Posamezni izvod 1.3C šil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.b.b. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec* Gasoraeterpasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba 7.0.j.Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Kiagenfurt 2, Posttach 17 Letnik X. Celovec, petek, 29. april 1955 Štev. 17 (679) Parlamentarna slavnost za 27. april Ob desetletnici zmage nad nacizmom Za desetletnico proglasitve neodvisne Avstrije je bila zadnjo sredo v dunajskem parlamentu slavnostna seja, na kateri sta govorila o pomembnem dnevu zvezni prezident dr. Komer in zvezni kancler ing. Raab. Po pozdravnih besedah predsednika parlamenta dr. Hurdesa, ki je poudaril, da je Avstrija v zadnjih desetih le^ tih dokazala svojo zrelost za demokracijo in zato lahko pogreša varuštvo, je spregovoril zvezni prezident dr. Komer. V svojem govora, ki so ga navzoči predstavniki avstrijskega ljudstva pogosto prekinili z dolgotrajnim odobravanjem, je pokazal na velika prizadevanja Avstrijcev za obnovo svoje domovine ter potem, ko je naglasil pomen moskovskih razgovorov, med drugim poudaril: Avstrija hoče v miru in svobodi sama živeti v hiši, ki si jo je z lastnimi silami spet zgradila, sama hoče delati v svoji delavnici brez vsiljenih podnajemnikov in sama hoče obdelovati svoj lastni vrt, brez da bi morala v njem trpeti tuje topove. Poleg tega pa kot miroljubna dežela upa, da bo prodrlo splošno spoznanje, da vojna ni več sredstvo politike, marveč je postala orožje za samomor človeštva. Zato naj bo geslo današnjega dne: Avstrijci, ostanite odločni v volji za obnovo, dovršite, kar ste tako srečno pričeli! Predvsem pa ostanite enotni v skupnem ustvarjanju, v omami bližajoče se svobode ne pozabite, da je ta svoboda le plod vase trdne enotnosti in da jo je v viharju časa le s skupnimi močmi mogoče obvarovati. Naj živi avstrijsko ljudstvo, naj živi republika Avstrija! Zvezni kancler ing. Raab je najprej spomnil na dogodke pred desetimi leti, ko je spet zaživela neodvisna republika Avstrija, ter nakazal delo avstrijskega ljudstva in njegovih predstavnikov v zadnjem desetletju. Ko je govoril o prizadevanjih za sklenitev državne pogodbe, je posebno obširno orisal potek moskovskih razgovorov, ki da so potekali v odkritosrčnem vzdušju med dvema enakopravnima partnerjema. Podrobno je navedel uspehe, ki jih je avstrijska delegacija dosegla na gospodarskem področju, prav tako pa je poudaril tudi pomen soglasja v državno-političnih vprašanjih, v katerih zavzema prvo mesto proglasitev Avstrije za nevtralno deželo, katero naj bi tudi štiri velesile s posebno' izjavo priznale in zagotovile nedotakljivost avstrijskega ozemlja. Povabil je štiri velesile, da bi državno pogodbo podpisali na Dunaju, in izrekel upanje, da bi največji kulturni dogodek tega leta — otvoritev dunajske Državne opere — lahko že slavili v svobodni in neodvisni Avstriji. Svoj govor je zaključil z zagotovilom, da bo Avstrija izpolnjevala prostovoljno prevzete naloge v duhu pravega človečanstva in resnične miroljubnosti. Preden je bila slavnost zaključena z državno himno, je predsednik parlamen- ta dr. Hurdes še enkrat v smislu obeh govornikov poudaril: Učili smo se iz preteklosti in hočemo tudi v bodoče složno sodelovati v korist avstrijskega ljudstva in pred desetimi leti obnovljene republike Avstrije. Prihodnji teden začetek pogajanj o državni pogodbi Zapadne velesile so pozitivno odgovorile na sovjetski predlog za sklicanje konference, na kateri bi pripravili in podpisali avstrijsko državno pogodbo. Predlagale so, naj bi se prvotno sestali poslaniki štirih velesil na Dunaju, ki bi izvedb zadnje priprave za poznejšo konferenco zunanjih ministrov, in sicer naj bi se pričeli razgovori v ponedeljek, dne 2. maja. Sovjetska vlada se v zadnji noti strinja z zapadnim predlogom, čeprav meni, da sestanek poslanikov sploh ne bi bil več potreben. V noti je izraženo mnenje sovjetske vlade, da bo naloga sestanka poslanikov le v tem, da za bližnjo bodočnost pripravi konferenco zunanjih ministrov štirih velesil, ki bodo ob udeležbi avstrjskih zastopnikov razgovarjali in končno tudi podpisali državno pogodbo. Odmevi na pripravljenost sovjetske vlade za