LETO XXV NAJ 1976 v LW i i V NAROČI IN BERI ! KOGAR ZANIMAJO DOKUMEMARNE KNJIGE za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941—1945), lahko pri MISLIH naroči sledeče knjige: TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih 1945) — Cena $1.—. V ROGU LEŽIMO POBITI — Dokumentarna poročila očividcev zbral Tomaž Kovač. — Cena en dolar. SVOBODA V RAZVALINAH — (Grčarice, Turjak, Kočevje) — Cena $2.—. PRAVI OBRAZ OSVOBODILNE FRONTE (II. in III. del) — Zbral Miha Marijan Vir, Argentina — Cena vsake knjige $1.50 ODPRTI GROBOVI (II , lil. in IV. knjiga dokumentov) — Zbral Franc Ižanec, Argentina — Cena vsake knjige $2.—. REVOLUCIJA POD KRIMOM. — Dogodke opisujejo pokojni ižanski župnik Janez Klemenčič, Ciril Miklavec in dr. Filip Žakelj, Argentina. — Cena $2.—. BELA KNJIGA (izdana v ZDA) prikazuje razvoj 1941 — 1945 ter vsebuje 10.000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vmjencev iz Vetrinja. Cena $5.— Danes je vse to že zgodovina in jo je vredno iz vseh virov trezno prebirati in presojati, četudi domovina te prilike ne daje niti študentom. Za nekoga, ki je študiral doma in ga snov zanima, knjige nudijo lepo priliko spoznati dobo tudi z druge strani. Precej teh knjig mi je že pošlo in že dolgo čakam, da pridejo nove pošiljke. A naročila vseeno sprejemam. Tiste, ki na knjige že dolgo čakajo, pa prosim potrpljenja. Zastoj ni moja krivda. LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni) — Cena vseh treh delov brez poštnine je $7.—. GLEJTE, ŽE SONCE ZAHAJA (Pisatelj Franc Sodja CM lepo osvetli starost). Cena $2.— in $3.— (v platno vezana). MOJA RAST (Pokojni gimnazijski ravnatelj Ivan Dolenec jo je napisal v trpljenju preganjanj) — Cena $3.—• ČUTARA (zbirka novel in črtic Franceta Kunstlja) — cena $3.00. LJUDJE IZ OLŠNICE (Prekmurske črtice Franka Biikviča) — cena $3.00. JOŽE PETKOVŠEK (slikarjeva življenjepisna povest izpod peresa Marjana Marolta) — cena $3.00. UKRADLI STE MI SRCE (življenjepis sv. Janez3 Bosca) — cena $1.75. SVETNIK IN NJEGOV DFMON (ž..:U~n 'no' koliki pohite domov na obisk z enim samim namenom: Srn ]6 en^ral vidijo ostarelo mater, predno jo pokrije domača hh “ ^'edno več naših mamic lega v grob. Med nami pa iz o/, ain'h begunskih deklet raste nov rod slovenskih mamic, ki ,ra(Hcijo slovenske matere v svojih izseljenskih dru-bral' lepega ih plemenitega, ki se je v teku stoletij na- Po\ ' SrCU si°venske matere in prenašalo iz. roda v rod, lahko h" redujejo svojim cvetovom, četudi rastejo na drugačnih tleh. besede še ne bo konec: ne v v tisku. cor so se MISLI vsa leta obstoja trudile ohranjati med °kler u v „ „ °o tako, nase materine ^Ofjj j in vzgoji, ne v pesmi, ne v tisku. Kici^olik Zlv spomin na slovensko mater, jim gre danes v čast in stVu .°- Tudi to je bilo delo za ohranjevanje slovenstva v zdom-Qtn l* >e prineslo svoje sadove: ne zgolj čustveno nadahnjenost, sjVo globoko in pristno pojmovanje materinstva. To materin-nilai>lai °žarja slovenska izseljenska ognjišča ter prinaša naši , 1 iskren materinski smehljaj, združen >r>0dr. ostjo. razumevanjem m Urednik MISLI tn c/ov&s/re. L. XXV — MAJ 1976 — ŠT. 5 VSEBINA: Spomin na mater — Urednik — stran 129 Izšeljenčeva molitev (pesem) — Vladimir Kos — stran 130 Tebi, slovenska mati! — A.D. — stran 130 Vrzdenec (črtica) — IVAN CANKAR — stran 131 Ob Cankarjevi stoletnici — Vinko Beličič — stran 133 Zgodba o grešniku (pesem) — Vrhovčan — stran 135 Utrinki — Jan Monkolan — stran 136 Mati odraslih otrok moli — Paul Claudel — stran 138 Novega škofa imamo! — stran 138 Izpod Triglava — stran 140 P. Bazilij tipka ... — stran 142 V času obiskanja... — stran 144 “Glejte, kako umira pravični!’’ — Ludvik Klakočer — stran 146 Izpod sydneyskih stolpov — p. Valerijan — stran 147 Z vseh vetrtov — stran 149 Adelaidski odmevi — stran 151 Breme in radost — Katka — stran 151 Večna vez (povest-nadaljevanje) — Karel Mauser — stran 152 KATOLIŠKI GLAS — stran 152 Naše nabirke — stran 154 ZDA — dežela priseljencev — stran 155 Kotiček naših malih — stran 156 Križem avstralske Slovenije — stran 157 Jisclienccva molitev ZDRAVA, MARIJA! Za zdravje Te prosim: tu nosim besede, lopato in stroj. Komaj kdaj molim zdaj, milosti polna, naj molim s trpljenjem, da Boj; bo z menoj! Čista in Žena in Blagoslovljena — tujini naj vtisnem ljubezni pečat! Naj bom bogat, če ni zlo mi za ceno, če morem še revežu reči: moj brat . . . Mamita božja v Boga domovini. Tvoj Sin je skesanega križan objel. Prosi za nas, ko bo treba spet — iti! Slovenci smo: čast in ponos in pepel . . . VLADIMIR KOS, Tokio, Japonska TEBI, SLOVENSKA MATI! MATERINSKI DAN praznujemo v mesecu maju. Otroci se zgrinjajo okrog svojih mamic in jim izkazujejo čast ter hvaležnost za vse, kar so od njih prejeli. To je pri tistih srečnih, ki imajo svoje mamice še žive, pri naši mladini, katerih mamice so tu. Veliko je med nami takih, katerih matere že krije hladni grob, veliko takih, katerih matere žive daleč tam preko morja v rodni domovini. Mi bomo v mislih pohiteli preko širnih oceanov do domačih vrat in tiho stopili v hišo, kjer nam je zibel tekla. Preživeli bomo v duhu še enkrat vsa leta mladosti, se spomnili vseh dobrot, ki nam jih je mati izkazala od nežne mladosti pa do odhoda v širni svet. Spomnili se bomo slovesa od’nje, spomnili njenih molitev, ki so nas spremljale po svetu, dokler ni mati utrujena zatisnila oči. Da, naša slovenska mati! “ . . Veliko prenese človek, to vem sam. Ali, da se da trpeti toliko in tako dolgo, kakor je trpela moja mati, je bil čudež, ki si ga še zdaj ne morem natanko razložiti. Žena je devetkrat močnejša od moža, mati pa devetkrat devetdesetkrat . . . Bog daje materam čudne uganke. Skrivnostno gre življenje dalje od dne do dne in se ne ustavi . . tako poje Cankar slavospev svoji materi, “. . . ki je bila kmetiški otrok, čista in nedolžna kakor cvet na polju”. Beseda mati je široko zajet pojem in je za umetnika težak problem. Čim bolj je duša čuteča, tem bolj ob- čuti vso plahost in negotovost pred neizmerno globin0 materinstva. Čudovite slavospeve so že poklonili 1,14 teri ustvarjalci besede, vendar so se njenih glob111 komaj dotaknili. Ko je Finžgarjeva mati ležala na mrtvaškem od'11' je svojim dragim šele razodela to, česar v življenju 111 nikdar pokazala. „ “. . . Nikdar sc me niso dotaknile očetove ustnice • •' Nikoli nisem videl očeta, da bi poljubil mater . . • je čudno, da tudi otroka nista bila deležna polju*’ materinih? Za zadnje slovo pa sem sc sklonil nad aiel>0 čelo, na katerem je trepetala rahla zarja umirajo*--6® življenja ... Obstopili smo v tihi noči njen mrtvaški oder. Oče “ stopil do nje, ki je sanjala sredi sveč in rož, vsa P° kojna. smehljajoča se: “Kako si lepa, Rezika!” je ni prej tako mehko nagovoril. Prijel jo je za f0**' “Zbogom, nevestica! Kmalu pridem za teboj!” na«' bil11 Vi- la v tem hipu ni bilo ne solze ne bridkosti v Takrat mi je bilo šele razodeto, kako velika je njuna ljubezen, kako močna njuna vera”. Ljubezen slovenske matere se ni kazala rada v ^ nanjih izlivih. Njene ustnice znajo bolj moliti kot P ljubovati, njene roke bolj pokriževati nego objel11 Njena ljubezen je tiha in globoka, v žrtvah in trplje prežarjena. ^ Moderni čas je v marsičem olajšal človekovo v [*)e na tej zemlji, le na tvojih ramenih, o mati, težijo vedno težka, nezaslužena bremena. Ne, teh ti mo-ni čas ni odvzel, kajti beseda mati pomeni še ved-0 žrtvovanje, pomeni nenehno darovanje in umiranje, P°meni mučeništvo. Od zibelke tvojega otroka pa do ®r°ba njegovega je v tvojem srcu ena sama skrb, strah J1 trepet pred vsem hudim, ki bo tvojega otroka za-Wo- Veš, da mu ne boš mogla odvzeti trpljenja, ki ga n®f06ibno čaka. zato trpiš. Trpiš in moliš. V teni je vnost tvoje moči in tvoje vdanosti. Ti trudnotožna, tiha in trpeča, vse dni življenja in noči prečute, Bogu vdana, nemo govoreča pri delu z Njim vse ure in minute. da^*ra^n'k' Pcsn*k briških sončnih gričev, je tako gle-sv°jo mater. In v tej podobi so upodobljene vse enske matere, matere velikih duhov in preprostih ^Ijanov, tvoja in moja mati. če te vse zapusti, če utrujen in izmučen tavaš okrog, če ti v srcu kljuje bolečina, o — . . . vidiš luč, ki v oknu gori? Moja mati me čaka in mene ni, vse je tiho v noči, polje temno, zdaj bi stopil tja. pokleknil pred njo . . . Tako je zapel svoj konfiteor pesnik šumečih borov, Srečko Kosovel, zapel zase in za nas, ki smo v teku let mater tolikokrat užalostili. O, kako resnične so tvoje besede, nežni in čuteči Meško, ki si tudi v solzah izjecljal izpoved svoji že mrtvi materi : . . In sem mislil na njeno ljubezen, vir, ki se ne bi izsušil v tisočletnem trpljenju, darovanju in žrtvovanju. Mislil, kako slabotno, skopo in malomarno sem ji vračal vso to ljubezen, vso dobroto. Kako naj popravim ta svoj veliki, preveliki greh, o mati? . . Mati, svečenica, vsi se klanjamo danes tvojemu spominu in priznavamo: kar je dobrega v nas, to je od tebe, mati! A.D. T9rzdcnec IVAN CANKAR Moja mati je bila doma iz Vrzdenca. Ta lini; videl vas je, pravijo, tam nekje v Horjulski do- ]az ne vem, če je res, ker je nikoli nisem je tudi na nobenem zemljevidu ni za-menovane. A li da je na svetu in da je celo prav lZu> je čisto gotovo. Morda sem bil že do nje ?n,° s'e Za uro hoda; morda sem jo bil kdaj na je . sv°jih potih ponevedoma že ugledal, pa nisem spoznal po imenu in mi je bila tuja in ^ a kakor vsaka druga vas. Zdi se mi prav za-' du sva nekoč stala z materjo na hribu ter nanjo. Zgodaj zjutraj je bilo, mislim. V Skdala dolin' • - . v s° bile še bele megle, iznad megla se je 'gal holmec, na holmcu je bila cerkev z vi- >n obzidjem in na to cerkev je sijalo žarko Oy\C(> At ški materinem obrazu je odseval ta nebe- svit. Iztegnila je roko in pokazala na cerkev. ^ ^ je Vrzdenec!” Njen glas je bil globok, me-ln zamišljen, kakor da bi rekel otrok: “Tam nebesa!” In kakor da bi jetnik strmel skozi so 0tHr, eZ]e: “jam je polje!”. . . Morda pa je vas 0 kje drugje in čisto drugačna in so bile vse to sonio sanje. Nikoli nisem bil na Vrzdencu in vem, da nikoli ne bom. Tudi ne, če bi bil en sam korak do tja. Spomnim se na to vas, kadar sem zelo potrt, ali zelo bolan. Takrat se mi približa, kakor se časih razboleli in preplašeni duši približa smrt. Prešinila me je nekoč misel, iz temne globočine, iz bolesti je bila segla, da bom ob tisti uri, ko se bo treba napraviti na zadnjo pot, ugledal s slamo krito kočo, kjer se je rodila moja mati, ugledal tudi še njeno zibko, z rdečimi srci po- malano; in videl drobnega otroka v predolgem zelenem krilcu, njegove prve, nebogljene korake, slišal njegov tanki smeh, njegove jecljajoče, na pol razumljive besede . . . in da bodo vsenaokoli, kakor cvetice na polju, cvetele bele misli srca, ki še ni bilo ranjeno od spoznanja. Prešinila me je taka misel in ne dvomim nič, da se bo res tako zgodilo. Ker spomin, ki se človeku oglasi iz onih krajev, ne laže nikoli. Dan pred smrtjo se je mati selila. Bilo je že pod mrak in truden sem bil. Mati je mirno sopla in zdelo se mi je, da spi; zato sem šel po prstih iz izbe ter se napotil k sosedu, da si odpočijem ob kozarcu vina. Ostal sem tam, dokler se ni do dobrega znočilo. Ko sem se vrnil ter prižgal svetilko, me je zgrabila za grlo neznana groza. Materina postelja je bila prazna. Stal sem in trepetal in se nisem mogel ganiti. Nič ne vem kako in nič ne vem kdaj sem se prestopil, hodil s svetilko v roki po izbi, po veži; in vse, kakor da hodi neki drug, čisto tuj človek, jaz pa da stojim za mizo ter gledam in čakam, kdaj da bo opravil. Tako sem prišel skozi vežo in po dveh lesenih stopnicah v malo kamrico, kjer je imela stara ženska svoj kot. Na postelji je ležala moja mati. Ko sem jo ugledal, mi je stisnilo, do kaplje izželo srce nekaj tako čudnega, da nikjer ni temu imena; bolest in ljubezen, oboje in še več. Mati je bila mlada, lica so bila zdrava, oči jasne in vesele, na ustnicah smehljaj. Gledala me je z nekako tiho, pritajeno prešernostjo, nespametnega otroka, ki trepeče, da sam ne ve zakaj. “Kako ste prišli v to posteljo, mati?” “Sama sem prišla. Nikar ne misli, da sem tako hudo bolna! Če Bog da, bova kmalu na Vrzdencu. Saj se meniva že toliko let! Ko sem vstala, se mi je kar zdelo, da bi se napotila naravnost tja, pa nisem našla obleke. Kam ste jo spravili?” Ob teh besedah, ob tem pogledu in smehljaju mi je bilo, da bi šel kam v samoto, v temo in tam potožil nebesom. Kar občutil sem, da je v kamrici še nekdo tretji, ki se sklanja nad n0 bled in visok ter naju posluša. “Tista postelja tam ni prav postlana; peče kakor da ste mi nasuli žerjavice pod rjuho. Tu' kaj je boljše, le malo daleč je. Saj bi že s koral bila prišla do Vrzdenca, tako sem hodila. Stopim in tudi z.id stopi na stran, kakor da bi se otroci lovili . . . Mislim, da bi naročila voz Vrzdenca, drugače ne prideva nikoli tja. Kak? bodo gledali, ko se pripeljeva! Saj bi Mro\(C dal voz, kajne?” “Čemu bi ga ne dal?” “Zares, čemu bi ga ne dal? Rano zjutraj sl’ odpeljeva, nedelja bo in sonce. Jaz vem, da vse lepo, kakor da bi bilo v svetem pismu. Zg0' dilo pa se bo kmalu; nocoj še ne, ker je že n°c’ ali jutri najbrž . ■ ■ stopi no k Mrovcu in povpra' šaj zaradi voza . . . Čemu jokaš?” Vroče se mi je bilo izlilo iz oči in mi je žga‘° na licih. Mati se je ozrla name z globokim, ,,e' mirnim, čudno plahim pogledom; obrnila je g^a' vo k zidu, spet je bil bolan, ubog, od trpijo! in bridkosti izsesan njen obraz. Človek, ki je imel pelin za kosilo in pelin ^ večerjo, ki je škropil ljubezen, koderkoli je hodil’ sam pa ni okusil nobene kaplje, si na tihe*11’ prav na skritem dnu svoje duše ustvari svel^ sanje, brez katerih bi moral skoprneti od vseS hudega. Najprej se mu zasveti od nekod le Pr° ponižna lučka, spomin na nekaj milega, željo P° nečem lepem, mehkem, kar morda nikoli nikle' ni bilo in nikjer ni. Luč pa je zmerom lepša svetlejša, kolikor več je bridkosti in kolikor b‘l' že je odrešenje. Dokler se svetloba nazadnje ve' ličastno ne z.lije v ono, ki je zadnja in večna; te je tako izpolnjena obljuba, srcu dana, in do$e ženo plačilo za verno zaupanje. Spomnim se na Vrz.denec, kadar mi je v du*° mraz, kadar mi zahladi v lica tesnobni strah. ** je spomin na smrt . . . Kaj je res že blizu čas, tista sončna nedelja? M rov ec, pripravi br“ voz, da se popeljeva z materjo na Vrzdenec! ■ ■ ' Njegov (Cankarjev) evangelij, ki ga je oznanjeval trpečim, ponižanim in razžaljenim..., je bila dediščina, ki jo je prejel od svoje matere. In ko mi je rekel na smrtni postelji, da mn veliko prihaja na misel pokojna mati in da jo bo pozdravil, ko se z njo snide, sem vedel, da ga je mati vodila iz trpljenja v poveličanje. KARLO, brat duhovnik Ivana Cankarja Ob Cankarjevi stoletnici “Kar sem videl z očmi, s srcem in razumom, nisem zatajil!” (I. Cankar) VINKO BELIČIČ je v Trstu napisal ta članek za letošnji Koledar Goriške Mohorjeve družbe. Našega Cankarja in njegov pomen osvetli ter nam ga približa kot malokdo, ki je pisal o stoletnici. LETO 1976, ko 10. maja poteče sto let, odkar se je na Vrhniki rodil IVAN CANKAR, bo videlo dolgo Vrst0 proslav tega jubileja. Znanstvene, umetnostne in v?