. * . .
»	vv ■
Slovenci-bratje združite se! V slogi je moč!
Nase socialno vprašanje.
Srečen je imenovati narod, kateri je vBiij duševnega suženjstva prost in smo svobodno izražati svojo misli, brez skelečih verig okoli vratu. Posebno je to potrebno in naravno, prisiljeno tu v Ameriki, kjer prevladuje kapitalizem vbo drugo, Kapitalizem zlorablja našo fizično moč kolikor mu drago in kadar čuti, da mu zatirani delavec ne more več dovelj koristiti, poleno ga tje od koder je prišel, Saj delavcev «ge na izbero, za enega deset in se več, tako povdarja kapitalist ob gpaki priliki .
Dobro jo opisal nas somišljenik v Beatonvillu v 111., nekdanjo barbarsko sužnost zamorcev in sedanjo moderno sužnost plačanih delavcev. In modemi sužnji kapitalistov—to suio res odkijf se je po hudem prilivanju krvi odpravila zamorska sužnost. In moderni sužnji tudi ostanemo, dokler ne bomo samostojno— svoboduo izražali Bvojih misli in se glede teh in v tem ozira oklenili drugih narodov v socijalnem vprašanju, katero pač se v zraku visi ki pa in more s skupno močjo izpodriniti absolutno gospodstvo kapitalizma.
Pri tem se nam nehote vsiljujejo vprašanja: „Se bode li moderno suženjstvo odpravilo le s krvavo domačo vojno, kakor pri odpravi zamorsko aužuosti? Ali jo to mogoče doseči mirnem potom? Se bodo najemni sužnji oprostili z glasovnico ali s puško v roki V Tisti, kateri se še spominjajo domače vojne ali se vsaj zavedajo, koliko zla povzroči lahko taka va na, se bodo gotovo že ob sami tej misli prestrašili.
Kakor hitro se bodo najemniški sužnj, siromaki, zavedli svojih stanovskih koristi in opustili zaniče-valno ulogo ob času volitev v prid kapitalizma in glasovali rajši za svojo Btranko, potem smemo upati, da zmagamo mirnim potom v pravičnem boju, Če pa bodo zasužnjeni delavci in dragi opustili politično nastopati proti kapitalizmu; da se, ali ne bodo udeleževali vsa-cih volitev, ali si pa celo sistematično sami v političnem in gospodarskem oziru pomagali v okove, potem bodo glede pravice glaso-vanja Btdftali od stopinjo do stopinjo navzdol, kakor zamorci v južnih državah, in puška bo igrala svojo ulogo. En čfefnMjega" stanu, vo-4 jaštvo, nastopilo bo proti drugemu delu siromakov, zasužnjenim delavcem in prisililo te, da se podvržejo kapitalistom, medtem ko bodo kapitalisti s peklensko zadovolj-nostjo gledali na ta bratomorni boj.
Nedavno zborovanje premogars-kih baronov in zastopnikov stav-kujočih delavcev, katero je predsednik Koosevelt sklical v namen, da bi se mirnem potom poravnilla velika stavka, je bilo od kapita-liBtične „Presse" proglašeno kot revna, nepremišljena popustitev. To proglašenje jo le nov dokaz površnosti in slaboumnosti kapitalističnega časopisja.
V resnici pa je bilo to zborovanje sijajna zmago, ki se je že kdaj od delavcev zvojevala na ameriških tleh. In tu je bil pritadeat le mali
nivoev v Ameriki, kaj bi pa bi vsi delavci
pali v tacih slučajih? Naša moč bi rastla in v kratkem času bi dc$eg-li tudi to, da no bi bili več jjosluž-na živinčeta kapitnlizmU. y
Pred všem nam pa treba svobodnega duha -svobodnih misli in ne se pri vsaki priliki obračati na du-hovščino, katere večina želi, da ostanemo to kar smo zdaj: sužnji rimskega klerikallzma In posamezne duhovščine. Sveta katoliška cerkev 1» načinu Kristusovih naukov, pa ne želi in ne more želeti, naše dušne nezmožnosti in zadnji noš—cent. Kristus naš OdreSenik je bil le reven pastir in kot tak učil: ..Daj ubogim, kar imaš in pojdi za menoj," ter: „Moje kraljestvo ni tega sveta," kako pa je bilo že nekaj sto let njegovi smrti in je v bistvu še dandanes?
Katoliška cerkev ji* bila dolga stoletja najzvestejša zaščitnica ljudske poneumi.osti. „Moli in delaj," tojebiloin je v bistvu še danes bistvo njenega socijalnega programa in glede ljudske bedo je ravnala vedno tako, kakor tisti finačni baron, kateremu je velik siromak potožil svoje gorje. Finančni baron je bil ginjen do solza, poklical jo hlapca in mu ukazal: „Janei, vrzi tega človeka ven, drugače mi še poči srce" -dal mu pa ni ničesar.
Ko pa je bilo socijalno gilmnje poBtalo že močno* ko je vrelo mej zapostavljenimi stanovi in so ti začeli podirati stebre socijalnega reda tako, da je začela razpadati tudi tista skala, o kateri je rečeno, da je še peklenska vrata ne podere, tedaj so je cerkev začela tresti za svojo gospodstvo in za svoje, dohodke in bo duhovniki v raznih krajih hiteli snovat krščanske stranke, katere naj bi jim pomagale, da se ljudstvo ne zave, po kaki temi tava.
Ameriške novice.
Se vedno Itrez dela.
Shamokin, Pa. 28. nov.—Iz glavnega labora ..združenih premogar-jov" se poroča, da je izmed 15,000 prej vposlovanih premogarjev, danes še vedno 14.000 brez dela. Od 5. novembra naprej, niso prejeli ni-kake podporo več.
18.000 dolarjev za Rooseveltqvo podobo.
New Yohk, 28. nov.—Ruski slikar Vereščagin jo naslikal preži -denta Roosevelta, ko jo kot polkovnik tia čelu svojih jezdecev naskočil špansko posadko na griču San Juan. "Na javni "razstavi; je bila slika prodana za 18.000 dolarjev.
Ranil smrtno Nvojoženo in hčer, potem pa umoril samega sebe.
Sneedville, Tenn., 28. nov.—V Hancock County, na zapadni strani Tennessee, je Richard Green Smrtnonevamo obstrelil svojo ženo in hčer, potem pji še. samega sebe vstrelil. Strel je vžgal njegovo obleko in telo precej ožgalo. V takem stanu so ga našli sosedje, kateri so ga potem zagrebli. Sluti se, da je ta strašni zloHn storil vsled liubo-Bumnosti ali pa blaznosti. Pravijo, da je Gieen ustrelil prvi, ko se je pred 12. leti med rodovinama Green in Jone« vnelo bojevanje za' osveto, katera je zahtevala mnogo človeških Žrtev.
Nezgoda na ullini železnici. Des Moineh, 28. nov.—Vsled ko-ste bili dve šest drugih
Pueblo, Colo. L decembra 1902
oBob pa leži v bolnišnici, kor ho bi- ju zadel danes popoldne z vso silo
Leto 1
le tudi pri tej priliki močno jHwko dovano. Nesreča se je pripetila na
šesti'ulici i>oleg griča. Ko jo voz ce." Inženir George H. Fraizier
ob neki s kamenjem naloženi voz »Greenwood In tor-Urban železni
dospel na vrh griča, jo zgubil strojevodja moč čoz njega in z nepopisno hitrostjo 'jo dirjal navzdol, kjer je trčil ob dragi mimo stoječi voz in razdrobil tega na malt* kosce in bo še-le ustavil, ko je butnil v neki železni steber. Akonivno sta bila oba voza napolnjena z ljudmi, se je vendar večina njili rešila, potjkakfivši na tla.
Pustili ho ga v preriji, da umrje.
Rawlins, \Vyo„ 28.* nov.— W. A. Breeja, znanega ovčarja, so našli v preriji v onemoglem stanju. Noge so mu zmrznile in od nedelje ni nič hrane vžil. Prenesli so ga v državno bolnišnico, kjer mu bodo bržkone morali odrezati olie nogi.
Bree pripoveduje, da jo prišel pretekli petek v Ravlins in da je šel potem v družbi treh mož gledati Čredo ovac, katere so bile na prodaj. Ko bo bili tri miljo oddaljeni od mesta, so možje izjavili, da so ovce skoro gotovo kam zašle in, da jo najbolje, če se vsedejo in neko-liko okrepčajo z malim prigrizkom.
Bree'pravi dalje, da se ne more spominjati, kaj se je potem zgodilo in da se je zbudil še-lo v četrtek ponoči, ko je divjal sneženi vihar. Bret?, akoravno oslabljen, je skušal vkljub temu doseči mesto. Dvesto
in petdeset dolarjev je pogrešal, ko ---------
se je zopet zavedel. D roparjih ni vpfhšimj" stori« kot.ee, potem mo-duha ne sluha.	1 mtodelavcedržati v nevednosti."
in strojevodja Grant, oba iz tega njesta sta bila docela razkosana, Sprevodnik Clayton jo smrtno ranjen in je pričakovati, da tudi v 'kratkem umrje. Izmed potnikov s6 bili Banio trije bolj občutno ranjeni. Vse, inrtve in ranjene so pripeljali v to mesto.
Posebna porota.
<? Tellubide, Colo., 28. nov. Sodnik Tlieron Stevens je izdal ukaz, da se skliče posebna velika 'porota vrzadevi umora Arthur L. Collins-a glavnega upravitelja ..Smugglor-Uiiion Mining Co."
Ali smo v linjmračnejšl Afriki!?