sestanek poslanikov se ujemajo v tem, da so izgledi za sklenitev avstrijske državne pogodbe trenutno zelo ugodni. V diplomatskih krogih zlasti v Londonu prevladuje optimistično mnenje, da bo morda že sredi maja mogoče sklicati konferenco zunanjih ministrov, ki da se bodo sestali le še toliko, da podpišejo pogodbo. Nasprotno pa računajo na Dunaju z verjetnostjo, da bo trajal sestanek poslanikov kake tri tedne, ker pričakujejo, da se bodo posebno v zvezi z gospodarskimi vprašanji pojavili vedno spet še novi momenti, katere bo treba rešiti pred podpisom pogodbe. Hkrati z ugotavljanjem dobrih izgle- dov pa se p>osebno v Washingtonu čuti tudi nekakšna nesigurnost in se sprašujejo, kaj bi mogli biti vzroki za nepričakovano hitri odgovor odnosno pristanek sovjetske vlade, katera da predlaga pravcato tekmo za podpis državne pogodbe. Ko se je avstrijska vladna delegacija vračala iz Moskve, jo je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Na sliki vidimo množico Dunajčanov, ki so napolnili vse ceste, po katerih so se vladni zastopniki peljali k zveznemu prezider.tu, da mu poročajo o uspehih moskovskih razgovorov. (AND) Tudi okoli Formoze se začenja jasniti Na azijsko-afriški konferenci v Ban-dungu je kitajski ministrski predsednik in zunanji minister Ču En Laj govoril tudi o vprašanju Formoze ter o odnosih z Ameriko. Pri tem je poudaril, da goji kitajsko ljudstvo prijateljska čustva do ameriškega ljudstva in da ne želi vojne z Ameriko. Izjavil je, da je kitajska vlada pripravljena začeti pogajanja z ameriško vlado o zmanjšanju napetosti na Daljnem vzhodu, zlasti pa na področju Formoze. Njegove izjave so vzbudile v svetu Letošnji prvi maj bo odprl novo obdobje Letošnji 1. maj — praznik delovnih ljudi vseh dežel — sovpada v čas, ko mnogi narodi s svečanimi proslavami obhajajo 10. obletnico zmage nad oboroženim fašizmom. Pri nas v Avstriji pa se bo praznovanje letošnjega 1. maja spojilo z nadami, da bo po sedmih letih nacistične strahovlade in po desetih letih zavezniške zasedbe končno le spet vzpostavljena svobodna in neodvisna republika brez tujega varstva in jerobstva. Iz tega gledišča je avstrijska socialistična stranka naslovila na avstrijsko prebivalstvo prvomajski proglas, v katerem podčrtava posebni pomen letošnjega 1. maja. Med drugim je v proglasu poudarjeno, da so bili delovni ljudje vedno prvoborci za svobodo in nosilci demokracije v Avstriji. Kot dejanski branilci in nositelji države bodo 1. maja obnovili svojo zavzetnost za demokratično repu- bliko, za njen socialni razvoj in njeno bodočnost v popolni svobodi. Med novimi nalogami, ki čakajo Avstrijo, če pride do podpisa državne pogodbe, navaja socialistični proglas potrebo vključitve države v organizacije miroljubnega sodelovanja med narodi ter podčrtava, da bo morala svobodna Avstrija braniti svojo enotnost in svojo svobodo. S tem pa bo dosegla tudi za svoje delovne ljudi svobodo, da bodo na temelju demokracije in v njeno obrambo s podvojenimi močmi nadaljevali borbo za svoje pravice in za socialni napredek. Če se bo uresničilo upanje na državno svobodo Avstrije — je rečeno na koncu proglasa — bo letošnji 1. maj zaključil zgodovinsko obdobje in bo odprl novo: Pot svobodne demokratične Avstrije naprej k državi blaginje, k socialni Avstriji. mnogo zanimanja m jim pripisujejo važen pomen tudi v Ameriki, čeprav le-tam poudarjajo, da mora Kitajska iskrenost svojih ponudb najprej dokazati z drugimi ukrepi, med katerimi naštevajo tudi izpustitev ameriških letalcev, ki jih imajo že več mesecev internirane na Kitajskem. Ameriški zunanji minister Dulles meni, da gre tokrat za več kot za navadno propagandno geslo in da je ameriška vlada pripravljena, podrobneje proučiti kitajske predloge. V Londonu označujejo Ču En Lajev predlog za razgovore o formoškem vprašanju kot najbolj vzpodbujajoč dosedanji znak o želji pekinške vlade, da mirno reši spor in da je kitajska vlada s tem prvič izrekla pripravljenost za razgovore z Ameriko. