»SIorii"
i/.liiija vsul; prvi in U'fiji licti'tik ni** ne un , tur veljil pii pošti pi'i'jniiiiuiii, ali mi iloiu jioSiijumi Hliiipnj /.
„ (Ioriiil,'im Vrtini! mn"
cu Vsfi loto . . . giri, 1,80 „ poi Iota . .	„	- .1(0
„ i'.f'U't, „	...	»	— .4fl
Zn tuj« domile1 toliko veè, kolikor Kiiušn poštnimi,
Pomimidim tUovilkc po ti kr., riuliivujo no v Stolni, Soiiienifiki in ,šolski itlini,
I Vpnumi&tm in MmhiiHe»: Mmolliji va !
!	uliuu, štev. 2‘J.
I	II
«Slugu"
prinaša oznanila na četrti strani od katerih se plača za štiristopno petit* vrsto po 7 kr., če se jedenkrat tiskajo; po fi kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo.
Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo se uiedništvu; reklamacije in naročnina upravništvn.
Nefrankovaua pisma se zavrnejo.
Rokonisi se ne vračajo.
Letošnja proračunska delmta
in siovpnsk« šolstvo.
* •
(lovor poslanca gospoda Yrekoslavn Spin-čič-a v poslanski zbornici, dne 2(1. aprila t. I.
Visoka zbornica ! Kot. glavni govornik proti, na kar pač itisoni bil pripravljen, i-zjaviti hočem le nekoliko splošnih opazk. Sosebuu .s strani slovanskih poslancev izrazile so se til različne želje in zahteve. S svoje strani bi pa izrekel željo, da naučita uprava pregleda te želje in zahteve iu jih izpolni v kolikor so opravičene iu temelje na pravici in zakonu, zlasti ua državnih temeljnih zakonih.
S tem prehajam k željam in zahtevani svojega naroda, Hrvatov iu Slovencev te državne polovice.
Že pri predlanski razpravi o proračunu, — tako pri centrali naučite uprave, kolikor pri naslovu prednje iu nat «dne šole* -— sem se oglasil za besedo, spiegovorivši o šolskih odnošajili in šolskih stvareh glede na Hrvate iu Slovence, v planinskih deželah v Primorski. Pri naslovu „srednje šole" predložil sem tudi resolucijo, ki se je, zadostno podprta, izročila proračunskemu odseku. Veleslavni proračunski odsek ni še storil iiikakega sklepa v tem pogledu, ampak predlaga, da naj se poizveduje o naza dovnujti gimnazij v Gorici iu v Kopru ter potem sporoči o vspehu.
Kdor primeri mojo resolucijo s tem predlogom, videl hode na prvi pogled veliko razliko mej predlogom iu mojo resolucijo.
Odsekov predlog se ozira samo ua na-zadek ua gimnaziji v Gorici, katerega sem obžaloval jaz, seveda v drugi obliki, minulega leta, in nazadek ua gimnaziji v Kopru katerega se jaz nisem uiti doteluiil in ki mi ni bil sploh niti znan.
O zahtevali Hrvatov in Slovencev odsekov predlog niti ne govori, na iste se sploh ne ozira. Ob sebi je umevno, da se ne morem zadovoljiti s tem predlogom, ampak ostati moram pri svoji resoluciji, oziroma pri zahtevah, izraženih v njej Prva iu najpoglavitnejša zahteva te resolucije je ta, da se srednje šolšlvo v planinskih deželah in zlasti na Primorskem tako uredi, da zadobi tam bivajoče pleme Hrvatov in Slovencev sredstva za vzgojo iu pouk v materinem jeziku.
V ((temeljenje te zahteve treba prav za prav povedati le nastopno: Hrvatje in Slovenci so državljani te polovice države, tudi zanje obstoje državni temeljni zakoni, oui izpolnjujejo svoje dolžnosti do države, in ker nimajo srednjih šol, kakor predpisujejo državni temeljni zakoni, dati jim je treba te šole. Tudi oni plačajo svoj del k svoti 5,750.000 gld., ki je proračunjena letos za srednje šolstvo. Toda jaz hočem še nekoliko pripomniti k temu kratkemu uleme-Ijenju.
Najpoprej bodi mi dovoljeno dotakniti se nekega ugovora, katerega bi utegnili izreči v sedanji èri. Ko se je izreklo zalite-
Potovanje v Rim.
(Spinai V. Mihcev).
V Rimu.
Take iu jednake grozovitosti so se vršile v raznih rimskih glediščih, a največ v koliseju. Kolisej je podolgasto okroglo poslopje. V dolgosti meri 185 in v širjavi 156 metrov. Štiri velike dveri in 76 drugih uhodov držalo je v notranje prostore, kjer je bilo krog in krog marmornatih sedežev za 90 tisoč gledalcev. Tudi zidovje in oboki so bili z marmorjem pokriti. Vse uhode so kitili nebrojni marmornati stebri. V sredini koliseja je bila velika »Arena". (oder za igre in boje), kjer se je obupno mesarjenje, klanje in ubijanje vršilo. Razumi se, da zdaj vsega tega leska iu bleska ni več, ker so v dolgem teku časa napadovaloi in zmagovalci Rimljanov mnogo dragocenostij odnesli, deloma ,so Rimljani sami tudi mnogo porabili za druge stavbe. Koliko Kristjanov ni drugih sužnikov je bilo v koliseju poklanih, kjer jih je v razveseljevanje poživljenih Rimljanov zverina trgala in žrla? Koliko človeške krvi je ono mesto popilo osebito v časih preganjanja Kristjanov in o času zmagovalnih rimskih cesarjev, ki so tisoče in tisoče vjetnikov vrgli zverinam v hrano. Večpotov so v kolisej napeljali vodo, da je bil podoben jezeru, v kuje so metali’ vjetnike in obsojence, da so se v njem dlje
vanje, da naj bi se osnovale slovenske vzporednice v nekem mestu neke dežele, oglasili | so se mnogi glasovi proti teinu in sicer z ozirom na narodno posestno stanje, j deden teli gospodov je, rekel bi v jedili j sapi, označil osnovo teh vzporednic kot motenje narodnega miru, iu zahteval, da naj se v nekem drugem mestu iste dežele osm.je še jedila gimnazija. (Cujte!) Torej onim, ki imajo že marsikaj in mnog'», morda celo preveč, onim naj se da še več; tisti pa, ki nimajo ničesar, naj tudi v bodoče ničesar ne dobe, dasi bi 'morali oboji imeti jednake dolžnosti iu uživati jednake pravice. (Tako
j‘‘ 0
Tak princip je v ostrem nasprotji z naravnimi pravicami in tudi z drž. osnovnimi zakoni iu takega principa se naučila uprava ne sme držati, če hoče ohraniti podlago •monarhije nepoškodovano. (Tako je!) Tudi naprain Hrvatom in Slovencem v tej polovici naše države ne sine postopati po tein principu. Kakor sem že rekel, izpolnjujejo f»ui svoje dolžnosti in zato naj se jim tudi zagotove njihove pravice.
Dovoljeno mi bodi, reflektovati na nekatere besede iiaučnega ministra. Pozdravil sem in pozdravljam tudi sedaj z veseljem njegove besede, da naj bodo srednje, šole in sploh vsa vzgoja tako urejena, da prestane v človeški družbi prevladujoči egoizem, da se bodo vzgajali značaji in utrjevala zavest dolžnosti. Prav liedostajanje značajnosli in čuta dolžnosti so nevarne bolezni ua telesu človeške družbe. Morda je tudi res, ila mora v navadnem življenju dolžnost biti pred pravico, kakor je rekel minister, dasi ima tudi v navadnem življenju dolžnost vedno pravico za posledico. V konstitucijoualnem življenju pa so pravice iu dolžnosti državljanov napram državni upravi iu pravice iu dolžnosti državne uprave napram državljanom korelatni pojmi. (Tako je!) Dolžnosti državljanov naprain državni upravi so v neposredni zvezi s pravicami Od strani di-žavue uprave in ne stoje za njimi. In če izpolnjujejo državljani nasproti državni upravi svoje dolžnosti in so torej zadostili pravicam države, tako je tudi ta vezana storiti svojo dolžnost in s svoje strani zadostiti pravicam državljanov. (Tako je!) Državljani so dolžni dajati davke v denarju in v krvi. Državna uprava pa je dolžna, varovati življenje, i-nietje, svobodo itd. državljanov iu vrh tega skrbeti tudi za njih materijelne in duševne interese. Dolžna je pa tudi po drž. osnovnih zakonih dati Slovencem in Hrvatom srednje šole, v katerih bi se poučevali v njihovem jeziku. (Pritrjevanje).
Slovenci iu Hrvati izpolnjujejo že davno svoje dolžnosti napram državni upravi, ali že dolgo časa, že veliko desetletij, ne dobivajo svojih pravic. Tu se vidi, daje utrjevanje čuta dolžnosti res potrebno, in sicer pri državnih organih. (Tako je!) Tu mi bodi dovoljeno omeniti, da ni delati razločka mej bolj in manj izobraženimi narodi, sosebno pa ne tani, kjer so narodi morda res manj izobraženi, a ne iz lastne krivde. Državna
uprava ima celo dolžnost, da prav tam to nadomesti, kjer iu kar je tekom desetletij zamudila.
Naj mi bodo še nekatere splošne opazke dovoljene.
Nekateri gospodje to visoke zbornice idmitiflkujejo navadno kulturo z nemštvom ali pa z nemškim jezikom, in oktrojirajo slovanskim narodom zlasti pa Slovencem nemški jezik kot kulturni jezik. Toda, gospoda moja, kultura ni last posaninega roda ali posaninega naroda (Tako je!), ampak kultura je obča last in jeziki-so le sredstvo za kulturo. (Jako res!)
Pri vsakem narodu zadoščajo že nekatere ose.lte, da širijo mej narodom kulturo posredovanjem jezika, ki je pri vsakem narodu jediuo sredstvo za dosego kulture, in če.naj takozvani izobraženi krogi imajo še poseben kult urni jezik, potem naj Nemci nemškega jezika drugim narodom ne usilju-jejo, ker s tem le sebi in svojemu jeziku škodujejo, zakaj vse, kar se komu usiljuje, obuja prej sovraštvo kakor ljubezen.
V konkretnem slučaju naj gospodje iz nemškega taborja nam Slovanom, v tem slučaju nam Slovencem in Hrvatom prepuste, kateri jezik si poleg svojega jezika hočemo izbrati za kulturni jezik v srednjih šolali ; morda bo to nemški jezik, kakor je sedaj dejanski, ali izbiro bi morali nam prepustiti in 8(5 u« vtikati v naše reči.
