# V Neaplju so Vergilija imenovali »anår parthénios«, »deviški mo`«. Noben rimski pe- snik ni tako vzvišeno govoril o devicah, de- vištvu, deviškosti in posebej še o neki preèisti Devici in o Deèku, ki bo kmalu rojen, kakor ravno Vergilij1. V tem èlanku si bomo natanèneje ogleda- li, kaj piše in kako piše Vergil o devici, de- vištvu in deviškosti. Uporabljali bomo tri njegove velike pesnitve Eneida (AE), Buko- lika z Eklogami (B, E) in Georgika (G). @e v zaèetku Eneide primerja Vergil devico z boginjo. V devici je nekaj bo`anskega. O (quam te memorem!) Virgo: namque haud tibi vultus Mortalis, nec vox hominem sonat. O Dea, certe: An Phoebi soror, an Nympharum sanguinis una? Sis felix, nostrumque leves quaecunque laborem. (AE I, 331-334) Prevajam takole: O (kako naj te klièem) devica: Obraz ti ne- smrtnost odseva in glas tvoj kakor da ni veè èloveški. O bo- ginja si, zagotovo: mar Febus, bog sonca, ti brat je? Ali si tudi po krvi od nimf? Blagor ti, kdorkoli si `e, lajšaj bridkosti nam naše. Devica ima v sebi bojevitost, nastopa neu- strašeno v vojni, v boju za resnico, pravico in poštenost. Ducit Amazonidum lunatis agmina peltis Pentesilea furens, mediisque in milibus ardet, Aurea subnectens exsertae cingula mammae Bellatrix, audetque viris concurrere virgo. (AE I, 494-497) Prevajam takole: Amazonk èete s šèiti v obliki polmesca; Pentezileja jih vodi, razvneta vsa v boju sre- di vojšèakov. Prsi razgaljene s pasom si zlatim spoji, bojevnica drzna, devica, upa z mo`mi si iti v napad. Amazonke, grška bajeslovna bitja, bojevite device, so si eno dojko iz`gale, da jih ne bi ovirala pri streljanju s pušèicami, drugo dojko pa so si pokrile z obrambnim zlatim pasom.2 Pentezileja, devica, kraljica Amazonk, po Hek- torjevi smrti pomaga Trojancem. Po nekate- rih avtorjih naj bi jo umoril Ahil, po drugih pa Neoptolem, Ahilov sin. Kakor imajo grški epi in drame nadèa- sno vrednost, tako je tudi z Vergilijevo Eneido. Amazonke s Pentezilejo na èelu se v resnici borijo za krepost èlovekoljubnosti, humanosti. Ahil je namreè mrtvega junaka Hektorja vlaèil okrog zidov Troje in za zlato prodajal njegovo truplo. S tem se je pregrešil proti èloveènosti. Vergilij hoèe poudariti, da deviškost daje devici Pentezileji moè v boju za etiène vrednote, za praviènost, do- broto, usmiljenje, za spoštovanje teles padlih junakov. )   ) * *+ +    , #-       O felix una ante alias Priameia virgo, Hostilem ad tumulum Troiae sub moenibus altis Iussa mori: quae sortitus non pertulit ullos, Nec victoris heri tetigit captiva cubile. (AE III, 321-324) Prevajam: O bla`eno sreèna pred drugimi vsemi, devi- ca, Priamova hèi. Ob grobu sovra`nem pod Troje visokimi zidi izkrvavi na ukaz: ker vdala se ni poni`ujoèi usodi in kot ujetnica ni dotaknila se le`išèa gos- podarja zmagalca. Govor je o devici Polikseni, hèeri trojan- skega kralja Priama. Zmagovalec Ahil si jo je hotel proti njeni volji vzeti za `eno. Ko je z njo prišel v Apolonov tempelj, ga je Páris, Po- liksenin brat, skrit za Apolonovim stebrom, s pušèico zadel in umoril. Tako je rešil èast svoje sestre, device. Ahilova senca v podzem- lju pa je zahtevala, naj ji `rtvujejo Polikseno. Ahilov sin Piros je Polikseni na grobu svojega oèeta prerezal vrat. Vergilij jo blagruje kot neustrašeno devico. In sedaj je na vrsti Junóna, ki spodbuja devico. Quam Iuno his acuit verbis, ac talia fatur: Hunc mihi da proprium, virgo sata nocte, laborem, Hanc operam: ne noster honos, infractave cedat Fama loco; neu connubiis ambire Latinum Aeneadae possint, Italosve obsidere fines. (AE VII, 330-334) Prevajam: Junóna spodbuja jo ostro, takole ji pravi: trud tale posebni mi daj, devica, hèerka noèi, @rtev mi tole, da slóves ostane nam naš ne- skaljån in slava ne mine; )   Franz von Stuck, Ranjena Amazonka, 1904, 65 x 76 cm, Van Goghov muzej, Amsterdam.  # da ne bi Enejci pod krinko zakonskih zvez v mre`o ujeli Latince in vdrli v italsko de`elo. Junóna, boginja zakona in poroda, spodbuja devico, hèer boginje Noèi, naj ohrani devištvo in se ne poroèi. S to svojo ̀ rtvijo bo rešila Lacij z Rimom, glavnim mestom vred, in tako Enejci, t.j. Trojanci ne bodo vdrli v italsko de`elo. Turnus ad haec, oculos horrenda in virgine fixus: O, decus Italiae, virgo, quas dicere grates, Quasve referre parem? sed nunc, est omnia quando Iste animus supra, mecum partire laborem. (AE XI, 507-510) Prevajam: Turn v strah zbujajoèo devico strmi: Devica, Italije kras, kako naj zahvalo do- stojno tebi izreèem? Sedaj pa, ko duh tvoj junaški presegel je vse, imej svoj dele ̀z menoj v truda polnem tem boju. Turn, kralj Rutulcev, ljudstva v Laciju, se zahvaljuje junaški devici, da je pripomogla k zmagi. Multae illam frustra Tyrrhena per oppida matres Optavere nurum: sola contenta Diana, Aeternum telorum et virginitatis amorem Intemerata colit. (AE XI, 581-584) Prevajam: Matere mnoge po mestih tirenskih zaman so `elele za snaho si jo: ona pa le, zadovoljna z Diano, neoskrunjeno èista veèno ljubezen goji do devištva in boja. Tirenske (etrušèanske) matere si zaman `e- lijo lepo devico za `eno svojim sinovom. Njej je ljubše veèno devištvo. In sedaj se zgodi nekaj takega, nad èemer celó luna sama deviško zardi: Si (luna) virgineum suffuderit ore ruborem … (G I, 430) Èe (lunin) obraz rdeèica deviška zalije… Sam Jupiter namreè ni zvest v zakonu, in èisti devici Juturni vzame devištvo. V zadoš- èenje postavi oskrunjeno devico za boginjo jezer in šumeèih rek. A srène boleèine zaradi izgube devištva ji ne more zaceliti ne on, ne njegova `ena Junóna. (At Iuno) extemplo Turni sic est affata so- rorem, Diva Deam, stagnis quae fluminibusque sonoris Praesidet: hunc illi rex aetheris altus honorem Iuppiter erepta pro virginitate sacravit. Nympha, decus fluviorum, animo gratissima nostro. Scis, ut te cunctis unam, quaecunque Latinae Magnanimi Iovis ingratum ascendere cubile Praetulerim, coelique libens in parte locarim. Disce tuum (ne me incuses) Iuturna dolo- rem. (AE XII,138-146) Prevajam: (Junóna) takoj je rekla Turnovi sestri, boginja boginji, jezer in rek `uboreèih gos- podarici, to èast ji namreè je dal neba vladar, sam Jupiter, in sicer za odvzeto devištvo: »Nimfa, kras rek si, in srcu našemu draga, vedi, da izmed Latink, ki na le`išèe jih svoje nezvesti je Jupiter vzel, najviše dala sem tebe, nebo dodelila sem ti. Juturna, nauèi se (mene ne obdol`iti) bol svojo pa vdano nositi.