§ojne ustanove kakor tudi razna kulturna izobraže-Va,na društva, klubi in krožki v Sloveniji, zamejstvu ^“omstvu se bodo na različne načine, v različnih ikah in z razničnim pristopom spomnili Cankarjeve s,oletnice. Taki vsenarodni prazniki bi morali vsakega Slovenca Postaviti pred vprašanje: Kaj mi pomeni slavljenčev °vni lik in kaj mi naroča delati v mojem času? bomo naštevali del, ki jih je napisal Cankar v ^v°jem za današnje pojme kratkem življenju: do II. ectmbra 1918, ko je v Ljubljani zgaran in izčrpan v 43. letu in je bil njegov pogreb največje zma-avje — izraz spontane hvaležnosti Slovencev svo-leniu velikemu rojaku. Knjige pesmi, črtic, novel, po-^ ■> dram in tiste, ki so v njih natisnjena njegova pre- dnja, kritike in polemike — vse to imamo danes ® seboj: samo odpreti je treba in brati, nsel je iz zelo revnih razmer, bil je pravi prole-do otr°k, toda obdarjen z veliko bistrostjo. Šola, 'aščanje, opazovanje ljudi in razmer so mu določili S6(j na svet- Začutil je moč in lepoto zapisane bc- m nji je posvetil vse svoje življenje. Toda ni areni literature”. Ni bajal pravljic, ni ga fanta- a vlekla v romantiko minulih časov. Bil je vseskozi Živi *n tukai’ v stvarnostl svojega časa, “v areni in Jenja ' 'astne skušnje je vedel, kaj je revščina nj?lrP.*ienje. kaj so družbene krivice, kaj je človeško po-odr‘!nje' Zato je z vsem srcem stal na strani razžaljenih, S0[iln,en'h in pozabljenih. Njim je želel pomagati na dr '3o *caterem je luc*i sam hrepenel. Ideal pravične e> v kateri bi vsi ljudje živeli kot svobodni bratje Scstre, je Cankarja pripeljal med socialiste. naT,oda njegov socializem je bil bliže Kristusovemu kak ° nego Marxovemu. Cankar je v svojih spisih učil, sten naj '■'ovek ravna* da bodo njegova dejanja po-c taki meri kot kanadskim Slovencem. Kot o. Bernard je bil tudi novoimenovani škof r°je(1 v Gabrju, Dobrova pri Ljubljani, v znani in spos*0 vani Amtvrožičevi družini — za “Trnovčeve” so J' klicali domači že iz roda v rod. Njegov rojstni dan |l, 27. januarja 1930. Oče Lojze, brat o. Bernarda. )e vseskozi zaveden Slovenec in katoličan, ki ni ni-;0 skrival svojega prepričanja, tudi med leti revoluciji-' 11 Zato se je moral leta 1945 s svojo številno druž*1^ umakniti iz domovine. Mladi študent Lojzek je v avstrl^ skih begunskih taboriščih nadaljeval gimnazijske ^ dije. Končno so se po posredovanju o. Bernarda, k' 1 r bil takrat' tajnik slovenskega oddelka N.C.W.C. v Yorku, tudi Ambrožičevi družini odprla vrata v alu domovino. Prišli so v Kanado, kjer je sin Lojze km* stopil v torontsko semenišče. Leta 1955 je zapel n mašo v krogu svojih najdražjih ter veliki udeležbi mlV to- r°ntskih Slovencev. Bila je prva nova maša v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, Lojze pa prvi novomašnik iz p venske begunske družine, ki se je naselila v Kanadi. r‘digal mu je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, •Bernard pa mu je “pomagal okrog oltarja” kot diakon — komaj dva meseca pred svojim odhodom V Avstralijo. Prvi dve leti je mladi duhovnik Lojze preživel kot v P an na župniji sv. Terezije v Colbornu. Ker pa se je semenišču izkazal kot izreden talent, ga je nadško- fija poslala v Rim, kjer se je na bibličnem institutu po- Se ei posvetil svetemu pismu. V Kanado se je vrnil kot Profesor, pričel predavati na teološki fakulteti in kmalu . svoje resno in globoko delo pohvale in prizna- n,u- Po nekaj letih je bil spet v Evropi: znova se je P°globil v biblični študij, tokrat v Nemčiji. Zaključil ga ,. z doktoratom iz svetega pisma pri svetovnoznanem 'Cistu Schnackenburgu v Wtirzburgu. Po vrnitvi v ^Hr°nto je zopet predaval bogoslovcem. Imenovanje ,‘l Lekana teološke fakultete je bil zgovoren znak, da bil Lojze kot profesor zdaj še bolj spoštovan in ce- n- Udejstvoval pa se je tudi na drugih področjih, v ‘ znanstvene in poljudne članke ter vodil duhovne duh 23 ''"ln:|dske duhovnike. Prav tu so verjetno njegovi °vni sobratje najbolj spoznali poleg bistrosti tudi Sovo pristnost in odkritost ter si ga zaželeli imeti n* s'i°fa. škofovsko imenovanje je prišlo v svet ravno '' aprila — ne bi rekel dvakrat, da ga je šaljivi g0)Ze imel najprej za aprilsko potegavščino (Stric ernard bi gotovo rekel: “Prvi april! Nič ne verja- ) In vendar je bilo res. V škofa bo posvečen na „rafnik vnebohoda, 27. maja. Torontski nadškof Po-V-Ock n ^ * mu je kot svojemu pomožnemu škofu odločil skrb torontske katoličane, ki so drugih narodnosti. Med 11 je tudi več tisoč Slovencev. Kdo bi bil boljši za to jin-'0 kot duhovnik, ki je sam rastel v izseljenski dru-pf. ’ /e pa dr. Lojze Ambrožič prvi kanadski škof, ki sja i2 vrst narodnostnih skupin, katerih materin-Jezik ni angleščina ali francoščina. Av; Ko strain Je bil novoimenovani kanadski škof med nami v ■]i> je mimogrede — najbrž bolj za šalo kot Slika novega škofa je kar malo preresna: v resnici je dr. Ambrožič po “Tmovčevo” nasmejan in šaljiv. zares — dejal, da bi jo iz profesorskih skrbi najraje kar k nam popihal za izseljenskega duhovnika . . . Verjetno torontska nadškofija ne bi hotela odstopiti svojega zmožnega in priljubljenega bogoslovnega profesorja — Zdaj pa še manj kot svojega novega škofa. “Posodila” nam ga pa menda že bo — za kak obisk drugo leto in slovensko birmo po naših verskih središčih. Lepo bi bilo dobiti med nas škofa, ki je rastel v povojni izseljenski družini ter je nam in tudi naši mladi generaciji že zato vse bliže in zares naš. Pa še “Trnov-čev” je, kot je Ml naš pokojni o. Bernard. Novemu kanadskemu škofu tudi avstralski Slovenci iz srca čestitamo k imenovanju. Z ostalimi rojaki po širnem zdomstvu mu kličemo: Še na mnoga leta v službi Bogu in Cerkvi! Dostavljamo pa še upanje na veselo svidenje med nami, slovensko družino petega kontinenta! * KAKO JE VELIK POKLIC ČLOVEKA, ki vc, da ne živi zase, lenivec za druge. In kako veliko je njegovo trpljenje. Čudno je in razumeti ne morem: žive tam ljudje, sami zase in za svojo družino, ne menijo se za nikogar, ne koristijo nikomur: lahko hi svet poginil in ne ganili bi mezinca, da bi ga rešili, samo, da ostane njih hiša. Ti ljudje so spoštovani in velika je njih beseda. Pa je še nekaj drugih, nekaj ljudi posebne sorte, čisto drugačnih, nespametnih ljudi. Ne delajo zase, ne žive zase. temveč hočejo na vsak način, vkljub sebi, svoji družini in vsemu svetu, živeti za druge ljudi. Kakor Kristus, ki se je dal križati za blagor drugih. IVAN CANKAR (Martin Kačur) ^'sll> Maj 1976 139 TRIGLAVA RAZSTAVO slovenskega verskega liska so pred nekaj meseci pripravili v župnijskem prostoru v Ribnici. Organiziral jo je kaplan Vinko Guna in je hotel z njo svoje farane zainteresirati za branje in naročanje verskega čtiva. Poleg sedanjega verskega tiska je bil razstavljen tudi slovenski verski tisk iz desetletij pred drugo svetovno vojno. Izseljenski verski tisk seveda ni prišel v poštev: ker svobodno izraža svoje mnenje, velja za prepovedan tisk in ne sme preko meje. Doma je nad verskim tiskom stroga cenzura: včasih se da komaj med vrsticami razbrati kaj več, kot pa pove natiskan stavek. KAMOVCI v lendavski občini imajo starodavni vaški zvonik. Je lesen in zares redek primer kmečke arhitekture in ljudske umetnosti, značilne v Panonski nižini. Je zaščiten in spada k spomenikom prve kategorije. Nedavno je bil tudi renoviran. CELJSKA ZDRAVSTVENA SLUŽBA pravi, da izgubi Celje preveč delavnih dni zaradi bolezni delavcev: vsak dan je povprečno 1700 ljudi bolnih in ne pridejo na delo. Tako je celjska občina v minulem letu zaradi izostankov izgubila nad 450.000 dni. Od tega je 40.000 delovnih dni šlo v izgubo zaradi nezgod pri delu. Čudno visoke številke za en sam industrijski okraj. BOROVO GOSTOVANJE je starodaven in zanimiv ljudski predpustni običaj, ki se je ohranil v našem Prekmurju. Letos so ga praznovali v Središču in Fo-kovcih. V kraju, kjer v predpustnem času ni bilo nobene poroke, vaški očanci izberejo najlepšo deklino v vasi, za ženina pa ji določijo čeden bor v soseščini. Velika množica ljudi spremlja nevesto do smolnatega ženina. Seveda je pot polna zaprek, nevesta pa mora dobiti borov vršiček, sicer jo doleti nesreča. Po končanem “poročnem obredu” sledi seveda veselica in rajanje. ' V LJUBLJANSKO “DELO” včasih zaide zanimiv drobec, ki pa veliko pove. V številki dne 20. marca časnikar Bogdan Novak kar zgovorno pokaže, kako “svobodna” je danes doma časnikarska služba. Tole pravi med drugim: "... v praksi novinarji vse pogosteje doživljamo, da se embargo zlorablja; vse 'večkrat sedimo na sejah v kolektivih, zvemo stvari, ki bi jih javnost morala zvedeti, pa nato slišimo opomin pret*' stavnikom tiska: to seveda ni bilo za objavo. Za tem opominom se skrivajo malverzacije, spori, medsebojt" slabi odnosi, izgube, nesposobnost in še marsikaj. Naj' bclj zanimivo je. kadar hočejo časnikarji govoriti s ka-kim delavcem. Treba je dobiti direktorjevo dovoljenje> tcda dovoljenje pride šele čez kak teden. Med tem P°" iščejo nekoga v kolektivu, ga na novo oblečejo (najvec' krat kakšnega delovodjo ali partijskega sekretarja) in potem nam odgovarja kot navita ura, a s splošnimi fra' zami”. Te odkrite vrstice res ne potrebujejo komentarja ■" dovolj zgovorno nam povedo, kako presojati doma^e časopise, pa tudi pogrete “novice in zanimivosti”. PRAVIJO, da bo v Sloveniji leta 1980 na sto pre' bivalcev že deset telefonov, kar bi bilo dvakrat več kot danes. V primerjavi z ostalimi deli Jugoslavije prav Slovenci tudi v tem mnogo naprednejši. Podrobonejše podatke sem dobil o Mariboru, ki )e dobilo prvo telefonsko centralo leta 1929. Do leta je imel Maribor le 2000 priključkov, lani pa že 15.00® Za letos obljubljajo telefon še 2800 novim prosilce1”' PODATKI o lanskih rojstvih v Sloveniji so kaj t0' lažljivi in so kot svetel žarek vsem, ki se boje za n*' rodov obstoj. Rodilo se je 30,331 otrok — kot že dvaJ' set let nazaj ne. Vsa zadnja leta so se številke gibale okrog 27 in 28 tisoč, leta 1970 pa je prišla številka K°' maj na 26.000. Podatki žal ne povedo, koliko od otrok rojenih v Sloveniji, ni slovenskega rodu. Saj so nie^ številom gotovo všteti tudi otroci iz juga priseljen'*1 družin. A bili so gotovo prišteti tudi v prejšnjih let'*1- Iščejo vzroke za lanski nepričakovani porast rojsteV' pa jih ne najdejo. Vsaj eden izmed njih naj bi bil podaljšanje porodniškega dopusta . . . NA MIRENSKEM GRADU pri Novi Gorici so zbrali slovenski katehetje na enotedenski tečaj. Kar se jih je udeležilo tega srečanja, konferenc in razgov0' rov. Veliko so govorili tudi o katehezi med odrasli11”' ki se zanimajo za vero ter žele o njej kaj več zvede*1' Pri katehezi otrok pa je velikega pomena tudi zveza starši, ki skrbe za vzgojo svoje mladine. Cerkev novih potov do slovenskega vernika in v mejah razmel to ni ravno lahko. Tako hitro je duhovniško delo o^1 gosano za “klerikalizem”, pa naj besede ustave o za sebni verski svobodi še tako lepo zvene. V LJUBLJANI pa so v februarju imeli tridnevni te čaj cerkveni organisti. Nad sedemdeset se jih je zbra|°' Tečaj je imel poleg študijskega dela in glasbenega |Z popolnjevanja močan poudarek na duhovnosti, s tero dosega cerkveno petje svoj smisel. Ob koncu ,e čaja, ki je bil že šesti te vrste, so organisti skupno n‘ stopili v stolnici ob škofovi maši. PRIMORCI radi pojejo, zato se menda tudi z Bog°n najraje pogovarjajo pojoč . . . Tako pravi in dokaZ11^ poročilo o 180 cerkvenih pevcih obalnih župnij, *C1 °*5 koncu januarja do zadnjega kotička napolnili kopr- stolnico s svojimi ubranimi glasovi. Škof Jenko se Je pevcem iskreno zahvalil za njihovo pomoč faram pri Ustvarjanju lepšega bogoslužja. KRŠKO bo praznovalo 500-letnico obstoja. Za to P.