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da Anglijo zanima vsaka ideja, ki bi lahko tvorila podlago za rešitev. Prav tako je" izjava kitajskega predsednika vzbudila zanimanje in odobravanje med ostalimi člani bandungske konference, ki pravijo, da je bil Ču En Lajev predlog »izvrstna ideja«, s katero je bil storjen velik korak za rešitev krize, če bi mogli priti do neposrednih stikov, zaradi česar v teh krogih izražajo upanje, da bo ameriška vlada sprejela kitajsko vabilo. Iz dobro obveščenih krogov je slišati, da se angleška vlada bavi z mislijo, posredovati med Kitajsko in Ameriko ter tako prispevati k temu, da bi dejansko prišlo do kitnjsko-ameriških razgovorov. 27. april 1945 je v resnici dan, ki ga avstrijsko ljudstvo lahko smatra kot dan zmage nad nacifašizmom. To je dan, ko so avstrijske odporniške sile s pomočjo zaveznikov prevzele oblast v prestolnici in svetu sporočile: demokratična republika Avstrija je obnovljena in se ima urediti v duhu ustave iz leta 1920. Leta 1938 avstrijskemu ljudstvu vsiljena priključitev je brezpredmetna in neveljavna! Ta dan je bila kronana antifašistična borba avstrijskih demokratičnih sil, ki ni šla le za uveljavljenje formalnih demokratičnih svoboščin, temveč je imela hkrati globljo socialno vsebino s perspektivo nove pravičnejše ureditve družbenega življenja, kakor vsa odporniška gibanja ostalih narodov. V tem duhu so nastali prvi zakoni proti nacizmu: prepovedni zakon, zakon o vojnih zločincih itd., v tem duhu je bila tudi borba za volitve 25. novembra 1945. Hkrati s politično obnovo pa je šla s pomočjo Marshallove pomoči tudi gospodarska obnova kljub težkim bremenom, ki so bila povezana z zasedbo štirih. Če torej danes ob desetletnici po moskovskem obisku avstrijsko ljudstvo z zaupanjem gleda v bodočnost in pričakuje skorajšnjo popolno osvoboditev, lahko s ponosom kaže na te svoje uspehe in omenja žrtve, ki jih je tudi v tem desetletju dopnnašalo za učvrstitev demokracije in dosego popolne neodvisnosti. Koroški Slovenci se kot avstrijski državljani prav tako veselimo ob desetletnici zmage nad nacifašizmom in to tem bolj, ker smo njegovo nasilje še prav posebno močno občutili. Hkrati pa prav tako lahko s ponosom poudarjamo tudi naš veliki doprinos za stvar miru in zmago demokracije — ne le v času protifašistične borbe, temveč tudi v teh desetih letih povojne dobe. Saj se je naš odpor pričel že 27. aprila 1941, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda in smo' ga vodili v sklopu odporniškega gibanja vseh od fašizma teptanih narodov naprej vse do zmage 27. aprila 1945, ko je zajel odpor tudi široke avstrijske množice. Stotine grobov širom naše zemlje so neizbrisne priče tega našega doprinosa. In nič manjši ni bil naš doprinos in nič manjše niso bile naše žrtve po letu 1945. Kdor pozna žalostno dediščino, ki smo jo prejeli od nacizma, ve za napore in žrtve, ki jih je moralo naše ljudstvo doprinašati za obnovo vsega narodnega življenja. Če pomislimo le na izropane domove naših izseljencev, na opustošene prosvetne dvorane, na zažgane knjižnice, na razpuščene in razlaščene Hranilnice in posojilnice, na iz šole in javnega življenja pregnano govorico ter končno na brezštevilne življenjske žrtve nacističnega nasilja in smo dodatno k temu nosili tudi še ista bremena kakor vsi ostali državljani, potem naš doprinos pri obnovi nikakor ne zaostaja za doprinosom ostalega avstrijskega ljudstva. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti tudi našega ideel-nega doprinosa in naših žrtev v borbi proti še vedno živemu šovinizmu za pomiritev v deželi, za bratstvo med narodi, za enotnost vseh delovnih ljudi in s tem za demokratizacijo javnega življenja sploh! In vendar bilanca uspehov tega prizadevanja na žalost ni povoljna. Premnogi nedemokratični pojavi jo zasenčujejo. Ali ni popolnoma v nasprotju s proslavo desetletnice zmage nad nacifašizmom dejstvo, da do danes še niso' izsledeni in kaznovani nacistični atentatorji na spomenik v čast padlim za svobodo v borbi proti fašizmu v Št. Rupertu pri Velikovcu; da del tiska in tudi oficielni predstavniki vladne stranke nebrzdano napadajo dvojezično šolsko odredbo; da šovinistične sile blatijo naše borce in zastrupljajo dobro razvijajoče se prijateljske odnose med obema narodoma v deželi; da socialno ministrstvo noče priznati pravice našim žrtvam fašizma ... Vse kaže, da hkrati ko vse avstrijsko ljudstvo upravičeno željno