodilnih kapitalističnih državah vključno s Švico (v KM) tonah) Ne smemo namreč zanemariti dejstva, da tekstilna industrija v svetu doživlja dinamičen razvoj, kar je posledica hitrega naraščanja človeštva, večanja porabe po prebivalcu in širjenja namenov uporabe na področju tehničnih tekstilij. Proizvodnja tekstiine industrije se vsakih dvajset let skoraj podvoji- Ta podatek je zelo zanimiv za vso spremljajočo industrijo in dejavnosti, da se s svojim razvojem, industrijskim in finančnim potencialom intenzivno vključijo v tekstilno dejavnost. Danes tekstilna industrija ni potrebna samo s svojega funkcionalnega aspekta, temveč je zaradi nenehne porabe tudi ekonomsko zanimiva. V tujini je bila prej kot pri nas, ovržena ideja, da je tekstilna industrija zaradi svoje enostavnosti in nizke akumulativnosti namenjena le manj razvitim deželam. V Sloveniji je tekstilna industrija ponovno pričela pridobivati na ugledu po letu 1980, ko je z izvozom presegla svoje potrebe po uvozu- Hkrati, razen redkih izjem, posluje uspešno, ter ne povzroča gospodarskih problemov, ki so prisotni predvsem v priviligiranih panogah. Tudi pri nas je čutiti močna prizadevanja, ki so usmerjena v posodobitev tekstilne industrije. Cinkarna bi se lahko s primerno proizvodnjo organskih barvil ter marketingom kot spremljajočo dejavnostjo, priključila tem prizadevanjem. Kako smo pripravljeni na ponudbo gradbenih izdelkov Po lanskoletnem posvetovanju gradbincev - projektantov, ki ga je DE Marketing organizirala na Rogli, je Cinkarna vzbudila veliko zanimanje za izdelke gradbenega in zaščitnega programa, zato teh aktivnosti nikakor ne bi smeli končati. Iz zaključkov posvetovanja je potrebno narediti smernice za nadaljnje predstavljanje možnosti uporabe gradbenih materialov. Na decembrskem sestanku, ki gaje sklical organizacijski odbor posvetovanja in kamor so prišli tudi predstavniki iz proizvodnje, so sklenili, da izdelajo program za nadaljnje delo na tem področju. Za sestavo programa je bil zadolžen Dare Urbanci, samostojni pospeševalec prodaje gradbenega programa, kije tudi največ prispeval pri organiziranju prvega srečanja s projektanti. Njegove zamisli so zanimive, vendar uresničljive le ob podpori vodstva DO in pomoči vseh, ki sodelujejo pri izdelavi gradbenih materialov. Predlaga, da bi bila Cinkarna koordinator med projektanti. V ta namen bi morali poiskati projektantsko delovno organizacijo, ki bi na podlagi dolgoročnega sporazuma, v svoje projekte vnašala naše gradbene izdelke. Lahko bi storili celo korak naprej ter sami iskali izvajalca del ter izdelali objekt. Ideja, ki seje pojavila na samem srečanju projektantov je bila. da bi Cinkarna /gradila hišo. v katero bi vgradili naše gradbene izdelke. Vanjo bi naselili naše delavce, ki bi vsaj pel let delali poročila o obstojnosti in spremembah vgrajenih izdelkov. Ali pa bi morda zgradili vrtec za otroke cinkarniških delavcev. Urbanci meni, da so možnosti ponudbe še pri urbanistih, investitorjih in obrtnih zadrugah-Od njih bi morali zahtevati povratno informacijo o kakovosti naših izdelkov, kar bi pripomoglo k razvoju naše reklame. Trenutno DE Marketing pripravlja nove prospekte, dopolnjene z najrazličnejšimi podatki, ki so jih na posvetovanju želeli projektanti- Z zaključki posvetovanja, 0 katerih smo pisali že v prejšnji številki, smo bili zadovoljni, saj smo spoznali, da so možnosti plasmaja gradbenih izdelkov še zelo velike. Pri analiziranju teh pa se je pokazalo, kako malo smo naredili na timskem delu delavcev Marketinga, proizvodnje in razvoja in tudi raziskave tržišča. Potrebujemo dovolj informacij o tem, kaj zahteva tržišče, kako načrtovati izdelke za trg ter kaj mora narediti razvoj in proizvodnja. Vsaka tozd, ki izdeluje gradbene materiale, bi morala imeti program, ki bi odgovoril na vsa zgoraj navedena vprašanja In ne le to, imeti morajo tudi pripravljene projekte za tisto proizvodnjo, kjer bomo ugotovili, da izdelke ne moremo več ponuditi trgu, ker nam delajo izgubo. 