« Vergil pa ne pripisuje deviškosti le `en- skemu spolu, marveè tudi moškemu. Govori )        o mladenièu, ki je èist in nedol`en kakor ro- `a, ki so jo utrgali deviški prsti. Hic iuvenem agresti sublimem in stramine ponunt: Qualem virgineo demessum pollice florem Seu mollis violae, seu languentis hyachinthi; Cui neque fulgor adhuc necdum sua forma recessit. (AE XI, 68-70) Prevajam: Na slamnato kmeèko le`išèe mladeniè nad- zemski je polo`ån: podoben je ro`i, ki prsti deviški jo utrgali so; kot ne`na vijolica je, hijacinta, sijáj ji ni obledel, ne zapustila lepota. Ta nadzvezdni mladeniè je vsekakor veèji kot rimski konzul Polion. Povezati ga mora- mo z deviškim sinom device iz Èetrte ekloge: Ille Deûm vitam accipiet… Prevajam: dele`en `ivljenja bo bo`jega… In Vergilij nadaljuje, da bo rojstni kraj tega deèka slaven: Ipsa tibi blandos fundent cunabula flores … (B,E IV, 15.23) Prevajam: Še zibelka tvoja nekoè v ro`ah prav miènih razcvetela se bo … Snov, ki jo Vergilij tu razvija, je veèja kot on sam.3 In kaj dobi Vergilij za svoje deviško `iv- ljenje? Takole pravi: )   Nero di Bicci, Kronanje Device, letnica nastanka ni znana, olje na lesu, Musée du Petit Palais, Avignon.  # )   Non me impia namque Tartara habent tristesque umbrae: sed amoe- na piorum Concilia Elysiumque colo. Huc me casta Sibylla ducet. (AE V, 733-736) Prevajam: Nima me v lasti Tártar prekleti, @alostne sence njegove ne strašijo me. Obkro`a me bla`enih dru`ba vesela, Elízij moj dom nad zvezdami je. Deviška Sibila vodi me tja.  Èe je lahko Vergilij veè kot pred 2000 leti tako vzvišeno pisal o devicah, devištvu in de- viškosti (`ivel je od 70 do 19 pr. Kr.), ali je potem nesodobno govoriti ali pisati o tej stva- ri? Bi bilo to moraliziranje? Nikakor. Mora- lizirati se pravi malomešèansko razpravljati o stvari, za katero ni dokazov. Dokler je v Sve- tem pismu na neštetih mestih govor o devici in deviškosti, ni neumestno, da je pape` 15. avgusta 2004 v Lurdu spregovoril o deviško- sti4 in da se mladi celo na Slonokošèeni obali odloèajo za vzdr`nost.5 In kaj pravi Sveto pi- smo? Navedemo le iz prve in zadnje knjige: »Bila je zelo lepega videza, devica, ki je še ni spoznal moški« (1 Mz 24,16) in »Pred prestolom (…) so peli kakor novo pesem. Te pesmi pa se ni mogel nauèiti nihèe, razen tistih (…), ki so de- viški« (Raz 14,3-4). Slomškova »zlata« knjiga Keršansko deviš- tvo je do`ivela veè izdaj. V svoj dnevnik je za- pisal, kako ga je zabolelo, ker se je deset de- klet pri delu v vinogradu ponašalo s tem, da so zgubile devištvo. Norèevale so se iz tistih, ki še niso padle. Druga dekleta so ga prosile, naj opravi zanje sveto mašo.6 Pri veènih zaobljubah redovnic devic voditelj moli takole: »Ko bodo konèno re- dovnice device dospele do sodbe najvišjega Kralja, naj se ne bojijo sodnika, marveè naj zaslišijo glas `enina, ki vabi na nebeš- ko gostijo.«7 Sv. Hieronim v svojih delih od rimskih pesnikov najveè navaja Vergilija. Zato piše de- vicam, tudi v Emono, in visoko ceni himne v èast svetim devicam. Eno od teh himen glej v knjigi Po sledovih zlatega peresa.8 Kakor da se je neznani avtor te himne navdihnil tudi pri Vergiliju. 1. J. Smej, Vergil in njegova èetrta ekloga, v : Tretji dan XXXII (2003) 6/7, 84-87. V nadaljevanju : J. Smej, Vergil. 2. Etimološka razlaga besede »amazonka«:   = brez materinskih prsi; tako nekateri, drugi pa pravijo, da je ta razlaga neutemeljena. 3. J. Smej, Vergil, 87, kjer je reèeno: »da je tu predmet veèji kakor pa najveèji pesnik sam.« 4. Dru`ina 53 (2004) 34, 4. 5. Dru`ina 53 (2004) 43, 11 6. Franc Kovaèiè, Slu`abnik bo`ji Anton Martin Slomšek I., Celje, 1934, 52. 7. Redovne zaobljube, Rimski obrednik, Ljubljana, 1976, 36. 8. Jo`e Smej, Po sledovih zlatega peresa, roman o Miklošu Küzmièu, Murska Sobota, Pomurska zalo`ba, 1980, 224.