pričakuje čas popolnoma neokrnjenih svoboščin in pravic, temne sile v deželi delajo na tem, da bi prav z nastopom tega časa koroškim Slovencem malenkostne pravice v še hujši meri okrnile; hkrati ko poudarjajo zase potrebo nezavisnosti, te sile hočejo naše ljudstvo spraviti v še večjo zavisnost; hkrati ko prikazujejo primer Švice kot ideal bodoče usmeritve, te sile pozabljajo na švicarsko vzorno rešitev narodnostnega vprašanja; hkrati ko dolžijo zasedbene sile, da zavlačujejo državno pogodbo, zavlačujejo izvajanje že davno sporazumno sklenjenega člena 7 osnutka te pogodbe, ki vsebuje vsaj delne obveznosti glede manjšinske zaščite ... Koroški Slovenci vemo, da so to le maloštevilne sile od včeraj in da jim demokratične množice ne slede. Kljub temu pa smatramo za potrebno, da prav ob desetletnici zmage nad nacizmom, v času, ko vsi resnični avstrijski državljani pričakujemo popolno svobodo, opozorimo demokratično javnost na te nedemokratične pojave, ki ob nebudnosti lahko spet dovedejo do podobne katastrofe, kakor smo jo doživeli z nastopom nacizma. Treba je, da se prav ob desetletnici zmage ponovno zavemo važnosti strnjenosti vseh demokratičnih sil — ne glede na jezik — v borbi za ohranitev in učvrstitev demokracije. Le v obrambi te bo Avstrija resnično svobodna! GOSPODARSKI DROBIŽ Uvoz in izvoz v marcu Meseca marca je Avstrija uvozila blaga v vrednosci 2077 milijonov šilingov nasproti 1644 milijonom šilingov meseca februarja. Izvoz blaga se je meseca marca povišal za vrednost 1290 milijonov šilingov, dočim se je februarja povišal za 1462 milijonov šilingov. Trgovinski deficit je znašal marca 609 milijonov šilingov, februarja pa 343 milijonov šilingov. Nove tovarne aluminija v Jugoslaviji V Šibeniku je začela poskusno obratovati velika moderna valjarna aluminija. Z redno proizvodnjo bodo začeli konec maja, ko bo začela obratovati tudi livarna. Ko bodo montirane vse naprave, bo izdelala ta tovarna okrog 10.000 ton valjanega aluminija na leto. 2e letos ga bo izdelala 2. 500 ton. Pojačanje trgovinske izmenjave med Čehosiovaško in Jugoslavijo V Pragi je bil nedavno sklenjen dogovor in podpisan v Beogradu, ki pomeni nov korak k pospešitvi trgovinske izmenjave med Čehosiovaško in Jugoslavijo. Čehoslovaška bo izvažala v Jugoslavijo valjene izdelke, razne stroje in opremo, kemikalije in drugo blago. Jugoslavija pa bo Čeho-slovaški dobavljala predvsem meso, sveže in suho sadje ter ribe. i Zapadnoevropska potrošnja lesa V zapadnih evropskih državah je trenutna potrošnja rezanega lesa za 20 odstotkov nižja kakor pred vojno. Samo poraba vlaknastega lesa je dosegla predvojno višino. Potrošnja jamskega lesa je še za 25 odstotkov nižja kakor pred vojno. Znatno manjši je povojni izvoz lesa iz vzhodnih držav, kar nekoliko izravnava zapadnoevropski trg. Na delno izravnavo vplivajo tudi zelo strogi predpisi o sečnji iglastega lesa v Angliji, ki zaradi tega sama prevzema skoraj polovico zapadno-evropskega izvoza lesa. Avstrijsko-italijanski razgovori V okviru medparlamentarne unije so se zastopniki avstrijskega in italijanskega parlamenta sestali v Neaplju, kjer so se razgovarjali o kulturnem sporazumu med obema državama, nadalje o avstrijskih pravicah v tržaškem pristanišču ter končno o vprašanjih avtonomije na Južnem Tirolskem. Avstrijski zastopniki so> pri teh razgovorih polagali največjo pažnjo na priznanje akademskih naslovov, ki si jih Južni Tirolci pridobijo na avstrijskih univerzah. Prav tako je bila z avstrijske strani poudarjena želja po čim bolj ugodnih pogojih za avstrijsko prekomorsko trgovino preko Trsta. Pri pogovorih o vprašanjih Južne Tirolske so avstrijski parlamentarci izjavili, da uživa to vprašanje v Avstriji izredno veliko zanimanje, da pa na drugi strani praksa italijanskih upravnih oblasti na tem ozemlju žal ni vedno v soglasju s sporazumom, ki sta ga o ureditvi tega ozemlja sklenila odnosno podpisala bivši zunanji minister dr. Gruber in bivši ministrski predsednik De Ga-speri. * Razen pritožb v zvezi s pomanjkljivim izpolnjevanjem obveznosti, ki jih je prevzela Italija glede narodnostnih pravic Južnih Tirolcev, je za naše razmere zanimiva tudi želja avstrijskih parlamentarcev, da bi Italija priznala