5 INOVACIJE IN MNENJA Zakaj nismo bolj inventivni Inovacijski dohodek in posebno nadomestilo avtorjem Množična inovacijska dejavnost v letu 1986 Inventivno poslovanje kot najvažnejši element dobrega gospodarjenja,še vedno obravnavamo kot ekonomsko in gospodarsko željo, ne pa kot našo stvarno potrebo. Večina našega znanja je neizrabljenega, posledice pa so ogromno zaostajanje za tistimi, ki znajo in hočejo izkoristiti tehnično - tehnološke novosti v vseh delih poslovnega procesa- Zlasti pomemben je inventivni pristop pri organiziranju in vodenju vsake temeljne in delovne organizacije. Zelo pomembno je, koliko znamo prisluhniti čim širšemu krogu delavcev in strokovnjakov, da bi realizirali znano misel »VSI MISLIMO, VSI DELAMO«. Koliko je prisotna ta misel pri inventivni dejavnosti v Cinkarni in koliko v posameznih temeljnih organizacijah, je razvidno iz naslednjih prikazanih podatkov za leto 1986. Reševanje inovacijskih predlogov v Cinkarni Št. inov. predlogov tehničnih koristnih skupaj izboljšav predlogov prijavljenih 20 31 51 obravnavanih 29 43 72 priznanih 28 41 69 realiziranih 23 36 59 Kvalifikacijska struktura in št. inovatorjev Izobrazba Avtorjev Soavtorjev % visoka 7 8 11,72 višja 5 5 7,82 srednja 13 24 28,90 VKV 12 9 16,40 KV 12 21 25,78 PK in NK 6 6 9,38 SKUPAJ: 55 73 100.00 Opiranje na lastne moči Skoraj ne mine dan, da ne slišimo v sredstvih javnega obveščanja, da na celotni fronti boja za stabilizacijo potrebujemo hitrejši razvoj. V zadnjem času sta lokalni radio in časopis organizirala okroglo mizo na temo razvoj na lastnih silah, ki naj pomeni utrjevanje in širjenje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, aktiviranje znanja in iniciativnosti vseh, hkrati pa ugotavljanje zavor za hitrejše uveljavljanje. Strinjamo se, da je znanju potrebno dati več materialne in moralne podpore, vendar je raz-vojno-raziskovalno delo nuja in mora biti organizirano v vseh okoljih. Zato za razmah razvojno raziskovalnega dela ne potrebujemo ustvarjati vzdušja, atmosfere. Razvojno-raziskoval-nemu delu moramo posvetiti večjo pozornost, pa ne samo deklarativno. Vsi, predvsem pa politiki in vodilni v gospodarstvu se moramo zavedati, da nam le lastno razvojno-razisko-valno delo in njegova praktična uporaba, lahko zagotovi boljše mesto v mednarodni delitvi dela- Jasno zastavljeni cilji, dobra in sodobnejša laboratorijska oprema in dobro opredeljene naloge, so poglavitni pogoj za uspešno razvojno-raziskovalno delo. Veliko že dosegamo predvsem na področjih, ki so podobna že tradicionalnim znanjem pri nas. Osnovanje novih področij pa je dolgotrajnejši proces in zahteva veliko povezav tudi zunaj delovne organizacije. Logično je seveda, da se pri tem izpostavljamo neznanim učinkom posameznih dejavnikov. Toda prav zaradi tega moramo spoštovati in ceniti raziskovalce, ker prodirajo v neznano, opirajoč se na pogumne lastne predpostavke. Z uvajanjem novih tehnologij je možno dosegati ustrezno tehnološko raven izdelkov, kajti mednarodna merila za ustreznost in kakovost izdelkov so TOZD Inovacijski Pos- nadomestilo Nadomestilo dohodek avtorjem avtorjem o inov. doh. v DSSS 673.000 63.236 9,39 Metalurgija 64.583.158 1.641.636 2,54 Kemija Celje 20.187.349 648.817 3,21 Vzdrževanje 37.701.926 2.126.508 5,64 Energetika 66.947.494 1.241.957 1,85 Titanov dioksid 79.763.232 2.268.819 2,84 Veflon 46.592.460 2.948.554 6,32 SKUPAJ: 316.448.619 10.939.527 - Povprečno posebno nadomestilo inovatorjem od inovacijskega dohodka v Cinkarni je 3.45 odstotka - V letu 1986 je bilo 22 inovacijskih predlogov ocenjeno po 35. členu pravilnika o inventivni dejavnosti, inovatorjem pa za te predloge izplačano 1.405.459 din. - V lanskem letuje bilo v Cinkarni 5,29 / inovatorjev od skupnega števila zaposlenih, v Veflonu pa je vključenih v inovacijski proces kar 47,69 % zaposlenih. Inovacijski dohodek in nadomestilo avtorjem OD Tehničnih izboljšav 306-785.128 din 9.139.867 din Koristnih predlogov 9.663.491 din 1-799.660 din Inovatorji Cinkarne so za