»ST	.	,	f
Naj pojasnim srednješolske razmere v alpskih deželah in na Primorskem.
j Na Kranjskem, kjer živi le malo odstotkov .Nemcev, je. poleg povsem nemške gimnazijo in povsem nemške realke tudi več gimnazij, na katerih se v nižjih razredih poučuje deloma v slovenskem jeziku. Tudi na jedili gimnaziji na Štajerskem je tako.
Po moji sodbi ni to pravilno. Slovenski j«4vk bi moral biti v vseh razredih učni jezik, za nemški jezik bi se moralo določiti kolikor mogoče ur, a moral bi biti samo učni predmet. S tem, da slovenski jezik ni v vseh razredih učni jezik; s tem se oškoduje ta jezik in vse, kar je ž njim v zvezi, zlasti pa izobrazba duha in značaja, a škoduje se tudi drugim predmetom.
Toda jaz se v to nečem utikati ; če so s tem zadovoljni narod iu njegovi zastopniki, potem naj tako ostane.
O Koroški je težko govoriti. Upam se samo izreči nadejo da nastanejo tildi za teh 120.000 Slovencev v tej deželi kdaj boljši časi. Glede Primorske moram reči, da je vender kričeča krivica, če obstoji za 15.000 Nemcev, 294.000 Italijanov inr 348.000 Hrvatov šest nemških gimnazij (Čujte! Òujte!) in tri italijanske, a ni jedila hrvatska ali slovenska višja ali nižja gimnazija, ni jedna višja ali nižja realka. (Òujte! Čujte!)
Hlede Trsta je govoril že tovariš Nabergoj. V Trstu bi morala bici vsaj jedna slovenska srednja sola, in sicer ne samo z ozirom na Slovence v Tržaškem iu v okolici, ampak tudi z ozirom ua 5*4.000 Slovencev v sosednih delih Istre in ua Slovence v sosednih delili Goriške.	(Konec prih.)

««
časa z smrtjo borili, kar so poživinjeni Rimljani slastno gledali raz lože okroglega koli seja; tudi so posnemali morske bitke, v katerih je mnogo ljudij zaglavilo. V koliseju je bil umorjen sv. Ignacij, bivši škof v An-tijolrji; sv. Evstahij z družino; sv. Alek-; samler, škof; sv. Marin, mladeneč in legijone j drugih, katerih imena so znana le onemu, ki biva v višavi nad nami. Večpotov se je v navzočnosti gledalcev dogodilo čudo, da gladile zveri niso se dotaknile Kristjanov, pač pa se vlegle k njihov,m nogam, kakor krotke ovčice. Kaj jedualcega se je bilo pri merilo devicam : sv. Tacijani; sv, Martini in sv. IH iški in dr. Podrtiue koliseja so zdaj ■ vse črne in razpokane, okrlume in votle ter so še na nekaterih mestih do 50 melrov vi- ■ šoke. Sredi koliseja je zdaj križ in do leta ! 1870. je bilo ob straneh 14 postaj Križevega pota, kateri je pa vlada »pobožnega" | kralja Viktorija Emanuela dala odstraniti, i ker podrte in zaklete stene koliseja, niso ! vredne gledati podob, zadnjih trenutkov našega Odrešenika.
Od tukaj smo se odpeljali na jugozahodno stran «kapiteljskega hriba'',‘kjer je ! starorimski «Forum". Tu so se zbirali stari | Rimljani na posvetovanja; tu so imeli volitve, zajedno tržili, sodili tor uradovali. V starih poganskih časih je bilo tukaj vse polno veličastnih poganskih templjev, palač in državnih poslopij, Ostalo je še današnji dan nekaj koridorov in spominkov. Toda zob !
časa je vse zglodal in — nekedaj sloveči trg, zasule so velikanske razvaline. Deuašnji dan se še vidi tlak, mnogo odkrhanih stebrov iu mnogo potrtih spomenikov, semtertje kos zida in razno k» ižem razmetano kamenje. Na kulten trga je še dandanes slavolok cesarja Septilitija Seveia, ves iz marmorja in še dobro ohranjen. Na jugoizhodnem koncu ti ga je še jednak slavolok cesarja Tita, kateri so mu bili postavili Rimljani v spomin zmage nad Judi in razdejanja Jeruzalema, v letu 70 po Kr. Leta 06 po Kr. so se bili namreč vpili palestinski Judje proti Gesiju Fiorii, tačasnemu poglavarju rimskega^ cesarja Nerona, ker jih je strašansko •mirai iu dražil ter zasramoval njih verske običaje. Dolgo časa so se Judje upirali Rimljanom ali — leta 70 po Kr. prišel je usodepolni dan, ko je Tit, sin rimskega cesarja Vespazijana, «filile uničil ter mesto Jeruzalem popolnoma razdejal ; in izvršilo se je Gospodovo prerokovanje: »Pridejo nad Jeruzalem nadloge, kukeršuih ni še bilo od začetka sveta in jih tudi več ne bode." Jokajoč je Gospod izrekel: »Jeruzalem...........
. . . kamen na kametiu ne bode v tebi ostal I" Prišel je plačilni dan Ivristovim morilcem, kakeršni so si sami izvolili, ko so klicali :„Njegova kri, naj pride ua nas in na naše otroke!" Ko so bili Judje zbežali v Jehove svetišče, pridrli so zmagovalni Rimljani v to pribežališče, kjer je bilo vse natlačeno vzdihujočega ljudstva ter je surov
DOPISI
Na Dunaja, 5. jun. 1894. (Izv. (lop. Da-Ije in konec). — Zborovanje, (dunajski poslanec Gessuiaiin trdil je, da je bila le komedija) državnih poslancev, končalo se je 2. dne t. in. Kaj pa je plod večmesečnega „dtlovanja" ? Nič. Stoj, za delujoče? ljudstvo namreč nič. Tem bolj pa radujejo se Rothschild & Gomp. Leta 1892 pričeta (tudi slovenski poslanci »o pri tem pomagali) tako imenovana uiavuava denarja popolnila se je letos. Kristjanski poslanec profesor Schlesinger imenoval je to uravnavo Rothschildov rop. Tu se je šlo kar za sto in sto miljouov goldinarjev. Dobiček od teh bodo imeli kapitalisti, to je tista vrsta ljudi, koji ne delajo v celem svojem življenju druzega, nego da zapravljajo na različne načine one pri.služke, koje je moralo tisoče i tisoč« delujočih rok krvavo zaslužiti. Da navedem konkreten slučaj: Gospod kapitalist (ministri vklanjajo se mu do tal)
Roth.... ima na Moravskem velikanske pre-
mogokope. Globoko pod zemljo mora vsaki dan 5 do 6 tisoč rudarjev po 12 do 14 intruditi i mučiti se, da izkopajo ter na površje spravijo toliko i toliko stotisoč centov premoga (oglja). Ta premog proda kapitalist t. j. zopet njegovi delavci precej drago iu sicer skoraj izključno nekapitalistom ti so: delavci, obrtniki, uradniki, z jedno besedo ljudem, koji si služijo z delom (bodisi ročnim bodisi duševnim ) svoj živež. Kapitalist
Roth.........vdobi za prodani premog na
leto kakih 10—15 miljouov goldinarjev. Troskov ima kakih 5 miljouov, od teh vdobè delavci V/t miljon. Tako ostane kapitalistu čistega dobička (ali je pošten?) okolo 10 miljonov, od kojih plače jed va 10 tisoč davka (kmet ne godrnjaj, če ne pridejo žandarmi po Te!). Kakor vidite, kapitalist, koji uprav nič ne dela, vtakne v žep t. j. v železne kaše 10 miljouov na leto, delavec pa, koji muči se kakor živina 12 — 14 ur na d&u vdobi za ves svoj trud niti goldinar na dan. S temi groši naj živi, naj oblači se, naj redi družino i.t.d. ! Ako pa zahteva od kapitalista naj mit poboljša plačo lè za par desetic, da mu bo mogoče človeški živeti — kar bi zuižalo 10 miljonski dobiček kapita-• lista k večemu za 7* miljona, lir! policija, hr! žandarmi, lir ! repetirke na pomoč »ubogemu" kapitalistu. Au! Feuer! proti tem nesramnim zdivljanim anarhistom! To je oni židovsko liberalni kapitalizem, kojega zastopa v državni zbornici koalicija. Delavec z muko i trudom od zemlj8 pribori človeštvu potrebno, drugi delaven človek trudi se isto takó cel dan, da si jedva more vku-piti za drag denar njemu najnujnejše potrebno. Pi vi komaj životari, drugi isto tako, a vendarlè sta obà trudila se neskončno! Vidite, tu je oni tertius gaudens, koji uživa dobiček tujih žulj ! Ta tertius je kapitalist sè svojimi (?) uiiljoni, dasi ni niti prsta zganil. Kapitalist ima celo vrsto konj, kočij, slug, služabnic, dumes de ballet itd. na raz-
rimski vojščak vrgel gorečo bakljo v tempelj. Začel je goreti in, zajedno seje začelo strašansko gorje, mesarjenje in klanje. Bil moški, bila ženska, bil mlad, bil star, nikomur ni prizanesla zmagovalčeva roka. Kdor je všel ostremu rimskemu meču, poginil je v strašnem požaru, ki je vpcpelil najdražje svetinje izraelskega naroda. Ko je ogenj uga-suil, potihnila jok in stok, ukazal je Tit vse v mestu še ostale palače do tal podreti tako, da ni več »kamen ua kameuu ostal". Nad jeden milijon Judov je poginilo; nad sto tisoč pa je živih prišlo v ruke neusmiljenim zmagovalcem, ki so jih mnogo pobili, nekaj prodali v sužujike ostale pa, odpeljali v Rim, i kjer so pomagali zidati kolisej, da so po-tem v njem ž njimi zverine pitali (hranili.) Skozi Titov slavolok ne spraviš z lepa dandanes Juda, ter zaboli ga v drob in obisti, ko sliši imenovati besedo Tit.
Okolo glavnega trga vidi se več ostalih trgov, kakor: trg Julija Cezarja; trg Avgustov; trg Trajanov; trg Neronov; trg »miru" itd. Na vsakem se še vdobijo okrhki stebrov iu ostanki zidovja, kur vse spominja na nekedanjo krasoto in blišč ter na rimljansko bogatstvo. V starih časih je bil najlepši »Trajanov trg", obdan s templji in palačami. Na tem trgu so stali umetni spomeniki najslavnejših državnikov in vojskovodjev; nad vsemi ostalimi pa Trajanov stebel’, pod katerim je počival njega prali, v zlati urhi.	{Dalje prih.)