študij Južnih Tirolcev na avstrijskih univerzah. Slično potrebo čutimo tudi Slovenci na Koroškem glede naše mladine, ki je zaradi bližine, iz jezikovnih ali narodnostnih nagibov ali socialnih razlogov obiskovala in absolvirala šole v Sloveniji, ki jih še obiskuje in ki bi si tudi v bodoče morda želela pridobivati izobrazbo na visokih šolah in drugih učnih ustanovah Slovenije. Večina te mladine se mora v okviru obstoječih avstrijskih predpisov podvreči po končanem šolanju v Jugoslaviji ponovnim izpitom, če hoče doseči priznanje študija, ki ga absolvira v sosedni državi. Mar ne bi bile želje, ki so jih izrazili avstrijski parlamentarci obeh vladnih strank glede študija Južnih Tirolcev v Avstriji, mnogo bolj utemeljene, če bi naša država uvedla tako ureditev tudi za svoje državljane slovenske narodnosti na Koroškem. Razen tega, da bi to koristilo našemu ljudstvu, bi se s tem hkrati poglobili kulturni odnosi med našo državo in sosedno Slovenijo in Jugoslavijo. Trst in Avstrija iz gledišča italijanske zunanje politike V govoru o smernicah in razvoju italijanske zunanje politike je italijanski zunanji minister Martino omenil tudi rešitev tržaškega vprašanja. Dejal je, da je Italija želela rešiti to vprašanje ne le, da bi se Trst vrnil v veliko italijansko družino, marveč tudi zato, da bi odnosi med italijanskim ljudstvom in bližnjim jugoslovanskim ljudstvom prišli v obdobje lojalnega in plodnega sodelovanja. Minister je poudaril željo Italije, da bi se to sodelcvan je r azvil o. V zvezi z ugodnim razvojem avstrijskega vprašanja je italijanski zunanji minister dejal, da je Italija tem bolj zadovoljna. ker lahko ugotovi, da je njena dobra volja pri reševanju tržaškega vprašanja omogočila nov srečnejši razvoj avstrijskega vprašanja. Ob povezovanju obeh vprašanj ie Martino opomnil na to, da je sovjetska vlada postavljala rešitev tržaškega vprašanja kot pogoj za sklenitev državne pogodbe z Avstrijo. SZ bo izpustila 613 avstrijskih vojnih ujetnikov Na podlagi poslanice zveznega prezi-denta Kornerja, ki jo je predal zvezni kancler Raab med bivanjem avstrijske vladne delegacije v Moskvi predsedniku prezidija maršalu Vorošilovu, je Vrhovni sovjet sklenil, da bo Sovjetska zveza izpustila 613 Avstrijcev, ki se nahajajo v vojnem ujetništvu v Sovjetski zvezi. Nadaljnjih 74 Avstrijcev, ki jih sovjetske oblasti ne morejo izpustiti zaradi zločinov, ki so jih izvrševali na ozemlju Sovjetske zveze, bo SZ izročila Avstriji kot vojne zločince. 39 Avstrijcev, ki so bili šele pred nedavnim obsojeni zaradi vohunstva, bo še nadalje prestajalo kazen v SZ in bodo predani avstrijskim oblastem šele po odhodu sovjetskih zasedbenih sil iz Avstrije. Razširitev jugoslovanske vlade Jugoslovanska zvezna skupščina je povečala število članov zveznega izvršnega sveta od 29 na 32. Za nove člane so bili izvoljeni Milentije Popovič, Peko Dapče-vič in Velimir Stojnič. Povečanje števila članov zveznega izvršnega sveta je bilo sklenjeno predvsem zaradi potrebe proučevanja izgradnje družbenega sistema zlasti na komunalnem in gospodarskem področju. Zvezni izvršni svet je imenoval dose- danjega jugoslovanskega veleposlanika v Parizu Srdjana Pričo za državnega podtajnika v državnem tajništvu za zunanje zadeve. Ko je postal Anthony Eden britanski premier, je imenoval Harolda MacMillana za novega zunanjega ministra. (AND/INP) Zloraba alkohola pereče vprašanje V sredo minulega tedna so v ministrstvu za socialno oskrbo sestavili sosvet za alkoholno vprašanje. Minister za socialno oskrbo Maisel je v svojem referatu naglasil, da so razveseljivi uspehi obnove Avstrije prinesli s seboj tudi manj razveseljive pojave, med katerimi je predvsem naraščajoča zloraba alkohola. Posledica zlorabe olkohola je najbolj vidna na škodi ljudskega zdravja in je postala tako razsežna, da so učinkoviti ukrepi za omejitev škodljivih vzrokov neizogibni. Sosvet za alkoholno vprašanje ima nalogo, da izdela tozadevne praktične predloge. Ljudski zdravstveni urad bo vse podvzel, da se omeji zlo alkoholizma. Za predsednika centralnega odbora za borbo proti alkoholizmu je bil izvoljen dvorni svetnik dr. Neubauer, za njegovega namestnika pa profesor dr. Hoff. V sosvetu sta tudi