uspešno realizirane inovacijske predloge v letu 1986 prejeli: I. nagrado inovator Celje II. nagrado inovator Celje Nagrado Inovator Celje RR delavcem Posebno nagrado Inovator Celje Zlato in bronasto plaketo na raztavi RAST YU 86 Rezultati, ki smo jih dosegli na inovacijskem področju so v primerjavi s celjsko in slovensko industrijo povprečni. Lahko pa bi bili mnogo boljši, če bi se v inovacijski proces vključile vse temeljne organizacije in v večji meri Razvojno raziskovalni delavci. To pa je naloga, katere se moramo lotiti letos. Če bodo temeljne organizacije planirale in realizirale inventivno dejavnost kot sestavni del proizvodnega in poslovnega procesa, tudi rezultati ne bodo izostali. Maks PEČNIK vse višja. Kadar govorimo o tehnologiji, mislimo na proizvodnjo- Poleg raziskav in razvoja moramo pripraviti še proizvodnjo, opraviti poizkusno proizvodnjo in končno začeti z redno. Ker pa je treba izdelek prodati, se moramo ukvarjati tudi s trženjem. Več tržnega pritiska, boljše organizacijske možnosti za izkoriščanje doslej neizrabljenega znanja, lahko pokrije vse razvojne faze novega izdelka- Vsaka od teh faz pa traja določen čas. Ali lahko katero od razvojnih faz izdelka preskočimo? Iz naše prakse že lahko odgovorimo, daje to mogoče- Seveda z določenimi posledicami. Te pa niso nujno takoj vidne. Izpustimo lahko npr- raziskave ali tudi razvoj. To je mogoče tako, da kupimo licenco. S tem seveda pridemo takoj v proizvodno fazo. Še več, tehnologijo lahko kupimo v celoti, s stroji vred in know-how, skratka na ključ- Možno je, da nam prodajalec licence priuči tudi delavca in požene proizvodnjo. S tem so možni res veliki časovni prihranki. Kakšne pa so posledice kupljene tehnologije? Iz dosedanjih izkušenj, tudi jugoslovanskih, vidimo vso škodljivost preskakovanja posameznih razvojnih faz. Zlasti se nam maščuje, da zanemarjamo razvojno-raziskovalno delo, kjer se začenja načrtovanje novih programov. Zaman pričakujemo dobre dohodkovne rezultate v izvozu, če nastopamo na trgu z zastarelimi proizvodi, pri katerih je tuji proizvajalec v začetnem mladostnem obdobju izdelka, pobral vso smetano- V podjetjih ni pripravljenosti, da bi se lotili razvojnih proizvodnih programov, s katerimi bi lahko konkurirali v svetu, tudi zato, ker si nihče ne upa in ne more dati jamstva, da bo posamezen razvojni program tudi uspel, oz. vsaj povrnil vlo- DELOVNI PODVIG 6 žena sredstva. Konstruktorji in raziskovalci brez resničnega razvojno-raziskovalnega dela, tega jamstva tudi ne morejo dati. Skratka, vrsta investicijskih katastrof v preteklih letih nas je napolnila s strahom. Posledica tega pa je, da se hočejo vsi, ki odločajo o uresničevanju razvojnih predlogov, zavarovati že vnaprej pred morebitnim neuspehom. Zato smo sposobni prevzeti samo tiste investicijske programe, ki so se v tujini obnesli. Ob tem ni presenetljivo, da smo kar zadeva razvoj, na samem repu razvitega sveta. Zato nam ne ostane nič drugega, kakor da se lotimo stvari na pravem koncu, to je pri raziskavah in razvoju, kar načeloma ni sporno, v praksi pa še vedno v povojih. Potrebne bi bile posebne spodbude, med drugim tudi davčne, finančne, kreditne in uvozne za razvojno raziskovalne in inovacijske podvige, tako da bi tudi v delovnih organizacijah vsak zaposleni čutil na svojem žepu, koristnost take razvojne usmeritve. Razvoj inovatorstva pa mora spodbujati celotna družba, zanj ustvarjati vzdušje (klimo), brez zakonskih ovir. Pomembno je tudi strokovno vedenje inovacijske dejavnosti. Gre za profesionalni pristop, v kar pa je potrebno vlagati, sicer ne moremo pričakovati povečanja inovatorjev. Tovarne s staro opremo so zlata jama za izboljšave. Cinkarna pa je s svojo sedanjo tehnologijo vulkan za inovacijske predloge vseh vrst- Čeprav sistem nagrajevanja inovatorjev še vedno ni enoten, v naši organizaciji zadovoljuje trenutnemu obsegu inovacij. Ali naš sistem ni zmožen obveznosti ali ni pripravljen tvegati? Stroški tveganja pri uresničevanju razvojno raziskovalnih