Lancahtek, Ky„ 28. nov.—Šerif iiawson jo danes na javni dijjižbi prodal tri črnce: enega moškega za sedem dolarjev za eno leto in dve Žfinski po 5 dolarjev, eno za eno in drugo za tri leta. Vzrok: pote-puštvo,
Dovolj zrna v kratkem govoru.
New York, 28. nov.—V teku svojega govora v Plymouth cerkvi, je omenil pastor Dr. N. D. Hillis tudi sledeče:
Zato ker so ameriški delavci naj-iiteligentnejši celega sveta, zato delavsko vprašanje še ni rešeno in tšdi nikdar ne bode. To pa zato, ker' so naše šolo, naše akademije in vseučilišča odprta tudi nižjemu ljudstvu. Ako hočete delavskemu
MESTNE NOVICE. I Inozemske novice.
Prememba mllljonapdftTpiwml.
Zanesljivo smemo poročati, tla je Osgood prodal vse svojo delnice od »Colorado Fuel & Iron Co." (Bteelworku v Puebli). Njegov naslednik ni Gates kakor se je pr-votno mislilo, temveč železnični magnatje: Gould, Hnrriman in Afiwley.
Upamo, da bodo novi posestniki -milijonarji vBaj nekoliko pravičnejše ravnali z delavci in ne tako zatirali, kakor bo je to godilo pod vodstvom Oagood-a.
Na zahvalni dan delali vsi ■ oddelki.
Vsi oddelki jeklarne so delali 27. nov., čeravno jo nekoliko delavcev odložilo delo da praznujejo zahvalni dan. Delavci, uslužbeni pri po-godbenikih, pa so vsi praznovali. Tudi v slovenski naselbini so
Krtipp, kralj železa, umrl.
Essen, Prusko, 26, nov.- Cesar Viljem je prišel k pogrebu Krappa nulašč, da pokaže svetu? da on nikakor ne priznava opra v ičenje olxlol-žitve časnika „Vorwaerts," katera so baje povspošila smrt Kruppa. Govori se, da je cesar jako razsr-jen vsled tega, ker bo socijalistični listi tako brezobzirno napadali Krappa. V tem smislu se je izrazil tudi napram pastorju Klingemanu, najvišjemu dostojanstveniku lute-ranflke vere v tej provinciji.
Na strani cesarja sta bila bratranec Krappa in general Von Bissing. Okoli nijh pa velika množica druzih visokostoječih oseb in županov raznih mfest. Ob poti pa, koder bo je pomikal sprevod, je stalo 24,000 delavcev umrlega.
Za krsto sd nosili služabniki
neli nekateri ameriško šego, ter po redovne znake, katere so Krappu jedli purana in pili vino.
Uradniki, duhovniki, učenjuki, ! obrtniki in trgovci tožijo čez delavske težave, toda, kar nam manj-
Parnika z mornarji vred se potopila.	,
Detroit, Jjlich., 28. nov.-rV,	.	. x
, .. , . . ka so ravno težave in pa mozjo, ka-strašnem viharju kateri je razburkal j ^ ......^ ^ _ .(> ^^ ^
površje „Lake Erie", se je parnik
Sylvanus J. Macy z vsem moštvom
pogroztiil na dno razdraženega jezera. Jadernica Mabel Wilson katero je imel parnik na vrvi, bo je odtrgala in se srečno rešila v luko Amhftrstbnrg, kjer je danes popoldne yrgla sidra.
Parnik Macy z zademicona vrvi, jeodplul preteklo soboto iz Buffalo. Bil je b premogom naložen.
Chicago, 27. nov. -- Na „Lake Superior" se jo z dvajset mornarji vred potopil parnik Bannockburn v vrednosti 200,000 dolarjev. To grozno nesrečo je povzročila eksplozija.
Pretep In uboj.
Leadville, Colo., 27. nov.-V naselbini Buckton, kjer bo nahaja topilnica, so je vnel dani« popoldne med Švedi in Finci pretep, katerega se je udeležilo dvanajst mož, John Robb, kateremu je prodrla kroglja možgane, je na niOBtu umrl, njegov brat pa leži smrtnoranjen v bolnišnici.
Herman Auderson, kateri je na sumu, da je streljal, je v zaporu, istotako njegov brat Gustav. Tretji povzročitelj .pretepa je uliežal.
V tej naselbini bo zastopane vsakovrstne narodnosti. Najbolj se Bovrtižijo Svetli in Finci, med kuteriini so bile razmere vie dlje časa Bkrajno nupete. Pozneje je bilo še več oseb aretiranih, ker se je ; poizvedelo, da so bile tudi zapletene i v pretep.
| • Velika nesreča na železnici.
Indianapolis, ' Ind., 27. nov— j Osebni vlak „pensilvauske proge," I kateri je bil namenjen v Louisville,
teri imajo pogum in modrost poravnati jih.
„Bodimo hvaležni za to brezkraj-uo agitacijo. Vsuka, tudi najmanjša iznajdba, služi slednjič celemu uarodu v korist. .Bogatini postajajo vedno bolj počasneje bogatejši, medtem, ko se v revnejših slojih vedno lx>lj razširja blagostanje. Vso kažo na to, da bo podira zidovje, katero loči stanove."
(Človeku radostno bije srce, ko sliši bike liesode raz loče—če tudi luteranske. Kar jo ta mož izrekel, jo resnica. Katoliški duhoven pa, seveda, ne buio tako govoriti, ker to ne bi bilo po klerikalnem kopitu in ker te besedo priznavajo, da se zamore človeštvo le samo, v vodni U.rbi za napredek, povspoti do vrhunca svoje sreče.) •	^
„(»las Svobode" odmeva od kritja do kraja.
, Hvala! sloveči list „Glas Svo-ixxle," kateri odineva v predulih vsili druzih slovenskih listov, uro-dovanih po ..gospodi," pohfi našo zakladnico, ker vsak količkaj razsoden Slovenec čuti potrebo ^»izvedeti, kaj piče naš list, da se bri-giijo zanj najbolj ..prebrisani" duhovi. Nasledek: naročnina za naročnino ..Gentlemen, thank youl" Se nekaj trgovcem, obrtnikom in sploh vsirn ouim, kateri v časnikih oglašajo. Rečfemo jim le-to; "Resnica prodira in ker občinstvo »poznava, da „Glas Svobode" aas-topa resnico in pravico, zato gre vsak v isto prodajalnico kupovat, katera je v našem listu oglašeua, misleč si: „Tje grem, tam ue bodem goljufan!" Understand?
J. B MoKeman, manager je-klarno v Minnequa, kateri je moral vie dlje čusu čuvati posteljo vsled prehlajenja, je nastopil zopet vod-Btvo tovarn za jeklo,
W. P. Martin, ponoeni „boss" pri plavžu „A," se je bil pred nekoliko dnevi ponesrečil^ a odšel jo srečno večji telesni poškodbi. Ko jo namreč odprl neki zatvor na plavžu, je bruhnil iz njoga platnic-či plin in ga po obrazu obžgal. Tudi eno oko mu je poškodvano.
C. S. Robinson, generalni manager železnega in jeklenega oddelka ..Colorado Iron and Fuel Co", kateri se jp več dni mudil v Puebli, je zadnji teden odpotoval v Denver nazaj.
Ilrlgadiii general Funston
v mestu. Kdo ga ne pozna in kdn he ve, da jo on vjel Aguinaldija, glavnega ..puntarja" na Filipinih?
General je bil na lovu v Texasu in se je vračal skozi naše mesto v svajo gamizijo nazaj. Pravil je, da ni vstrelil druzega, kot nekoliko prerijskih piščancev, pa, da se hoče v kratkem vrniti v colOradsko gorovje, da dobi, kakega medveda na <5,muho".
o— o
Naš občeznani in priljubljeni rojak g. Martin Kočevar. doslej redar na E. Northern Ave., je prestavljen na drugo stran .»stoelworskega" mostu, v auierikanski del mesta.
Na njegovo prejšnje mesto jo 'postavljen tudi rojak, tf. Niek Si-uionič.
Poroka znanega'in priljubljenega godbenika in rojaka našega, g. M Jermana z gdč. Katie Hoffer-jovo se jo vršila zadnji teden dokaj im-pozantno. Velika dvorana g, J. KuBa je bila goatov natlačeno polna.—Čestitamo!
podelili skoro vsi vladarji nasvetu. Ko se je na mirodvora položila krsta poleg očeta umrlega, je cesar Viljem zadnjikrat pozdravil preminulega po Vojaški šegi, ob enem pa je zapel delavski pevski zbor mrtvašnico. '
Tudi pastor Klingeman so je ranjkega spminjal v toplih besedah.
Zakaj ko se socialisti vzdignili proti Kruppu.
Berolin, 2(5. nov. Glasilo soci-jaliatov ..Vorwaerts" je razpravljalo danes o penzijBkem sistemu, katerega je upeljala tvrdka Krupp za svoje delavce in katerega list imenuje naravnost „vzor prefriganega švindelna."
List piše: Velikanske svote, imenovane dobrotvorna glavnica, so se nabrale ker bo mogli delavci v nji prisilj eno prispevati. Delavci morejo uplačevati dva in-pol odstotka svojega zaslužka in to celih 20 let pralno' imajo pravico do podpore v slučaju nesposobnosti za delo. Ako delo v teku tega časa pusti delavec ali pa, da se ga samovoljno odpusti, zgubi vse prispevke v to „podpor-no društvo." Delavci so popolnoma terorizirani in Se morejo brezpogojno udati v ponižujoče uredbe uradnikov. Terorizem zadene tu di one delavce, kateri jje drznejo politično samostojno mišmi. Da vlada splošna nezadovoljnost med delavci, kažo žo to, da bo tojfloče leto vžo trikrat zahtevali sod tujskega posredovanja. *
Najtad na Kruppa jo po celi Nemčiji razburil politično čuvstvo. Socijalisti povdarjajo pogubajoči ~' vpliv vulikega kapitala, konservativci irn tožijo, da hočejo socijalisti uničiti obstoječi družabni red.