zastopnika ministrstev za socialno oskrbo in za prosveto, nadalje zastopniki zveznih dežel, Glavne zveze socialnih zavarovancev. Zveze sindikatov, zastopnik Delovne skupnosti za ljudsko zdravje in zastopniki na tem vprašanju zainteresiranih zbornic. Z alkoholnim vprašanjem se je bavila minulo soboto tudi Avstrijska abstinent-ska zveza delavcev. Glavni referat je imela zastopnica socialističnega strankinega vodstva Gabriele Proft, ki je obravnavala stališče žene k temu vprašanju. Po pregledu zgodovine o borbi proti alkoholnemu zlu je spomnila na primer, da je bivši francoski predsednik Mendes-France odredil, da vojaki prejemajo obligatno vsak dan svojo količino mleka. Življenje družine bi bilo- srečnejše in veseleiše, je dejala, če bi bil iz nje pregnan alkohol. Pri tem vzgojnem delu je lahko žena in mati najboljša pomočnica. Zvezni predsednik socialistične mladine Nittel je govoril o vprašanju »mladina in alkohol«. Dejal je, da so grehote družbe družbeni strupi, ki ovirajo vsak socialni in kulturni podvig delovnih ljudi, posebno mladine. Socialistična mladina je v prvih vrstah brezkompromisnih nasprotnikov alkoholizma. Beograd. — Turški ministrski predsednik in zunanji minister Menderes bo prispel 4. maja na uradni obisk v Jugoslavijo. Spremljala ga bosta podpredsednik turške vlade Zorlu in generalni tajnik ministrstva za zunanje zadeve Biirgii. Obisk je v zvezi s povabilom predsednika Jugoslavije Tita ob njegovem bivanju v Turčiji. New Delhi. — Indijski ministrski predsednik Nehru se bo na povratku iz Moskve, kjer se bo mudil na obisku v začetku junija, ustavil tudi v Pragi in verjetno še v Varšavi, na Dunaju in v Beogradu. Peking. — Proslavi 1. maja v Pekingu bo prisostvovala tudi jugoslovanska sindikalna delegacija pod vodstvom predsednika Zveze sindikatov Srbije Stamenkoviča. Delegacija se je na poti na Kitajsko ustavila za en dan v Moskvi. Pariz. — S sklicevanjem na nevarnost spopadov s policijo je francoski notranji minister prepovedal prvomajsko povorko, ki jo je nameravala izvesti skozi Pariz komunistična sindikalna zveza CGT. Francoska vlada že lani ni dopustila prvomajske povorke, ker je bilo 1. maja leta 1953 v spopadih s policijo ubitih sedem ljudi. Moskva. — Petinosemdesetletnico Leninovega rojstva so v Sovjetski zvezi svečano proslavili. Glavni proslavi v moskovskem Velikem gledališču so prisostvovali vsi vidnejši predstavniki sovjetske vlade. London. — Vrhovno vodstvo angleške konservativne stranke je izvolilo ministrskega predsednika Edena za predsednika stranke. Pred Edenom je bil Churchill skozi 15 let predsednik konservativne stranke. Miinchen. — Za 10. obletnico osvoboditve jetnikov v koncentracijskem taborišču Dachau so priredili minulo nedeljo v Miinchenu spominsko svečanost, ki jo je vodil bavarski ministrski predsednik. Svečanosti so se udeležile tudi delegacije bivših jetnikov iz Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Italije in Velike Britanije. Stockholm. — Med Švedsko in Sovjetsko zvezo je bil te dni podpisan nov trgovinski sporazum za leto 1955. Tokio. — Agencija Tass je sporočila, da je sovjetska vlada predlagala, naj bi bila sovjetsko-japonska pogajanja za obnovitev diplomatskih zvez med obema državama v Londonu ali pa v Ženevi. Varšava. — Na predlog predsednika poljske vlade je bil dosedanji minister za državno kontrolo Vitold imenovan za podpredsednika vlade. Njegovo mesto je zavzel dosedanji član državnega sveta Zambrovski. Pariz.— Francosko-tuniški razgovori so bili konec minulega tedna zaključeni s sporazumom, ki bo urejal odnose med Francijo in Tunisom. Sporazum, ki ga morata potrditi še tuniški bej in francoska vlada, med drugim določa, da bodo imeli Francozi v občinskih svetih največ tri sedmine zastopnikov. Delegaciji Tunisa in Francije se bosta znova sestali 30. maja, da bi parafirali dokumente sporazuma. Celje. — Glavna zadružna zveza Jugoslavije pripravlja za čas med 25. in 31. majem zasedanje evropskega komiteja za kmetijsko zadružništvo Mednarodne federacije kmetijskih proizvajalcev. Zasedanje bo v Dobrni pri Celju in se ga bo udeležilo okrog 40 zadružnih strokovnjakov iz 10 evropskih držav. Budimpešta. — Madžarski parlament je sklenil, da bo