idej, so s prehodom iz laboratorijskega dela v pilotne, polindu-strijske ali celo industrijske poizkuse vedno večji in imeti bi morali rizični kapital za takšne potrebe. Zato bi morali dohodek, ki ga ustvarimo z inovacijsko dejavnostjo, vlagati v amortizacijo znanja. S tem bi zagotovili dovolj rizičnih sredstev za nadaljne vlaganje v tvegano raz-vojno-raziskovalno delo-Ali je rizični kapital vse? Zagotovitev rizičnega kapitala ni vse, je premalo- Redka so podjetja, ki investirajo v nadaljnje izobraževanje sodelavcev, da bi jih pripravili za obvladanje bodočih zahtev. Zato se je potrebno za uresničevanje lastnih moči v OZD opreti na učinkovito uporabo vsega razpoložljivega znanja, na sprotno obnavljanje znanja in na pridobivanje novih znanj. Potrebna so nam tudi visoko specializirana znanja- Zato pa so potrebni kadri,in to kadri, ki so motivirani za ustvarjalnost, ki se čutijo potrebne in se dokazujejo pri vsakodnevnem delu- Dani PODPEČAN Republiško priznanje kadrovski službi Skupščina Zveze društev kadrovskih delavcev Slovenije, je novembra lani podelila priznanje naši delovni organizaciji za ustvarjalni prispevek na področju kadrovske dejavnosti- V okviru tega društva je bila kadrovska služba Cinkarne aktivna s svojimi strokovnimi prispevki pri razvoju kadrovske dejavnosti, posebej na področju informacijskega sistema. Narejena je bila video kaseta, ki sojo predstavili na kongresu kadrovskih delavcev Jugoslavije lani v Ohridu in na strokovnih dnevih kadrovskih delavcev SRS lani v Portorožu. Cinkarna ima torej teoretično dobro obdelan sistem spremljanja in razvoja kadrov, vendar smo še daleč za vsakdanjo prakso- Eden osnovnih vzrokov za neuveljavljanje priprav kadrov za zasedbo delovnih mest, konstantno preverjanje in načrtno izobraževanje, je predvsem neugodna atmosfera zaposlenih. Najbrž bo preteklo še dosti časa, preden se bo vsak na svojem delovnem mestu trudil, da bi ga zadržal. Je pač tako, da še semi- narja očitamo, kaj šele, da bi raznimi socialnimi korekcijami koga poslali na specializacijo v omogočamo vsem, da preživijo. tujino. Znanje je v naši družbi še vedno podcenjeno, raje pa z - go - Dobitniki stanovanj v letu 1986 Mutič Vukosava, staro 2,5 sobno, Na otoku 4, Lazič Manojle novo 2 sobno, Pod kostanji 6, Lazarevič Nikola, staro grs., Ul. 29. novembra 24, Škorjanc Anton, novo grs., Pod kostanji 6, Vuzem Vladimir, novo 2 sobno, Pod kostanji 6, Omanovič Mesud, novo 2 sobno, Pod kostanji 6, Topličanec Branko, novo 1,5 sobno, Pod kostanji 8, Matič Ivica, novo 2 sobno, Pod kostanji 10, Kikanovič Stanimir, novo 1 sobno, Pod kostanji 8, Novak Alojz, staro 1 sobno, Nušičeva 14, Knez Darinka, staro 1 sobno, Nušičeva 14, Bošnjak Janez, staro grs., Ul- bratov Vošnjakov 4 (kadr.), Glavič Danica, novo grs., Pod kostanji 6, Nedič Duško, staro 1 sobno, Na zelenici 12, Jelisavac Rajko, staro 1 sobno, Opekarniška 12 c, Lah Silva, staro 1 sobno, Čopova 25, Omerhodžič Sabrija, novo 1 sobno, Pod kostanji 10, Lukič Boro, novo 1 sobno, Pod kostanji 8, Blagotinšek Pavel, novo 2 sobno, Pod kostanji 10 (kadr.), Carl Mira, staro 1 sobno, Čopova 25 (kadr.), Barbulovič Drago, staro 3 sobno, Kajuhova 8, Cafuta Andrej, staro 2,5 sobno, Na Otoku 4, Drev Marjan, novo 2,5 sobno, Pod kostanji 8 (kadr.), Damjanič Trivo, staro 2 sobno, Ul- Frankolovskih ž. 15, Arapovič Slobodan, staro 3 sobno, Trubarjeva 40, Sakič Asif, novo 1,5 sobno, Pod kostanji 8, Patkanj Šandor, staro 1 sobno, Miličinskega 7, Talič Hajrudin, staro 1,5 sobno. Mariborska 12, Carl Mira, novo 2,5 sobno, Pod kostanji 6 (kadr.) Počinka Liljana, staro 1 sobno, Čopova 25, Pristolič Natalija, staro 1 sobno, Kajuhova 8, Selič Stanislav, staro 1,5 sobno, Cinkarniška pot 10, Gligorič Čedo, staro 2,5 sobno, Ul- Frankolovskih ž. 15, Kosič Čedo, novo 2 sobno, Pod kostanji 12, Korez Jože, staro 3 sobno, Miličinskega 12, Pantelič Slavica, novo 2 sobno, Pod kostanji 10, Vezenšek Marjana, staro 1 sobno, Kerševa 5 Vojnik, Žgajner Milena, staro 2,5 sobno, Savinjsko nabrežje 