Kakor divje zveri razšlo Turki
London, 28. nov.— Semkaj došla poročila iz Carigrada j#vlajo, da Turška vlada, vzlic zanikovanju,
Mrs.-J. C Nash soproga našega j uporablja barbarična sredstva, da črkostavca jo povila v. pondeljek zatre macwlonske seljake. Vsled ponpči fantka.- Mrs., Nash kakor vladne Izjave, da so vsi pomilošče-otrok se počutita bobre. Čestitamo! ni, kateri se vrnejo na svoj dom in '	vsled hude zime, so se res vrnili
Rojaki! Somišljeniki! Novo leto ! UBtaši, a tu jih je že čakal neusmil-je pred vratml, stopite v vrsto! jeni Turčiu. Grozoviti Turki mu-zavednlh mož In podpirajte svoje I čijo vračajoče v namen, da bi po-glasiloz vsemi sredstvi. Pokažite, j izvedeli, kje imajo ustaši skrito da ste vredni nastopiti pot k orožje. Turški vojaki obešajo vjet-osvobodenju sto in stoletnega idke z nogami navzgor in jim pola-hlapčevanja. C« bode vsak storil gajo vroča jajca pod pozduhe. svojo dolžnost, nam je zmaga Kruto ravnajo tudi z duhovniki in gotova. V slogi je moil Na delo plenijo kmetovalce tako, da se je vsil „QLAS SVOBODE"	| teh polastil popolni obup.
"Glas Svobode".
. Prvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Ameriki. Izdajatelja in	nrednika:
MARTIN V. KONDA FRANK H. MEDICA
"Glas Svobodo" iiido vsaki če-trtek in Te|ja za Ameriko: za celo leto - - - - $ 1.50 . za pol leta - - - - . 75c ZA EVROPO;
za celo leto. - - - kron 10 za pol leta --- kron 5
' Posamezni list po 5 oentov.
"Glas Svobode"
[The voice op Liberty] Is Published every Thursday, by "The Glas Svobode Publishing CV* . Puoblo, Colo.
"Glas Svobode"
[The Voico of Liberty] is the only labor paper West of N»w York, published in the Slo-venic Language. t .
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement.
Oglasi po dogovoru.
Dopisi naj se izvolo frankovati.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nntn blagovoli naznaniti prejsni in novi naslov biva-lisca.
Denar naj se blagovoli poslati po "money order" ali pa r priporočenem pismu.
p Naslov za dopise in poeiljatvo je sledeči:	I
"GLAS mXP
1231 Taylor Ave.
Puoblo, Colo.
„Gliha skup štriha."
„Gliha skup striha" je pisal ne davno „Mir," povedal pa seveda ni, kaj hočo s tem reci, se jo pao zimi,
•v
da mu zamašimo usta. Sicer so pa zgornje besede dokaj umestno v primirjavo Domovino in 1» Mira. Oba sto zrela ptička, pokrita s por jem hinavšoine. In ta dva smrdljiva papiija, ki nimata druzega v svojih predalih, kot moralo za po neumnenje ljudske maso, po kopitu sy. Ligourija, naj bi nam predbaci-vala to ali ono ?
Domovini, katera se tako rada smeje, povemo že danes, da ji bo-demo v kratkem preskrbeli 90 več tvarine v ta namen, toda dvomimo, da se bode vedno smejala; nosprbt no mislimo, da ji bode to prešlo v najkrajšem času, potem pa bode ona in ž njo oni božji volek (mlado srborito kaplanoe), zijalo tako, kakor v stari domovini na nekem shodu, kuplan Nevesekdo, kateremu so zbrani — pošteni kmot-ski možaki, na njegove otročarijo, s močnim glasom povedali, da je on isti, kateri vero podira. Če se pa Domovina ravno tako rada smeje—f10810 j'« želimo, da nam i ona pojasni svoj program, oziroma skuša ovreči razpravljenjo ..v „Glas Svobodi" a to vedno brez blatenja vere, katera je nam gotovo bolj Bveta, kakor onemu, ki hoče Živeti po nauku: „Ljubi svojega • * bliinjega kot samegn sebe," ki pa t resnici le gleda na to, kdaj bode zopet za par dolarčkov opeharil istega svojega—bližnjega. O tem vo dokaj povedati tudi oče Ciril, posebno kadar za krst „gliha."
Da pa stoji clovelandska Domovina &♦> vedno na stališču, katero zavzema teoretična Evropa, kjer Be zmožnost ceni le po številu šol, ni nam treba posebej povdarjati, kajti to svedoči njeno že drugokratno povdarjenje „drugosolski liberal-čki."'" V istini, smili se nam ta kategorija ..duhoborcev," toda če hočemo biti pravični, moremo priznati, da jo to le peaek v ooi onega* mladega cleveUndskega petelinčko, kajti, če nima le prazno slamo v svoji glavici, more vedeti, da je v Ameriki mnogo jako nadarjenih in visoko spoštovanih mož, ki pa niso videli od znotraj drugo, kot samo štirirazredno ljudsko ayjo. Sicer pa jako značilno za vse druge ameriške
zmožnost, ker nimajo—šol. Kje so tisti „drugošolski libendčki", nam Domovina, Beveda, še ni pojasnila
Toda k očetu Cirilu!
Zadnjo nedeljo se je tu mož zopet razkoračil v cerkvi prod altarjem, ter povdarjal, da rajši kri prelije, kakor kaplan Miklio v stari domovini, kot pa zgubi dobro ime. Oče Ciril so pač iz samega sebe norčuje sicer no bi tako nepremišljeno govoril.
„Foter" Ciril, vže to, da ne dopustite, da se bi enkrat za vselej poravnal cerkveni dolg, da pridguje-te skoraj sleherni praznik o samem denarju, da Vam gre v žep vse, broz vsacega pravilnega računa, da „glihate" za krst, poroke, pokope itd. itd., Vam gotovo ni v čast in v ^ilrževanjo dobrega imena. A to in ono, kar se govori in zatrjuje, da ste uoinili napram bratu ubitega kaplana Mikliča. še senca ni proti onemu, kar držimo v rezervi. Glede Mikliča naj omenimo za zdaj samo to, da je ta rojak isti, ki je bil Bvoječasno v bolnišnici v Puebli ki pa so nahaja zdaj žo v stari domovini, toda—žalibog, menda v norišnici. Vslod česa?! Ne stopajte vodno prod altar namen hujskanja, (tu nismo na avstrijskem), zagovarjajte se dru gim potom ali vsaj pošteno, če v cerkvi sicer--- — .Do svidenja!
ljubljanskemu Slovencu v odgovor.
Kakor čitam v Miru z dne 28. m m., so jo Bpodtaknil nad mojo osebo ljubljanski Slovenec. 1
Čas mi ne dopušča, da se bi obširno bavil b tem žo stoterokrat „ožlindranem" listom. Želel pa bi, da se mi pojasni beseda „znani." Če mi dokaže ta sleparska, fa reka cunja, ki še časnikarske etike ne pozna, samo eno nepošteno dejanje, vklouim svoj vrat in počakam smrt-negn udarca. A ti „žlindrovci" pač slutijo, da mi v tem oziru ne morejo do živego^zato segajo po infamnih opazkah.
Glede drugo in zadnje točke nimam druzega pripomniti kot to, da jo pri tacih umazanih ljudeh, le isti zmožen (a la Drobuič) in pošten. ki trobi (s Trobcem vred) ž njimi v jeden in isti rog. Tega pa jaz nisem nikdar storil in tudi ne bodem, vsled tega to podlo, „ožlin-drane" duhovščine vredno- sov-raštvo.
Fbank Medica sotrudnik in podpornik listu
„GLAS SVOBODE."
zadnje—svidenje, kajti podal sem j'pa mu je misel uhajala na učenje, so daleč na zapad.' Ali sreča mi je kajti česar mu ni bilo mogočo dose-
Poslano.
.11.
Dve slijci iz življenja.
S lywrerus Jrrotl „Bucefsla."
Bilo je koncem leta 1893, ko sem v „G1. N." čital jako zanimiv članek s podpiBom Ferd Petsche. Ker so bo moje misli, kakor tudi od več druzih v zapadnem okraju takrat živečih Slovencev velike „unije," povsem strinjale z njegovim dopisom, namenil bem se dotičnemu gospodu pisati prijateljsko pismo, kAr sem tudi brez odlašanja storil. Kar sem pričakoval, to bo jo zgodilo. Prejel sem od njega kaj hitro odgovor in tako bo je pričelo med nama redn9 dopisovanje, ki je trajalo več časa.