^liko W radi obnovili hišo, kjer je preživel zadnja leta jenja zgodovinar Janez Vajkard-Valvasor. V hiši uredili Valvasorjevo sobo in stalno galerijo z raz-j^v° 0 razvoju mesta. Ker sta v Krškem delovala tudi žil^ ^a^mat'n 'n Adam Bohorič, bi prostor lahko slu-tudi stalni razstavi iz dobe protestantizma na Sionskem. Seveda je pri vsem tem še toliko “bi”. Kot krat pri takihle načrtih je resna bojazen, da bo ostalo samo pri željah. T°TI MARIBOR je dobil univerzo, a o tem smo že °r°čali. Zdaj hoče Ljubljano dati v koš tudi z lastnim let- !SCem' V bližini Maribora grade drugo mednarodno e'ališče v Sloveniji. Če se bo uresničila obljuba gradile bodo prva potniška letala pristala tam že v Sta°^ni maju, vam še ne bi znal povedati. Vem, da dJerci neradi pojedo besedo — čas jih pa včasih le Prehiti ... v **EPEL IN KRI" so si nadeli naslov mladi trbo- Se 1 farni pevci, ki so se odločili gojiti cerkveno pe- ln s svojim sodelovanjem poživiti obhajanje evha-. ')e- Doslej je skupina pokazala veliko dobre volje . aPela je že večkrat v domači cerkvi, pa tudi po so-nitl župnijskih cerkvah. Povsod so osvojili vernike wlade še prav posebno. bji'HOD V POSTOJNSKO JAMO bo razširjen in do-2 , 0 udobno čakalnico, delo pa naj bi končali že do I92y let°šnje sezone. Stari vhod je bil zgrajen leta sjj. ln sedanjim potrebam ni zadoščal več. V sezon-s,;vd°bi obišče jamske krasote tudi po 12.000 turi-^ dnevno —potreba po ureditvi vhoda je že dolgo oh'Ca^a re^enP> da bo nova zgradba privabljala več 'skovalcev, gotovo pa bo napravila boljši vtis vsem. žl3sti Pa tujcem. j °BlJTVENA INDUSTRIJA je v Sloveniji znana in je , . napreduje v proizvodnji in izvozu. Lanski porast 11 kar 16% •— 18,5 milijona parov čevljev je šlo MELBOURNSKI ROJAKI! Ste že kdaj mislili, da bi svojim otrokom nabavili v pomoč pri šolskem pouku THE WORLD BOOK AND CHILDCRAFT ENCYCLOPEDIA? Pokličite rojakinjo DANILO ŠTOLFA telefon 306 2664, pa boste v domačem jeziku zvedeli vse informacije ter po želji uredili nakup! iz tovarn. Čevlje izvažajo zlasti na vzhodnoevropsko tržišče, najpomembnejši kupec pa je Sovjetska zveza. RADI ROMAJO Slovenci k svojim Marijinim svetiščem: na Brezje, na Sveto goro nad Solkanom, Svete Višarje, na Ptujsko goro . . . Zanimivo je slišati, kakšne prošnje prinašajo k Mariji. Varuhi svetišč pravijo, da prošnje za zdravje niso glavne. Največ prosijo Marijo za soglasje, mir in razumevanje v družini. Iz tega se vidi, kaj je danes najhujša rana med slovenskim ljudstvom, vse hujša, kot vse osebne bolezni. Preseneča tudi dejstvo, da prihaja na božja pota vedno več mladih romarjev, kar prejšnja leta ni bilo opaziti. Ti iščejo pri Mariji opore za življenje, iščejo pristno vero in navadno žele opraviti na božji poti tudi spoved. ZA SVETO GORO je zanimivo tole poročilo: V aprilu 1960 je prišel k svetogorski Mariji na romanje s svojo družino vladni svetovalec na Dunaju, Walter Waldheim. Tudi sin Kurt, sedanji generalni tajnik OZN, je prišel z njim. Waldheimova družina se je vpisala v samostansko knjigo. Kurtov oče v lastnem zapisu omenja, da je bil 14. maja 1917 kot avstrijski vojak osebno navzoč pri bombardiranju svetogorskega samostana in cerkve. V tistih dneh je vzel iz samostana knjigo z nemškimi pridigami: 43 let mu je ležala na duši, zdaj pa jo je končno mogel srečen prinesti nazaj in jo vrniti samostanski knjižnici. Zapis sklene mož s prošnjo: “Naj božji blagoslov veje nad tem zaslužnim samostanom in naj ga še v bodoče obvaruje vojnih viher; naj Bog blagoslavlja in ohranja v sreči vernike Soške doline!” Nameravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM? v RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela: Hotel BLED Via S. Croce in Gerusalemme. 40 <10184 — ROMA (Tel. 777102 in 7579941) in Hote! DANIELA Via L. Luzzatti. 31 00185 — ROMA (Tel. 750587 in 771051) Lastnik: Vinko Levstik Z-mogljivost: 85 sob. 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale moderne udobnosti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko. p°čutili se boste res domače DOBRODOŠLI! 29. aprihi 1976 Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan /eniljak O.FM. Baraga House — 19 A’Beckett St.. kew. Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court, Kew. Vic.. 3101 Tel.: 86-9874 0 Velikonočne praznike smo imeli res lepe. Zlasti na veliko soboto zvečer nam je bilo tudi vreme tako naklonjeno, da smo pri bogoslužju na prostem skoraj mislili: saj je božič, ne velika noč . . . Udeležba je bila res številna zlasti na cvetno nedeljo, na veliko soboto in pa za glavno mašo velikonočne nedelje. Veliko je bilo tudi spovedi in obhajil — znak. da so mnogi praznike Vstajenja resno vzeli. Nabirka po družinskih šparovčkih PROJECT COMPASSION pa dokazuje, da so mnogi resno vzeli tudi predvelikonočni čas: kar $567.89 smo letos nabrali s svojimi postnimi žrtvicami za najpotrebnejše na svetu. Z zakasnelimi šparovčki bomo številko še dvignili. Iskren Bog plačaj vsem. 0 Nabirka na veliki petek za vzdrževanje svetišč Svete dežele je prinesla $100.22, nabirka ljubezni do lačnih na veliki četrtek pa $54.80. Iskrena zahvala tudi vsem, ki so vrnili kuvertice s svojim velikonočnim darom za vzdrževanje našega verskega središča. Ta nabirka je bila menda od vseh let doslej največja: 2,377 dolarjev. Vesel sem tega razumevanja vernikov, saj so šli tudi stroški občutno navzgor, od sveč pa do občinskega davka. 0 V torek 27. aprila smo imeli pogreb in smo na keilorskem pokopališču za en grob bogatejši. ALOJZ DOBAJ je umrl 22. aprila v bolnišnici sv. Vincencija. Tam je bil v nezavesti že od 27. marca, ko bi moral umreti tragične smrti. Njegova- močna narava je zdržala do zdaj, in smrt je povzročila pljučnica. Pokojni je bil rojen 27. marca 1941 v Brežicah. V Avstralijo je dospel pred približno trinajstimi leti. V naši kapeli se je v avgustu 1963 poročil z Marijo Požgan. Zapustil ji je tri otroke, od katerih je eden doma pri stari mami. Večino let med nami je preživel v Kevv, kjer je bil med našimi fanti in mlajšimi družinami dobro poznan. Mašo zadušnico sem za Alojza opravil v naši cerkvi na dan pogreba, molitve ob krsti pa v kapeli Tobino- vega pogrebnega zavoda. Priporočam ga v molitev. 0 Nisem še omenil, da je naša morwellska naselbina za enega člana večja. Prav na zadnji dan leta je dru- Pred cvetno nedeljo je postal naš razred “tovarna butaric” Društva sv. Eme žina Jožeta Lapuha in Ane r. Sabol dobila sinčka, k> >e bil krščen 17. januarja. Ime je dobil po očetu in Sa bodo klicali za Jožka. — Krsti v naši cerkvi pa so bil' sledeči: Dean Josip je sinko Valenta Račiča in Ane r-Galovič. H krstu so ga prinesli 3. aprila iz Elwooda. "" Isti dan je bila krščena tudi Tatjana, ki je razveselil8 zakonca Jožeta Pučko in Frančiško r. Blagoš, Richmond — Dne 4. aprila sta krščevala Jernej Podbevšek in Dara r. Troha iz Noble Parka: dobila sta hčerkico z imen0111 Michelle. Da je njen očka bivši Baragovec in kot ele»" tričar pomaga našemu verskemu središču za božji '°11! vsaj Melbournčanom ni treba posebej povedati. — Ist1 dan je krstna voda oblila tudi Marka, ki ga je iz Bays' water prinesla družina Jožefa Oravca in Matilde r; Keržič. — Filip Matej je bil krščen 11. aprila: je novl član družine Filipa Pintarja in Mire r. Lokner, Mul' grave. — Na velikonočni ponedeljek (19. aprila) pa bil krst Eveline Pavline, prvorojenke člana orkes'1^ “Bled” — Branka Kojca in Danice r. Tušek. Prišli s° z njo iz St. Albansa. Kitare punčka ravno še ni prinesi3 s seboj, zapela je pa že malo. 0 Porok tokrat ne morem omeniti, ker jih v mesecU pred veliko nočjo ni bilo: znak, da naši ljudje na sp10' šno post še vzamejo tradicionalno resno. Le naj ostane, saj leto je dolgo! Skoda, da naša društva na 10 pozabljajo, četudi je njih namen ohranjati narodno sl®" vensko tradicijo, s katero je povezana že dolga stole1)® tudi verska. Tako je v Melbournu iz “pustne zabave postala “postna”, v Geelongu so se pa vrteli in vfI’ skali na samo veliko soboto. Kaj je res tistih nekaj st° dolarjev dobička edini cilj veselih srečanj? Naša n1'3’ dina hoče zgledov in po njih bo uravnavala svoja p°ta' 9 Na tretjo majsko nedeljo (16. maja) bo naša s. similijana napravila večne redovne obljube. Slovesno5 bo med deseto mašo in je marsikdo še nikdar v življenj1* ni videl. Zdaj je prilika. Zberimo se okrog sestre ko številu, da jo podpremo s svojimi molitvami, se bo za vse življenje darovala Bogu. Sestri Maksi-1111 ‘iani pa čestitamo k življenjski odločitvi. ® Dne 3. aprila smo obhajali desetletnico, kar so n !fe. rne^ nas sl°verlske sestre. Bila je ravno cvetna eIja, krasen sončni dan. ko smo jih sprejeli v pri-anišču in odpeljali v Kew. Po maši pri lurški votlini sledila blagoslovitev Slomškovega doma s pozdrav-nini nastopom otrok Slomškove šole. Težko bi bilo Pozabiti blagi materinski smehljaj pokojne m. Romane, )e sestre pripeljala. Prva skupina je štela pet sester, Po^mič te v te^u 'et sledil° še pet. Danes imajo l_ Slomškovega doma postojanko tudi v Merry-s. Ema pa je naša mamica v kuhinji Baragovega 'andsu dom«. Sest delo re so se v novi svit hitro vživele in Vsako tukajšnjih slovenskih družin. Mladinci se zbirajo na srečanja v naši dvorani stih 3 ^,rV° *n tre^° ne^e*j° popoldne od treh do še-se * ^e^aj j'h ne prihaja več, nekaj je pa novih, ki fe naučiti plesov. V maju so organizirali svoj ve-oglejte si oglas na tej strani! au bi spet poudaril, da se v verskem središču zbi-0 slovenski mladinci ne glede na to, v katerem dru- MLADINCI verskega središča v Kew prirejajo na soboto 15. maja zvečer ob 7.30 v Baragovi dvorani MLADINSKI PLES — MASCARADF. DANCE — Vsi slovenski mladinci vabljeni in dobrodošli! Igrata DRAVA in VELENJE je njihovo , za našo izseljensko skupnost težko preceniti. Po-v *L0tro^ega vrtca, ki je priznan kot eden najboljših dišč 6 pomagajo dejavnosti našega verskega sre- din 8 1,3 S*° na^'nov’ ^°dijo Slomškovo šolo z mla-"iskimi nastopi, skrbe za cerkveno petje, za lepoto ^ e cerkvice ... Še in še bi lahko našteval. Tudi niki so hvaležni za njihove obiske in zlasti mamice v s sestrami kaj rade pomenijo o svojih številnih Iezavah. ^Sestram k desetletnici iz srca čestitamo in jim žcli-ji ’ da tudi vnaprej vztrajajo v delu med nami. Bog ^e|. poplačal njihove žrtve, saj mi jih ne moremo. k]elmo j'm, da bi dobile kaj poklicev med našimi de- štvu so včlanjene njih družine. Vsaj tu naj pridejo skupaj, se spoznajo in začutijo, da so vsi istega rodu, četudi rojeni v deželi, kamor so se priselili starši. V tem verskemu središču ne gre za kako tekmovanje z mladinskimi skupinami društev, saj želimo slovenskim mladincem nuditi nekaj za vero in srčno kulturo, kar jih bo ohranjalo Slovence — tudi za bodočnost društev. Zato je vsaka primerjava “nas in vas”, ki včasih pade, zelo neumestna — ne bilo bi prav, da bi jo odrasli brez misli in zveze kakor koli prenašali na mladino. Versko središče je dom vseh Slovencev in nima članskih izkaznic: stari in mladi, vsi naj se pri nas počutijo doma! Naj se ob tej priliki zahvalim Potočnikovi Sonji, ki je našim MLADINCEM žrtvovala dve leti, jih učila plesov in jih vsestransko držala skupaj. Z majem bi se rada umaknila — pravi, da je že “prestara” in bo mlajša moč bolj dobrodošla. Upam, da jo bomo našli. 