3, Urbanci Darko, sofinansiranje Žični Drobna zanimivost Cink zaščiti pred astmo VARAŽDIN f. ? nti k poj ?CT7č Že ameriški vojaki v Vietnamu so menda na ovratnici nosili ploščico iz. cinkove pločevine, ker jih je varovala pred astmo. Ploščica je morala biti iz čisteg>a cinka. GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE vlviv. - .v.v»v*,-t lil W Številka: 1 Odgovorno uredništvo: Koordinacijska konferenca ZSMS Cinkarne Urednica: Radmila Vignjevič CINKARNA JE MOJA TOVARNA Program KK ZSMS v letu 1987 JANUAR - Prostori mladinskega kluba so zagotovljeni in urejeni, potrebno je nabaviti inventar in telefon. Nosilec: KK ZSMS - Zaradi lažjega opravljanja del in nalog, ki jih postavlja konferenca, bi moral referent za informatiko Darja Gaber dobiti zunanji telefon. Nosilec: KK ZSMS - Obnovitev plesne skupine, ustanovitev recitacijske in dramske sekcije, ki bi stalno delovala kot kulturna sekcija KK ZSMS Cinkarne- Recitacij-ska in dramska sekcija bosta delovali skupno. Nosilec: Vida Palir in Fikret Imamovič - Vse ustanovljene komisije in odbori morajo med seboj stalno sodelovati- Nosilec: predsedniki komisij in odborov - Izvedba enodnevnega infor-m .„*iiega seminarja in obravnava letnega poslovanja Cinkarne. Seminar naj bi bil izven Cinkarne, udeležba 30 mladincev. Nosilec: Ljiljana Miloševič - Informiranje in realizacija MCC-ja mora biti kakovostno pravočasno in stalno. Nosilec: Darja Gaber in Radmila Vignjevič - Sestanki KK morajo biti redni, konstruktivni, samokritični in kritični, enkrat mesečno-Nosilec: Fikret Imamovič Cinkarni kot izven nje. Nosilec: K K ZSMS FEBRUAR - Sestanki KB in začetek evidentiranja brigadirjev za zvezne in republiške MDA. Klub birgadirjev potrebuje 60 majic in 25 delovnih oblek in čevljev za tiste člane KB, ki na svojem delovnem mestu ne dobijo delovnih oblek. Nosilec: Zlatko Budiša - Udeležba na pohodu po poteh Vzpostaviti čim boljše sodelo-inje z ostalimi DPO tako v XIV. divizije. Nosilec: predsedniki 00 ZSMS - Priprava predloga za volitve v samoupravne organe. Nosilec: KK ZSMS in OO ZSMS - Priprava za prireditev ob kulturnem prazniku Nosilec: Komisija za kulturo - Organizacija enodnevnega smučarskega izleta. Udeleženci sami pokrijejo stroške. Nosilec: KK ZSMS MAREC - Priprava in izvedba kulturnega programa v počastitev dneva žena. Nosilec: Komisija za kulturo - Priprava in izvedba lokalnih MDA v Cinkarni. Klub brigadirjev v letošnjem letu načrtuje pet akcij, kjer naj bi ustvarili 1000 prostovoljnih delovnih ur. Nosilec: Klub brigadirjev - Priprava ob praznovanju prvega aprila, dneva MDA. Nosilec: Klub brigadirjev APRIL - Obravnava trimesečnega poslovanja Cinkarne- Nosilec: KK ZSMS v sodelovanju s strokovnimi komisijami. - Priprava za praznovanje dneva OF in praznika dela v sodelovanju z ostalimi DPO. Nosilec: Komisija za kulturo in komisija za idejnopolitično delo. MAJ - Srečanje s štipendisti Cinkarne- Za kulturno prireditev in zakusko potrebujemo 150-000 din. Nosilec: Darja Gaber - Športna tekmovanja mladih med tozdi ob dnevu mladosti. Nosilec: Boško Škrbič - Organizacija kulturne prireditve ob dnevu mladosti in podelitev bronastih znakov zaslužnim mladincem. Na tej prireditvi bomo podelili tudi priznanja zmagovalcem v športnih Komisije za kulturo. panogah. Nosilec: šport, kadrovska komisija in komisija za pohvale in nagrade. - Organiziran razgovor v zvezi z dodeljevanjem družbenih kapacitet. JUNIJ - Pohod po poteh NOB (izlet v Janče). Nosilec: KK ZSMS - Dvodnevni mladinski izlet na morje. Stroške izleta pokrijejo udeleženci sami. Nosilec: KK ZSMS JULIJ in AVGUST sta prosta. (Možno srečanje s praktikanti.) SEPTEMBER - Obravnava aktivnosti OO ZSMS, KK ZSMS in sodelovanje z ostalimi DPO in samoupravnimi organi v obdobju januar - september. Nosilec: KK ZSMS - Organizacija okrogle mize na aktualne teme- Nosilec: Komisija za idejnopolitično delo. OKTOBER - Priprava za volilno programsko konferenco OK ZSMS Celje Nosilec: OO ZSMS in K K ZSMS - Na sestanku KK ZSMS je