Leta 1890, sem ga v Clevelandu, Ohio celo osebno obiskal in spoznal, da se v njegovi idojalnosti, kakor sem si jo predstavljal, nisem motil; toda žalibog, ž njim še dlje časa skupaj ostati, mi ni bilo mogoče, ker čas mi je bil le kratko odmerjen. Ko sem se od njega poslavljal, predstavljal sem si, da bodo to skoro gotovo najino prva in
bila milu, kajti sestanil boiu ho zopet ž njim v Chicagi, kjer sem se izvrstno zabaval, dokler nisem zašel v druščino, sitnega sanjarj; Potriča! Tem potom izrekam svojo najtoplejšo zahvolo vsim onim, ki so mi gostoljubno prisostvali pri obiBku mojega jvijutelja Ford Pot-Bohe-ta v Chico(ji> Ravno tako se toplo zahvaljujem soprogi mojega prijatelja, za njeno prijaznost in postrežbo. G. Petsche se jo zunanje nekoliko Bprenienil, a duh mu je ostal ravno isti. PKdo pa j6 ta rojak, katerega ravnokar opisujem, me Ixxle morebiti kdo vprašal? Bode si mogoče mislil o njem kaj posebnega, da je more biti bančni ,.direktor ali^chicaški milostljivi škof?" Je-ii kakov „fi lozof," ali možaki zamore v enem dnevu izdati slovenski rod, temu ali onemu krutemu sovružniku 1 roke? Ne, on ni ne eno no dru go—delavec je, delavec, ki v potu svojega obruza služi vsakdanji kruh Bobi inVojiml I11 proti temu navadnemu itelavcu se je vzdignilo svoječtisno ameriško — slovensko casnikaretvo in bojevalo ,1 njim kruti boj. Z drugimi besedami pa bi rekel: Slovenska „olikauost" (oj, k jo si ti V) b topovi na vrabcu strelja! In zakaj? Zato, ker se g. Ferd Potscho ne boji svoje misli javno izrekati, ter lieče trobiti v rog „klorlkalizma" in temu podobne liste, ga napuda hi ..lojalnost" kar po divje, ter kliče grom in strelo nad njega, hoteč mu na ta način
pokazati "ljubezen do bližnjega."
«	*	9
Kaj si morejo neki misliti časniki
v stari domovini, ko vidijo, da jo tukajšnje šasopisje doseglo en „ni-veau," ki so ne bi smelo niti Kitajcem primerjati, kaj Še le nam Slovencem !
Ker je vedno kaj čituti o fiet-sche-tu, a njegovega zagovorjenja nikdar, moro Blehernemu, ki to či-ta, prjti na misel,, da, ali mu ne sprejmejo odgovora, ali pa celo pisati ne zna. Jaz Vam i>a povem te to, da prva je slaba, druga pu še slabejwi uganka!
Enkrat Be je skušal zagovurjati v „G1, N.," toda ta mu je odgovoril in svetoval naj miruje, kajti njegovo ideje, da ga bodo pripeljale tje,' kakor so svojeoasno John Mosta njegove, pripeljalo. To jo g.
S...... ju zabeležil ,.prerijski
-farmer" že 1.1893. ..Štrtir" bo jo izgovarjal, da pripozna krivico, katera bo mu godi, vendar pa hoče zvest ostati svojemu imenu, in Gl. g. Jez, mu je vračal „manuscript" z obljubo, da ge ne bodo več žalil. Hm— besedo dati in jo tudi držati je—dvoje, tako si je mislil »študirani" urednik. Tako jo osobjo vsili teh časopisov pokazulo svojo duševno mrzloto do njega. O tej točki bi JTt'1 še kaj vuč govoril, vendar pu izpustim to zarudi tega, ker mi bi mogoče g., urednik „Glas Svobode" predbucivul naskoke ali napade, zato ostanem Barno pri tem kar mi je izpustiti nemogočo, -s Vrnimo se še enkrat nazaj k stvari!
Prva slika predstavlja delovanje g. Pečeta,.ki se jo narodil v Rudol-fovem na Dolenjskem, kot sin revnih starišev; In v Rudolfovem tudi je bilo, kjer jo prejel svoj prvi šolski pouk. Ker pa jo njegov brat „obsolviral" višje gimnazije, ni bilo očetu več mogoče, še za druzega sina šolnino" plačati in ga sploh z vsim potrebnim za v šolo preskrbeti in vzel gu jo iz šole domu. V 11. letu svoje dobe se jo šel kleparskega posla učiti, kar se je tudi v treh nadaljnih Udih izučil Po* tem času, ga je prijela vroča želja po daljnem svetu in res, podal se je v kratkem na pot v—
či v šoli, skušal jo nadomestiti sam s svojo voljo, kar jo tudi večinoma dosegel. Tri leta pozneje, st;ir še
10	17 let, jo dospel na ,Dunaj, kjer jo štiri lota hodil po svojem obrtu. Po grenki izkušnji z 'večletnega popotvanja in deloiskanja, jo spoznal krivice, ki tlačijo delavski stan in postal je iz lastnega prepričanja —„socijalist." Poleg strokovnega drtištvn, ju.bil tudi ud „Mettnl Ar-beiter Saenger Bund." Leta 1891, jo bil sotruduik ustanovitve indus-trijalnih šol, katere jo ustanovila »Centrala" avstrijsko socijalne demokracije na Dunaju, Tu si je 011 izvolil šolo za risanje, ter bil isti, podpornik in učenec skozi dve leti. Tu zopet, doletela gaje vojaška doba in klicala v vojake in kukor je storilo žo več funtov.pred njim in za njim, storil je tudi on, odtegnil so jo vojaški suknji s tem, da jo pobegnil v Ameriko, kamor jo dospel začetkom lotu 1893. Nastanil so je v mestu Clevelandu, O., kjer jo bival 7 let. Takoj prvo loto se je trudil slovenske deluvce organizirati in jim je, takorekoč, vdihnil duh bmtstva „socijulizma." Ustanovil jo potom prvo slov. socijalno društvo v Ameriki, kar mu to „Ku-žipot" iz lota 1894, dokazuje. Stopil je v zvezo z g. V. Z. v Aspen, Colo, in tem potoni našel še več somišljenikov na zapadu. Ko jo bil leta 1891 „executivni" urad,, Socialist Lalwr Party" premaknjen iz Baltimore v Cleveland, je bil Fr. Peče izvoljen poslanikom, katero mesto je zastopal ves čas, dokler ni bil urad prestavljen v Chiraigo, kar so zgodilo leta 1897. Ni pa dosegel to mesto skozi ameriško delavce.—
011	lotu 1895-1898 je bil tudi sotrudnik nemškega^cijalnega lista „Volks An wait;" leta 1897 pa jo bil eden od ustanoviteljev Junije" njegove stroke — . »International Workers t nion," katero ud jo šo dandanes. Bil je sploh vodno in je, šo najhujši boritelj za delavsko pravice in ravno radi tega, je zgubil delo kot delovodja („foreman") v ,,Calace King Furnace Co." V celem mestu ni mogel več delu dobiti in moral se je odločiti na pot b „trebuhom za hruhom." Prišel je v Chicago, ter pristopil ^.Amalgamated Sheet and Mettul W. Local Union,, —štev. 73. Toraj »tudi v Chicagi pozna in poseduje on delavski znak.
Pri volit v i leta 1900 jo bil velik podpornik (»supporter") E. V. Dobs-u, kandidatu pmlsednikom socijalne stranke, zu kar so mu jo E. V. Del» 4. julija lanskega lota zahvalil z rokopisom prod nad 1000 navzočimi, med katerimi sta bila tudi dva rojaka.
Prlietkom 1901. lota je pisaril na vse strani in ruzlagal rojakom potre,toda doseglo se je—Žal, le malo. I11 evo ti, žo zopet je bil pri ustfinovitvi socijal-lemokratskoga slov, društva vChi-cugi. To društvo jo pozneje izdalo prvi slov. delavski iist v Ameriki ,,Zora'' in nji ga postavilo predsednikom društva, kar gotovo dokazuje največjo čast in zaupanje. Poleg vsega truda, jo odpravljal šo pošto, a vse to brezplačno, Da so I« list ni vzdržni, ni bila njegova krivda, toda krivilo jo iskati—žali-l>og, da morem izroii—v tem, ker je slovenski murmI v izobrazbi in drugem, vsaj za 100 let za drugimi narodi. — To je vestno poročilo („reconl") v presodbo rojakom— Slovencem, od 3Q let starega bo-driiga Ferd. Pečetu.
„Bucefalus!" Jaz zastavim svojo življenje proti enemu centu, da ml ne morete navesti niti eno dvanaj-stine rojakov v Ameriki, kateri so bi ponašali z boljšim poročilom o
The Globei Exchange 16 to' 1 Max Malich, lak1n1k.
Slovencem, sjJoh Slovanom pri-poročam svojo lopo urejeno gostilno kjer točim vodno sveže pivo in dobro žganje.
Nadalje poeočajte mnogoštevilno mojo lopo urejeno mesnico, kjer je dobiti vidno svežo meso.
MAX MALICI! 183 Pennsylvania Ave. Denver, Colo. Telephone 2441.
MM COAL CO.
prodaja vbo unjlnoljše vrste preino-Canon Lump,
Zdravnik
d. ARGYR
1210 B Eli WIND AVE.- telefon: Black 62. • Pisarna je odprta dan in no£.
Mikroskopna preiskovanja, opazovanje in preiskovnnjo vode i. t. d.
Govori so: klovansko, angleško, nemško, laško, fkanc08k0, ttkško ill (irško,
PUEBLO, COLO.
ORIENTAL BAR and CAFE
223 South Union Ave.
L. L. GRAY
lastnik.
Dr. STONE
zobozdravnik.
Najboljše delo In najnižje eene.
102 Central BIL
Ureh Papes
110 Northern Ave.
Pueblo, Colorado.
Priporočam c. rojakom svoj,
saloon:
V KTEREM TOČIM NAJBOLJŠE PIVO IN ŽGANJE.
Bessemer Furniture Company.
1213 Evans Ave.
KUPUJEM POHIŠTVA IZ DRUGE ROKE IN PLA-ČUJEM NAJVIŠJO CENO.