0 Šmarnično pobožnost z majskim berilom (istim kot ga letos v maju bero v domovini) bomo združili z vsemi nedeljskimi mašami, večerne šmarnice pa bomo sproti oznanjali. Večerno mašo bomo imeli na vnebohod (četrtek 27. maja) in zadnji dan maja (ponedeljek 31. maja, praznik Marijinega obiskanja). Enako na prvi petek v juniju (4. junija). Zlasti k šmarnicam, ki so doma tako lepo obiskane, vse lepo vabimo. Ste poslušali velikonočno slovensko versko oddajo na 3HA? Naslednja . bo MAJSKA v ponedeljek 17. maja. Ne pozabite! Ob desetletnici prihoda naj sPet objavimo sliko naših sester s prvo skupino varovancev otroškega 'rtea. Lepo število otrok šlo v teku let skozi sestrsko Vz8ojo. še danes so dobre “ma-n)|ee ’ za vse otročičke, ki jih starši prepuste njihovemu varstvu. V bližini Magdale je bil ob Kristusovem času še drug kraj: BETSAJDA — naselje ribičev, na pobočju bližnjega grička, ki se spušča prav do obale Genezareškega jezera. Tudi o lem naselju ni ostalo ničesar. Danes se kraj imenuje Khirbet el Minyeh. Kot nam poroča izročilo, naj bi bila Betsajda rojstni kraj apostolov Petra in njegovega brata Andreja, Filipa ter Zebedejevih sinov Jakoba in Janeza. Tod j)o obali je hodil Jezus, ko so se prvič srečali ob ribiških čolnih in ribiških mrežah. Tu jih je povabil za seboj in jim povedal, da jih bo “napravil za ribiče ljudi” (Prim. Mt 4,19). Prav tu je Gospod napravil mnogo čudežev, a ljudje so ostali nedostopni za njegove nauke. Zato je Jezus med trdovratna mesta božjega prekletstva vključil tudi Betsajdo: Gorje ti, Korozain, gorje ti, Betsajda! Zakaj, če bi se bili v Tiru in Sidonu /godili čudeži, ki so sc /godili v vi;ma, bi se bila zdavnaj spokorila v raševini in pepelu. Toda povem vama: Tiru in Sidonu bo na sodni dan laže ko vama (Mt 11,21). Morda je vaščane odvračalo od sprejetja Jezusovega nauka to, da so osebno poznali svoje rojake apostole — preproste ribiče, pa pri tem niso znali dojeti božjega načrta, ki izbira po svoje. Tudi to je lep nauk za nas: ne sodimo Cerkve po slabih kristjanih, niti ne po njenih duhovnikih! Božja ustanova je, zakramente deli in božji nauk ohranja — četudi se pri tem Bog poslužuje ljudi, ki včasih celo podirajo, kar On gradi. . . V času otekanja... Prija/na cerkvica na “Gori blagrov” ET-TABGH A Z OKOLICO Genezareška ravnina je res čudovita. Razprostira se v dolžini osmih kilometrov ob jezeru in nekako tri kilometre v širino. Na vsakem koraku lahko opazujemo njeno rodovitnost: nasade palm in oranževcev, limonovcev in bananovcev. Ge-nezareško jezero rahlo valovi, sončni žarki se lesketajo v vodni modrini. Okoliški hribi s svojimi zlatorumenimi pobočji so kakor okvir le božje lepote. Nič ni čudno, da je Jezus ta kraj posebno ljubil, se tod okrog veliko mudil in prav Genezar izbral za tri velika dejanja svojega obiskanja: znameniti govor na gori, pomnožitev hlebov in rib ter prikazanje apostolom po vstajenju, ko je predal Petru vrhovno oblast v mladi Cerkvi. Zato je razumljivo, da sleherni romar v Sveto deželo obišče tudi ET-TABGH A, ki vključuje s svojo okolico tri svetišča, zgrajena v spomin na zgoraj omenjene dogodke. Izkopavanja, zlasti v letu 1968, so prinesla zadovoljive zaključke, ki so potrdili evangeljska poročila in izročilo prvih stoletij. Nekateri so namreč trdili, da je bil kraj v Kristusovem času industrijsko naselje, nekako predmestje tri kilometre oddaljenega Kafarnau-ma. Če bi to držalo, bi morali za kraj naše tri svetopisemske dogodke izključiti, saj so se po poročilih vendar dogajali v samoti narave. Izkopavanja so zgovorno dokazala, da vsa ta okolica v Kristusovem času ni bila obljudena: vse stavbe so zrasle kasneje, kakor se je tudi kasneje razvila obdelava zemlje, ki je okolici pridala nekaj mlinov in vodnih stolpov za namakanje. Pač pa je jezero moralo biti zaradi ne-obljudenosti brega tu posebno bogato rib, z.ato je prav tukaj jezerska obala tudi apostole kot ribiče posebno privabljala. Kraj je dobil svoje ime El-Tabgha po studencu Ain-Tabgham, ki izvira ob vznožju “gore blagrov’ in se izliva v bližini današnjega benediktinskega samostana v jezero. Je pa ime spakedranka iz besede Heptapegon, kot so Grki v svojem jeziku imenovali to okolico. Po naše bi se reklo: Sedem studencev. Studencev tu res ne manjka, vendar “Ampak blizu NOVli ZAVEZE bo treba le o,tati, ali pa nismo več kristjani. . . ” Zadnji stavek p. iier-narda bralcem MISLI. trnajo nekateri od njih slano vodo, ki ni uporabna. S prihodom miru leta 313 so kristjani tod Pozidali tri cerkve, ki so spominjale na zgoraj omenjene tri važne dogodke. Kraj je dobil samostan menihov, ki so začeli pridno kultivirati Zemljo in so prav oni za namakanje zgradili tudi vodne stolpe. S prihodom Perzijcev leta 614 ter muslimanov leta 637 so bila žal vsa tri svetišča Porušena ter je tedaj končala tudi prvotna meniška naselbina. “GORA BLAGROV” naj nas — obiskovalce svetih krajev — prva pritegne. Vzpetina se dviga na levi strani ceste nasproti cerkve spomina po-mno-itve kruhov. Je v posesti frančiškanov — čuvarjev Svete dežele. Precej truda so položili v izkopavanja na kraju, ki je po najstarejši tradiciji veljal za mesto Gospodovega znamenitega govora. Njih trud ni bil zaman: leta 1933 so odkrili ostanke male kapele s krasnimi mozaiki iz —6 stoletja. Današnja spominska cerkev stoji više na hribu, da je zares “na gori” in nudi lepši razgled. Besede “gora”, “govor na gori”, “gora blagrov”, moramo pravilno razumeli. Tu ne gre za današnji pojem hriba ali gore. Ta hrib je rahlo dvigajoča se vzpetina in njegov položni najvišji del nima več kot morda dvajset metrov. Kot vemo lZ svetopisemskega poročila (Prim Lk 6,12-19), >e Kristus noč prebil na vrhu brega v molitvi in fam zjutraj izbral dvanajstero apostolov. Z vrha Se je kasneje spustil kakih sto metrov niže na Prikladen obronek, kjer se je zbrala množica, ki le prišla za njim, da bi poslušala njegove nauke, bolniki med njimi pa v upanju, da jih bo ozdra-V'I- Tu je potem posebno obilno delil svojo bo-<7o besedo. Začel je s svojimi čudovitimi “osme-r,mi blagri”, ki so mu služili v nekak uvod v drugi govor, v katerega je Kristus vpletel vsa bistvena načela krščanstva. Da so šle prav tu božje besede zares do src, vemo iz svetega pi- TUREJA eiArjs Filipova KadaiC CJ/ GORA 'ASAMON tko le/ero TRAHONITID Tsbgah KARN Maga Betsajda GenezarelVo jezero Hippos Kana d Nazaret + %- A TABOR .. t dNaim Gadara 'J'/A^x/Scrtop SAMARIJA Sarnant^ ±EBAL , oGerasa Sihem 'c Arhelaj // \[ c GARICIM // Efrem // (j , ' ti KAftANTAJL *XX 11 J 1 Jeruzalem o Filadelfiji Betlehem Askalon JUDEJA 0 Herodiurr o Kalirhoe f/arese Maheront Matada c VADI GAZA IDUMEJA glavne ceste odomal?) sma. Matej v svojem evangeliju zaključuje verno poročilo o tem dogodku z besedami: Ko je končal Jezus ta svoj govor, so ljudje strmeli nad njegovim naukom. Kajti učil jih je, kakor kdor ima oblast in ne kakor njih pismouki in farizeji (Mt 7, 28 in 29). Hrib je ostal nespremenjen prav do danes. V bližini vodijo italijanske sestre gostišče za romarje. Nekoliko metrov niže pa so frančiškani z italijanskimi darovi leta 1937 zgradili v spomin na dogodek zelo lepo cerkvico v izrednem stilu, res umetnino v pravem smislu besede. Zgrajena je v osmerokotu in se njen strop dviga v kupolo. V vsaki stranici osmerokotne zidave je na notranjih stenah v krasnem mozaiku napisan po en blagor. Zunaj teče krog in krog stavbe pokrit stebričast hodnik, od koder je čudovit razgled po dolini proti Genezareškemu jezeru. Stavba je bogato okrašena z. italijanskim marmo-rom, ki na pogled krasno deluje. “Glejte, kako umira pravični!” Profesor Jože Peterlin, veliki Slo\encc. je stopil pred Boga . . . Četrtega marca, pozno zvečer, je na pločniku mračne tržaške ulice nenadoma klecnil in obležal prileten možak, ki mu je srce za vedno obstalo. Nihče ga ni poznal. Navzlic nočni uri se je prav kmalu po žicah raznesla vest, da je srčna kap zastavila življenjsko pot po Trstu, po vsej Primorski, Benečiji, Koroški, po domala vsej Sloveniji znanemu, povsod čislanemu, v Trstu samem ter bližji okolici pa vneto ljubljenemu profesorju Jožetu Peterlinu. Za hip so se ustavila do pobitosti osupla, nato pa ihteča srca plemeniti ženi, trem imenitnim dekletom z družinami, sinu, bratom in sestram, Opčinam, Trstu, domala vsej Sloveniji ... V vedno večjih krogih so se širili radijski valovi, ki so toliko let nosili njegov mehki baritonski glas, ter tisočem naznanjali, da je stopil pred Najvišjega eden največjih slovenskih vzgojnikov in velikan slovenske omike v Trstu! Droben val hude žalosti se je prizibal celo do avstralskih obal. Saj tudi tu živi lepo število primorskih sinov ter splošno slovenskih rojakov, ki so bili tako srečni, da so se nekdaj motali okrog tega človeka kakor ob svetilniku v Devinu, ne da bi se zavedali njegove prave veličine. Nekam robati, oholi in surovi življenjski šegi predani Rimljani so nas že učili, naj “o mrtvih govorimo samo dobro". Kako mi je kot prijatelju lahko, da mi ni treba iskati olepšav ob grobu človeka, ki je svojo izredno vnemo za slovensko omiko presadil na tržaška tla, kamor se je zatekel pred tedanjimi ljubljanskimi oblastniki leta 1945. Sele ko je zastavil vse čudovite sile na tržaškem radiu, ustvaril velik krog sodelavcev, nato pa še odločilno in vodilno posegel v mlado tržaško šolstvo, so ga pač jeli počasi priznavati kot “koristno budalo ’. Šele proti koncu so mu dali pritajeno priznanje, ko mu to ni bilo več potrebno. Prav nič ne pretiravam, če naglašam, da je dal pokojnik slovenski radijski postaji v Trstu imenitno in izredno čisto fonetično podlago. Tu je zbiral moči za nepozabni radijski oder, učil, prevajal, predaval, pisal in prirejal vso slovensko dramatiko, a se še vrh tega loteval dramatskih biserov v tujem slovstvu. Bil je velik šolnik in vzgojitelj. Mladina je bila vsa z njim. Nagonsko je vedela, da ima pred seboj izredno dobrotnega, zanesljivega in umnega vodnika, ki je v lastni družini doživljal in razvozlaval njene težkoče 1,1 bojazni. Za vzor in zgled ji je ustanovil glasilo “Mij1' dika” in pozneje “Mlado setev”. Malo izobraženih Tržačanov je. ki jih profesor Peterlin ne bi bil kakor koli pritegnil in toplo očaral. , V mladih letih se je navduševal za načela velikeg8 profesorja dr. Ehrlicha, ki so ga kot prvo duhovniško žrtev ustrelili komunisti leta 1941 sredi Ljubljane. Ten1 načelom je ostal zvest do konca. Bil je globoko vere11 mož ter ves predan božji previdnosti. Prav ta zavest ga je krepila, da je bil čudovito n11' ren in nekam neskrben. Ni mu bilo mar, ali je na mizi pečenka, ali pa polenta. Dobrine tega sveta ?a niso prav nič mikale, gotovo pa ne toliko, da bi se nje posebej mujal. Živel je v svojem svetu, kjer paC vladajo ljubezen, resnica in dobrota. Profesor Peterlin je bil ljubezniv do vsakogar, z no in otroki pa resnično nežen. Le to se je zdelo, da )c včasih nanje kar pozabljal, ker jih je v svojem velike111 notranjem miru cenil kot razumljiv “božji dar”, ko s° pa drugi okrog njega imeli še velike hujše potrebe. N* vsezadnje se je res lahko zanašal na izredno blago 1(1 umno ženo! Bil je lep zgled skromnega in treznega življenja. ^ dar ga nisem videl kaditi, a tudi ne “okajenega”. kvC jemu dobre volje. Prav to se mi še danes čudno Z ker sem bil priča njegovih umetniških vzponov na odrl1-ki so bili včasih tako močni in izklesani liki. da bili celo zgled ljubljanskim igralcem. Imel sem srečo, da sem živel z njim celih d van*1 J let. Samo enkrat sem ga videl v morda največji vljenjski stiski, ko ga je nekdo hotel pritisniti k iz gole politične strasti in nevoščljivosti hkrati. ^ sem, da je globoko vdihnil, pogledal nasprotniku v ter temu veljaku iz Kobarida povedal nekako tako “Ali ni dovolj, da me hočete človeško uničiti? ^ hočete še gaziti po mojem trupu?” ^ Najbolj globoko pa sem cenil njegovo neverjetno Iavost in neukrotljivo voljo do dela. Bil je nedvon1 največji garač, kar sem jih kdaj v življenju srečal-vega oddiha sploh ni poznal. Kadar se je po naporrl ^ delu pozno vrnil v družinsko sobo, je bil tih ko m1 in je prav tajinstveno tipkal, da ne bi koga zbudil- • # iv0 Dragi Jože! Vinji vrh na Dolenjskem, čigar '■ govorico si tako mojstrsko obvladal. Tvoji dragi ^ Opčinah, vsa Primorska, Benečija, Tstra in Kor° premnogi begunci v Argentini, Ameriki, Kanadi in straliji, vsi. prav vsi Te bodo res pogrešali! .. Celih trideset let si se trudil, da bi Ti dali ital*Ja sko državljanstvo, a iz vsega ni bilo nič. . Naj bo! Zdaj si tam. kjer ni časa in državnih nieJ ki so jih itak začrtale blodeče človeške strasti. . Bog je s Teboj in vem, da počivaš v Njegovem 0 mu kot velik sin majhnega naroda! „ LUDVIK KLAKOčp • 197^ Misli, Maj 17 'r- V alerian Jenko O.F.M. jjf- Lovrenc Anžcl O.F.M. • Raphael’s Slovene Mission Merry lands Kd.. Merrylands. N.S.W. 2160 hod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) •: «7-7147 ^0venske sestre — frančiškanke Brezmadežne Raphael’s Convent 11 Merry lands Rd.. Merrylands. N.S.W.. 2160 * °lefon kot zgoraj. Krsti 'lijana Miriam Mikuletič, Canberra, A.C.T. Oče a 'milijan, mati Angela, rojena Lilija. Botra sta ^ kova teta Marija Schumacher in soprog Gebhard v pri krstu pa jih je zastopala Karolina Čebokli. rs* se je vršil med nedeljsko mašo v Merrvlandsu 21. '»'area 1976. ni'*enn‘fcr Neža Jamšek. Chamwood, A.C.T. Oče Bra-v|,av.’ mat> Tanja rojena Clayton. Botrovala sta Ne-e ‘n Ingrid Moon, 'Merrylands, 17. aprila 1976. 