—

potalo, daai ni .niti piata zganil. Kapitalist ai mora glavo razbijati, kako bode kratkočasil se danes i kako jutri. Kapitalist je v »trainili stiskali, kaj Imj si naroči danes za večerjo, za kojo potroši najmanj petdesetak. Kapitalist gre t. j. pelje se sè štirimi konji k dirkam, kjer slavi na tega ali onega kunja tisočake. Kapitalist si vkupi od Ijii-beznjive mlade „Bimnenmftdel" nagelček i ščipne jo javno v zali obrazek plačaje ji zato petak, v buffetti zopet ne more si kaj, da vzame od mlade, lepe i priknpljive prodajalke kozarček konjaka, za kojega ta blaga duša plače desetak. In ker vse to ni še nič vplivalo na njegove sasviin pokvarjene i uničene, živce, pelje se ves nesrečen, dasi oženjen, k jedili svojih metraisse (ljubic), koji obljubi stotak,„ako ga bode ta večer „dobro zabavala".
Pa takih ne bode mnogoj porečete. Da, v premeri z miljont delavnih ljudi, so ti kapitalisti (večji i inanji) lè pičlo število, a vendarlè pride v *čji del človeškega truda le njiui — pohajačeui v prid. Od tod izvira ona splošna beda i uže neznosuo siromaštvo pri delujočih stanovih, namreč pri kmetih, obrtnikih, delavcih, pri poštenih trgovcih, pri uradnikih i. t. d. Najsiromasniši so pač tovarniški delavci (Podgora pri vas, n. pr.) To krivično razmerje leunškim kapitalizmom i poštenim delom mora prej ali slej odpraviti se; če ue pojde z lepa, pa z grda. Kazuuii se, da vsak pameten človek želi, naj se to vprašanje reši mirnim potom. Toda ker smo ravno ljudje, in ker ni vsak mirne i hladne krvi, pripetnje se uže sedaj, da se delavska stranka v tem velikanskem boju krulečim trebuhom sile poprime. To 'je zgodilo se n. pr. y Siciliji, v Moravski Ostro-vi, v Belgiji, v Španiji i.t.d. Da se pa takih nesreč izognemo ne pomagajo repetirke i bodala, ker če tudi za trenutek strahom pomirijo množico, ponovijo se isti izgredi kasneje ali pa na drugem mestu in sicer navadno v še večji meri, ker vselej večje postaje število gladnikov i vselej manjše število zadovoljuih. Tu je treba korenito odstraniti vse mnogovrstne pogone koruptne-ga kapitalizma. Vsak človek, koji dela sme zahtevati, da za svoje delo pošteno živi. To je uslovje v-ake človeške diužbe, in kjer je drugače, tam je družba bolna i nima miru. Zgodovina vseli narodov to jasno priča. Kako se pa da odstraniti mirnim potoni ^a požrešni i peklenski kapitalizem ? Prav toliko, le dobre volje je treba. Poštene i pravične zakone po Kristovih socijaluih načelih vstvarimo si in stvar uravna se sama v kratkem času. Se ve pa, da potem ue bodo smeli nekoji malopridneži lenušit ves dan a vendarlè uživat uajizbranejše gor opisane užitke človeštva.
Kdo pa so one grdobe, koje se proti-vijo vstvaritvi teh zakonov iu nas spravljajo tako v velike nesreče ?
Kapitalisti. Prototip od tujih žulj živečega kapitalista je Žid. Toda za tem ni kakor ue zaostaja feudalec in poljski žlahčič. Sedaj pa uže veš, kdo podpira sedanje krivične razmere in kdo proti vi se novim po štenim zakonom. To so Židov sko-liberal n a stranka, Hohenvvai thovci i poljsko kolo v državni zbornici. Sedaj razumeš tudi gotovo, zakaj so si ti gospodje podali roke, dasi so se poprej iz zavisti sovražili kakor pes i mačka. «Wahrung des gegenseitigen Besit-zes“ je geslo tej famozni koaliciji. Bo domače bi rekel : roka roko pere. Ko je hotel vlani Taaffe se svojo volilno predlogo ue-koliko skrajšati zgrabljive kr&mplje kapitalizma i tako pomagati delavskim stanom, jej, da bi bili videli, kakò so skakali i sikali naši kapitalisti, v prvi vrsti liberalci. Vsaki je pač razumel zakaj so protivili se liberalci i žlahčiči. Zakaj, da se je pa tako imenovani konservativni klub Holienwarthov proti Taaffejil zrepenčil, ni bilo vsakemu jasno. V njem imajo namreč prvo besedo feudalci iz Češke. Ti gospodje so isto taki nekristjauski kapitalisti kakor Židje i žlahčiči. Proti vplivu teh silno bogatih kapitalistov bili iu so še sedaj brez moči pravi nemški konservativci, posebno če jim grozi Hohenwarth se svojo ostavko. Vspeh pa je ta, da se vsaki narodom koristen predlog s glasovi liberalcev (nad 100), Poljakov, (nad 50) in Hohenwartliovcev (nad 60) zavrne, z istimi glasovi pa kapitalistom služeči predlogi vzakonijo. Zavrgla je koalicija vse predloge, koji bi posreduo ali neposredno uarodom koristili, taki so bili : v prvi vrsti prenaredba povsem krivičnega volilnega reda, potem uravnava socijaluega vprašanja, slo-boda tiska (bojé se, da se ljudstvo preveč nauči), »nižanje davkov delavskim stanom i zvišanje davkov kapitalistom, poboljšanje i zvišanje plač nižjih uradnikov, podržavljene premogokopov i železnic i. t. d. Zató so pa sklenili uže više omenjeno uravnavo vrednote, koja bode naložila narodom še večje davke in sicer miljone na leto, se ve v prid kapitalistom.
Toda uže pri tem vprašanju začelo je pollati v Hohenwarthovem klubu, ker prav konservativci spoznali so, dajeta uravnava «lè novo breme za davkoplačevalce". Pri glasovanju v zbornici so tudi glasovali proti predlogi, a to ni pomagalo, ker je kapitalistična koalicija s pomočjo pristašev Franca Coroninija imela večino glasov. France Coronila je uže pred kakimi 8 leti odkril Nvoje kapitalistično srce, ko je namreč sè svojim klubom glasoval i odločil v prid kapitalističnega podvzetja (severne železnice), ko-
jega velikanski dobiček bi bil prišel v prid tlačenim davkoplačevalcem. Ta gospod je hotel kasneje dvigniti se na visoko' moralično stališče ipredbacival je prejšnjemu „železnemu obroču", da so zbornico pretvorili v „luogo di traffico", dandanes pa sinu. baron M s Poljaki, feudalci-liberalci i vlado*v zloglasni parlamentičiii komisiji koalicijski v prid kapitalizma. Da, človeku se kur milo stori pri srci, če vidi, kaki ljudje odločujejo usodo narodov. Videant consules '
Ker že govorim o kapitalizmu, povem Vam o „Vnterlaitdu", da ima ta strogo katoliški list tudi Žide v svojem uredništvu.
Ni čuda toraj, da ima ta list iste kapitalistične nazore,, kakor drugi dunajski židovski listi. Njegova dnša-voditeljica je slovenski (nostra culpa!)državni poslanec Hohenwarfh, kojega se nemški konservativci liže izogibljejo. Nemško duliovenstvo v mestih i na deželi kar trumoma odpada od „ Valerlanda" i Hoheuwaiilm, ter se druži v novo stranko, koje glasilo je dunajski dnevnik «Reicha-post". Propud Hohen.warthov je le vprašanje časa, od kar je združil se z liberalno-židovsko stranko. Nihče ne bode za njim jokal', k večerna njega pokorni slovenski poslanci.
Is vipavske delia* 3tt jnaija. (Izv. dop.)
— V nemškem časniku „ Reichspost" z dne 16. t. m. je bilo čitati poročilo iz Vipave, da po odprtju zavržene železniške črte : Tržič-Červinjan st» obiskala sekcijski načelnik železnic baron VVittek in ministrski svetnik Wurmb v spremstvu grofa Lan- J tlreri ja in naših državnih poslancev, našo ; vipavsko dolino preko Šempasa (? !) Nevéni 1 kam meri dopisnik z svojim lažnjivim po- i roči lo m, ker — uprav istega dne so obi- ■ skali visoki g«sije našo dolino iz Gorice j preko Št. Petra naprej, po dolini, po kateri se vije reka Vipava. Na Voljčji Dragi, v središču treh županstev : Renče, Vogersko, Vrtojba — Bukovica bili so kaj lepo vzprejeti po načelnikih županstev in miiogobrojnini občinstvu. V Prvačini pričakovalo in pozdravilo jih je mnogo občinstva z občinskimi j predstojniki, na čelu jim domača veteranska i godba, katera je ob prihodu zasvirala ce- j sarsko himno. Streljanje s topici iu ubrano j pritrkovanje zvonov pomenilo je tudi nekaj izvenrednega.
Visoka gospoda, katero je nagovoril učitelj g. Orel, se je tam nekaj trenutkov ( ustavila ter preslišala želje tamošnjih prebivalcev glede omenjene železniške črte. V Dor n bergli bili so- tudi vzprejeti z strelanjem ; s topičev in pritrkovunjem zvonov. Tu sojih , pozdravili g. župan iu starašinje. Podžupan g. Perozzi jih je nagovoril, zajedno izrazil v imenu občine željo, da bi se gradila železnica prej ko možno. Prijazna in rodoljubna družina Bizjakova vzprejela jih je p#d svojo streho ter pogostila s zajutrkom in s izvrstnim domačim vinom, o katerem se je visoka gospoda povoljno izrekla.
Kakor čujemo, je bila visoka gospoda povsod lepo vzprejeta, povsod je slišala je-dne in iste glasove občinstva, da se železnica prej ko možno gradi. Kakor Čujemo tudi glede projektovane črte bil je tu in tam razgovor, osebitn glede one črte kraj reke Vipave se je občinstvo upiralo, ker ista črta ne ustreza večini prebivalcev vipavske do line, pač pa vstrezala bi višja črta, ona črta koja bi se gradila pod holmci na desnem bregu Vipave po trdnejših tleh. Proti črti kraj reke Vipave ki je povodnjim podvržena, sta se baje izrekla tudi dunajska visoka dostojanstvenika. Vsekakor je pa želeti, da se vipavka železnica začne prav kmalu graditi.
derbi, dne 21. jun. (Izv. dop). — Ne sodi, da ne boš sojen ! Ravno ta pregovor daja mi povoda nekoliko spregovoriti, namreč o poučnem tečaju na kemičnem poskuša-lišču z vino — pa svilorejo. Pri prvem nastopu že dnè 4. t. m. začudil sem se in strmel ugledavši v učilnici na tisoče in tisoče vsakovrstnega orodja in priprav (aparatov) v svrho kemičnih poskusov ; groza bila mi je pravim videč še precejšnje število gospodov součencev: Znašajoče 25 oseb in to od vseli vetrov iz Dalmacije, Kranjskega, Istre, Tirola, da, še celò Rumenije itd.