predvidena obravnava devetmesečnega poslovanja Cinkarne. Nosilec: KK ZSMS s strokovnimi komisijami. NOVEMBER - Srečanje s štipendisti Cinkarne. Nosilec: Darja Gaber - Priprava predloga aktivnosti OO in KK ZSMS za leto 88. Nosilec: OO in K K ZSMS - Na kulturni prireditvi ob dnevu republike je predvidena podelitev knjižnih nagrad mladincem udarnikom na MDA, razglasitev najbolj aktivne OO ZSMS, predsednika OO ZSMS in mladinca v DO na podlagi kriterijev, kijih bomo pripravili. Nosilec: Kadrovska komisija, komisija za pohvale in nagrade in KK ZSMS. DECEMBER - Letna konferenca KK ZSMS, samokritična in kritična analiza delovanja OO, KK ZSMS in njenih članov; verifikacija programa delovanja KK ZSMS za leto 88. Nosilec: KK ZSMS - Novoletni mladinski ples. Stroške bodo pokrili udeleženci sami- Nosilec: KK ZSMS. PREDLOG Kriteriji, na podlagi katerih bomo volili najaktivnejše OO ZSMS, najaktivnejšega predsednika OO ZSMS in najaktivnejšega mladinca-samoupravljalca - Vsaka OO ZSMS mora v enem letu realizirati pet splošnih sestankov. - Predsedstvo OO ZSMS je dolžno organizirati en sestanek na mesec (izjema julij in avgust) in na ta način obdržati kontinuiteto delovanja osnovnih organizacij - OO je dolžna, da zapisniki s splošnega sestanka in sestanka predsedstva OO pridejo pravočasno na KK, OK ZSMS Celje, tajništvo DPO CC, OO ZS, OO ZK in DS TOZD-a. DSSS-a, kadrovsko komisijo KK (Elza Salobir) in komisijo za pohvale in nagrade KK (Asif Sakič). - Na splošne sestanke in sestanke predsedstva OO ZSMS, je OO dolžna pravočasno poklicati člana KK, ki je zadolžen za določeno osnovno organizacijo-Za OO Kemije, Veflona, Grafike in Metalurgije je zadolžen Zvonko Mužariz Ti02, sekretar K K, tel. 651, za OO DSSS-a, Vzdrževanja, Ti02 in TIS-a pa Fikret Imamovič iz Metalurgije, tel. 543, 536. -Vse OO so dolžne, da v svoje dejavnosti in dejavnosti K K in OK ZSMS Celje, vključijo čim večje število mladincev iz svoje baze. MCC Kriteriji, na podlagi katerih bomo volili najaktivnejšega predsednika OO ZSMS - Predsednik OO ZSMS je odgovoren za splošne sestanke, sestanke predsedstva OO ter za stalno delovanje osnovnih organizacij. - Predsednik OO je dolžan redno prihajati na sestanke KK in aktivno sodelovati v delu konference. Če iz kakršnega koli razloga ne more priti na sestanek, je dolžan pravočasno pripraviti zamenjavo. - Na koncu vsakega meseca mora napisati poročilo o svojem delu in ga oddati KK (referentu za informatiko). Če ga ne odda, mora dati opravičljiv razlog. - Če ima v svoji osnovni organi-zacijitežave in jih ne more rešiti sam, o tem obvesti konferenco- - Iz svoje OO je dolžan poiskati aktivne mladince, ki bi aktivno sodelovali v delu komisij, odborov, kulturnih sekcij, klubu brigadirjev in v akcijah, kijih organizirajo OO, KK in OK ZSMS Celje. Kriteriji, na podlagi katerih bomo volili najaktivnejšega mladinca v naši DO - Mladinca bomo izvolili na podlagi dejavnosti, s katerimi se mladinec ukvarja. KK ZSMS Cinkarne ga bo proglasila za najboljšega mladinca-samou-pravljalca v naši DO- Dobil bo ustrezno diplomo in nagrado. Poročilo z letne konference mladih 25. decembra 1986 smo ob 18-00 uri v restavraciji Pri mostu začeli z letno konferenco KK ZSMS. Predsednik Fikret Imamovič je pozdravil vse navzoče, nato pa smo kar začeli s prvo točko dnevnega reda, v kateri so bila podana poročila o dejavnostih osnovnih organizacij, komisij in odborov ter poročilo o delovanju K K v letu 1986. Prva je podala svoje poročilo predsednica OO mladine DSSS, Elza Salobir, bila pa je tudi edina prisotna od vseh predsednikov TOZD-ov. To je seveda žalostno in tudi kritično, saj so bili vsi ostali neopravičeno odsotni. Sledila so še poročila vseh ostalih komisij in odborov KK. Predsednik Fikret Imamovič je spregovoril o tem, kaj je bilo doseženega v letu 1986. Predvsem je pohvalil OO v DSSS, češ da se je dobro izkazala in se s svojim delom povzpela na prvo mesto med vsemi TOZD-i, kar je zelo pohvalno in za zgled ostalim- Potem je naštel tudi vse, kar