1 SL^ŽBE BOŽJE v Merrylandsu so vsako soboto ob obUn zve*-er (velja za nedeljsko mašo), ob nedeljah 30 in 11. uri dopoldan. V četrtek, 27. maja, je lan,dan praznik Gospodovega vnebohoda. V Merry-su bo prilika za sv. mašo ob 7. uri zvečer, na . n,K, ali pa že na predvečer. Po sv. maši bo tudi tria' f>0*,°^nost> kakor vsak dan Marijinega meseca maja v ima mesečno službo božjo 9. ^ 1 Pete litanije) in 13. junija, vsako drugo nedeljo v Secu yrgj sg y yj]ia Maria kapeli. Čas je ob 5. P°ldan. tj0C^N.BERRA ima slovensko službo božjo vsako tre- b°^e>i° v mesecu. Torej 16. maja (šmarnična po-20. junija. Kraj je Garran, čas pa ob 6. uri ^'VCASTLE bo imel službo božjo 30. maja (peta v mesecu). Kraj je Hamilton, čas pa ob 6. uri r’ Po maši bodo tudi pete litanije Matere božje. s j^ANE bo imel slovensko službo božjo skupaj 'lrr"čno pobožnostjo in petimi litanijami v nedeljo, 30. maja, v cerkvi St. Mary’s, South Brisbane, Meri-vale St. Čas je ob 11.30 dopoldan (po litvanski maši). MAJNIK v Merrylandsu praznujemo z vsakodnevno sv. mašo in šmarnično pobožnostjo, ob nedeljah pa po prvi maši. Tisti, ki ste dosedaj’ zamudili to lepo priliko, imate še čas do konca meseca, da se nam pridružite. Čast, ki jo dajemo Mariji, je končno usmerjena k Bogu, ki je Marijo tako visoko povzdignil. Kako nam je vsem potrebna Marijina priprošnja! “Po Mariji k Jezusu!” Torej šmarnice bodo vsak dan in upamo, da se boste odzvali Marijinemu vabilu in prišli čimbolj pogosto. Priporočamo vam tudi, da pripeljete s seboj svoje otroke. Pri sv. maši pa vsi skupaj pristopite k sv. obhajilu. Skozi cel majnik bomo premišljevali življenje gorečega Marijinega častilca kapucina p. Leopolda Mandiča, ki bo v mesecu maju letos razglašen za blaženega. Posebno lepo udeležbo pričakujemo na praznik Marije Pomagaj (24. maja), na vnebohod (27. maja) in za zadnji dan (31. maja). VELIKA NOČ je za nami. Zopet smo doživeli pomembno veliko noč. Že na cvetno nedeljo, ko je bil blagoslov zelenja na dvorišču in procesija v cerkev, je zmanjkalo sedežev v cerkvi in so mnogi morali stati. Prijetno presenečenje je bilo dramatizirano branje pasijona. Pri tem je sodelovala desetina oseb. Videli smo, kako velika razlika je, če pasijon bere en sam (duhovnik) ali pa če so pri tem vloge razdeljene. Celo zvočni učinki, kot so muzika iz Beethovnove 6. simfonije. petelinje petje in grom so prišli v poštev med predvajanjem. Istotako je bil pasijon ponovljen tudi na veliki petek pri popoldanskem bogoslužju. — Na veliko noč smo imeli letos prvič tri sv. maše in pri vsaki je bilo premalo prostora. Popoldne je bila služba božja tudi v Canberri in Wollongongu. Dr. Mikula je opravil obrede velikega tedna v Canberri, na velikonočno nedeljo pa je imel službo božjo za rojake v Brisbanu. “P1RHOVANJE’’ v Auburnu je vse veselo presenetilo z lepo udeležbo, kot je že nekaj let sem nismo imeli. Tudi “Mavrica” je res živahno igrala in nudila poskočno muziko, kot jo naši ljudje žele imeti. Društvo sv. Ane je pridno pomagalo pri vratih, v kuhinji, etc. Vsi so komaj čakali in še in še kupovali srečke. Kar hitro je prišla deseta ura, ko smo napovedali žrebanje za nagrado. Na odru je bila kar številna komisija, ki je skrbela, da se je vse v redu vršilo. Mala deklica je KOLINE DRUŽABNA PRIREDITEV našega centra bo v soboto, 5. junija, v Merrylands Masonic Hall. Muziko nam bo nudil ansambel "Andrejčkovi fantje" iz St. Marys-a. Saj jih gotovo že poznate iz raznih prireditev in nastopov. Društvo sv. Ane bo poskrbelo za postrežbo. Vsi lepo vabljeni! Povabite s seboj še druge rojake, ki jih poznate. bila izbrana, da je delila srečo. Najprej je potegnila 5. nagrado. To je bil listek številka 11153 na ime F. Počkaj, Paddington, Dobitek je bila šunka. Naslednja nagrada, slovenske plošče, je šla listku št. 11492, V. Lužar, North Rocks. Nato je bila izvlečena 3. nagrada: večerja in razvedrilo za štiri osebe v Music Hall. Neutral Bay. To je dobil J. Kavaš, Gymea, listek št. 13173. Nagrado št. 2., slovenski par v narodni noši, je dobil Hinko Neli, Strathfield. na listek št. 12848. Glavni dobitek, ali prvo nagrado (barvno televizijo) pa je dobila družina Tomažin. Croydon, listek št. 13091. Ker je bil izžrebanec navzoč, je prejel tudi obljubljeno nagrado petdeset dolarjev. Doprinos tega dne za dom onemoglih je bil $1300. POKLICI v duhovniški in redovniški stan je tema za molitev in premišljevanje vsako leto na eno poveliko-nočnih nedelj. Ta dan je letos 9. maja. Ko boste brali te vrstice, bo datum že mimo. Pa saj 'moramo moliti in delati za duhovne poklice celo leto. Od kod naj pridejo poklici v duhovniški ali redovniški stan? Iz naših družin. Bog kliče mlade ljudi, toda nikogar ne sili. Ti poklici, ki vzklijejo po božji volji, pa morajo najti prava tla, da uspevajo. Razumeti moramo, kako velika odlika je, če Bog koga kliče v svojo službo. Potem bomo vse storili, da tak poklic lahko uspeva in doseže izpolnitev. Bog ne daj, da bi komu branili duhovski stan zgolj iz sebičnih in materialnih nagibov-Ali kdaj mislimo na to? Ali se te prepotrebne zadeve, ki se tiče nas vseh, kdaj spomnimo v molitvi? MARUANSKA RADIJSKA ODDAJA NA 2EA v priredbi našega verskega središča bo v nedeljo 23. niaja ob 7. uri zvečer. Oddaja bo -— kakor vedno — ponovijo na naslednje jutro ob 7. uri. Imeli boste priliko sli* šati izbiro naših najlepših Marijinih pesmi, na katere je naš narod res lahko ponosen. Tudi to so biseri nase kulture, obenem pa priča vernosti našega-naroda, ki se dostikrat omenja kot Marijin narod. Zato jih ne zanemarjajmo in zapostavljajmo. Torej ne pozabite sl takoj zaznamovati na koledarju to našo oddajo. Dru£e slovenske oddaje v drugi polovici maja so: 15, 19, 23. (verska), 27. in 31. maja, vsake štiri dni, zaenkrat pred" videno do 30. septembra. POSTNO ROMANJE v Campbelltown, na tiho nedeljo 4. aprila, je bilo lepo doživetje. Hodili smo božji naravi od postaje do postaje in premišljevali bolečin, ki je šel po tej poti za nas. Bilo je krasno nedeljsko popoldne, ko smo se zbrali okrog grička ^ postaje in opravili sv. mašo. Kar večina je pristopa k sv. obhajilu. Isti dan je bilo v Campbelltownu (p°' motoma sprejeto) tudi romanje Poljakov iz Sydney8' Po eni strani smo morali cerkveno opravilo končati tretje ure popoldan in nismo mogli uporabljati pozneje kioska za čaj in piknik. Po drugi strani pa smo vesel*> ker smo lahko prisostvovali tudi njihovi pobožno^1 križevega pota, videli lepo skupino v narodnih nošah* s prapori raznih društev, itd. NOV GROB V nedeljo. 18. aprila 1976. je v Harbordu ney) mirno v Gospodu zaspal CARMELO SEDM^ v starosti enainšestdeset let. Bolehal je ves čas od zad nje operacije pred enim 'letom. Vendar je trpljen^ Ročinj ob Soči 'dano prenašal. Dva tedna pred smrtjo je prejel sveto °'n|ško maziljenje, nato pa še večkrat sv. obhajilo, ^e'° na svoj smrtni dan zjutraj. Kristus ga je poklical sebi ravno na praznik vstajenja, na veliko noč. •— artnelo je bil rojen pri Sv. Križu pri Trstu 18. janu-1915. Leta 1941 se je v Opatiji poročil z Valerijo alečkar. Družina je živela v Manly, zadnja leta pa '’sosednjem Harbordu. V Avstralijo sta prišla leta 1950. ' Ct'-li so se jjnla trjje otroci, Marija, por. Bearse, 33 let, . Cn)a, por. Neeskin, 25 let, in Franc, 20 let. Carmelo p ^ zaposlen pri C.S.R. Sugar Co. v Sydneyu kot risar. °8rebna maša je bila opravljena v četrtek 22. aprila zupni cerkvi v Harbordu. Polna cerkev prijateljev Znancev je pokazala, kako je bil pokojnik spoštovan, tem smo ga spremili k večnemu počitku na poko-Pališče v French’s Forest. Pokojnik je cenil sv. mašo ni bilo nedelje, da se je ne bi udeležil. Zato se je njem izpolnil rek: “Kakršna nedelja, takšna smrt!” Je odšel iz zemeljskega življenja lepo pripravljen in repčan s svetimi zakramenti na samo velikonočno ^edeljo. Njegova pogrebna maša je bila bolj prazno-^‘lnJe velikonočne skrivnosti, kakor pa žalovanje za po-Jnun. .— Naše sožalje ženi in otrokom. Spomnimo se P°k°jnika v molitvah! ^binkošti padejo letos na nedeljo 6. junija. V obCrr^andSu ^omo ta dan imeli slovesno službo božjo 9.30 z zborovim petjem in ob 11. uri z ljudskim Jem- Naše bolnike prosimo, da darujejo svoje trpljenj Za sv. Cerkev, ki ta dan obhaja svoj rojstni dan. ^P°mnijo naj se predvsem sv. očeta, misijonov in du-^ '■niških poklicev. Prosili naj bi tudi za tiste, ki so 'Zneverili vodstvu sv. Cerkve in morda celo iz nek- danjih kristjanov postali preganjalci in zatiralci sv. vere. Za bolnike izhaja v domovini poseben list z naslovom “Prijatelj”. Če ga kateri bolnik želi, naj nam sporoči, pa mu ga bomo naročili. PROJECT COMPASSION je letošnje leto našel lep odziv pri rojakih. Na začetku postnega časa je bilo namreč določeno, da bo polovica izkupička šla za naše misijonarje v Afriki (pp. Hugo in Evgen), polovica pa avstralskemu misijonskemu fondu za razdelitev po Aziji in Oceaniji. Skupni doprinos je $502. Iskrena hvala vsem in Bog plačaj vsem, ki so pri tem sodelovali ter imeli v postnem času v mislih lačne in gole trpine. Tu veljajo Kristusove besede: “Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših, ste meni storili”. BODOČE PRIREDITVE, poleg že omenjene družabnosti 5. junija, so še: Telovska procesija v Black-townu 20. junija, Ciril-Metodova proslava za Slovane v Marayongu 11. julija, Družabna prireditev Društva sv. Ane, Merrylands Masonic Hall, 7. avgusta, sydney-ski Marijanski kongres od 5. do 19. septembra. DRUŠTVO SV. ANE ima sestanek vsak mesec na prvo soboto po večerni maši, ki je ob 7. uri. Nove članice še vedno dobrodošle! Namen društva je pomagati pri organizaciji prireditev in aktivnosti našega centra v Merrylandsu. Poleg tega pa tudi po možnosti nuditi razne vrste pomoči rojakom v težavah. “SVETLA ZVEZDA’, muzikalna in pevska skupina, išče fante in dekleta, da se ji pridružijo. Vprašajte Hen-ryja Stariha, ali enega od članov skupine! P. VALERIJAN Z VSEH VETROV kJ’ONfNjj VLAK ali “vlak ljubezni”, kot mu pravijo, vSe Vozn tudi letos. Od 27. do 30. maja bo peljal skozi in _ avstrijske dežele, skozi našo Slovenijo, Madžarsko s(a£rv'č bo šel tudi preko Češke. Pred nekaj leti je na-in • ta svojevrstna ideja napraviti veselje bolnikom 'nvalidom, ki so drugače privezani na dom in ni-kr»' Pn''ke potovati. Že vožnja sama in ogled novih nejViev skozi okno jim je v okrepčilo in tolažbo. Obeda na Pot' srečajo sotrpine, kar jim da zavest, večniS0 sami, da je vedno še kdo, ki ga spremlja še j .Je trpljenje. Spoznajo pa tudi zdrave ljudi, ki čutijo *n ‘nvalid Jo’- *> jim omogočajo leto za letom to “sončno vosih l tCr oskrbijo vsaj nekaj prijetnih uric v dol-et'h trpljenja. r°^ CEHOSLOVAŠKEM je policijsko vodstvo spo-Predstavnikom Cerkve, da se v medsebojnih od- ncsih ne bo prav nič spremenilo, četudi je vlada podpisala v Helsinkih izjavo o spoštovanju svobode mi-šlienja. Rekli so, da izjava za “klerikalne elemente” ne velja. Tudi besedila govora vatikanskega pooblaščenca na konferenci čehoslovaški časopisi niso prinesli. Na Čehoslovaškem so tako močni, da to vsaj upajo — kot v posmeh — javno povedati. Marsikod drugje tega niso povedali, “svoboda” pa gre po starem tiru: oblečena v lepo zveneče besede ustave, ki v praksi nii ne pomenijo in vernikom ničesar ne nudijo. Z ODLIKOVANJEM “VITEZA” se verjetno kot edini Slovenec v Italiji ponaša Vinko Levstik, ki svoja dva rimska hotela oglaša tudi v MISLIH in kjer je že marsikateri avstralski rojak na obisku večnega mesta našel gostoljubno streho. Visoko odlikovanje mu je nedavno podelila italijanska vlada za- njegove zasluge pri razvoju turizma. Levstik je prišel v Italijo po vojni kot begunec: s pridnostjo in poštenjem si je pridobil to, kar ima danes. Je tudi član upravnega odbora Rimskega pokrajinskega združenja hotelirjev. Splošnega združenja lacijskih hotelirjev, Zveze združenj italijanskih hotelov, odbornik posvetovalnega odbora “Esquilino” v Rimu za turizem in še predsednik vsakoletne komisije za jaslice po hotelih in restavracijah pod pokroviteljstvom kardinala Polettija in EPT. — Kot rojaku in naročniku MISLI mu k “viteštvu” tudi mi čestitamo. Odgovorna mesta v raznih odborih dokazujejo, da odlikovanja ni pobral na cesti. NEDELJA 2. MAJA je določena za slovesno beatifikacijo znanega kapucinskega palra Leopolda Mandiča, ki je bil rojen 12. maja 1866 v dalmatinskem mestecu Herceg-Novi ob vhodu v Kotorski zaliv. Umrl je blažene smrti dne 30. julija 1942 v Padovi v Italiji, kjer je v letih svojega delovanja tisočem pomagal do dobre spovedi. Ko je letos 3. februarja zaprisežena komisija odprla njegovo krsto, so našli njegovo truplo po 34 letih popolnoma nestrohnelo. Postopek za njegovo proglasitev blaženim se je začel že štiri leta po patrovi smrti in je zdaj prišel do zaželjenega konca. Slovenski življenjepis p. Leopolda je izšel v Gorici kmalu po vojni, zato je bil vsa ta leta precej poznan tudi nam. Letos pa bodo v domovini — in tudi mi v Avstraliji — brali pri šmarničnih pobožnostih posebne ŠMARNICE S PATROM LEOPOLDOM, ki nas bodo z njim še posebej seznanile. Hrvatje pripravljajo za svečanost proglasitve p. Leopolda blaženim veliko romanje v Rim. Upravičeno so ponosni na tega sina svojega naroda, četudi je deloval v Italiji in ne v domovini. NASILNO NAČRTOVANJE ROJSTEV je pričela Indija. Indira Gandhi grozi z zaporom očetom, ki bi po tretjem otroku ne hoteli sprejeti steriliziranja. Kdor ima več kot tri otroke, naj ne dobi nobene javne službe in tudi nobene podpore. V New Delhi je vlada z buldožerji zravnala celo vrsto stanovanj revnih družin, nova stanovanja pa jim obljubila le pod pogojem, da se dajo vsi moški sterilizirati. Odgovor ljudstva je bil upor, v katerem je izgubilo življenje 30 do 40 policajev ter 10 civilistov. Taki in podobni ukrepi so napad na človekovo svobodo in na osebno pravico, ki niti s silo ne bodo dosegli zaželjenih uspehov. So nenaravni poseg, za katerega nobena oblast nima pravice. Še velja Gregorčičev verz: "Za vse je svet dovolj bogat . . .”, če bi se proti revščini borili na drug način, ne pa trošili milijarde za nepotrebno, obenem pa pustili brata, da umira od lakote. Svet gre res čudno in žalostno pot v uničenje JUŽNI VIETNAM ima med svojimi prebivalci več kot deset odstotkov katoličanov in je tudi bogat na duhovniških poklicih. Danes je jasno tudi tistim, ki jim še nedavno ni bilo, da bo šla vietnamska Cerkev skozi hude preizkušnje ter bo morala voditi trd boj za obstoj. — Škof, ki je nedavno prišel preko meje, p°' roča o tisočih, ki teden za tednom izginjajo brez sledu. Za ostale, ki bodo natančno čistko preživeli, r obvezna prevzgoja, ki se pričenje že v otroških vrtcih ter sega po skupinah prav do najstarejših. Ista pesem po vseh deželah, kamor pridejo “osvoboditelji”. Tudi nam ni neznana. Zato pa še bolj želim0’ da bi naši vietnamski bratje in sestre vztrajali v ven, ki zahteva junaštvo, saj je vera mučencev. GLAS AMERIKE je dne 29. februarja zopet obnovil redno slovensko radijsko oddajo iz Washingtona, ki J° v domovini morejo poslušati ob šestih in ob 7.15 zjutraj na srednjem valu 251 m in na običajnih kratkih valovih. Pred dobrim letom je bila ukinjena s sme" šnim izgovorom, da ni finančnih sredstev, a praV1 vzroki so tičali vse drugje. S protesti so se za oddaj® zavzele številne slovenske ameriške organizacije, glavnl delež pa je doprinesel bivši senator slovenskega rodu Frank Lausche, ki je osebno nastopil kot priča za obnovitev oddaj pred zunanjepolitičnim odborom zve' znega Senata. Podprl ga je zvezni poslanec slovenskeg3 porekla iz Kansasa, Hon. Joe Skubitz, strokovno študijo z ugovori na ukinitev pa je pripravil univ. profes°r dr. Ciril Žebot. Zmaga je bila dobljena in krivica Sl°' vencem popravljena. KDO MORE REČI. da ameriški in kanadski Sloven1-' ne ljubijo domovine? Odklanjajo pa v veliki večini (rr zen nekaj “naprednih” organizacij in nekaj novih društev za “kulturno izmenjavo”, ustanovljenih zadnji čas po naročilu iz Slovenije) vsako vmešavanje konzulat°v in njih predstavnikov v svobodno delovanje in nast°" panje. V svobodnem slovenskem tisku Severne An16 rike je zato zadnji čas kar precej pisanja o “rdeči °feI) živi med nami” in razkrinkavanja /raznih poti, ki se jih oblast domovine med izseljenci načrtno poslužuj^ Če v gotovem društvu ta “ofenziva” ne uspe, se pa n)e voditelji poslužujejo groženj, da bi člane ustrašili ltl jih prisilili k molčečemu sodelovanju. Kdo more reči, da avstralski Slovenci ne ljubimo d® movine? V odporu proti tej “ofenzivi’’, ki se širi na naša svobodna tla, pa severnoameriškim rojak0111 nismo preveč podobni. STOLETNICO TELEFONA obhajamo letos ^-et' 1876 je dobil ameriški izumitelj Alexander Graha111 Bell za svojo prvo telefonsko napravo patent in uradfl0 dovoljenje za električni telefon. Dne 10. marca is!e-‘' leta je stekel po žicah prvi telefonski pogovor — četek nove dobe v zvezi na daljavo. Že v naslednji' letu so v Ameriki izdelovali telefone “na debelo” tudi že izboljšali njihovo kakovost. Več časa je vze za prekomorske^ radio-telefonsko zvezo, ki je bila P slovno vpeljana šele leta 1927. Zdaj imajo ZDA d°h telefonsko mrežo z več kot sto prekomorskimi dežela in tudi s številnimi ladjami po svetovnih morjih- Danes bi si težko predstavljali vsakdanjega življen)‘ brez telefona. Včasih bi pa menda le želeli, da bi ga bilo . . . ADELAIOSKI mmm Fr. Philip I. Feryan O.F.M. Holy Family Slovene Mission 47 Young Are., West Hmdmarsh, S.A. 5#07 Telefon: 46-5733. ZOPET je odjeknilo — v prazno. Odmevi iz Južne Avstralije so ostali le pri obljubi, kar pa ne napolni strani ter ne zadovolji niti urednika niti bralcev. Škoda! Breme in radost “Žena na porodu je žalostna, ker je prišla njena ura. Ko pa porodi dete, od veselja, da je človek rojen na svet, ne misli \eč na bridkost” (Jan 16,21). Kako lahko ti je dati življenje. In kako težko. Kako lahko te je ljubiti s svojo ljubeznijo in kako S ki ho pomagala postati sin. Kako ču- nega 'V|to te je držati v rokah vsega majhnega, nemoč- vsega toplega. In kako težko je vedeti: nisi samo rn°j- Sploh nisi moj, čeprav ljudje tako govorijo, ker SVa zdaj še vedno skupaj. Vem, Očetov si, prav toliko kot dar. laz in najin Oče mi je dal s tabo najlepši in najtežji Dal te je meni v naročje in mi naročil, naj ti P°vem za življenje, za veselje, za brate in za Njegovo bezen, ki je neskončna in brez katere ne moreš po Sv°ji poti, ko ne boš več tako majhen in nemočen. Da ^dno kar mo sko ]e dar nekaj težkega in odgovornega, to tako zveni. Ljudje si dajemo darila v veselje, zabavo, tako, ker nam je všeč, včasih tudi zato, ker mora- ln ker se spodobi. Tako smo vajeni svoji daril, da 'raj ne znamo sprejeti darila, ki nam ga da Oče. Ti. mali, si tak dar: nisi v zabavo, nisi samo v veselje, o toliki v tebi ne morejo videti daru. Preveč najbolj ncnih dni in najbolj zaspanih in trudnih noči hočeš in ko prav počasi rasteš, si vse večkrat neusmiljen Cc' ki zna zabosti globoko v dušo. Preveč strahu je v j5en,> ko dobim tak dar, kot si ti. Strah me je, če ti l^°ni znala dati dovolj tistega življenja, ki je izobilje, strah me je tudi zato, ker ne vem, ali ga boš znal eJeti. strah me je, ker pozabim, da je Oče z menoj ^ s teboj. Da naju ni pozabil, kot sem jaz pozabila . P daril, ki sem jih kupila pred letom. In kljub teži strahu je v tebi skrito največje bogastvo sreče. Ne-tl0| 8°£e je povedati, kaj da materi dvoje vročih ročic, se Svetu, niem v«Či do je oklenjejo okrog vratu, najlepši nasmeh na > prvi korak in prve besede. Nihče ne more razu-sreče, ki jo da trudna glavica, ko se z vsem zaupa-nasloni nate. Ljubezen, ki jo tedaj občutiš, je naj-,a na svetu in ne z besedo ne mislijo ne moreš priti nje; samo doživiš jo lahko. V ljubezni matere je drobec Očetove zastonjske ljubezni, ki jo lahko samo sprejmeš, ne da bi vprašal, zakaj si jo dobil. Oče, velikokrat sem te prosila, da bi mi dal doživeti radost materinstva. Velikokrat mi je bila ta prošnja vodilo v trenutku, ko nisem slišala Tvojega glasu, ali pa je bil skrit nekje globoko in nisem imela toliko volje, da bi se dokopala do njega. Prošnja, postati vreden novega žarka Tvoje ljubezni na svetu, mi je vselej pomagala v majhnih vsakdanjostih, znala razsvetliti še tako teman in nemočen dan. Danes spoznavam, da je otrok dar že tedaj, ko še ne veš zanj. In tudi danes sem pred Teboj z isto prošnjo kot nekoč. Samo da je zdaj ta molitev večja in globlja in bolj pri Tebi. KATKA KATOLIŠKI GLAS, zamejski tednik Slovencev pod Italijo, so MISLI omenile v zadnji številki. Skoraj trideset let že stoji na braniku slovenstva in ie v svojem pisanju zvest demokratičnim svoboščinam. Italija je za enkrat še svobodna in svoboda tiska je še priznana. To pa oblasti v domovini ni všeč: doma je ves tisk pod strogo kontrolo, KATOLIŠKI GLAS pa se po mnogih poskusih ni dal prodati. Zato je goriški tednik zdaj doživel v domovini napad kar z več strani. Najhujše očitke je dobil v “Delu'’ 24. marca, kjer Boris Kutin nekako grozi celo z diplomatskim postopkom in visokimi cerkvenimi dostojanstveniki Gorice in Trsta, končno pa poziva na pomoč DRUŽINO kot glasilo slovenske Cerkve, ki "bi bila pri razkrinkavanju prave podobe in namere Katoliškega glasu zelo dobrodošla". Če ta predlog in bezob-ziren poskus izkoriščanja “Družine" v partijske interese ni posilstvo tiska, ki že tako ne uživa svobode, kaj je potem? Ker Kutin posebej omenja kot “vrhunec sovražnosti” 47. številko KATOLIŠKEGA GLASA ("v uvodniku na prvi strani in v uredniškem komentarju na drugi strani”), sem jo poiskal in še enkrat pregledal. Uvodnik v mastnem tisku govori o novem slovenskem misalu — nič drugega. Pač pa ima drugi članek usodno primerjavo, ki je dvignila prah. Resnica zares v oči bode. “Uredniški komentar” na drugi strani pa je objava pod redno rubriko “Kamenčki”. Ker je podpisan s TS. ni nikak uredniški komentar. Take člančiče beremo v časopisih svobodnega tiska prav sleherni dan. Vse močnejši je bil decembrski članek z naslovom “Riba pri glavi smrdi” v svdnevskem “Triglavu", pa nihče ni očital listu protiavstral-ske “sovražnosti” in še celo prijateljstvo z VVhitlainom je po vsem videzu ostalo neskaljeno. Kar mi je pri napadu na KATOLIŠKI GLAS žal, je dejstvo, da je napad ponovil (v glavnem dobesedni izvleček Kutinovega članka) prav syd-nevski “Triglav”. Zares “vredna” zadeva — poleg napada na pastirsko KAREL MAUSER: VEČNA VEZ (7) Ko se je umiril, je odšel v pisarno in uredil papirje. Uradnica je bila prijazna in Matt je čutil, da ima usmiljenje z nji®’ — Misel imam, morda bi mi mogli ustreči, — je reke plašno. — Kar morem in smem rada storim. Vsega ne smem- — Mislil sem, ko bi ji kupili punčko. Kakor otrok je zdaJ> morda bi se igrala. Ni mogel zadrževati solza. Pustil je, da so mu tekle. — Šur, — je bilo težko uradnici. Položil je denar na mizo in se zahvalil. Potlej je odšel, ’ obstal na hodniku, preletel z očmi vsa vrata, stene, zamrežen*1 okna in stopil proti izhodu. Zunaj je bil lep in jasen dan. . Iskal je okno, za katerim je Jane. Ni ga našel. Preveč )e bilo oken, vsa zaprta z močnimi železnimi križi. Vzdignil je roko, poklical ženo po imenu, potlej potegi 7 rokavom prek oči in pognal. Za ovinkom so okna zginila in v0? je ropotal po trdi cesti. Ustavil je za hišo. Slišal je visoki .glas Franka in glase Andreja. — Kuku, Andrej. Andrejček je kobalil proti njemu. — Bumf, — se je zasmejal Frank. Potlej je letel in vzdignil. —- Zdaj pa ti loviš. Andrejček je dal rokice čez oči: — Ku-ku. Frank je letel s svojo trdo nogo in se skril za drevo. — Ku-ku, Andrejček. Otroče je opletalo za njim in se spotikavalo ter glasn smejalo. — Tic, tic. Frank je čakal, da ga je Andrej prijel za hlače. — Alament, si uren ! . In je spet letel in opletal z nogo. Za njim vriskajoči plT° t Matt je šel proti njima. Ko ga je Frank zagledal, je obstal kaK° ukopan. — Kako? Zmignil je z rameni. — Te je spoznala? — Poklicala me je. Če me je spoznala, ne vem. Morda trenutek. , — Hm, — je rekel v zadregi Frank. — Midva z Andreje- °ni sva se pa šla skrivalca, — se je nasmehnil. . Otroče je prikobalilo do Matta, ki mu je ponudil roko. Ni Je hotel. — Tie! Frank se je vršel v travo in Andrejček mu je zlezel za vrat. — Hi! — Stric je konj, stric je konj, — je vpil Frank. Otrok je ploskal in se smejal. Tedaj se je Matt prvič nasmehnil. Frank je ujel njegov na-nieh in ko je Matt odšel po voz. je Frank pomežiknil Andreju: — Fant, bo, bo! v .j Potlej je vrgel otroka po tleh, se postavil'na vse štiri in — Hi, hi! In otrok je ponavljal za njim: — Hi, hi! „ Matt je od vrat gledal za njima. Lezla sta in kobalila, rez-jj a‘a in lajala. Frank je oponašal muco in gosko, puto in pete-na- Andrejček pa krilil z rokami in se smejal na vsa usta. In Mattu se je zdelo, da je rekla Jane skoz zamreženo okno: •— Matt, od Franka se uči! Moja najlepša leta so v otroku. ^ ^ In se je spet nasmehnil, čeprav je čutil solzo, ki jc pritavala * * * da ^ve^’er sta Pr>šla Steve in Dorothy z Barbaro. Matt je pustil, Mv?.ta se otroka preganjala s staro Kristino po kuhinji. Sami so ^ v sobo. St P°vedal je, kar je videl in zvedel. Dorothy se ni zganila. eve je samo globoko vzdihnil. — In misliš, da te ni spoznala? — je rekla čez čas Dorothy. K, Mislim, da ne, — je dihnil Matt. — Poklicala me je nif °r v^as'h’ toda bilo je samo ime. Za tem imenom ni čutila cesar več. —- Kaj so rekli zdravniki? — je vprašal Steve. ,. Govoril sem z njimi, rekli so mi neko ime in čutil sem, mi radi na lep način povedali, da ni več pomoči. °dr' • rapk se ie Presedal in bobnal s prsti po mizi. Fako bi rad C,1! ves ta pogovor. Prvi je čutil Steve, da je nocoj za Matta f)0 J- Vzdignil se je. Matt mu je branil. Za njim se je vzdignila r°thy. Matt jo je ošinil s praznim pogledom. §(;] "7 Lahko noč, Matt, — je rekla tiho in odšla ▼ kuhinjo, v ePnila so vrata, koj nato je stara Kristina odnesla Andrejčka P°stelj0. Prank in Matt sta ostala sama. Tako je, Frank, vidiš, — je pretrgal tišino Matt. če j, T Vidim, — je bil Frank nejevoljen. — Foda poglej, Matt, \()h° šl° kar naprej tako, Andrej bo komaj vedel, da ima očeta. e^e stvari več ne vidiš. Ko sem prišel v Ameriko, sem spravil vrat J ^osetovega \z strug. Ti rečem, fant tak kakor podna j9? a: Tedaj sem delal v Johnstownu. Fant se je gnal kakor ura, kakf ’ on vsa^ f'cek prihranil, oženil se je, imel tri otroke, take r namalane. Sem si mislil, nebesa ima. No in potlej. Sana-je k n’v°b tisti nesreči, ko je pokopalo tudi Drobničevega s Ceste, vSe0nčal. Ostala je žena, trije otroci. Pa ti povem, če si hud ali ne, s]jjJe tista ženska sama spravila pokonci. Jaz sem se nekaj časa okrog nje, pa je prav, da me ni vzela. Nikoli prida nisem pismo škofa Jenka, četudi imena iz previdnosti ne imenuje, ter slavospeva predlogom novega zakona o položaju verskih skupnosti, .le to res osebno prepričanje urednika, ali plačana usluga, če ne celo zahteva? Prepričanje spoštujem, če je zares iskreno in po vesti. Oportunizem je madež: zavestno zavajanje bralcev in v škodo resnici. Delati na zahtevo proti svoji vesti pa ni vredno človeka, še najmanj v svobodnem svetu. Izdajati KATOLIŠKI GLAS ni lahka zadeva. Kot list narodne manjšine in v tujem jeziku ga gledajo grdo Italijani, oblast matične dežele pa bi ga rada napravila za zvestega sužnja. ali vsaj mutca. Zasluži občudovanje in vso oporo zdomstva v svoji borbi za obstoj in svobodo. Šopek za mamico . . . DAROVI ZA BERNARDOV JUBILEJNI TISKOVNI SKLAD: $20.— Julija Mrčun, Alfred Brežnik, Peter Košak; $12.— Tony Tukšar, Dušan Saksida, Julka Hatherly (v spomin na pokojno mamo Alojzijo Žakelj); $10.— Dr. Stanislav Frank; $6.— Tomaž Možina. Ivan Legiša, Niko Oman, Vinko Marn, Marjan Korva, Ivan Kovačič, Jože Kosi; $5.— Ana Kustec; $4.— Niko Kure. Franc Stražar, John Krušeč, Anton Skok; $3.— Danilo Dodič, Jože Pen-ca; $2.— Venceslav Ogrizek, Roža Franco, Marija Ozvatič, Danilo Guštin, Marija Posavac, Frances Klun, Viktor Ferfolja, N.N.. Milka Lovrec, Jožef Caf. Olga Mezinec. Pavla Bcr-netič, Marija Korunek, Franc Bajc, Julij Pretnar, N.N., Albina Konrad, Martin Pirc, Lilijana Brezovec, Emil Mazlo; $1.