Anton Šukle
PUEBLO, Colo 604 S Santa Fe.
Priporočam Bvojo gostilno, kjer točim vedno »vežo pivo in žganje.
Goetz & Oberman
Barvamo, čistimo in razobešaino stenski yapir. Vdelnjemo stokla in izdelujemo napise ter prevzamemo vse vrele dela Bjiadajoča v to stroko. Zadovoljnost—jamčimo.
Daj nam nuroebo. Na vogli' Mesa in Spruce ceste.
BESSEMER.
?m(on, j Maitland, [ Canon Nut,	Walt on,
; Chestnut,	Robinon,
Steam and Blacksmith Qwd.
, Trdi premog razno velikosti.
NaroČi pri nas. telefon 1. -tem Na vogalu D and So. Union Avs.
/
oo oooooooooooooooooooo o SLOVENCI objščito fotografa o o Fred S. Wagnerja, kjer win o o postreže rojak Makso Hajec.n
o Najlojiše fotografijo po zmer- o o no nizkih conah. Za dofero ' o delo jamčimo.	o
o 223 South Union Ave. o
o na vogalu Union Ave. o o	in "C" oesta. o
oo oooooooooooooooooooo

McMAHDN t COLLIER. Pogrebnika.
Po dnevi in po noti odprto. Dobra postrežba in po nizki ceni. Delujem tudi največ pri SLOVENCIH, sploh SLOVANIH.
Corner D, and South Union Ave.
PUEBLO, -- COLO.
•.•MU ML-,
817 East B. Street, PUEBLO.
Priporočam Bvojo izvrstno GRO-CERIJSKO blago Slovencem, Hrvatom in drugim Slovanom. Najboljšo blago in najboljša postrežba.
Svoji k svojimi
Jachetta & Nigro m W. 4th St. PUEBLO, COLO.
Prodajamo najboljša kalifomjska
GOLDEN BEEIU
je najboljic In naj£lstejl« pivo.
Oeo. Jackson
agent.
PUEBLO NOVELTY WORKS
310 Main St. PUEBLO, COLO.
Prodajamo in popravljamo kolesa, puške, samokrese, bri.v« in Žepno nože.
Delamo pečate iz jekla in guma. Imamo tudi " trade oheck*."
Board of Trade
Liquor House.
Prodajam^na delwlo in drobno. Če na debelo, obrni se na goep. Čuliga ali pa kar na omenjeno trrdko.
Imamo 9 let staro "žganju", kupica 10c. Izvrstno vino in smodite. Slovencem se priporočam.!
SAM HONIG 180 8. Union A v«. phonb 141 black.
(t
| na 3. strani.)
THE
DENVER & R, G. SYSTEM
NAJ HO LJ PRILJUBLJENA POT V COLORADO SPRINGS, CRIPPLE CREEK, LEADVILLE, GLENWOOD SPRINGS, ASPEN, ORAND JjUNCTION, SALT LAKE CITY, OODEN, BUTTE. HELENA, SAN KRANC1SCO, LOS ANGELES, PORTLAND, TACOMA, in SEATTLE. .	t
Vozi v vsa znana mosta in rudokopo po Colorado, Utah in New Mexico
Potovalcu priljubljena pot
v vba letovibca v hbibe.
EDINA POT KATERA VOZI ČEZ SALT LAKE CITY NA MORSKO OBREŽJE.
So voziš s spalnim vozom
—
MED
PUEBLO
IN
DENVER	SALT LAKE CITY
LEADVILLE	OODEN
OLENWOOD SPRING PORTLAND GRAND JUNCTION SAN GRANCISCO LOS AnGELES
], SI. LOUIS IK SAN Ffl
Vozovr za obed. Poetrežbfl . i^t® U9tu
'	na vsih vlakih.
Za prek morali e" Central
—
Udeiniske listke obrnite se na pisarno h KRI EOEB-general Agent. -
pppfm^mm^mrn

delovanju v prid delavca in kateri bo ini boljši način izkazali—človekoljubnost!	• ** Kaka je pa Vami preteklost V Fr. Petno je sin poštenega zidarskega mojstru, ki se je narodil ha Dreki pri Novemmestu na Do-lonjskom. Do svojega 14. leta je hodil v 4 razredno ljudsko solo, ker so pa ni hotel učiti z glavo, ga ' jo dal oče učiti pekarije. Kot izu-, Čeh, a ne-iskušen deček bo je ix>-dal v Rumeni jo, kjer je dobil služ-ix) v neki pekariji, a delal nI druzega, kakor kruh v pletenicj okolu nosil in kar ga ni prodal, ga je sam pojedel. ,
Pred dvo leti je prišel v Ameriko in če bo no motim naravnost v Chicago, a od tistega časa, odkar se jo ta okužena ovca vteplu med ondotne Slovence, nimajo ti več prejšnjega miru.
Delati mu ni mar in je le redka prikazen, kukof bela vrana, da se bi slišalo o njem, da je v poslu in šo takrat, kadar jo „scabira" pri „Heisler and Jung." Verujemo, če se hitro ne poprimo dela in da ne opusti rojake po časnikih obirati, da bode mogel šo od gostilne do gostilne, s posodo napolnjeno z vodo, letati in pljuvačo ninivati, kateri delo le šo črnci opravljajo.
G. Er. Petrič jo bil ud socijal-demokrntičnega društva, a društve-niki so ga izbacnili ven; naravno: nemirneža nihče in nikjer no ljubijo!
To jo poročilo g. Fr. Petriča! ^ Slovenci, delavci! Tu Vam po-loiim na tehtnico oba rojaka, sodite torej!
G. Petrič, (ako ste vredni tega izraza V ) bodite človek vsaj od sedaj naprej, pustite pri miru ljudi, kateri Vam nič ne prizadenejo, kajti drugače sem* prisiljen, Vas še bolj potipati in popolnoma 1/rez vsili p tujk, tako, da se bodete tresli, kakor polit pndelj.—Filip mi bo v to privolil?!
AHASVERUS. P. O. Moberly, Missouri.
•) Za vsebino tega Bpisa ne povzame uredništvo napram prizadetim osebam, uobene odgovornosti.
Vesti
iz stare domovine.
Katastrofa na Koroškem. 10.
nov. so je vršila volitov izkmetskih občin in so Slovenci žalostno propadli. Doslej so imeli v dež. zboru tri poslance, 10. nov. pa so izgubili dva mandata in bodo imeli v deželnem zl)oru Bamo jednega zastopnika.
Celo vedno sigurni, popolnoma slovenski okraj velikovški je prišel V roke nemškim nacionalcenv. To je sad tistega prefekta Podgorca, ki je slovensko politiko na Koroškem postavil ;* itažbc - uamškega škofa dr. Kahna, to je sad kranjskega klerikalizma, ki je provzročil na Koroškem popolni preobrat v slovenski politiki. Dokler so Slovenci na Koroškem delali narodno-radikalno politiko, dotlej je slovenska stvar napredovala, čim pa se ja začelo delati klerikalno politiko, čitn je slovenska stranka postala privesek škofove uemške stranke, se je začelo nazadovanje in zadnji meeoc so slovenski kmetje rajše volili kmeta, ki pripada nemško nacionalni stranki, kakor pa prefekta Podgorca, Zaman je Podgorc poklical na pomoč dr Brejca iž Ljubljane. Shod v Dobril vasi, ki je bil ^klican na nedeljo pred, se ni vreil. Nasprotniki so zborovale« napadli s poleni in s kammi. Brejc iu Podgorc sto morala bežatj^ da sta si otela Življenje. In to se je zgodilo v popolnoma slovenskem okraju. Izid koroških volitev je slovenstvo v
mi-r ii
Gorotaiin, a ta kntiiHtnjfa bi nas no' bila uikdar zadela če bi no bili klerikalci'v slovenski politiki na Koroškem provzročili preobrata-
Clgani na Notranjskem. Pred kratkim jo prišln kukih 15glavbro-jWa ciganska tolpa na Rakek, a je že na vso jutro odrinila in .sicer v Windischgraetzove gozde. Orožniki so- cigane zasledovali in jih srečno vjeli. Izkazalo so jo, da je ta'ciganska družba v raznih krajih kradla; pri D. M. v Polju na pr. jo pred kratkim ukradla 200 K. Cigane bo orožniki izročili sodni j i v Cerknici.
Medveda so srečali. Dne 1!) m. m. zjutraj, ko so šli ljudje na Ig na semenj, . so na Zgornjem Igu srečali medveda. Seveda jo zavladal velik strah. Tu medved straši žo.dljo časa okrog Rakitne in v soseščini.
Zaradi hudodelstva bigamije so
izničili zadnji mesec sodišču nekega Jurija Goriška iz Vinega Vrlui, ko je prišel domov po dedš ino po Bvoji ženi, ki je umrla januvarja meseca letos. Gorišek pa se je že leta 1WK). v Pittsburgu v Ameriki oženil z i.oko Lucijo Hočevar iz Gorice vasi pri Ribnici, da-si jo vedel, da mu prva žena še živi.
Nezgoda. Matija Zaman, 4**1 let star, posestnik v Ustjem, občina Šmartno pri Litiji, je IS. m.m. nakladal v hribu hlode na voz. Pri tem jo jeden hlod zdrknil nazaj, podrl Zamanna na tla in mu zlomil desno roko nad komolcem, Tudi na hrbtu in na glavi je poškodovan.