smo mladi uspeli narediti. Povedal je, da smo kar precej naredili in če bomo nadaljevali z delom kot smo začeli, bomo lahko rezultate le še izboljšali. Pod drugo točko dnevnega reda je Darja Gaber prebrala predlog programa KK za leto 1987, ki pa je zelo pester, zanimiv in zahteven, zato se bomo mladi morali precej potruditi, da ga izpolnimo. Program smo soglasno sprejeli in ga bomo seveda s skupnimi močmi tudi izpolnili- Najaktivnejši mladinci pri delu V razpravi je prevzel besedo tov. Tukarič ter poudaril, da bi se mladinska organizacija morala bolj povezovati z ostalimi DPO, da bi kandidirala svoje delegate v DPO- Sicer pa je dejal, da smo mladi tisti, ki bomo nekoč prevzeli delo, zato je spodbudno, da je mladina v Cinkarni spet zaživela. Tov. Poklšek nas je opozoril na nekaj lukenj v našem programu dela ter na določene naloge, katere bi morali opravljati. Drugače pa nas je tudi on pohvalil in rekel, da je zelo lepo vedeti, da mladina tudi dela. Pod točko Kako naprej, smo se malo nasmejali in se sprostili od »težkega sestankovanja«. Že v vabilu za letno konferenco smo vsakomur napisali, da je zaželjeno simbolično darilce. Rečeno - storjeno. Izkazali smo se, saj je vsak od nas prinesel »darilce« in ga hitro položil na mizico v kotu, ki je bila za to pripravljena. Darila smo oštevilčili in jih nato v prav prijetnem vzdušju razdelili- No, ob nekaterih smo se lahko prav od srca nasmejali- Ker je bilo razpoloženje res dobro, smo še malo posedeli in se ob dobrih vicih in šalah še malo zadržali skupaj- Poročilo o delu mladine v DSSS Aktivnost mladincev v naši OO ni na najboljši ravni. Omejena je na 6 do 10 mladincev, ki v njej resnično delajo in so prizadevni. Seveda je zato delo zelo oteženo in dostikrat zaradi tega niti začrtanih nalog ne moremo speljati do konca. Kljub temu pa smo v letu 1986 v večini realizirali začrtani plan dela, saj se članarina redno odteguje, ustanovljene so komisije, ipd. Imeli smo 4 sestanke, od tega enega s predsedstvom in tri z vsemi mladinci. Vendar je, na žalost, udeležba na sestankih zelo skromna. Zakaj je tako, ne vem, saj se v pogovoru z mladinci še kaže zanimanje za sestanek, ko pa bi se le-ta moral začeti, mladincev ni. Mladinsko članarino plačuje 51 mladincev. Novoletnega plesa se je iz skupnih služb udeležilo približno 15 mladincev. Za smučarski izlet prijave še zbiramo. Izleta v Škocjanske jame in Lipico se je udeležilo približno 17 mladincev. Z izletom smo bili vsi zelo zadovoljni, imeli smo se lepo in mislim, da se bo naslednjih izletov udeležilo še več mladincev. Prav tako smo se udeležili seminarja v Zrečah, in sicer so bili na seminarju Gregor Jakob. Alenka Antlej in Irena Perčič. Po seminarju so na prvem sestanku podali kratko poročilo- Mnenja so, da je bil seminar koristen in tudi uspešen. Moje osebno mnenje pa je, da so mladinci - vsaj nekateri - zelo neaktivni, vendar upam, da se bo stanje v letošnjem letu izboljšalo. Elza Salobir Novoletno praznovanje mladine Odločili smo se, da mladi po dolgem času spet proslavimo Novo leto skupaj- Rezervirali smo si dvorano v hotelu Turist na Frankolovem. Pridnosti ene od mladink se moramo zahvaliti, da je bila dvorana zelo lepo okrašena- K popolnosti in romantiki so pripomogle prižgane sveče, ki so gorele vse do jutra. Mladina se je zbirala počasi, posedli so po stolih v pričakovanju nečesa lepega. Po pozdravnem govoru je bila večerja- Pojedli smo jo z večjim ali manjšim užitkom. Nato je nastal premor. Za nekatere mučen, za druge prijeten, da so v miru »prebavili« hrano. Zaslišala se je glasba, ki je vabila na plesišče. Telesa so zaplesala v divjem ritmu. Kazalci so hiteli proti polnoči. Naenkrat je glasba utihnila, zaslišali smo glas našega predsednika, kije predlagal, naj se z mislimi preselimo na novoletno noč- Vsem skupaj nam je zaželel srečno Novo leto. Sprva smo bili malo zmedeni, nato pa nam je le uspelo prepričati se, da je Novo leto že tukaj. Sledile so čestitke z vseh strani. Kljub težavam z glasbo nam je