— Marta Jakša, Stanko Žnidarič, Marija Katič, Ivan Vidmar, Albert Škerlj, Ljudmila Jarc, Marija Dobrigna, Vladimir Trampuž, Rihard Bogateč, Anton Volk, Albina Dekleva, Milka Tomažič, Anton Pirnar, Alex Kodila, Vlado Ferluga. P. STANKO PODERŽAJ, INDIJA: $10,— Druž. Albin Smrdelj (za lačne); $6.— Stanko Andrejašič; $5.— bil in tudi ne rečem, da sem, vidim pa dobro, kdo je možak iR kdo ni in kaj vse zmore človek, ki ima voljo. Matt se mu je nasmehnil. — Takole, vidiš, saj vem. Rada sta se imela in težko ti je; Toda zapomni si, da ona ne trpi več. Zdaj ima svoje sanje, svoj svet in, čeprav imam figo vere, to pa vem in župnik doma vedno rekli, da bo na drugem svetu drugače. Tam boš tako našel> kakor je bila takrat na ohceti. Smehljal se je, pa je vekal. Solze so mu tekle po licih, ko je vsako besedo pribil ob mizo. Tedaj je Matt vstal, se mu naslonil na ramo in zahlipal: — Frank, midva bova vedno skupaj. Za strica boš Andreju- Frank ga je trepljal po hrbtu; —- Zdaj pojdi spat, Matt. In premisli, kar sem ti reke1-Dobro ti hočem. In Andreju tudi. Fant je komaj pričel živeti. Ko je Frank lezel v posteljo, je godel kar naprej: — Pridigujem Mattu, pa sam vekam. Potlej je zamahnil z roko: — Kdo ne bi vekal? Poznal sem jo komaj, pa je ne bon1 pozabil. Kako naj jo Matt? Potegnil je odejo do vratu in vzdihnil po svoji navadi: — Eh, križ je, križ! Zaprl je oči, toda zaspati ni mogel. Preprosti razgovor s Frankom in njegova velika ljubezen otroka sta Matta vendar globoko pretresla. Čutil je, da ima ' Franku dobro dušo. Tudi s staro Kristino je bil zadovoljen. Otr°K se je bil navezal nanjo in kar odlegla je za staro mamo. Imela ga je rada. Mattu se je zdelo, da ga kar preveč razvaja. Dom in d£' sta prihajala v ravnotežje. Jesen se je začuda hitro prevesila v zimo. Pota so bila °a' stlana z listjem, ki je primrzlo k tlom in koruzna polja so P° cele dni šumela v vetru, ki je z vso silo vlekel čez jezero. , Bolečina v Mattu se je unesla. Vsak mesec, ko se je °a' peljal k Jane, se je sicer rana odprla, toda spoznanje, da ga Jafle ne pozna več, da ji je tuj, da ji je spomin na lepe čase nekje o3 leč in nedostopen, ta misel ga je vendar tolažila. Punčko je imela pri sebi in igrala se je z njo kakor otro^-Matt je bil vesel, da se je spomnil na to igračo. Potlej se je domislil zibeli, ki jo je naredil za Andreja. Ods je v pisarno in prosil za dovoljenje, da bi jo pripeljal. Mlada uradnica je odšla h glavnemu zdravniku. Dovolil J6- Bil je zraven, ko so ji zibel postavili v kot k oknu. Za^11 deno se je nasmehnila, ogledovala rože, ki so že obledele, veli* ’ VIKTOR1JSKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE, 189 Boundary Road. 329 6144 MALVERN. 1382 High Street. 50 4720 SPRING VALE-DANDEN’ONG, 505 Princes Highway, Noble Park. 546 7860 MENTONE. 3 Station Street. 93 2460 I RANKSTON. 232 Cranboume Road. 781 2115 NA USLUGO V CASU ŽALOVANJA TOBIN BROTHERS funeral directors er°dna srca, potlej je vzela punčko s tal in jo položila v zibel. , Matt je na tihem pričakoval, da se ji morda le utrne misel, , skromen žarek na veselje, ki ga je nekoč imela s to zi- e,J0- Toda nič se ni zganilo v njenem spominu. Videl je, da ga zdravnik opazuje. Nerodno mu je postalo. 7- Mr. Kovach, sam bi rad vedel, če bi se ji kdaj zbudil P°niin. Toliko sem poskušal. Toda . . . ■— Slabša se ji, kajne? Zdravnik je prikimal. .. . Tedaj se je Matt zavedel abotnosti skritih misli, sanj, ki J ima včasih. Se mu zazdi, da se je v Jane utrnila iskra, da misli, da išče pot, da je že skoraj na njej, že dela prve — Ta bolezen ni ozdravljiva, — sliši zdravnika. "7~ Ampak zadnjo pot me je gledala, kakor da me pozna, — ' *ovi Matt. — Smejala se je in . . . .7— Mr. Kovach, iz skritih želja si človek včasih trudi na-aviti resnico. Tako zelo vas razumem. (Dalje prihodnjič) Ana Kustec (za lačne); $2.— Helena Pirc, Francka Kotnik (za lačne), Martin Pirc (za lačne). SLOVENSKI MISIJONARJI, TOGO, AFRIKA: $91.— Milka Herva-tin (za lačne); $20.62 N.N.; $20,— Anton Bavdek, S. in D. Pekol; $10.— Ivanka Ban, Alojz Golja; $5.— Barbara Gornik, Ivanka Batagely, Marija Čendak; $4.— Lilijana Brezovec, druž. Alojz Poklar; $2.— Martin Pirc; $1.— N.N., Andrew Zaccutti. Dobrotnikom Bog povrni! * STE ŽE PORAVNALI LETOŠNJO NAROČNINO ? ZDA — dežela priseljencev ^ ® LETOŠNJI 200-letnici obstoja Združenih držav kaž nS 'Z^a dokumentarna tabela, ki nazorno po- , e> da so ZDA res dežela priseljencev. V Severno nko so romali ljudje iz vseh delov sveta. Nikjer na ra |U- najbrž n' spojenih v vsakdanje življenje toliko naš'ICt11^ ^uc^stev’ kQt ravno tam- Morda ji je blizu v a Avstralija, seveda v vse manjši meri z ozirom na Ho prebivalstva in tudi dobo, kar je odprla svoja 2n a ern>grantom raznih dežel. Že zalo, ker imamo v A 'oliko svojih rojakov, nas te zanimive številke 80tov° zanimajo. kih ^ '6ta ^^0 Pa do leta 1974 je po uradnih podat-je L ^r'^° v Ameriko 46,712.725 emigrantov, od teh blI° Evropejcev velika večina 35,888.309 (76.8%). narodnostih bi evropske emigrante v milijonih 'klili takole: Nemčija 6.95 Italija 5.26 Velika Britanija 4.84 Irska 4.72 Avstro-Ogrska 4.31 so kot pripadniki avstrijskega cesarstva vključeni v J ®J°venci (enako Hrvatje), ki so se priselili z ZDA ob| pred letom 1918. Rusija Švedska Norveška Francija Grčija Poljska Portugalska Danska .36 Nizozemska .36 Švica .35 Druge dežele 1.01 Številke o priseljencih iz drugih celin (tudi v milijonih) so sledeče: Kitajska .48 Japonska .39 Turčija .38 Indija .09 Ostala Azija .81 Kanada 4.04 Mehika 1.85 Srednja Amerika 1.59 Južna Amerika .58 Afrika .10 Avstralija .11 Ostali svet .41 Glavni val priseljencev je udaril ob severnoameriške bregove v letih po ameriški državljanski vojni 1865 in jt trajal tja do začetka prve svetovne vojne leta 1914. V tej dobi se je naselilo v ZDA tudi nad četrt milijona Slovencev. Po končani vojni (1918) so ZDA vselje-vanje zelo omejile, po drugi svetovni vojni (1945) pa napravile izjeme za politične begunce in razseljence (Displaced Persons), kasneje za begunce iz Madžarske in s Kube, lani pa za begunce iz Indokine. Od samega začetka so bile ZDA že po svoji ustavi kot dežela širokih svoboščin pravo pribežališče preganjanih. Bodo take ostale tudi v bodoče? Bog daj! 3.36 1.27 .85 .74 .62 .50 .40 k DEKLICA MATERI MATI, KJE KI BOLJŠO NAŠLA NA VSEM SVETI! MATI. Z ZLATOM BI TE MORALI ODETI. MATI. V BOLEČINAH SI ME PORODILA. 1»RVA TI O BOGU SI MI GOVORILA. MATI, NOČ IN DAN SI ZAME TI SKRBELA. DA BI PRIDNA BILA, TO SI LE ŽELELA. MATI, KAJ ZA VSO LJUBEZEN SMEM Tl DATI? PRIDNA BOM ,TO TI OBLJUBLJAM. ZLATA MATI! KSAVER MEŠKO DRAGI OTROCI! V marčni številki MISLI sem omenil, da bi dal na stran tega vašega Kotička rad sliko M1HELČ1ČEVE STELLE, ki je letos srečno končala študij prava in postal^ advokat. Stella je držala svojo obljubo, ki mi jo je dala nedavno: poslala mi je svojo sliko iz gradu-acije in tu jo objavljam. Slovesnost se je vršila dne 10. marca letos v Wilson Hall, dvorani melbournske univerze. Za našo Stello je bil to gotovo dan veselja in ponosa, pa tudi za njenega očka in mamico ter oba bratca. Tudi mi vsi smo ponosni nanjo, saj je menda prva med slovenskimi izseljenskimi otroki v Melbournu, ki je končala pravo. V šali pravijo Slovenci advokatom tudi “jezični doktor”. Veste zakaj? Ker morajo pri svo- jem delu po sodiščih ne le dobro in hitro misliti, ali*" pak jim mora tudi jeziček dobro teči. StelIi teče kar dobro po angleško in po slovensko, četudi ni hodila ’ slovensko šolo in je bila rojena že tukaj v Melbourne Vsa leta do univerze je hodila Stella v katoliško šolo Presentation Convent, Windsor, kjer je veljala za pridno študentko. Slovenščine pa se je naučila min10' grede v okolju domače družine, kjer je prav rada p°' magala tudi mami pri kuhi. Če zna speči slovensko p°' tico, ne bi vedel, a njeno kuharsko umetnost sem ',e okusil in jo moram pohvaliti. Stella, še tu v Kotičku naše čestitke k graduaciji! W obilo sreče v izbranem poklicu! Naj za konec dodam še, kar je Stella napisala v P1’ smu, v katerem mi je poslala sliko. Tole pravi drugim: ". . . Noben uspeh ni delo enega, zato bi nC bilo prav. da bi se ob tej priliki ne zahvalila za daja' nje korajže, pomoč in za razumevanje v prvi vrsti sv°' jim staršem ter obema bratoma; pa tudi vsem slove11' skim prijateljem, od katerih mnoge poznam prav svojega detinstva in so mi ves čas veliko pomenili • • ’ Dragi striček! Moram Ti povedati, da sva z ateko111 brala, kar si v zadnjem Kotičku napisal o raglji- ^ia mi jo je narisal in mi še več povedal o njej. Poten1 Pa sva šla v delavnico in sem ga gledal, kako mi je en° ragljo naredil. Rekel je, da bo prvič poskusil kaj *a kega. Ni vzelo dolgo, pa sem veselo ropotal in nagaj mami po kuhinji. Mucka sem tako prestrašil, da je sje kel iz hiše, naš pes pa se je tudi skril v svojo luknj0’ Še v posteljo sem šel z ragljo, a ko sem se zjutraj z^u dil. je ni bilo več. Mislim, da mi jo je mama vzel9’ ker je bilo preveč ropota po hiši. Res škoda, da v Avstraliji otroci za veliko noč ne smemo ropotati po cerkvi z ragljami. To bi bilo ve selja. In še butare ne poznajo tukaj otroci. Pirhe seI" pa mami pomagal barvati in z atekom sva jih tudi se kala. — Alex Trobec, 12 let. Lindfield, N.S.W. faZ Za veliko noč je mama pobarvala veliko pirhov. sem ji pomagala in sem bila vsa umazana. Bili so rde plavi, zeleni in rumeni. Eden mi je padci na tla in je razbil. Druge pa smo nesli v K.ew, pa še potic° _ meso. Mama je rekla, da je to naš “žegen”. Na vel1 soboto je bilo lepo in nisem bila nič zaspana. Posct1 sem rada imela prižgano svečko v rokah in drugi otr tudi. — Sonja Markclc, 10 let, Coburg, Vic. A Za veliko noč smo imeli veliko pirhov in pot'c- . mama je rekla, da to ni glavno za praznik. Sp0111 se moramo, da je Jezus za nas umrl in vstal. V cer ^ smo nesli tudi šparovček. ki smo ga doma napoln1 postu. To bodo dobili lačni, ki nimajo potic za P ‘ znikc križ Jaz ne maram vojakov, ki so Jezusa pribili na in ga stražili v grobu. Prav jim je, da so padli na ko je Jezus ven prišel. Biti hočem vedno priden, da bo Jezus imel rad. — John Sovan, 11 let. N. Sydnc-N.S.W. KRIŽEM MELBOURNE, > IC. — Melbournski prijatelji športa °do gotovo veseli novice, da je po enoletnem premoru ^“Pet zaživelo slovensko nogometno moštvo. Odbor venskega društva Melbourne je pristal na predlog lvših organizatorjev KEW-SLOVENE, da znova sprej-8'e sponzorstvo. Novo slovensko moštvo je že registri-^Jn° pri Nogometni l.igi in bo nosilo ime MELBOURNE v UVENE. Kot svoje igrišče so ohranili onega iz prejšnjih let (Yarra Bend Park, poleg ženske kaznilnice; °hod je jz Heidelberg Road, Alphington), ki je ro- lakom torj stvar ze znano. Trening pod vodstvom Clancyja Vic- )a se je že pričel. Upamo, da bodo fantje vzeli I resno, kar je pogoj napredka in zmag. Se bi že-Pridružiti še kdo naših mladih športnih entuziastov? te 'n tekem bo objavljal melbournski "Vestnik” slovenska radijska ura na 3EA. Ne pozabimo, da 1 ‘navijači” doprinesejo svoje pri sleherni zmagi. ° vabimo prijatelje nogometa, da tekem našega 0stva ne zamude. S slovenskimi pozdravi — Božo M>nčar. i^Ranxton. N.S.VV. -— Jubilej MISLI me je spom-’ da bo treba poravnati naročnino. Tako rado se Zabi, ]eja pa ta]j0 hitro teko mimo nas. Oprostite za-p1 ln hvala, da ste list vsa leta redno pošiljali. ^ 0siljam Vam ime in naslov nove naročnice, obe-. Pa v imenu gospe Lešnik sporočam v objavo smrt eSa dragega moža, ki še ni v Matici mrtvih: Ij^RDINAND (Fric) LEŠNIK je umrl dne 3. maja n v kraju Pokolbin, blizu Cessnocka, N.S.W. Srč-(jo^naPaka ga je iztrgala krogu družine, kateri je bil ^ er mož in oče. Zapustil je ženo Antonijo r. Fa-dve hčerki in štiri sinove. Pokojni Ferdinand je D|| . °Jcn 5. marca 1910 v Leitensbergu pri Mariboru. Po odhodu iz domovine se je poročil v Gamlitzu v Avstriji, v Avstralijo pa je Lešnikove pripeljala ladja “Fairsea” 19. avgusta 1950. Morda je kdo bralcev, ki je pokojnega Ferdinanda poznal in še ne ve za njegovo smrt. Naj se ga spomni v molitvi! Iskrene pozdrave uredništvu in vsem naročnikom! — Franc Kovačič. Lepo se Vam zahvaljujem za vse troje: poravnavo naročnine, novo naročnico in podatke o pokojnem. Želel bi samo, da bi več bralcev poročalo o pokojnih rojakih, ki so živeli in tudi umrli izven naših večjih skupin ter njih imen še ni v Matici mrtvih. Lešnikovi družini kljub zamudi izrekam sožalje, pokojnika pa priporočam v molitev! — Urednik. CAULFIELD, VIC. — Čeprav smo vedeli, da so mu dnevi šteti, me je vest o smrti gospoda BANA močno pretresla. En dan pred smrtjo smo ga še obiskali. Bolezen je očividno že tako napredovala, da je bil zelo slaboten. Vendar ni izrekel niti besedice o bolečinah. Gostoljuben kakor vedno je hotel vedeti, s čim naj nam njegova dobra žena postreže. Karkoli pravijo drugi in celo njegov rojstni list — zame je bil pokojni gospod Ban pravi Gorenjec: vedno dobre volje in poln dovtipov, vedno postrežljiv. V svojem življenju je ‘kupil in prodal mnogo stvari, njegovo prepričanje pa ni bilo nikoli naprodaj. Radi smo ga poslušali, ko nam je pripovedoval o svojih doživetjih po Sloveniji, Dunaju in