povabil delegacijo avstrijskih parlamentarcev na obisk Madžarske. Celovec. — Razpadanje VdU na Koroškem je prišlo te dni do izraza tudi z izstopom dr.Scrinzija iz kluba VdU-jevskih deželnozborskih poslancev. Domnevajo, da bo Scrinzijevemu zgledu sledilo še več VdU-jevskih poslancev. O Sfo 2 u 3 £ Z bridkimi občutki a z zavestnim ponosom se spominjamo' velikih dragocenih krvavih žrtev, ki jih je morala darovati naša zemlja za zmago nad krivico in nasiljem. Letos je minilo dvanajst let, odkar je krvnik Freissler pri tako imenovanem ljudskem sodišču izrekel »v imenu nemškega ljudstva« krvavo-kruto obsodbo nad trinajstimi poštenimi pokončnimi ljudmi iz Sel in okolice. Obsodil jih je na smrt z obglavljenjem, obsodil je ljudi, ki niso hoteli ničesar drugega, kakor v miru živeti in delati. Ker pa je nacizem povzročil vojno, podjarmljenje in iztrebljanje miroljubnih ljudstev, sejal krivico in sovraštvo in uničeval vse demokratične pridobitve, so se po svoji vesti vključili v vrste borcev za odpravo tega zla in vzpostavitev pravičnega reda, mirnega sožitja med vsemi narodi, uprli pa so se v prvi vrsti nasilju, ki ga je moralo trpeti koroško slovensko in demokratično ljudstvo ter so neposredno doprinesli tudi svoj delež k zopetni vzpostavitvi demokratične Avstrije. Poštenjaki, ki so se zoperstavili nasilju, so bili v očeh nacističnih mogotcev, ki so trepetali za svojo »končno« zmago, »banditi« in škodljivci ljudstva. S pomočjo izkoreninjenih pomagačev in priliznjencev nacizma, so jih pobrali gestapovci in tirali pred sodišče. Izrečena je bila krvava obsodba in dne 29. aprila 1943 so na Dunaju končali svoja življenja zato, da bi v svetu spet zmagala pravica in svoboda. Imena dvanajstih mož in ene žene: Tomaž Olip, Jakob Oraže, Janez Dovjak, Franc Gregorič, Franc Pristovnik, Florijan Kelih, Jernej Oraže, Janez Oraže, Urh Kelih, Franc Weinzierl, Gregor Pasterk, Miha Župane in Marija Olip so vklesana v spominsko ploščo v Selah, neizbrisno pa so vklesana tudi v srca vsega slovensko in demokratično mislečega koroškega prebivalstva. Poleg teh trinajstih so takrat obsodili še dvaindvajset njihovih tovarišev in tovarišic na dolgotrajne ječe v skupnem iznosu 101-ga leta. Doprinos selskih žrtev za osvoboditev izpod nacističnega terorja je dragocen. Njihova kri je bila seme novih borcev za osvobojenje, ki so se množili z dveva v dan in po njihovem zgledu zastavili najdragocenejše, svoje življenje, za dosego plemenitega, človečanskega cilja. Nikdar ne sme in ne bo obledel spomin na žrtve, s ponosom in spoštljivo hvaležnoštjo se jih neminljivo spominjamo ter bomo spomin nanje prenesli tudi na bodoče generacije kot stalen opomin, da čuvamo pridobitve, za katere so oni padli, in jih šilimo do končnega popolnega iztrebljenja vseh skomin pa vojni, zasužnjevanju in krivici, da bo zavladalo res trajno bratsko in miroljubno sožitje med vsemi narodi na svetu. Dve zanimivi razstavi v deželnem muzeju Proslave ob 150. obletnici smrti Friedricha Schillerja V zapadni in tudi v vzhodni Nemčiji pripravljajo za 150. obletnico smrti pesnika Friedricha Schillerja velike slovesnosti. Nemška gledališča bodo v svojih programih uprizorila Schillerjeva dela. Na mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu bo uprizorila Drama iz Stuttgarta Schillerjevo »Marijo Stuart«. Proslave bodo razširili tudi na tradicionalne salzburške slavnosti. Glavna prireditev v proslavo pa bo 14. maja v gledališču v Weimarju, kjer bo imel slavnostni govor pisatelj Thomas Mann. Friedrich Schiller je bil rojen 10. novembra 1759 v Marbachu ob Neckarju in umrl 9. maja 1805 v Weimarju. Z Goethejem je bil nosilec nemške klasične literature. 