Gospode, slobodno rečem, vse narodnosti, vsak bi rekel vešč, vsaj treh jezikov. No, če drugi ne, Slovenci gotovo! — Različni v višjih učenostih, da, še celò advokatura vmes obrtnikov pa posestnikov. — Točno ob 8. uri predi*, stopili so s pozdravom v «učilnico č. g. vodja «Janko Bolle", kojemu je bilo že na obrazu čitati, da je blaga duša. Ta g. odločil je hitrournik, pa pojasnil ob kratkem zanimivost in korist predmetov. Na vrsto prišel je torej pouk o sviloi eji, trajajoč do poludne iu od 6 — 7 po-pold. pa lavno isti g. držeč pouk o vinar- j stvu. Ta predmeta toraj razlagata se vsaki dan od 11 - 12 predp. in od 6—7 po-pold. teoretično; se vè, da v najčistejši italijanščini — Hm! si mislim glavom majaj e škoda za smolo. — Drugi dan 6. razdeljeni smo bili v dva oddelka in to vsi Slovenci pa Hrvati skupaj, a poprijeli si vsaki svojega mikroskopa (drobnogleda) in sicer praktično, kar nam je bilo prednji dan o svilo-ieji teoretično razlagano. Imenovani pouk vrši se od preljubljenega c. g. Tomaža Friili-auf-a. Zamolčati bil bi velik greh, kajti ta gosp. adjunkt nima para v dobroti pa potrpežljivosti z učenci. Slava mu toraj !
Tretji dan od 8l/r — 11 predp. vršil se je zopet novi pouk v kemičnih preiskavah vina, za koji predmet sta dva g. od-
menjena in sicer g. Avgust, Devarda adjunkt i g. Adolf Denescliovsky asistent; Prvi Hali,junec drugi Nemec — a vendar kakor dva angeljčka iz nebes poslana !
Vrstijo se potem načinu umiki pa predmeti. Nad vse časti pa hvalevreden je. g. voditelj c. kr. kmet, dr, «Viljem Dominko", koji žrtvuje njemu v počitek odločeni čas v to. Ta praktično poučuje z največo dobroto vsacega koji hoče v vsakovrstnem cepljenju posebno pa slučajno cepljenje svežih (frišnih) trtnih mladik na štiri načine. Pomosi tudi temu g. Bog I
Obupati bilo je res nam Slovencem, ali vendar po žalosti veselje, ker ko bi trenil bilo nam je pomagalu» s tem. da so nas g. ravnatelj „Ivan Molle" vse Slovence pa Hrvate povabili v prostih mali v nado-mestenje tega, kar se ni dobro razumelo, in to v slovenskem jeziku. Tedaj oživljeni spet! oživljeni rečem' tak*», da je strah pred izpitom isto izginil.
Zakličem toraj v imenu slovenskih pa lirvat,škili kolegov : «Dvakratna slava g. ravnatelju Ivanu Bolletu" ! Ne sodi l,oruj, da ne boš sojen; nuli m- ubijaj, ampak pogum obvelja!
Bric.
Politični razgled.
\ofrauje dežele.
•farni nopitii v Prani. I'raški •magistrat je pred kratkim o z mi slu. svoječasnega srnjega sklepa zaukazal, da se. morajo osi nemški javni napisi odstraniti, in zagrozil z glo lami Ustim hišnim posestnikom, kal eri hi se temn ukazu ne pokorili. Češko namestništvo je to navedbo razveljavilo, ceš, da magistral nima pravice izdajati takih ukazov.
ftadjar»kl šovinizem. Te dni
so zopet obsodili dvanajst ramnuskih duhovnikov na tri mesece za poni, ker so v nekem časopisu izrekli zaupanje obsojenemu nar dnema roditelju dr n. liuti n, vrh tega pa se brez najmanjšega pravnega uzroka obhžil dragi volpi liumunov dr. Corojana zaradi fulsijicira nja\ Madjari se ne zadovoljujejo s političnimi obsodbami, ampak uničujejo ludi casi svojih narodnih proiivntkoo. Ododuiškn zbornica je dr. Corojanna že sospendirabi. Iz Pršic se javlja, da se je proti 82 r imunski m slušateljem zaceli kazenska preiskava, ker so podpisali manifest, v katerem se branijo rodoljubi, ki so bili nedavno tega obsojeni, v Kološu. A ako uplioa to na stranke v Bamunslci, kaže poročilo „ N. fr. Pr.u, da se hočejo liberalci, ki so bili od I. 1884. sem prijatelji trozoeze, od te. odvrnili in da so že storili potrebne korake, da se doseže porcizumljenje z Rusijo. Uzrolc temu je preganjanje liumunov na Oijnskem.
Vnanje države.
Oproščene »vire Stambulova. •
Kova bolgarska vlada je pomilostila 15, po 1 krivici obsojenih urednikov in je iz zapora izpustila 61 oseb, katere so bile dejane v zapor zaradi agitacij zoper St ambulava, a nikdar j postavljene pred soilišČe. Nekatere teh oseb so bile zaprte že po več let. To kaže, kako je ravnal Stuinbulov. la takega človeka je Avstrija na vso moč podpirala.
finski carevič je odpotoval na Angleško. Angleški dvorni krogi govore, da je neresnična vest, daje zaročenka carjevičem, princezinja Alice Hesenska, slabega zdravja. Dvorni krogi so o strahu, da bi. zaradi tega ne prišli do poroke. Rodbinski zakon Roinanovov prepoveduje zakon z ženo, ki ni povsem zdrava. Take določbe se nahajajo tudi v hišnih zakonih drugih dinastij. Najstarejši trije otroci umrlega velikega vojvode hesenskeija so bili povsem zdravi, ali dogodite l. 1866. so ženi njegovi porušili zdravje, in nobeden pozneje rojenih o-troie ni zdrav. Princezinja Alice je vedno bolehna.11 — Ko bi ta nemška princezinja ne postala carica, bi se Rusi. samo veselili.
Kralj Aleknantler v Car igra -
du, Srbski kralj Aleksander odpotuje 24. t. m. v Carigrad. Govori se, da ima njegovo potovanje eminentno političen pomen. Skusil bode baje pri turškem sultanu izprositi za makedonske Srbe vse tiste dobrote in koncesije, katere je Stambnlov izposloval za makedonske Bolgare. V òilsotnostni kraljevi bo Milan na svojo lastno odgovornost „ vladal'1 v Srbiji..
Italija. Italijanski listi pišejo sedaj jedi no o atentatu na Crispiju in vsi zahtevajo, naj se odločno postopa zoper anarhiste in nji-nove novine. Njegova politična pozicija je bila že močno podkopana, položaj njegovega mini-sterstva je bil obupen, v parlamentu ni bil ž njim nihče zadovoljen, skratka, Orispi je bil zgubljen. Atentat ga je rešil iz tega kritičnega položaja, oživil je stare spomine in pozabljene simpatije in vse rlcupe lahko uplioa, da se zbornica naposled res uda in vzprejme finančne predloge.
Atentat na Crittpija. Ko se je
Crispi v soboto popolitdne peljal v parlament, napadel ga je mlad delavec Paolo Lega in n-strdil nanj z revolverjem. Zadel ga ni. Crispi. je dal napadalca prijeti.. Lega, znan z imenom « Marat", je anarhist in je prišel iz svojega rojstnega kraja v Rim z namenom, usmrtiti Crispiju. V zbornici so poslanci priredili Crispiju ovacijo, kralj mu je čestital. Govori se, da je Lega član zarote, ki ima namen, ubiti Crispiju. To je lahko mogoče, kajti prebivalstvo jv silno razburjeno zaradi krutih obrnil) sicilskih in kararslcih upornikov. Vojna sodi-
šča so upornike obsodili na vsega vkupc 4600 let zapora, Te razburjenosti tudi ni ntolažila Crispijeva obljuba, da s.> obsojenci pomilostil Bivšemu revolncijonarju in sedanjemu tiranu Crispiju ne venijo nihče več,
Ssnrt ma rtt kant kepa Multante.
tìnti Muleg Hastsiin Khan, sultan mn vohunski., umrl je skoraj nn.gle smrti za disinlerijo. Maroko je prostran sultanat v severni Afriki, kateri m'eji na francoske našel h! ne ulžershe, na španske, kakor : Melilla, Cen*a i. t. d.. Pred smrtjo imenoval je svojim naslednikom ni mav-riškeni prest ila, svojega najmlnjšrgn. sina Abdul-Azi za, katerega so žt spoznala maroškim sultanom vsa domača oblastna, kakor indi diplo-matični zastopniki, inozemskih držav, izvzemši Hali lanskega poslanika. Nori sultan se je kot lak že proklical v glavni mošeji.
Brat novega, sultana pa je proti pr okla -maeiji protest, i val in zdaj zbira v južnih njemu podvrženih krajih v jslio, ila si pribori dozdevne srnje pravire. Francoska je. že odposlala na maroške obali več mogočnih, indij, Inko tudi Laška., Angleška, in Španska, zadnja pi je sklenila, za slučaj držali pripravljenih 20.000 vojakov pešcev, kateri se odpošljejo v Cento in Mollilo pri prve/ priliki,
JtfiniMterMka krita v Španski.
Parlament in vsa dežela nasprotuje z vso odločnostjo trgovinski pogodbi z Nemčijo, ker hi bila ta pogodbi Španski samo v škodo. Vlada se pa za njo poteguj < in minisferslci predsednik tìngasi a je izjavil v poslanski zbornici, da od-ztopi vinila; če se ue vzprejme trgovinska po godba. Verjetno pač ni, da bi sc zbornica adula, prav lahko mogoče pa je, da naroči kraljica tìa-gusti, naj sestavi, noro minislerstvo, v katerem slučaji bi >e potem poslansk i zbornica razpustila.
Domač« in razno novico.
Župnijski izpit napravili so s po voljnim vspelmm čč. gg. Anton Tomšič, vikar v Levpi, Blaž Bevk, kapelan na Mostu in Jurij Visintin, žup. upravitelj v Muškolah.
fioriškegn državnega pravilnika namestnik Rihard Zorrer je imenovan dež. sodišča svetnikom pri okrožnem sodišču v Rovinju.
Umrl je nagle smrti v min. tednu č. g. Brezavšček, kapelan pri sv. Ignaciju na Travniku. Ob 11. uri je imel še propoved v cerkvi, a ob 1. popolatine pa je bil že mrtev. Pokojnik je podedoval nedavno tega, o-koli 6Q.000 gld., katera vsota pride zdaj v mnoge roke naših Slovencev na Vrhu iu na Kanalskem. Rajnega kapetana truplo so prepeljali na sv. Goro, kjer so je slovesno pokopali na ondotnem pokopališču. N. v m. p. !