„Med živimi.'* škandalozna afera dekana K o b 1 a r j a s hranilno knjižico v Kranju umrle Terezije Eržen je razsojena v zadnji instanci in ošabni dekan je obsojen, da vrne za puščini dotičuih 9800 kron iu plača vse sodne stroške.
Ta afera je jeden največjih duhovniških škandalov, kar so jih v zadnjih letih doživeli na Kranjskem.
. Iz Idrije. Pri občinskih volitvah so zmagali v 2. in S. 'razredu na-prednjaki. Klerikalci so sramotno pogoreli.
„Potres" z Zagrebu. Dne 11. m.m. je sedelo več ljudi v Reining-hansovi pivovarni v Zagrebu. Naenkrat nastane strašen ropot, lesena stena se podere ter podvozne eno omizje. Gostje pri ostalih nuzah so bili prepričanja, daje potres'ter zbežali jxxl mize in pod jxxlboje. Neki mladi doktor je razbil s stolom veliko in drago sipo ter planil na cesto Ker pa prvemu sunku ni sledil noben več, so se gostje pomirili, a obenem tudi našli vzrok „potresu." V sosednjem prostoru so je neki gost preveč guncal na Btolu ter padel ob leseno steno, ki so je prevrnila.
Dva kaplana sta izginila. „Nar. %
Listy" pišejo z dne 10. m.m.: ^ Ustiju nad Orlico sta se zaljubila oba domača kaplana: Josip Adam in Fr. Simek v hčerki iz poštenih meščanskih rodbin, kar je bilo po mestu znano. Zadnjo soboto sta odšla oba v Prago ter bota zdaj v Bernu študirala starokatoliško bogoslovje. V pismu, ki sta ga poslala domačemu dekanu, pišeta: „Nc moreva smatrati častnim, d a p o izgledu drugih napraviva iz svojih ljubicfarovš-ki kuharici (Nični bolj res, kakor to!) Kot kutoliška duhovnika sva dolžna izvrševati cejibat, a kot ljubeča človeka želivfc ostati značajna moža Odkladava torej mašniško čast ter,»i voliva poklic, ki nama omogočnje, da se oženiva." —In pametni ljudje odobravajo njuno početje
Kapucin prcScstnik Miholi teden se jo dovršila v 'Olomucu žalostna rodbinska drama, ki je razburili v$o pošteno prebivalstvo. Žena znaliega iu priljubljenega zdravnika v Olomucu jo imela lju-bavno razmerje s- kapucinom. V sredo preteklega tedna jo bil zdrav« liik poklican bolniku na deželo. Potoma se je H]x>mnil, da jo poza-bil doma neko orodjo, jxitrebno za operacijo bolnika ter bo vrnil do-domov. Ali, prišedši domov, jo osupnil, zasačil jo svojo ženo v najintimnejšem položaju z, zaljubljenim kapucinom. Ker ga jo dolžnost nemudoma klicala k lxilniku, so je odpeljal z grožnjo, da l»o računal b celihaturjem in z ženo po svojem povrntku. Vrnlvši so, je izvedel, da se je medtem kapucin oIh'bH v svoji celi, žena njegova pa se je otrovala.
Sola za opice. Učenci znanega profesorja Gamerja, ki je preživel IS mesecem v kletki skupno z opicami, da bi bo, učil njihovega jezika, so sklenili bajo ustanoviti v Col-cuti šolo za opice,- Dokazati hočejo | svetu, da je mogoče opico s pravo vzgojo jako daleč dovesti. V opioid šoli lxxlo mesto knjig lesene kocke, ki balo imele na vseli Šestih straneh v raznih barvah pisane črke iu številke. Angleški poročevalec je tako prepričan o dobrem vbih'Iiu take šole, da prerokuje, da ne lx> dolgo trajalo, ko se lxxlo celo po evropskih univerzah šopirilo indijske opice, kakor so u. pr. dandanes razni nemški „burši".
Znamenja na železnicah
Da bo preprečijo innoge nesreče na železnicah, postavili lxxlo < posphna varstvena znamenja. Zelena luč lxxlo kazala, kje je tir j poškodovan in. nlora vlak vstaviti; in bela, kjer ni nikakoršne nevar- j »osti in lahko pravilno vozi. Ravno tako jo VH'loveakeni življenjul Ako je človek zdrav, živi redno in zadovoljno ;"uko ga pa ravno v najboljši dobi napade bolezen, je to znamenje, da mora tir svojega življenja1 premeniti ker narava brez usmiljenja zakličo: Stoj! Najlxiljso jo takoj začeti 1>iti Tfinerjevo zdravilno gronkovino, korono hitro odstrani' vse bolečine, ker deluje na proba vne organe in tako na živce," ponovi moč mišic, čistijin množi kri in tako človeka napravi zopet srečnega in sposobnega zn vsako delo. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in Izdelovalcu, Jog! Trinbr, 7(.)(J S. Ashland Ave, CHICAGO, ILL.
RABIMO
100 mož za v Kansas plača; $1.50 50 M MM Texas u $1.75 50 u „ ,, N. Mexico „ $1.50 50 u „ w Misouri „ $1.75 50 u „ kamne kopat M $2.00 nadalje: kuharje in strežnike, ter voznike in noklndatelje.
Prodajamo
Železnične vozno listke jx> najnižji ceni na vso kraje Amerike, Moxi-ke in Canade.
Prekmorsko vozno listke na vse dele «veta. GILMANS EMPLOYMENT AGENCY. B&F Nasproti "union" postaje "XS& pri R. L. NARDiNi'jnJ
BESSEMER NOVELTY WORKS |®"3ir> Northern Ave. Popravljanje koled, vozov in dr.
NOVA DRUŽINSKA GOSTILNA.
' ear Pliil Weber 3!l Noftbern dm. -m
Točim najboljše, vedno sveže pivo in žganje, ter imnm gorak in mrzel brezplačen prigrizek. Dobiš pivo v sodčkeh in v zalx>jih.
V obilen obibk 8e priporoča tST PHIL WEBER lastnik.
22— Moderna:::: prodajalnica — 22
Vnunja naroMla w točno odpravljajo.
COLORAOO g
o SUPPLY
0MPANY
Vse cene so	Vsakovrstna obleka	Prodajalnica jo .
očividno zazna-	za moške in dečke	odprta ob-Bobotah
movane.	|xj najnižji coni, se	do 9". in drugo dne-
Za vse enaka	dobi v naši prodajal-	ve do 7, ure zve-
cena.	niei. _______	čer.
t
Površne suknje.
Lažje se oblečeš v Buknio, kot pa odpraviš prehlajenje. Naše nove, jesensko in zimsko suknje sogorke. ugodne in novodobne, tako da B' Kratki* In 11 ko izbereš kar hočeš.	i , 1
Cene so najnižje, kar jih je kdaj® ' bilo, cene suknjam so sedaj od
^i03navzjcor ---
Oo si želiš prihraniti novce, pridi si gotovo oglodat našo novo zalogo, Vsako blago tukaj kupljeno, ti more biti jxi volji in če ni tvoja krivda, ker mi prav radi vsako stvar zamenimo ali pa denar [x>vr-neino.
taste hlače
ke
50 e.
I
Imamo v svoji službi Slovenca g. John Mohar'ja, kateri ti vedno z veseljem rad poztreze, !«■ priili in (x)vprašaj jx> svojem rojaku.—Slovenci, ste nam vsikdar dobro došli, le pridite in oglejte si pnxlajalnico -£6 kaj kupite ali ne.
Rojaki naročajte in priporočujte f'ULAS SVOBODE."
POZOR SLOVANI!
Naznanjava VBim rojakom, Hrvatom in dr., da'sva'sejpreselila iz mesta v.dpsodaj opuščeno gostilno na S. SauCa Fe Ave.*629. --Na novem prostoru točiva in Ixxlevu točila vedno sveže pivo in vsakovrstno najboljše žganje, ter postregla z dobrimi smotkami. Vzameva tudi Slovence-rojake na hrano in stanovanje (bounling), ker imava jako čedne sobe.—Onim rojakom, kateri ne zuujo agleško, jim bodeva tudi kakor doslej, postregla pri Atnerikancih!
Za obilen obisk s«1 Vam prav vljudno priporočava:
RUDOLF SA.JE in JOHN VUKŠINIČA
Ko. 623 S. Santa Fe k Pucblo. Ci"
1
POZOR SLOVENI!
v Dr. P. M. KUSM0
Ta je naseljen že dlje časa v Pu-obli, napravil je zdravniške izpite v Evropi na Dunaju in na vseučilišču: "University of the South".
Jo izlxireli zdravnik, vešč v vsako-vrstnih boleznih. Zna tudi govoriti vse slovanske jezike. Uradne ure so cxl 8. do 9. uro do-pohulne in od 2. do 1. uro [x>ixj1. ter od 7. do 8. ure zvečer.
Of. P.. M. KUSfTlG je slovanski! krvi.
Slovani! ixxlpirajte ga in obrnite se na.njega v Bili, on Vam gotovo pomaga.
21/ S. Union Ave.
Telefon: It cd 751
SALOON
. D in S. UNION AVE.
OPOZARJAM TUDI NA SVOJ novi SALOON na 40.1 Northern Ave., v klorom posluje Slovenec Joe Dnigovan.	Za obilen obisk se priporoča.
PETER SLOHODNY.
Philip Zang Brewing Co,
PI. JlICKEt agent.
Urad in pisarna cor. Dand & Lampkin Streets.
JWTELEPHONE 7!!.-^
Ta pivovarna dela pivo prve vrste In je edina Čista piva delana v državi Coloradi iz samo češkign hmelja in pa iz v državi Colorado pridelanega ječmena.
Pite Zang pivo!