Avstriji med prvo svetovno vojno — s svojim duhovitim humorjem, ki je bil njemu lasten. Človek bi mislil, da je bilo njegovo življenje polno samih rož brez trnja, saj se ni nikdar pritoževal. A pregovor, da življenje ni praznik, je veljal tudi zanj. OTROCI! Še nekaj si zapomnite za pot iz šole ali v šolo in sploh za vselej, kadar greste sami po cesti: ne zaupajte tujemu človeku, ki vas na cesti ogovarja! Na svetu je — hvala Bogu — veliko dobrih ljudi, žal pa so tudi slabi. A tudi hudobni se znajo smehljati, da bi vas prevarili in vam škodili. Zato naj bo vaše zlato pravilo: Nikoli ne bom vzel od tujega človeka ponujenega denarja, še sladkorčov ali čokolade ne! Tudi ne bom nikoli šel v avto, če me vabi tja voznik, ki mi ni znan! Lahko bi vas odpeljal drugam in bi nikoli več ne videli mamice in očka. Zlasti deklice naj bodo pazljive! — Striček. ZAHVALA Ob smrti dragega STANKA ZITTERSCHLAGERJA sc iskreno zahvaljujemo patroma Baziliju in Stanku ter slovenskim sestram, pa tudi vsem neštetim slovenskim prijateljem za izraze sožalja in molitve za pokojnega. Gospod naj vsem stotero povrne! — Družina Zitter-schlager. Prav zato, ker se je tega zavedal, je prenašal težave in bridkosti življenja veliko lažje kot mnogi drugi. Nobenega dela se ni ustrašil: vedel je, da se mora prilagoditi novim razmeram in novim okoliščinam. Tako se je tudi prav kmalu prilagodil Avstraliji. Kako srečen je bil, ko je prišel nekaj mesecev pred petdesetletnico poroke iz domovine na obisk sin Branko. In še danes mi je pred očmi, kako ponosno je stal, ko smo mu čestitali k zlati poroki. Res bi me bilo lahko sram, je dejal, če bi s tako dobro ženo ne mogel živeti petdeset let skupaj. Čeprav je bil zadnja leta, zaradi krute bolezni, večinoma doma, se ga bomo njegovi številni prijatelji tukaj in v domovini spominjali še mnogo let. Naj mu bo lahka avstralska zemlja! — Gita Mihelčič. ADELAIDE, S.A. — Presenetila me je objava v našem dnevniku "The Advertiser”: na strani o rojstvih — novi prirastek k številnemu Žakljevemu rodu; na strani o pokojnih pa smrtno naznanilo o gospe ALOJ- ZIJI ŽAKELJ — 23-kratni stari mami in enkrat prababici. Pokojna “Žakljeva mama”, kot smo jo vsi klicali, je bila med nami adelaidskimi Slovenci zelo priljubljena in spoštovana, zlasti pa med prvimi priseljenci. Ladja “Oxford Shire” je njo, zdaj že pokojnega moža Aleksandra ter osem Žakljevih otrok leta 1949 pripeljala v Port Adelaide, od tam pa so prišli v Woodside Migrant Hostel. Okolica jim je bila všeč in ker so bili tudi doma iz dežele, so si zaželeli ostati izven mesta. Kupili so si kmalu malo kmetijo v “adelaidskih hribih”, kjer je Žakljeva domačija postala pravo shaja' lišče prvih adelaidskih Slovencev. Oče je skrbel za do-mačo kapljico, mama za domač prigrizek, vsi pa s0 ljubili slovensko pesem, ki je odmevala po hribu nedeljo za nedeljo. Dolgo let je bilo tako in mnogim s° pustila ta vesela srečanja nepozabne spomine. Prva žalost pokojne žakljeve mame je bila nenadna smrt moža Aleksandra leta 1958. Ostala je sama Z devetimi otroki — najmlajši Tonček je bil rojen že tu v Adelaidi. Res je večina bila kmalu poročena, a še vedno so se vračali k mami ter njenim pridnim in darežlj1' vim rokam. Težko je delala, pa je bila kljub ten«1 vedno dobre volje in nasmejana. Prva leta obstoja Slovenskega društva v Adelaidi je tudi temu dosti pomagala. Koliko peciva, posebno polic, je spekla Žaklje'3 mama- za društvene prireditve, bi menda težko prešteh- Zadnja leta, ko je popuščalo tudi zdravje, je Žaklje''1 mama preživela pri svoji poročeni hčerki Julijani. Do!?' čas ji ni bilo ob številnih obiskih svojih devetih otrok ter vnukov. Pa tudi mi vsi smo jo radi videli sabo. Zato smo se zdaj zbrali v tako velikem števil11 ob njeni krsti, da smo za mamo pomolili in jo spre mili na pokopališče, kjer bo ob svojem možu Ale^' sandru čakala vstajenja. Draga Žakljeva mama, na svidenje pri Bogu! N*) Vam bo lahka avstralska zemlja, ki Vam je bila tak0 pri srcu in ste se v novo življenje na njej tako lepo pn' vadili. In hvala za vse dobrote, ki ste jih delili vs leta: za Vaš smehljaj in prijazno besedo, za Vaše P°j tiče in domači prigrizek. Bog Vam vse stotero povm1' — Ivanka Kresevič. NEWCOMBE, VIC. — Prav lepa hvala za redn° pošiljanje MISLI. Že odkar sem v Avstraliji jih vsa^1 mesec težko čakam. Mnogo je v njih in za vsake?1 nekaj. Lepo in prav nas učijo ter so nam starejŠ'1" in bolehnim še posebno ljub prijatelj. Kot Žabkarjeve tudi mene vedno pritegne ugan*8' Saj večkrat kakšno rešim, samo vedno je ne pošljenl' Se kar bojim, da ne spadam med mlade ugankah Pa zato menda ne bo vojske, če sc kdaj vseeno P° mešam mednje in poskušam srečo biti izžreban3 Uganke me res vesele in sem Vam tudi zanje h'3 ležna. Lepe pozdrave vsem bralcem! — Marija Bi*)**1' Mislim, da ravno mladih ugankarjev v ZAHVALA Preveč bi bilo imen, da bi imenovala vsakega "se^ no, ki se mi je ob smrti dragega moža FRANCA ® ^ na en ali drugi način pridružil v žalosti. Zato naj na tem mestu vsem skupaj izrečena iskrena zahvala-minjajte se pokojnega Franca v molitvi tudi v bofl° Hvaležna Ivanka Ban ter sinova John in Branko z družin8 MELBOURNSKI SLOVENCI ! V slučaju prometne nesreče sc posvetujte z LAWSON MOTOR BODY REPAIRS za kvalitetna popravila Vašega avtomobila. Delamo tudi za R.A.C.V in druge zavarovalnice. Vprašajte za rojaka Darka Butinar ali Maria Deltoso! 15 Lawson Crescent, Thomastown, Vic. 3074 — Tel.: 460 4102 j1 d°sti, pa tudi če bi bili: kar korajžno nad uganke, e Vas vesele! Za vse naročnike so na razpolago in ~~ hvala Bogu — vsaj žreb ne gleda na starost! Lepe P°2drave! — Urednik. KEW, VIC. — Z zahvalno mašo sta slavila svojo »[fkrno poroko soseda našega verskega središča, Avgu-tln Gornik in Barbara r. Markuš. Dne 26. marca ^Poteklo petindvajset let. kar sta si pred oltarjem pri ^ ' Martinu pri Vurberku podala za vselej roke. Še trdno sklenjeni, za kar priča ta srebrna obletnica. Veda ni ostolo le pri zahvalni maši: hči Beti z mo-če 1 Petroin ter prijatelji jima je napravila presene-s|jn.)e’ ki je bilo skoraj podobno takratni štajerski go- ^ ^*ornikova srebrnoporočenca nista bila več mlada, sta dospela med nas v Avstralijo. In vendar sta si s n°stjo ustvarila svoj domek. Želimo jima, da bi ga k'vala še mnogo let, k srebrnemu jubileju pa jima vsi Srca čestitamo. — Poročevalec. *D0 BI VEDEL POVEDATI . . . k ’ ' • kje jc VLADISLAV MARIN? Naj bi se oglasil bi-i**11 Rudiju, ki ima zanj važne novice od mame in ,a'a v domovini. Piše naj na naslov: Box 243, Light-°8 Ridgc, 2392, N.S.W. Tudi MELBOURNSKI ROJAKI * °trebujete morda priznanega TOLMAČA za sodišče ali kako drugo važno zadevo? Obrnite se z zaupanjem na rojakinjo JANJO SLUGA! SMITH STREET Telefon: ^LPHINGTON, Vic., 3078 49-4748 41-6391 oglasil svoji sestri Minki v Ljubljano. Kdor gospoda pozna, naj mu prosim to sporoči! Če naslova sestre nima več, ali pa misli, da jc morda spremenjen, ga more dobiti pri uredništvu MISLI. REŠITEV VELIKONOČNE KRIŽANKE: Vodoravno: 6. lišpa; 8. polovičar; 9. ukori; 10. Venceslav; 12. prekljarija; 16. most; 17. eseni; 18. INRI; 19. velika sreda; 22. Jeruzalem; 24. Uskok; 25. polenovka; 26. lesti. Navpično: 1. oporekati; 2. note; 3. Poncij Pilat; 4. Rinso; 5. padar; 7. Iškarjot; 11. Oj vesela noč! 13. rdeti; 14. hitrosten; 15. prednost; 20. Herod; 21. Vu-zem; 23. Elka. Rešitev so poslali: Alenka Žigon, Jože Grilj, Vinko Jager, Ivan in Dorica Siavec, Lidija Čušin, Emilija Še-rek, Ivan Galič. Izžreban je bit Jože Grilj. w — Ponovno sprašujemo, kdo bi vedel za JANEZA I . ki je domov zadnjikrat pisal iz naslova Ade- ket 8a s^ovcns*teRa kluba. Domači sprašujejo zanj, Se že dve leti ni oglasil. * S( t Ve^' Pr°šenj preko raznih oseb smo dobili, naj bi KANCI NOVINEC (zadnji naslov je Melbourne) iMicky’ 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 in 242 HIGH STREET, KEW, VICTORIA Tel. 862 1039 Za poroke, krste in razne druge družinske prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma! Slika za potni list — v dvajsetih minutah! UGANKA MATERINSKEGA DNE 10. — — — — TRINAJST pravilnih besed s štirimi črkami moraš izbrati: 1. najbližja oseba v življenju; 2. dekliški naravni okras; 3. žival brez nog; 4. krasno; 5. žival brez nog; 6. dvorjani; 7. slabo spanje nam da; 8. telesna poškodba; 9. naravno kurivo barja, pa ni premog in ne les; 10. okras rok po težkem ročnem delu; 11. siromašen; 12. nož ga lahko povzroči; 13. prav tak. Če si izbral pravilne besede, ti bodo prvi dve in zadnji dve črki v besedah, vzetih izmenoma (če od zgoraj navzdol ali od spodaj navzgor, naj bo del uganke!), povedale važno naročilo nam vsem. Da je opomin v zvezi z mamico, je jasno iz naslova uganke. Rešitve pošljite najkasneje do 22. maja ništvo, ko bo žreb določil nagrajenca! na ured- TISKARNA POLYPRINT PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND. VIC. 3121 TEL. 42-7417 se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela I/. LJUBLJANSKEGA “PAVLIHA’: 0 “Tovariši in tovarišice! Za praznik dela so dol°' čili 1. maj. Ker v času samoupravljanja ne trpin10 diktatov, bo naš kolektiv sam določil dan delavske?3 praznika. Predlagam 1. maj!” "hrŽ 0 Imamo književnike, ki imajo svoje ideje naje nekje spravljene, saj zdaj uporabljajo še vedno sam0 tuje. 0 Naši vodilni so kot kvas. Ko jim prične teči voda v grlo, začno vzhajati. 0 Eden prazno slamo mlati, drugi nima kaj v loneC dati. 0 V zaprta usta ne zaidejo muhe. 0 Nekateri mislijo, da je tisto, kolo, ki se suče v gl*1"' rezervno. 0 Kdor je na oblasti, se dostikrat nima v oblasti. 0 Speča lisica ne ujame budne kokoši, budna lislCI1 pa ujame spečo kokoš. © Obsojam tiste, ki se za, vsako besedo borijo, v°ilU plen si pa obdržijo. £ Alkoholik je zato bolnik, ker ga prevečkrat srkne zdravje. “On je hotel, da bi ga jaz osrečila za vse življenje”. “In ti?” “Nisem se hotela poročiti z njim”. “Torej si ga le osrečila ...” Slovensko gradbeno podjetje CLAUDIA HOMES se priporoča melbournskim Slovencem za nove zgradbe, za povečave in razne prezidave hiš, kakor tudi za manjša popravila po domovih. A. & G. PAVRIČ 51 Ross Street. East Doncaster, Vic. 3108 Telefon: 842 5838 ZMERNE CENE DOBRO DELO! Urarsko in zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre. Seven Hills, N.S.W. (nasproti postaje) Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% °a vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno-HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK Tclefon 627-3097 Zvečer 621-3394 Za avfokleparska dela sc sydneyskim Slovencem priporoča AUTO-CAMAY SMASH REPAIRS vogal Piccadilly & Loftus Sts. Riverstone, NJS.W., 2765 Prevzema privatna popravila in tudi popravila preko zavarovalnice Pokličite LUKA CAMOVIČA in se pogovorite v domačem jeziku! MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 3 11 6366 RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090 Se želite nančiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA" 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST. 2165 NAW. TELEFON: 72-1583 Ste poravnali naročnino za MISLI??? Potrebujete TAPETNIKA? RUDI BABICH obnavlja in popravlja kuhinjske stole, naslonjače in zofe ter vse ostalo, kar morda v Vaši hiši kliče po tapetniku. Iz starega novo po zmernih cenah! Prepričajte se sami! Nič Vas ne stane vprašati za ceno! Telefon: 604 2038 217 Polding Street, Smithfield (Sydney), N.S.W. TURISTIČNA AGENCIJA Theodore Travel Service P7L 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. PRIDITE osebno, v * telefonirajte s AU pisiTE: Tel.: 33-4155, A.H. 32-4806 33-5995 mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb • pri nas dobite najcenejše možne vozne karte Bavite se izključno z opolnomočeno in registrirano V uradu: agencijo. katera objavlja veliki Q za Qantas RATKO OLIP * * » BLACKTOWN 6 Campbell St., Tel. 622-7336 PENRITH 498 High St., Tel. (047) 31-3588 A.H. 32-4806. Podružnica: SYDNEY 269 Elizabeth St., Tel. Tel. 26-5940 k VASA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA PUTI1IK SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 Retajemo vse potovalo* probleme za obisk domovine ali dragih delov cveta. Redni poleti v domovino štirikrat na teden! L nami te morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom nate pisane. Radi in hitro Vam bomo ustregli. PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah: Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thombury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1*44 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755 F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES PTY. LTD. 182 NORTON STREET, LEICHHARDT, N.S.W., 2040 TAX CONSULTANTS -INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev, kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (“Income tax return”), rešujemo davčne probleme In nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom V. FERFOLJA J. M. THAME E. WEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — ‘Tariff Companies”. Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers’ Compensation, Public Risk, Superannuation scheme. Pension Funds). TELEFON: SYDNEY 560-4766 in 560-4490 ....................................................... a- r f r-l_