Volitev v gor. dež. zbor. -- Namestu preminulega Del Torre ja bil je izvoljen Michielli, dosedanji župan v Čamplungii.
V ponedeljek, dne II. t. m. sta obiskala min. svet,. Wurmb in Wittek lepo vipavsko dolino. Spremljala sta ju naša gg. državna poslanca grofa Goronini-ja. Kakor se čuje bila sta povsod lepo vzprejeta. Povsod, po vsej dolini so se gospodoma izražala želje, da bi se prej ko možno zgradila vipavska železnica, iii sicer, ako je le mogoče po trdnejših tleli, koder bi ugajala večini vipavskih prebivalcev.
Posebno lep bil je vzprejem v Prvačini kjer ju je čakalo občinstvo iu veteranska godba na čelu, katera je ob prihodu svirala avstrijsko himno. Hiše so bile vse z slovenskimi in avstrij. zastavami okrašene. Po izjavi gospodov, bode se ozirnlo, da se vstreže želji prebivalstva, to je, da se izpelje železna črta po tleli bolj ugodnih, nego je dosedanji načrt in tudi, da se bode oskrbelo za boljšo zvezo železnice z seli po vipavski dolini, kar bode bolj na roke šlo prebivalstvu in železnici, radi prometa iu komunikacije.
M sliotl, kakor stišjmo, pripravlja se za prihodnjo nedeljo v Šempasu. Ker se opazuje neka nenavadna tajnost, bode gotovo to, shod kakih «somišljenikov."'
Svojo fotografijo poklonil je nam Andrej Gabršček v predzadnji «Soči" pišoč: «Dosledno ga prezirajo drugi slovenski listi ker so se že naveličali ž (njim prepirati in vidijo), kajti izkazali, bi mu preveč časti, da bi se še bavili ž njim. Ali kar počenja la nezreli mož, presega že najviši vrhunec, kateri je sploh mogla kedaj doseči zdivjana «revolver-žurnalistika". Le kdor je že obupal sam nad seboj, kdor nima na svetu m-česa več izgubiti, ne imena, ne časti, ne imetja (zakaj ne tudi otrok?) 1« fcak človek se bo upal tako divjati in tako krvavo zaliti čast in poštenje svojega bhznika, kakor vsaj na Slovenskem se doslej gotovo se nikdar ni zgodilo
To je piava fotografija Andreja Ga-brščeka.
Velovnžmt «floriškit utožku podružnica družbo sv. Cirila iu Metodu" imela je minuto nedeljo letni občni zbor, Izvedeli srno, da se ga je na posebna pismena vabila vdele* žilo 6 òseb(!)Le|i dokaz narodnega navdušenja iu napredka. Sicer pa se sme verjeti le to. kar pisari glasilo političnega društva o takih — zaupnicah". Mi nočemo s potrebnim opisovanjem te zadeve vznemirjati ponosa nekaterih naših prvakov.
* ?
Solite mti'iMlit In solze hinwra. — 'filo* večo, koje je pu sreči vrinilo so mej prvake naroda, gleda velino bolj kako bi narodič razdvojilo,
Te dni je grozil z stvarjenjem tabora ,somišljenikov in na ta način ’ poudarjal mej nami brntoiimor, danes kadi vladi, jutri pa se joče, da vlada nam ne da ničesar, Pi -šaril je, kako so naše razmere žalostne in pripovedoval, kako se nekdo dudi, za nas na Dunaji, osebito z naperjeiijem proti Ma-deyski-jn, ki ima danes šolske zadeve v pesti; mej lem ko dobro vemo, da ta Dunajčan, poslanec naroda slovenskega, glasuje za Madejskcga predloga v šolski zadevi, ki nam ne 'obeta nič, prav nič dobrega.
Opisovanje furlansko železnico, jezi se iu kaže narodu solzne oči svoje, ker vlada se ni spomnila naplavili slovenski napis niti ua kolodvoru v Tržiču, kar dobro kaže, kako ona nas prezira v domovini. Jokal se je ker še vedno vidi napise pri nas" iu v Trstu v lušči ni,, na Koroškem in Stilskem pa v nemščini, mej tem ko par mesecev poprej se je veselil, kako pomagajo nam miši državni poslanci ua Dunaji ter s tem (Mitom .somišljenike z radovoljiiostjo pital; a mi neverneži ostanemo pri svojem in se ne damo motiti nikakor ne. iMi vidimo, da smo v uujhujši dobi teptanja. Uidimo, da prihaja v županstvene urade, vedno več žalostnih „p r o d r o m o v ‘ obupovanja, da se nam kdaj stanje zboljša.
Vse pisari laško in nemško. Naši uradi se sramujejo ali pa ne znajo? nam dopisovati v slovenščini Jn sploh vse dopisovanje se vrši pod nemško iu laško napisanim naslovom. C. k. glavarstvo iu c. k. davkarski nadurad*) pišeta nemško, c. k. mestno odred jena sodnija pa laško**) (Brihtne glave li alovenci, ki razmmjo vse jezike!), čisto slovenskim občinam, tako da župani se že sramujejo biti županom ker ne razumejo nemščine • iu lascine in morajo se .zanašal i na ponosne tajnike, ki razlagajo odloke uradov, kakor Cicero Rimljanom nevarnosti domovine. Hinavec, zn to nimaš solz?
Kaj bi naredil župan iz Čamplnnga, „dato il caso", da, bi dobil od glavarstva, ali od kogar si bodi nemško ali .slovensko napisani akt? On bi ga takoj nazaj poslal in prav bi storil! Slovencem pa vlada leliko piše v katerem si bodi jeziku, le v slovenskimi ne -— vse se sprejme, ker Slovenec vse jezike razume, bolje nego glavarstvo in mestilo odredjena sodnija — ki ne vesta ni drugega dež. jezika. Slovenci, posnemajte Labe, pri njih velja za take stvari, ki se n« razumejo „a n d r i j o“, vam pa naj velja „cnrukM, če že ne razumejo „nazaj“ !
Hrulile unite V nedeljo proti večeru so se vojaki pretepali v nekej krčmi pri soškem mostu. Povod je bilo menda vlaško petje dveh ti ž. domobrancev, kar ni ugajalo lovcem pri drugi mizi. Izid pretepa je bil, da so odveli jednega vojaka t.eško pobitega v bolnišnico. Tudi od druge strani čujenm, da se nekateri domobranci prav slabo obnašajo z svojim petjem, katero ako njim ugaja, drugim pa gotovo ne more ugajati. — Obesil se je v nedeljo na polju mej Dorn-bergoin in Batujami znani kovač Makuc iz tovarne pri Podgori. Čemu se je, neve se.
— Porezali so v nedeljo prav lindo ” neKej krčmi Stritzljn Pollijevega livarja, baje zaradi ljubice, s katero je bil v ome-njeni kremi. Ranjenca so odvedli v bolnišnico kjer je tudi umrl za rano. — Nek mlad tante se je prav hudo opekel v Solkanu pri lovu na tla padajočega zrakoplova. Gorelo je te dni v zalogi prodajalca Miceu-a. Užgala se je bila vreča, ali ko so prišli na lice požara vatrogasci in soldati, bil je o genj že pogašen od domačih. — Gor.' me-stili svet je sklenil v svojej seji, da ne pri voli na slovensko prošnjo slov. šole Slovencem v mestu. Vederemo, kaj poreče k temu dež, šolski sovet.
C. k. okr. glavarstvo, c. k. uaddav* karija, kakor tudi c. k. mestno odredjena sodnija v Gorici še vedno dopisujejo na laškem, ali na nemškem jeziku županijam trdo-slovenskih občin, kakor tudi posamič uikom Slovencem. C. k. uradi ne bi smeli v zmislu §§§> kaj temu sličnega počenjati, a županstva in posainičniki, ne bi smeli, kaj temu sličnega sprejemati in vse to, v zmislu onih §§§ na papirju.
Prvega jul. t. I. bo imela „Lega“ v Gorici svoj generalni kongres. Naj ga le v	imenu, le da ne bodo izzivali
Slovencev z neumestnimi provokacijami. Za to naj pazi c. k. gosposka, da ne bo gospoda pri Legi red rušila in mir kalila.
,ln. uni?; SÌA«f""tol“nr*“t a“n■ A"
Portofroie Dienstsache	Pošt' Salendo.
OUrts !
9
6
1894
An (Ihm hibi. Gomelnileiunt in Terno va
t’ortol'reie Dienstsaohe
Giirz
1«
9~
III
1894
KnnénjnoNt in MimIiionì. — V „Soči“ št,. 7 leta IBS!) čilamo mej domačimi vestmi to-le pri poi učilo: Tisk urin A. M. Obizzija (lobila ju te, (lieve velik h tri tiskarski stroj in raznovrstne nove črke, tako da /amore vsako zunanji' delo izvršiti t.očno, hitro, solidno in po najniže mogočih cenali. O solidnem delu se lahko čil atei ji prepričajo že na našem listu, (lasi je p.ipjr še slab.'Cene so jako nizke; luko po ceni ne dela nobena tiskarna v Gorici. Ker je komično tiskar liaš Človek, ki je po velikih zn prekali vendarle dobil dovoljenje za tiskarno, inora ga vsak uvoden Slovenc« podpirati, kajti vselej in povsod bodi liani pred očmi cesio: Svoji k svojim ! Slovenci hodimo veseli, da imaiiio v (■orici svojo tiskarno ! !
Taka priporočila nas in naše tiskarne (lonašala jo pozneje „Soča“ pogo,stoma. Slovenski narodnjaki im prvaki pa so jih priznavali, odobravali in so za nje celo raz-gru vali. Odkar pa se je Andrej Gabršček vspel do lastne tiskarne, no sramuje se „Soča“ pisariti o nas ravno nasprotno, ne da bi bili mi mej teni kaj zagrešili. Zdaj je tedaj skušnja za značajnost, in doslednost slovenskih rojakov iu prvakov.
Železnini (Imsnplje Iliidolfovo-Slraža divorila se je slovesno dné 31. maja, kateri dalije bil za dolenjsko stran naj večjega pomena, dan veselja in v pravem pomenu besede naroden praznik, kakeršnega šeni doživel ta del kranjske kronovine.
Ta dan se‘je na slovesen način ob obilni udeležbi visokih oblastvenih gospodov, državnih in deželnih poslancev, županov i. t. d. (»tvorila proga Grosuplje Novo niesto-Straža.
Dolenjsko prebivalstvo se je topilo v radosti, vsakemu rodoljubu je kipelo srce iskrenega veselja, ko je videl slavnostni vlak. Torej vender! Končno je vender tudi (»o do-' lenjskih prijaznih krajih stekla lokomotiva! — Tako je vzkliknila vsa Dolenjska iu ljudstvo, to pridno, delavno in hvaležno ljudstvo, je hitelo z vseli krajev, iz dolin in z gora, k bližnjim postajam, da vidi na svoje oči jeli res tudi v ta pozabljeni svet prisopihal „1 ukamalija“, porok lepše in boljše bodočnosti. Navdušenost in veselje, s katerim se je v posameznih krajih vzprejel slavnostni, otvoritveni vlak. je tuleiežnike pie-, pričal, de vé prebivalstvo v polni meri ceniti veliki pomen nove železnice.