JN0.N0RRIS FURNITURE C0.
—trgovec—
s pohištvom, tapeti iu razno- vrstnimi pečmi - 223, 224, 228, 302 in 304 Santa Fe Ave., PUEBLO, COLO.
Imam v svoji službi Slovenca Math Malenšeka.
M wffftfffffnfwiffifffTfiffwnfnfwwiffTffwwwwiffTfnff tt
WEST BROS.
... FURNITURE C0. ...
117-119 So. Union Ave., Pueblo, Colo.
TELRPON
Največja prodajalnica pohištva v mestu iu po najnižji ceni Dobiš vse kar si želiš za popolno oprava svoje hiše: železno postelje, matraoe, peči. okna. vrata, mize, slole, stekla zn okna, krožnike, skledi-co. vsake vrste pogrinjala, preproge i.t.d.
Pridite in Bi oglejte. Imumo v svoji službi Slovenca g. Mike Thomas-a kateri Vam bode nul dobro postn-gel.
^lUiUiUiUiUiUiliiMiUMiUiUWUWUiiUUMiiUUiUiUR
risova agencija za zavarovanje posestva,
HENRY O. MOuRlS upravnik. Soba 45 v Opera House. telefon 408 "F" pobiralec najemnine. Posestva, douiovja se! kupujejo iti pnxlajajo. Za izgubi* je odgovoren g. Morris sam.
Valley Barn
-JBFF FITZPATHICK lastnik. 218 Main St Pueblo, Photie 122
C, Neugebauer's
204 SO. UNION AVE. ............. PUEBLO. COLO.
PRODAJA
dragih kamuovv ur in zlatanine.
THE
kewton Lumber €o.
Pisarna na 4th & Court Sts. Telefon 145 Skladišče na D- & Main Sto Telefon 10«.

i i ; ' * I .

morilec in spovednik.
•' (Povest.) Ali ktlo jo vedel pravo? Na 6Vetu Lfwjaano okolnosti.
lo trijo in pa Bog. Dva nista smela, tretji, pa ni hotel povedati resnice, dokler ga ni k temu primorala višja volja. ~'
Prišel je čas, ko je tudi Mary ' vstala iz postelje. Upirala so je seveda na svojo dobro mater, toda zdravje Be ji je vidno boljšalo, dokler bo ji mogli prikrivati usodo nesrečnika, njenega zaročenca. Zdaj, ko jo postajala od dno do dno krepkejša, zahtevala jo tura toliko odločnejše, da pustijo Williama pred njo. Tolažili so jo namreč, da živi skupaj s svojim bratom nekje blizu mesta, da jo oproščen i.t.d. Čudno se ji je pač zdelo, ko ga ni bilo na obisk, toda tolažila so je z nado, da se hoče prej okrepčati po prestanih mukah. Kovica niti V sanjah ne ve, kaj za eno razkritje jo še čaka in kako bodo prenesla to novo rano. In zadela jo je že takoj drugi dan.
Mati po nedolžnem ol»ojenega ktero je pri življonju držala le še, zavest, da so mogočo izkaže sinova nedolžnost, prišla jo v mesto Dublin po dovoljenje, da bi smela obiskati sina v ječi in pri tem jo posoti-la tudi prijateljsko rodbino tovarnarja. Pogovor se je seveda sukal o v smrt obsojenega in pomilosče-nega Williama in tako jo tudi Mary izvedela vso dogodbo. Pri vsaki besedici obledevala je bolj in bolj in slednjič se nezavestna zgrudila. Poklicani zdravnik pustil jo je spraviti takoj v posteljo, kajti za čela je zopet blesti in Imti se jo bi lo za njeno šipko življenje. Po hudem boju b smrtjo, okrevala je po preteku dveh mesecev zopet, to da varovali so jo kot nOtfbrojeno dete. , Postala je tiha in hodila okrog lo senca nekdanjo zdrave, zale Mary
Minula so tri leta, kar se jo to godilo. Francoska vstaja jo povzročila osodno vojne in na ubogem zatiranem Irskem je gospodarila velika zmešnjava. A. okoli teh pri-godeb so se sukale v Dublinu vso besede, premišljevanja, skrbi, želje in nado. Pa v tem nemirnem času se je nekaj prigodilo, da je vse mesto pozabilo na Napoleona, ki je svojo vojsko-nivno odpravljal v Egipt; pozabilo se je na zmage na Laškem i.t.d. Po vsem mestu je šla govorica o hudodelniku ki je pred tremi in pol leti umoril mladega trgovca. To ni bila Baina pravljica ampak gola resnica, kar se je kmalu pokazalo. Pravega zločinca so prignali v Dublin, sodni je so se začele javno ahajati in ljudje so drli na taka shajališ-
Dublinski sodniki so se zelo zavzeli, lcer težko breme bo si bili naložili na vest. Brez odlašanja bo o tej zadevi pisali nazaj v Liverpol. Ker so jo vso vjemalo s hudodelnikovimi beseda-mi, prignala ga je straža v Dublin.
Ko bo se približali mestnim vratom, reče jotnik obrnjen proti Btraž-nikoni: Gledite, ravno po ti cesti skozi ona vrata, l>ežal sem paed tremi in pol loti! Oh, zakaj nisem ubogal onega duhovna, ki me jo tako lepo prosil, revež je skoro omedlel pred menoj!,,
Naposled so prišli v Dublii). Nesrečnega hudodelnika bo zaprli v ječo, a kmalu bo jo Bcšla porota in začeli preiskovati njegove hudobije. Preiskovanje ni dolgo trpelo Hu-dodelnik je brez okolnosti obstal vso in tako natanko povedal svoje pregrehe, da jo bil vsak prepričan, da je 011 pravi morilec. Vest o tem se je kitro raznesla po celem mestu, zato je vso drlo k sodniji, kjer so se bili sešli porotniki.
To jo- bila nenavadna sodba Prič ni bilo—zagovornik jo sedel brez opravka. Zločinec jo tožil samega sebe; tudi ni puBtil,da bi ga bil kdo zagovarjal. Pred vsem prvo so je izrelko to, kar je zato ženca sodniji dalo v roke. Vso je molčalo. Hudodelnik, ves bled in potrt ker ga je vest pekla, je jačel Brnelo govoriti sam o svoji zatožbi
„0h, Žalibog, jaz sem ubijalec 1 Trojni umor mi hudo teži srce Moja roka je umorila mladega trgovca. Kakor živo oglje, tako me peče trpljenje nedolžnega stotnika sploh cele rodbino. Peklensko poželenje po novoih, po bogastvu, po razuzdanem življenju, kakoršnega vživajo bogatini, to me je zapeljalo k prvemu umoru. Zvedel Bem, da je mladi trgovec, moj znanec iz davnih časov, pri stavi dobil nekoliko tisoč liber šterlingov.
(dalje PBIH.)
f Stavi na stran! Stavi na kup! §
© ALI 81 SE ŽE PIMP H A VIL NA TO POSKUŠNJO? & X « Hanko prli neš lahko z enim'dolarjem, potem pa glej ^ )yj	kako napreduješ.	l/t
mjTr\T iv \7VI.i\«I i?xrn n.n.'i	tru ANILNIČNO c\
&
Damo ti jo brezplačno in tako O bodes iiiiyl vedno denar in polno vg)
PRIDI IN VZEMI ENO JEKLENO HRAN] PENEZNICO S SEBOJ DOM I
Ti hraniš pcneznico mi pa ključ
ročko (Diner Pail). Na vsak vložen denar, plačujemo 4 odeto-
S
tke
The Pueblo Title & Trust Company.
Na
voglu 8. in Main ceste
Pueblo,
tir
©
Pridi in vprašaj
H.	E. WOODS,... predsednik C. W. CREWS, I.podptedsednikX
I.	BON Bill GUT 2. J, A. SMALL....... tajnik
©
HIŠAJF NA PRODAJ
John Krašovca, po jako nizki ceni v „Edly Park." Kdor rojakov bi želel isto'kupiti, naj se obrne na g. MIKE MAYERLE 105 Harr. Ave. Leadville, Colo.
Sodita jo bila pač spomina vredna. Za toženec ni maral za zago-vohiika, temveč tožil jo samega sebe. V Liverpolu na Angleškem bo ga prijeli kot goljufa in vtaknili v ječo. Z goljufijo na eni strani, je tičalo še drugo javno hudodelstvo brezvestnik si je bil nekega boga-tina izbral za Bvoj morilni nož. To in ono je bilo očito; zanesljivo dokaze so imeli sodniki v rokah, zločinec pa ni tajil nič, temveč vse je obstal pri sodbi in še dostavil: ^Gospoda, sodita aie kot goljufe. Žalibog. n« sem goljuf ali pošljite me v Dublin,—tam me čakajo vis lice, kajti na vesti imam dvojni, da, celo trojni umor!"
Sodniki in' kar jih je bilo pri sodbi, vsi so se prestrašili. Nekteri so menili, da se mu je pamet zme: sala, hudodelnik pa, ki je to zapazil, je še eiikrat rekel: „Vam se zdi, da bledem, ali motite se. Pred tremi in pol leti so v Dublinu obsodili na vislice in potem pomilostili v dosmrtno ječo nekega stotnika, češ da je umoril mladega trgovca; ali pravi morilec iBtega sem jaz. Ako nečete verjeti, le pišite v Dublin in poprašajte, pa Be bodete o tem prepričali. Vest me peče tako, da nimam pokoja, tudi nečem, da bi me šo dalje pikal ta peklenski gad, rajši umrjem na vislicah, kar sem, žalibog, že davno -zaslužil."