uspelo ustvariti prijetno vzdušje- Glasba v ritmu kola nas je kar sama dvignila in kot eno smo se gibali sem ter tja. Minevale so minute, ure, ne da bi se prav zavedali kdaj. Čas odhoda je prišel mnogo prezgodaj. ZAHVALA Na sestanku K K ZSMS, kije bil 29. januarja 1987 ob 12 00 uri v šolskem centru, je konferenca ugotovila, da sta za uspešno realizacijo programa izredno velik prispevek dala direktor TOZD Metalurgija Jože Na- raks in direktor TOZD Vzdrževanja Ivan Ručigaj Konferenca se jima zahvaljuje, obenem pa pričakuje, da bomo še naprej uspešno sodelovali. K K ZSMS Cinkarne Celje 7 NAŠA VARNOST Pregled uspešnega dela gasilcev Člani industrijskega gasilskega društva Cinkarne so se 30. januarja zbrali na Teharjih v Domu železarjev ter pregledali svoje uspehe in pomanjkljivosti v letu 1986. Iz poročil predsednika in poveljnika je bilo razvidno, da je problematika gasilstva in požarnega varstva v naši DO specifična ter v mnogih podrobnostih odstopa od nekaterih delovnih organizacij. Različni proizvodni in delovni procesi z uporabo najrazličnejših surovin ter materialov, predstavljajo vrsto požarnih nevarnosti. Nagel razvoj in spremembe tehnologij vrste surovin ter materialov, vedno bolj otežuje tudi delo požarnega varstva in gasilstva v naši delovni organizaciji- Zaradi tega zahtevamo od gasilcev vedno več strokovnega znanja. Člani društva si prizadevamo, da se sproti usposabljamo, opravljamo požarnovarnostna predavanja in usposabljamo člane kolektiva po obratih in oddelkih. Po programu dela za lansko leto je bilo organiziranih 49 vaj operativnega članstva. Opravljen je bil tudi pismen preizkus znanja z 65 % udeležbo članov. V mesecu požarnega varstva smo organizirali skupno taktično vajo na objektih Kemije Mo- zirje- Sodelovali so člani iz CC, enota iz Kemije Mozirje in gasilsko društvo iz Nazarij- Pohvale vredno je dejstvo, da ima dislociran obrat v Mozirju sedaj že dokaj dobro usposobljeno svojo enoto 19 gasilcev, sicer v sestavi IGD Cinkarne- V minulem obdobju je članstvo opravilo 4686 dodatnih dežurnih ur, pretežno pri operativnih in preventivnih nalogah. Člani so dodatno opravili 276 ur prostovoljnega dela, večina na preventivnih pregledih in čiščenju okolja- V lanskem letuje bilo registriranih 29 požarno tehničnih intervencij, kar je 30 odstotkov manj kot leto poprej. V letošnjem letu praznuje društvo 50-letnico delovanja. V tem letu mora društvo posvetiti posebno pozornost izobraževanju članstva, sodelovati pri nabavi Med sejo v Domu železarjev sodobne tehnične opreme, poseben poudarek posvetiti strokovno tehničnemu sodelovanju s sosednjimi GD, IGD in OGZ. Iz področja preventive mora društvo organizirati redne preventivne preglede, sodelovanje z DPO in sosednjimi KS. Članstvo se mora aktivno vključiti v vse predkongresne aktivnosti, katere pripravlja GZS in OGZ Celje. V letu 1988 bo namreč v Celju 11. kongres slovenskih gasilcev. Program dela in finančni na- črt za leto 1987 sta bila brez večjih pripomb sprejeta. Na letni konferenci so bila podeljena občinska gasilska odlikovanja v prvi stopnji: Katici Lipovšek, Jožetu Mastnaku, Jožetu Ljubiču, Dragu Cvrtila, v drugi Miju Balaško, Milovanu Preliču, in Ferdu Dolerju. Plaketa veterana je bila podeljena: Karlu Macuhu, Karlu Ramšaku, Stanku Leskovšku, Ivanu Bajcu in Jožetu Rošerju. Priznanje za dolgoletno delo v gasilski organizaciji so prejeli: Slavko Vervega, Stanko Leskovšek in Ciril Pesjak, za 30 let pa Vinko Žagar in Alojz Konec-Požarnostna spominska darila so sprejeli člani in članica, ki gredo letos v pokoj, to so: Zofka Podržaj, Ludvik Žagmaj-ster in Alojz Konec. Na podlagi pravilnika o strokovni vzgoji, sta bila po sklepu predsedstva gasilske zveze Slovenije imenovana za gasilska častnika člana IGD CC Jože Kamenšek in Vinko Moderndorfer. Janko Rebov Letovanje V letu, ki je za namizje organizirano preko Cinkarne letovalo 392 delavcev in 5^-1 njihovih svojcev.in sicer: dnevna št. del. Št. štev. nez. kapaciteta CC svojcev 00 S » Ej. »-* N< 0X