Saj pa je bil tudi že skrajni čas, da se je zgradila ta železnica, za katero so se Dolenjci in ž njimi vsi drugi rojaki dežele Kranjske nad 3U let potegovali.
Kdo se je doslej zanimal za Dolenjsko? Skoro nihče m celo ožjim rojakom je bila malone tuja. Koliko je Kranjcev, ki poznajo Dunaj, Trst, Zagreb iu druga večja mesta, kakor svoj žep, Dolenjsko pa so videli samo iz železniškega vagona in nimajo o njej niti pojma.
Doslej je bila Dolenjska kakor ločena od sveta in čutila je to hudo, tako v gospodarskem, kakor v političnem oziru. Povsod je bilo samo nazadovanje, napredka nikjer. Hirala in propadala je obrtuost, hiralo je kmetijstvo, ljudje pa so bežali čez široko nanje v dalujo Ameriko. Gola resnica, črno-meljsko okr. glavarstvo je štelo v letu 1890. nič'maiije, nego 1490 duš maiije, nego v letu 1880. Temu nazadovanju prebivalstva je krivo izseljevanje v daljno Ameriko.
Upati je, da se to sedaj izpremeni, da se dolenjske razmere obrnejo na bolje. Kmetovalci bodo sed tj, ko so v zvezi z daljnimi kraji svoje pridelke laglje in bolje prodajali kakor doslej, takisto tudi les iu izdelke domače obilnosti. Dovažanje blaga iz drugih krajev bo ceneje, kakor je bilo dosili dòb, oživila se bode trgovina in morda tudi velika obrtnija, za katere ugodno prospeva-nje so na Dolenjskem dani vsi pogoji in od katere bode imelo vse prebivalstvo največjo korist, sosebno, če se zagotovi kdaj zveza s Karlovcem.
V političnem oziru bo dolenjska železnica zategadelj velike važnosti, ker bode približala Dolenjsko Ljubljani iu omogočila občevanje in ‘shajanje, kar bo le netilo domovinsko ljubezen iu obujalo ali utrjevalo narodno zavednost.
Na železnici se je začel promet iu dal Bog, da se uresničijo nadeje vrlih Dolenjcev.
„\c polemike — pač pa tožba! — pravi Andrej Gabršček v predzadnji Soči. Nam je tudi tožba prav. Gradiva imamo za oboje več nego dovolj.
Zdaj, ko je Gabršček sprevidel, kako nevarna je polemika zanj in da ne more več metati kamenje na druge, ker sam biva v steklenem stanovanji, hoče polemiko za-prečiti in s tožbo odvrniti pozornost Slovencev od tega, kar smo o njem razkrili.
Mi smo že mnogokrat, imeli več itzroka nego ga ima Gabršček proti nam, da bi ga bili tožili radi razžaljenja časti ; vročili smo bili tako tožbeno zadevo tildi že odvetniku; a premislili smo se vsakikrat in tožbo opustili» ker prepričani smo, da bi bili s tako tožbo neizmerno škodovali ugledu slovenskega naroda. Zdaj pa, ko ja Andrej Gabršček, oziroma tajnik in glasilo našega političnega društva Sloga zavorilo n a to n e s r e č n o p o t n a r o d n e g a k lan j a in trganja, poslužiti se moramo tudi ini enakega orožja — tožbe.
Ko nanj je Gabršček v Soči zapretil s tožbo, ‘mislili smo, da je to le njegovo navadno grozilo in bahanje; a lil.' dne t. m. lovil nas je (tradui sluga na Gabrščekovo
uradno zahtevanje in njegove stroške od ranega jutra do 10, ure zvečer povsod, kjer nas ni bilo, po (.orici, Trnovem iu Kriniuu, da nam bi lui vročil tožbo, ker bil j« zadnji dan vročila tožb za sedanje zasedanje porotnih obravnav. Ker nam tožba ni bila vročena isti dan, bomo zavorili z Andrejem Gabrščekom še le pri prihodnjem zasedanji porotnih obravnav obširno in jasno, da bodo tudi njegovi ^somišljeniki" prišli k spoznanju,
Vsekalo» smo zadovoljni, da nam je Gabršček priskrbel tako priliko, da bomo razmere lahko popolno veljavno razkrili.
Radovedni smo, kako bode Gabršček dokazal, kar j»* natveziI čitateljem Soče o nas v predzadnji številki.
Slavno glavarstvo v fiorici je pred leti, obljubilo »la bode občinam, oziroma županstvom Ajdovskega okraja, ki so dopisovala jedino ua slovenskem jeziku, a mi smo radovedni se-znati, če om», kar je obljubilo tildi drži. Mi dvomimo, ker s tisiimi uradniki, koje ima dandanes najete ne more obljube spolnjevati.
V goriški okolici gre po starem kolovozu iieiiiškntarjeiija naprej in prav te dni sim» se prepričali, da ima slav. glavarstvo jako živahno dopisovanje z našimi županstvi, katero vodi le v blaženi nemščini, ki je za naše ljudstvo jako neumestna in neslana kaša. Ubogi župani — ladovedneži in iskreni ispolujevalci glavarstvenih ukazov si lomijo glave tako, da jim bodo v malih letih postaje sive zbok nemškega „hru-s talija".
Slavno glavarstvo, naj bode bolje naklonjeno svojim ponižnim hlapčičetn, ako že noče narodu vstreči !
Pripovedujejo nam, da niso okrajni zdravniki na pravem mestu kar se tiče leče-nja ubogega ljudstva iu, da oni opravljajo v prvej vrsti le dolžnosti, katere jim nudi mastna plača.
Takšen je Lil okrajni zdravnik v Tolminu, nekedanji Žid in prepirnež prve vrste in takušen, daje bil tudi dr. Babarovič. Bog daj, da bi ne bi i takošen i sedanji zdravnik, radi starosti !
Società politica istriana1. — Na ob
čneni zboru tega glasovnega pol. ital. društva za Istro, čegar udje so najzagi izenejši Lahi in Laiioni, se je vzprejela resolucija, s katero se zahteva, da mora biti italijanski jezik izključni poslovili jezik dež. zbora isterskega in da v nobenem drugem jeziku ni smeti govoriti ali pisati predloge. Vi vat justitia Latinorum Histriae !
Slovesno odpretje železnice r Farinai ji.
— V nedeljo 10. t. m, se je vršilo otvorenje železnice od Tržiča do Červinjana prav na slovesen način. Slovesnosti so prisostvovali i min. Wurmitrami in načelnika Wurrnb in Wittek.	j
Iz Gorice so bili nekateri deželni poslanci. Ta proga bode gotovo pasivna, ako se ne podaljša v bližnje kravljevstvo. Furlani bi radi in sicer takoj, da stopi naša vlada v dogovor z italijansko za podaljšanje ital. žel. črte iz 8. Pietro di Nogaro do avstrijske meje, katera črta je dolga le malo kilometrov in bi vezala Trst z Benetkami direktno.
Imenovana proga bi bila za precejšnjih kilometrov krajša od sedanje, maiije bi stala prevoznina iu tudi na času bi bili boljši ; ker bi po tej črti za 3l/a ure pred prišli v Benetke, nego po navadni.
Dosedanja nova proga je lepo izpeljana, kolikor glede, pod/,blišč, škarp i. t. d. Dve brzojavni žici vežeta kolodvore na tej progi.
Vipavci, pri tej priliki snieste kompli-meutiiati Furlanom, katerim smo mi in vi, s pomočjo naših poslancev, pomogli z lepo vsoto denarjev, da se je črta zgradila.
Lepo hvalo moramo našim deželnim poslancem, ki so bili Lahom tako lepo naklonjeui in še lepšo hvalo našim državnim poslancem, ki zdaj zahtevajo drugo črto, a naše se več ne spominjajo. Prepričani smo, da vlada poreče i o tej, kakor je o šolski zadevi rekla: Hočete laški in slovenski pouk, mi vam damo za oba nemški, Torej velja i o železnični zadevi: Hočete železnico v vipavski i soški dolini? mi vam damo železnico
V	Galiciji, ki je neobliodno potrebna nepre-eenjeuemu našemil gai Madeyskeuiu.
Iz soje tržaškega občinskega svela. —
V	seji občinskega sveta tržaškega dne 18. junija so se primerile demonstracije proti županu Pitteriju. Bandii je interpeliral župana, zakaj se je neki dijak, ki je zakrivil žaljenje Veličanstva ovadil sodišču? Župan je odgovoril, da se mu je zadeva, ki je bila splošno zimini, uradoma naznanila in da jo je torej moial ovaditi. Bandii pa s tem županovim odgovorom ni bil zadovoljen iu je očital županu, da denuncira in da bi se bil dijak lahko disciplinarno kaznoval. Galerija je govorniku viharno pritrjevala. Spadoni je interpolo val, zakaj je mestni magistrat podelil petletnico nekemu učitelju Apolloniju, dasi je bil šolski odsek sklenil odbiti do-tično prošnjo. Napadal je Spadoni učitelja kot nasprotnika liberalne stranke na neču-ven način. Galerija mu je burno pritrjevala mej županovim govorom pa žvižgala in sikala. Občinski svet se je tudi izrekel zoper zaznamovanje s „k“ in „h" za krone in vinarje v šolskih knjigah za slovenske in italijanske šole.
Zakon o zitokrožonjii posestvu (Arroti-dirungs-Gesetz) je od posebne važnosti. Naši posestniki večkrat zamenijo po koje zemljišče z drugim, koje meji na večji kompleks
zemljišč. Ta premena ne vrši na podlagi primerne pogodbe. Jeduake pogodbe se ime-> ulijejo zameitiltie pogodbe iu o teh se ne plača preuosnina ali taksa.
I Postava z dné 26/12 1893, g katero se podaljša veljavnost zakona z dné 17. 3. 1868 drž. zak, do pod konec 1899., kar se nahaja v drž, zak štv. 208 iz 1. 1893.
Zategadelj opozarjamo naše posestnike, da naj vložijo utok, ako bi jim dotična dav-karija naložila, da plačajo prenosnino ali takso.
Naš urednik je zamenil kos zemljišča v Biljah, s zemljiščem, kije mejilo na druga zemljišča v Orehovljah in c. k. davkarski nadurad v Gorici mu je bil za to odmeril takso v znesku 46 gl. 37'/2 iiovč. Proti odločilu nad-davkarije pa je on rekuriral in slav. finančno vodstvo mu je, vsled že omenjene postave, popolnoma odbilo prenosnino.