Sodniki so kar strme poslušali, potem pa pustili za toženca odpeljati nazaj v ječo. Sodni ja je pisala nemudoma v Dublin; naznanila je, kaj se je zgodilo in prosila naj se ji
DRUŠTVENE VESTI. Društvo sv. Petra In Pavla Poživlja vso svoje ude, da Be zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 13. mesecu v dvorani na 8. Santa Fo Ave. št. 1207.' §
Nadalje vabi društvo k pristopu vse one. ktori niso še pri nobenem društvu, kajti: ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas doleti nesreča, društvu jo inoi. Oodoh
OPOMIN.
Zgoraj imenovano društvo o poj miuja vse tiste ude, kateri živijo izven Pueble ali sploh izven Colo-rado, tla pošljejo svoj natančen naslov in zaostale prispevke, katere dolgujejo, vsaj do 1. decembra.
Nadalje opominja odbor vse one, kateri so zunaj brez potnega lista, da vzamejo istega kar najhitrejše, mogoče, sicer se jim vstavi bolniška podpora.
Naslovi M. KOČEVAR 1217. Eiler Ave Publo, Colo.
Bratsko društvo: "SOKOL"
spadajoče k J. S. K. J. ima svojo redne seje vi ko prvo nedeljo vem -secu v društveni dvorani 502 S. Santa Fe Ave.
"Sokol" je prvo društvo čilo v nastopu in s pravo, lepo slovansko uniformo.
K obilnem pristopu vabi vljudno odbor.	NazdarI -
1
I
i "ft
^ la banka je vsako soboto odprta od B do 8 ure zvečer. . ||
The Leader
A. Simonich & Co.
304 S. Union Ave. PUEBLO, COLORADO.
------—---
Edina slovenska prodajalnica v mestu. Prodajamo razno-.vrstno blago: obleke, čiime i. t. d. po najnižji coni, ktera Vatni , jo mogoča v mestu.
Zgornje obleke od $4.00	do	$27 00
Obuvala "$1.25	"	$5.00
Spodnje obleke « 25r.	"	$ 2.50
Imamo tudi ženske in otročje čižme in vsakovrstno zimsko popravo.	^
Rojaki pridite in oglejte si naše blago, prepričali Be boste o rdobri-zauesljivi kakovosti.
r	---—^--^----—	—W
—^ ~ .V-——^— V'—^^
JOHN GOLOB
203 BRIDGE STREET V JOLIETU, ILL., izdelujem KRANJSKE HARMONIKE najboljši? vrste in sicer: 2, 3, 4 #o 5 glasne; cena dvo plašnim je..„$l8 do 40; cena 3 glasnim.. $25 do 80; cena 4 glasnlm...$55 do 100; cena S Rlasnim...$80 do 150. Na željo rojakov uglasujcm orgije »sharp" ali "'flat"; t, c, d, c, a, h, kakor si kdo želi.	• '
NOVA SPRIČEVALA.
Soudan, Minn.,.20. julija 1901,- Dragi prijatelj: Ti si mi pisal, da naj Ti takoj odpišem, ko bom harmonike prejel, a sem mislil 4. julija sam priti v Joliot obiskat svoje znance in so Ti pri tej priliki zahvaliti za poslane harmonike, katero mi silno ugajajo in jih sedaj no dam nikomur.tudi če bi mi zanje 20 dolarjev Več ponudil. To Bpričevalo smeš priobčiti v časopisu, ker dobro delo se pač smo javno pohvaliti.
FRANK HORVATICH, Box 777
Aldbidor, Mont., marca 21.11)01. Dragi rojak: Namonilsem se Vam pisati, da ne samo jaz, ampak vsak kdor me obišče, se čudi umetnim glasovom vaših harmonik. Ako bi so slučajno kedaj pokažite, se vam priporočam v jiopr&va	ANDRO.KOVICH.
Leadville, Colo.—Dragi prijatelj: Harmonike boui prejel in sem jih prav vesel, ker ste mi jih tako vrlo dobro popravili. Zopet imam jedne za v popravo in tudi te Ixxlein Vam poslal, ker se popolnoma zanesem na Vaše delo.	JOS. HEGLER.
Cenjenim rojakom naznanjam, da so
harmonike
ktere jaz izdelujem v Wushiugtonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričali, da bodo odjemalci zadovoljni.	Najtopleje so priporoča
John Golob, m Bridge St., Joliet, Illinois. M wwwmmnfmwnfwtffwwwnfnfnfnfwwwmwnfR4
£ Jedina ruska iii slovanska lekarna v %	Puebli
| NEW YORK DRUG STORE.
J. APPELBAUM
LEKARNAR &
VSE REČI KOT V EUROPI, RECEPTI IN VSE DRUGO. t&" Menjava vnanjiii menic na vse kraje v Evbopi.
NA VOGLU Northern & Elm Street,
* Jakob Stonich
«
§ §
a 89 E. Madison. Street, • Chicago, 111. «
-	Cena uram:	2
Nikel ura..........................................$6.00 QJ
Srebrna ura . na navijak.............................$12.00 fll
Srebrna ura - z dvema i»okrovima....................$13.00 (5J
\ Ako želite uro b 15. kamni, jioteiii priložite $2.00 navedenim cenam fiL Cena "Fahys Cases Gold-filed" jamčene 20 let: {§/ 16 Size 7 kamnov..................'............$15.00 ^
I i
89 E. Madison St. CHICAGO. ILL. §
16 18 18
6
15 7 15
ura za dome 7
........................$18.00
........................$14.00
........................$17.00
kamnov............... ,$14.00
Opomba : Vso ure bo najboljše delo Elgin in Walthani ter jam-čene glede kajrevosti. ZA OBILE NAfoOČBE SE PRIPOROČAM.
Jakob Stonich.
NOVCE SI PRIHRANIŠ,
če kupuješ pri nas železniuo, ktere prodajamo vsakojakt vrste jh> najnižji ceni. Naša prodajalnica je ena največjih v mestu.
IZDELUJEMO TUDI NAPISE. ZAKAJ POVPRAŠUJEŠ? Na izgubi iiisi nič, ('e kupiš pri nas, pač pa si prihraniš lep« nove«.
Ifie McPHEE & McGINNITY •
Lumber Company.
101 South Union Ave.. PUEBLO, COLO.	PHONE 271
(fr— w w ifr— w .V- w Jk w A*—wf^lVi^a1^ -HS m' ^ —HS ^—M*—
|R. T.FRAZIERf
44 112 and 114 W. 2nd St. «£ ^	PUEBLO, COLO, ij
Prtxlajam uprege, stnlla, pase ^ za denar i. t. d. ^f Potem ' Campbell's" zdra-^f vila za konje in za noge kon-
. jem.	'_4
Da razumeš, za naš iidelek 4 jamčimo vchIiio, ce se ravnaš i* 1» knjigi,	4
Pošlji po cenik.	4
WALTER BREWING} CO.
Telefon 111
Ta piva je ena najboljših v državi. Pivovarna razpošilja pivo, ktera je posebno izvrstna, tudi v steklenicah. Nareci s* na ed«i zaboj, da se prepričaš o trditvi. Denar ostane v Puebli.
Imamo tudi lepo urejen saloon.
<
i
POZOR!
LION CLOTHING COMPANY.
NIZKI/ CENE Cob 2 in Santa Fe. NAJBOLJŠA ROBA
Naznanjamo, tla smo odprli še drugo prodajalnico pod imenom
Crown Clothing Company
ha union Ave. blizu nove železniške postajc -št 229.
Obe prodajaluici sti prenapolnjeni z lepo zimsko obleko. Imamo tudi moderne dolge vrline suknje, Obuvala vsake vrste za moške in ženske, za praznik in delo.
Zfi obilen obisk se Vam priporpČa rojak Vaš	P. CULIG.
BESSEMER NOVELTY WORKS lQr316 Northern Ave. Popravljanje koles, vozov in dr.
SLOVENCEM V ZNANJE.
Naznanjam c. rojakom, da sem odprl na prostoru, kjer je bila prej Richis pekarna na 321 Northern Ave.,.{epo gostilno. Za obilen poset se priporoča
. JOE SMREKAR
LASTNIK.
Za trgovce!
0LIVNAT0 OLJE, b predstojeio varstveno znamko, je najlioljše vrste, ktere Be uvaža naravnost iz Taljauskega v Združene države ameriške. Olje je čisto in lepo dišeče, kadar ga rabite, ne pozabite se obrniti na
Guarino & Salvi


.PUBBLO, COLO.
1PJ N. Main St.
Opozarjamo tudi na svoje izvrstno, zdravo Iz Florence uvažano vino Chinti.
Saioon
- Restaurant.
Prijwrocam se vb i m rojakom Slovanom. Imam tudi najcenejše železniške in prekmorske vozne liBtke. Zastopam francoske in nemške črte. D. G. LAG J EV IČ
. Telefon 826 F. •
manager.
R. L. NAEDINI
labtnix.
f: M. C. JENSON
je sedaj na starem prostoru HOWARDA, na 115 West 4th St. med
Main in Santa Fe. Sedaj napravim eno dvanajstino za (3.00 pred za $5.00. za tri musece.
VSAK DOBRODOŠEL.
Ali hočeš razveseliti svojega moža?
Kupi i j*« t rezi svojemu možu z lepim kosom pečenke.
kakoršno dobiš pri MARTIN GEIiŠlČll
Na 301 Northern Are., J telefon stev. 439 f Govori se v vsih slovanskih jezikih. Priporoča »e rojakom In drugim bratom Slovanom
Martin Geršič, LASTI.
_____ , ..... . .L...