Okrajni šolski svet gtriftkl je ukupii
na Trnovem lepo šolsko poslopje. Skrajni čas je bil za to, ker poprejšnji prostori so bili pomanjkljivi iu niso odgovarjali predpisom sedanjega časa. 'Tudi drugoi} bi bilo potreba skrbeti za stanovanja učiteljem, i naj se nam dovoli omeniti občine, kakor. Prvačina, Bilje, Vrtojba, Medana iu mnoge druge, katere nimajo za šolo primernih prostorov, a še manj za stanovanje učiteljem. Osebito pa v Prvačini, kjer se šola nahaja na jako nezdravem prostoru, mej dvema smrdečemu ulicama kjer ne vidi solnca ni v zimi ni v letu. Čudimo se, da ni še tega zapazil gor. okr. zdravnik; še bolj se pa čudimo našim Prvačanoni, da o vsem teni molče. Mirno ima šolo v dveh, ako ne v treh hišah! Solkan ima šolo, rekel bi skoraj na skednju. Gospoda pri šolskem svetil — le naprej s trudom in skrbjo. Narod Vam bode hvaležen !
.Vekdo. kojemii je Dunajčan pripovedal kakošna je bila toča na Dunaji in koliko, da je ta škode povzročila, je odgovoril: Vsaj bodo ,, Dunajčani* vedeli, kakošna nesreča je za poljedelca, ko se jim poroči, da je toča pridelke uničila. Oni ne bodo odbivali davke z jeduo osmino, petino ali tretjino, ampak bodo prišli ua pomoč s podporami, da bode mogoče kmetu postaviti se zopet ua nuge. Priznali bodo, da je istinito toča kmetu nesreča najhujše vrste, poleg požara in povodnji.
Hira ljudska šala otvorila se je prav
na Vrhu nad Idrijo, dné 18. t. m. Pouk na tej šoli bode trpel od 1. aprila do 1. oktobra.
Radaljib la daèka aa pašniki. — Te
dni poda se rodoljub iz Gorice, preko krom-berškili pašnikov v Ravnico. Na pašniku dobi dečka, okoli desetih let, ki rodoljuba lepo nagovori z „Hvaljeu bodi Jezus Kristus!" Popotnik mu odzdravi, kakor se spodobi in ga vpraša : Od kod pa si? Iz Loke, odgovori dečko. Ta pa ni loški pašnik, kako si sem prišel ? Služim pri Mrviču, odreže se dečko; na to ga vpraša še rodoljub: Kako pa znaš ti tako lepo pozdravljati, ko drugi ne znado tako ? Učil sem se v cerkvi iu v šoli, odgovori dečko; nato mu rodoljub dà peščico rudečilt črešenj iu ga prosi, da naj še druge napravlja, da bodo tako lepo pozdravljali. Bodem! odgovori dečko in gresta sleharni svojo pot.
Iz tega, naj sledi: Mladina posnemaj, odrasli spodbujaj in starejši podučuj !
Vtikati m Krasi. — Okoli Podgrada in Naklega klatijo se že dlje časa volkovi, ki so že več škode mej ovcami napravili. Iz početka so ljudje mislili, da so psi pozneje pa so spoznali, da so ti volkovi. Pravijo, da so jih tudi v sežanskem, volovskem in postojinskem okraju večkrat videli.
Driavie palpar«. — Te le obrtno-na-daljevalne šole na Kranjskem dobile so državne podpore: Ljubljanska 2300 gld.; po-stojinska 25») gl.; škofjeloška 290 gld.; kočevska 280 gld. ; krška 300 gld. ; kranjska 250 gld.; metliška 200 gld.; tržiška 350 gld.; radovljiška 250 gld. kamniška 400 gl.; ribniška 80. gl. iu šentviška obrtno* nadaljevalna učilnica nad Ljubljano 170 gl. — Pa naša v Gorici?'
Slekli psi so se klatili zadnje dni po tolminskem okraju. Okrajno glavarstvo je odredilo vse potrebno, da se preprečijo daljne nesreče.
Semenj prašičev je bil zadnji četrtek v Gorici jako živahen. Na vse strani naše deželice se je oddalo te prekoristue živalice za kmetijstvo in gospodarstvo neobhodno potrebne. Denarja se je istega dne potrosilo za nakup prašičev okulu deset tisoč goldinarjev in, ako se pomisli, da izda sama občina Lokovec na leto okoli dvatisoč forintov za nakup tega blaga, je vsota denarja, ki gre iz naše dežele jako znatna.
Kmetovalci občin in drugi v njeni okolici, kakor v Kalu, Uepovanu, Grgarju, Trnovem iu Banjšici bi morali sami skrbeti za oprejo praščičev, da si tem potom oh ra* nijo denar za mnoge druge stroške, ki zahteva njih okraj v zboljšanje kmetijstva. Reja prašičev ni težavna, le nekoliko več skrbi,j jo treba imeti pri tej, nego pri reji goveje živine.
Gospod Ličen, veleposestnik v Riliem-bergn je izboren ščetiuorejec in redi lepo pleme prašičev; tudi naši tSJtandrežoi iu Vrtočani imajo veselje do reje prašičev, vsled česar so si prihranili lepo vsoto deuarja.
Kmetovalci, torej pozor v tej zadevi,!
V Sežani so ustanovili gasilno društvo. Doslej šteje društvo že do 50 izvršujočih članov. Občina je. vkupila biizgnlnico. Načelnikom novemu društvu je g. dr. Rylmrž, namestnikom g. M. Kante, tajnikom g. A. Kosovel, blagajnikoma gg. V. Pregelj in A. Bolcar.
Vremenska nezgoda na llnnaji. Dné 7. m.
zjutraj je na Dona ji razsajala strahovita nevihta. Ok*>lu 7. ure utrgal se je oblak in usula seje toča tako gosta, da je hi pulim nastala noju odii na tema. Viharje tulil giozuvito. Nevihta je trajala četrt ure. Toča, debela kakor golobja jajca, padala je s tako močjo, da je pobi-la debele šipe in pl ebiIa celo lesene zastore. Dunaj je bil jmdoben bombardiranemu mestu. Po ulicah je ležala toča na čevelj, ponekod sko ro jio meter visoko, zaprla kanale in pruti-zročila poplave v pritličnih in skladiščih, v* sled česar je nastala velikanska škoda, ker je pokvarjenega mnogo blaga. Ni je hiše na 1 >ti-najt. da bi ne bilo nekaj šip pobitih, a točaje padam tudi v stanovanja in pokvarila mnogo pollisi va. 1/. k le ti j in nizko ležečih stanovanj so lu n ali vodo črpat i, kajti ponekod j H Slab. po tii čevlje, visoko. Pri Cesarske in dvorcu je pobila toča 600 šip zlasti mnogo pri stanovanju cesarja, cesarice in nadvojvo-dinje Štefanije. Pii nadvojvodi Albrehtu je toča pobila vse šipe. Viti in parki so strahovito opustošeni vihar je močna drevesa polomil ali s koreninami vred izruval. Konji so se splašili in povozili več oseb. Nebroj ljudi j je bilo lahko ranjenih, nekateri tudi težko, tri osebe jia so bile ubite. Ljudje so bežali na vse strani. Grozoviti prizori so se primerili v Simmeriugu. Topničarji so prišli na vajo. Komaj je začel vihar, splašili so se. konji. Vojaki so popadali s svojih sedežev, deset je bilo ranjenih, dva tako. da ni upati da okrevata. Povoženih j»-, bilo tudi več diligili oseb. Konji so bili tako besni, da so o-grizli nekatere pogumne osebe, ki sojih hotele ustaviti. Alej častniki in vojaki, ki so bili na vežbališči ga ni ne jednega, da bi ne bil kolikor toliko poškodovan. Tudi konje je toča ranila jednega pa ubila. Jednaki prizmi so se tudi drugod primerili četudi ne tako grozni. Tudi v okolici Dunajski je vihar prouzročil silno škodo, a toča seje imi-la tudi v raznih drugih krajih. Ranjenih je nad 200 ljudij. šip jiobitili nad 1.200.000 komadov in škoda se ceni na 1.500.000 gld., katero je ta nevihta provzročila.
Xn Hrvatskem tožijo o velikih povodnjih,ki so nastale vsled nepretrganih nalivov poslednjih dnij. Hrvatsko Zagorje, najlepši del Hr-vatske je poplavila voda. Okolico zagrebško je preplavila Sava, ki je iztopila iz svoje struge. Tudi Drava in Mura sti mučno narasli in poplavili okoli ležeča polja. Mnogo škode, je voda napravila na večjih krajih nam po.-estrime kraljevine.
Hranilnico iu posojilnico so ustanovili prijatelji naroda v Ajdovščini, katera je začela poslovati L. maja t. 1.
\a Angleškem je umrlo od 1. 1847 do 1874, vsled preobilega zavžitja opojnih pijač nič maitje, nego 22 000 ljudi.
Slovensko zvezo, kat. pevsko in bmlno društvo v Šmit Petru pri Gorici je vlada potrdila; tako tudi kmetijsko društvo za trž. okolico in v kratkem se bode sklical prvi občni zbor.
— Prva veselica Slov. zveze je bila v nedeljo, dné 10. t. m., katere se je vdeie-žilu lepo število občiuarjev, rodoljubov iz Gorice in iz okolice.
Železnica Iz Škofje Loke v Gorico.
Vseji dež. zbora dné 2. m. m. izročila se je jieticija, v kateri prosijo pod pisanci, da bi se popolala drž. železnica s progo Škulja Loka Gorica. Peticijo so podpisale občine : Škulja Luka, Poljane, Trata, 0-selica. Žiro, Dole, Linja, Urili vrli, Godovič, Vojsko, Čekovnik, Spodnja Idrija, Cerkno, Sebrelje. St. Viška gora. Ponikva, Sv. Lucija pri Tolminu, Volče, Ročinj, Kanal, Deskla, Grgar, Čepovaii, Solkan pri Gorici, c. k. rudniško vodstvo v Idriji in okrajni cestni odbori v Škofji Loki, Idriji, Cerknem in Kanalu pri Gorici.
Kje se popije nuj več vina? — Po knjigi katera je zagledala beli dan na troske italijanske vlade in kateri je naslov: „0 vinski trgovini v Italiji in na vsem svetu", popije se največ vina na Španskem, kjer jiride na leto tlnij na vsako živo glavo 115 1., na Grškem 109 J., v BeLiji 104 L, na Laškem 95 1., na Francoskem 94 1., v Švici 61 1., v Rumuniji 52 1., v Avstro - Ogerski 22 1., na Nemškem 6 L, na Rilskem 3 1., na Ni zozemskem iu Angleškem pa le po 2 1.
Troti vbodu komarjev, bučellc, os In sršenov rabil se je doslej ocet pomešan z vodo. Gotovejše i uspešnejše pa je lečilo z ainonijakum ali čipavcem in sicer, zmočiti se mora večkrat ranico, ako je vbod sršena ali ose; a le dvakrat, ako je bil vbodec po komarju provzročen. Proti vbodcil hvalijo i močno stolčeno kredo.
S to iznajdbo, naj se poskusi zdaj o košnji in o trgatvi, ter naj se jo širi mej ljudstvom, ako se ona dobrim izkaže.
Popravek -- V 14. vrsti v I. predelit podlistka, namestil: Na stenah in na oboku je podoba. Krista, naj se blagovoli Citati : Na stenah iu na oboku je vse z mozaiki okrašeno in na oboku je podoba Krista, i. t. d., kakor tudi, naj se čila v 8. vrsti v IV. predelu omenjenega jiodlistka, 5000 glav zverine, namestil 500 glav.
•lavna /.alivala.
Udatio podpisani sc v imenu vipavskih m krnskih vinogradnikov prav lupo zahvaljuje gospodu Alojziju Ungarju, veleti žen iz Penne pri soškem mostu za obilo ndjematev vin v ogromni mno5.ini iz naših vinorodnih krajev; zajodno se toplo jiripo-roči za bodoče leto, da pripomore naši dolini iu naši deželi kolikor bode v njegovi moči, da se naša vina odpošiljajo tudi za naprej v daljne nevinorodiie kraje, kakor do zdaj.
V Dornbergu, dné 10. junija 1894.
Andrej Šinigoj,
DOM i SVI ET
Z ml lij n štev. ima tile zadržuj :
Štiuoi 1. Informator, velenèunoin gospodimi dni (ij uri Arnolda prikaza o Vjeue. Novak (Nastavni,). — 2. Bijeta gospa sa Tesat, grada. Ilistoriéki roman, tnlijanski napisno Pelar Degan, l’reveo A. Mandel-Badeinié. (Nastavek). —- ti-Marijanova rana. Pripoviest iz Mostam. Napi.-aH Osman-Aziz. — 4. Udje je milijonar? Kriminalni roman Ungenti Ubavo),tea. Prevre A. Svitante. (Nastavak). — 5. Previ -jan krčmar, šaljiva pripoviedka. Prevela Dragica 8-r-č. — H. Generaličin pas Iz francezkoga prevet) V. š. Jugovič. — 7. Opisi slika. — Slike: 1. f Ivka barnnica Vranyczany rod j. Jakopovič. — L’. O tac Angjeo Marija Miškov. — U. Devčičcvac na ^ Plitvi è k i h jezerah. — 4. Pop E M. Vusi«. — 5. solinarska i županij-ka koča kraj Kozjak jezera na Plitvico li — e. | ovrka mohamedanskih liodočastnika n Meko. — 7. Nikola Aleksandrovič, ruski carevič.
—	S Princesa Altea hesenska, zarnčnica ruskega eareviča. — n. Medjunnrodno selo n rotondi na iz-ložtd n Beòti 1804. — 10. Bučka vitežka jezila: Do-Inzak topničtva. —■ lt. Bečka vi težka jezda: Dola-/mk cara Karla VI. — lJ. Bečka viiežka jezda: Četvorka. — 113. Bečka vi težka jezda: Četvernpreg.
—	14. Bečka viiežka jezda: Vje/.he n skakanju. 15. Par Vdiin 11. i kralj Umberto n Mljetcih. — D>. Ženski šport na bieiklu. — 17 švicarska kola padajn n ponor 30. melava dubok. — Vježhe amerikanskili ves'aèa n zimsko doba. — 10. Nova vrst bicikla, kojim se vozi po ži 1 jeznickih tračnica. -- 20. Meda. -- Šala i satira. Listak: 1. Osebne viesti. 2. Kronika. H. Umrli i nesreče 4. Književnost i nmjetnost. 5. Kazališr.e i glasba. H Vojničke viesti. 7. Naravoslovne viesti. 8. Zdravstvo. 0. Trgovina i promet. 10. Peljodjelstvo i knčanstve. II. Svašr.ice. — Ciena je ,.Oom i Svietu for. 0.— na godimi a pred-plata se šilje poštanskom napntnicom u knjižari La« Hartmana (Kuyli i Deutsch) u Zagrebu 2. Iliča br.
Anton Obidič
črvjar v Sem in iški ulici št. 4. se jiro|io-roči Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
krčmar pri
»Albergo alla ritta di Trieste44
p. d pri BOŠ KINU v Tržiču (Moli falcone), toči vsakovrstna črna in bela vina po jako nizkih cenah. Ima na prodaj tudi vina v buteljah. Drži i kuhinjo vedno preskrbljeno z dravimi jedili. Ima sohe za prenočitev. Priporoči se Slovencem s Krasa, ki zahajajo po poslu v Tržič.
OZHAHILO.
„Prva slov. tiskarna11 — A. ni. Obizzija v Gorici ima v svojej zalogi te le knjige na prodaj :
E. K 1 a \ ž a r : Priročni zakonih ; mehko vezan po 60 novč., trdo pa po 1 gld. šj
Anton Zavrtanik: Loterint, šalo-igra v 1 dejanji, po 20 novč.
Z a m e j s k i : Peter Podreka, beneško slovenski rodoljub in pesnik, po 10 novč.
Janko Leban: Iskrice ; zbirka pe-smij in povestij za nežno mladino. Druga izdaja. Velja s pošto iztisk 17 novč.
Odjemuikoui vsaj 10 iztiskov se zniža cena za 25%.
3#C®3#C® 3
&
&)
Maj
31
Četrtek
Angela — Knncijnu
Priporočamo nafi že četrto leto izhajajoči »Skladni Koledar11 za navadim loto 1805, ki se je pričel to dni tiskati.
»Skladni Koledar" je za vsak urad iu trgovino neobhodno potreben. Odjemalki nase tiskarne ga dobč kakor vsako leto, tudi prihodnje leto brezplačno. -- Cena za druge mnje 35 novč.
C ® 3
C ® 3
rt
©
U
rt
©
(d
o
rt
©
A“)
rt
©
Doroljnjom si naznaniti, da sem z dnom 7. junija /. /. (doari! srnjo notarsko pisarno r Tolmina.
i>#\ IffiHiv Kotnik,
r. kr. n tar.
^4-	4--i' i- i 4	4
Gostilna „Kikeriki“
i ^4% l V Nil ? k°le
- iimiiimir
Nunski ulici, lastnina Strfaiia Cola. toči jako izvrstna duma | vina. Doba se tudi vsak čas - 'Miiiiiiii.ii: gorke iu mrzle jedi. Cene zmerne, postrežba snažna in primerim,
Ivan Reja 4
krčmar „A11 a Colomba" ob velikej vojašnici, na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima D o m a čn K u li i n j o. Cene prav zmerne.
Andrej Makuc
v Rubatiseli št. 20 voditelj izdelovaluice vinskega oc ta. Andreja. Makuca priporoča se vsim Slovencem. Izdeluje edino le vinski jesili, ki je jako ukiisen in zdravju neškodljiv. Kdor se en krat prepriča o dobroti tega o cin gotovo se do bode nikdar več posluževal j esili;), napravljenega z raznimi esencami. Cene jako zmerne. Kupuje skažena «ina.

loltn Knšlrin
v Gosposki ulici
V hiši dr. Lijaka št. 2ÌÌ prodaja, razno jestvilno blago. Priporoča se vsi m ker prodaja dobro blago na d r o b n o in na d e 1» e 1 o po jako /merilih oeunii.
22 k ae as x ss se as x. x sc x ss ar sn
V i EIT H10 K
priporoča
„PRVA SLOV. TISKARNA"
V (i O KIVI.
!sassssiEK»xxExxjia
ti
M
M
H
N
H
JOSIP HVètà
^ %
VIA PONTE NUOVO ŠT. 13. ima zalogo raznovrstnega lesa za zgradbe in druge mizarske potrebe.
r

0. Likat*
v Semen iški ulici h. št. 10 prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe, tiskovine za duhovnije in županije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najnižjih cenah.
Ivan Daklava
vcluirzcc z vinom v Gorici
ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela in črna istrijfjn,skuter bela dalmatinska. — Prodaja na debelo,
i
I
♦
♦
4
4
♦
t
Peter Driišček
v Stolni ulici št. 2 ima begalo založeno slačimo jedviu ter poleg lega prodaja tudi razno tabačno blago. Skrbi, da, postreže se svežim blagom. (On prodaja tudi naš list).
Karo! Draščok
pek na bregu Korna št. 4 ima vsak dan dvakrat svež kruli. Podružnico ima tudi v
t
So.meniški ulici. Njegov kruh je po primerno nizkih cenah in vedno zdrava jed.
Kdor hoče pošlje mit ga tudi v stanovanje.
INHtdKIMnUl
J	ips •
Peter Birsa
»Corte Caraveggia“ toči izvrstna domača vina, kakor njegov oče, v Uifenbergii in po-streže sé hrano. Ima tudi hlev za živino.
ANDREJ ÈEBIILJ
n» Irgli Koren Sl. 10
ima prodajalnico jestvilnega blaga, postreže po coni iu dobro. Slovenski rojaki ne pozabite nanj in obiščite, ga, ko kaj rabite !
PI¥I SLOV. TISKARNI Ant. m. Obizzija t Gorici
dobiva se knjiga LIBER
IN QUO PERCEPITO STIPEKDIORUM PRO MISSIS MANUALIBUS HARUMQUE PERACTIO NOTATUR.
Trdo vezana knjiga (100 pol) slane samo
gld.
Vidic Anton
pek na Kornu (na voglu poleg gostilne pri Rajhu) priporoči svojo pekarno občinstvu in postreže jio jako
zmernih cenah se svežim kruhom.
Ako vam ne gre jelo v tek
da se pokrepčate, pijte viak dan
»Goriško Grenčico'
Goriška Grenčica
je prijetno krepilo za želodec, napravljena iz aromatičnega bilja, nabranega 1500 metrov visoko nad morsko gladino.
Izdelek
F. Tomadosi-ja & G. v Gorici.
Pilo prijetno in jako čisto z vodo ali pa z Selfcz-evko.
Prodaja se po vseli kavarnah, gostilnah, prenočiščih, žganjarijah
Avstro-Ogersko.
(Jena buteljki od litru Je » krone
v tvornioi v Gorici.
Vspeh je neoporekljiv (d ©riške (Grenčice za želodec.
!
m
H
♦i
M
M
[«
♦
N
m
I
Izdajatelj iu odgovorni urednik Ant. m. Obizzi — Tiska „Prva slovenska tiskarna" Ant. ut. Obizzi v Gorici.