85-letnica rojstva Leharja Pred dnevi so v svetu glasbe in operete slavili 85. rojstni dan Franca Leharja, kralja operete in lahke glasbe, ki je s svojimi neminljivimi stvaritvami dejansko postal del starega Dunaja. Po vsem svetu so znane in priljubljene njegove operete, posebno pa je ostalo njegovo delo živo na Dunaju in v tamkajšnjem gledališkem svetu. Ko je leta 1948 umrl, je zapustil kot trajen spomin nebroj prelepih melodij, mojstrsko povezanih v večno sveže venčke svojih operet, kakor so »Dežela smehljaja«, »Vesela vdova«, »Carjevič« in druge. Spomin nanj ne bo živel le med Dunajčani, kateri so Leharja vedno prištevali med svoje velike umetnike, marveč povsod tam, kjer ljubijo lahko operetno glasbo, polno živahnosti in zanosa. V deželnem muzeju so oni teden v četrtek odprli dve posebni, zanimivi razstavi, ki prikazujeta kmečko slikarstvo in začetke industrije. Prva razstava je prikaz pestre kmečke slikovne umetnosti, študijske zbirke reprodukcij okraskov oprave, kakor skrinj, omar, zibelk in tako dalje, ki jo je skrbno priredila Lia Larisch. Za tC' hvalevredno prizadevanje sta ji ravnatelj muzeja dvorni svetnik dr. Moro in kustos prof. Moser izrekla pri novinarskem sprejemu ob otvoritvi razstave priznanje in zahvalo. Umetnine, ki segajo v čas renesanse do prehoda v naturalizem, izražajo folklorne krajevne značilnosti, kar je tudi posebno izrazito razvidno iz slik ob jezikovni meji, ko se harmonično spajata južni in severni stil. Slike raznovrstnih cvetlic z izumetničenimi vazami pričajo za takratno dobo o odličnem umetniškem okusu, pestrosti oblik in harmoniji barv. Te umetnine pravzaprav niso v pravem pomenu ljudska umetnost, temveč bolj izvor obrtnega dela, ker so si kmetje pustili delati svojo opravo pri rokodelcih, ki so na tem področju razvili občudovanja vredno spretnost in znanje. Kmečko slikarstvo je doživelo svojo cvetočo dobo nekako od sredine 17. do sredine 18. stoletja. Danes gre za to, da se te umetnine rešijo uničenja in pozabe, ker z novim načinom gradnje in nabavljanjem poenotene industrijske oprave izginja stara oprava z veliko1 naglico. Marsikje pa se tudi kmetje niti ne zavedajo- pomena starih slik in njihove vrednosti za študijske namene. Razstava o začetkih industrije seznanja gledalce s prehodom izdelave kmečkega orodja in strojev od rokodelstva na industrijsko masovno proizvodnjo. Razstavljeni so modeli različnih vrst, ki po-nazorujejo sto let razvoja ter kažejo primitivne začetne izdelke do začetkov moderne industrijske izdelave. Prikazan je tudi razvoj proizvodnje različnih tkanin. Modele in vzorce je dal na razpolago tehniški muzej na Dunaju, strokovno razlago pa je novinarjem posredoval prof. ing. Becker. Ogledati si razstavi se nedvomno izplača ter sta lahko še posebno zanimivi in poučni za šolsko mladino. Slovenski oktet je gostoval v Gorici Znani Slovenski oktet, ki smo ga imeli priložnost poslušati tudi že na Koroškem in je žel velike uspehe pravtako v Nemčiji in na Holandskem, je minulo soboto- in nedeljo gostoval v Gorici in v Doberdobu. Po tridesetih letih je bil to prvi kulturni stik med Slovenijo in gori-škim prebivalstvom pod Italijo. Goriški Slovenci so odlične pevce iz Ljubljane navdušeno- pozdravili. Prvega koncerta v Gorici, kjer je oktet nastopi! trikrat, se je udeležil tudi predstavnik italijanske oblasti in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak. V poročilih o uspelem gostovanju je bilo izraženo obžalovanje, da italijanske oblasti v Gorici niso- ugodile zahtevi Zveze slovenskih prosvetnih društev, da bi ji za to gostovanje dali na razpolago eno izmed številnih velikih goriških dvoran. Gostovanje pa je kljub temu uspelo in je zapustilo pri udeležencih na koncertih nepozabne vtise . Veliki fizik Albert Einstein umrl Začetkom prejšnjega tedna je v starosti 76 let v Ameriki umrl znani znanstvenik Albert Einstein, ki ga imenujejo največjega fizika človeštva ter očeta atomske teorije. Kot Nemec židovskega poko-lenja je postal tudi žrtev nacističnega nasilja in je oropan premoženja in državljanskih pravic preživel zadnja desetletja v Združenih državah Amerike. Michael Guttenbrunner: 'Jcikcu1 cn ir> j en ci Pevci naše dežele so pevci domače slanine, in vsak za primero si stavi neko drevo; cesto sem slišal in si dobro zapomnil, da so čvrsto zrasli z zemljo. Kadar pa vstanejo veliki časi, z zametkom debelega konca, takrat slavijo, da jim ni treba pred puške, pijana enodnevna gesla vsakovrstnih tiranov. Ko mine vihar, spet pojo, ko da se nič ni zgodilo, prase na ražnju in zelje in repo domačo. Nimajo niti besede za premagane in oropane, katerih kri je curljala z evropskih krvnikov. Sam pojem danes v vojni. Ker neporavnanih krivic seme zopet zori, in nova grožnja preplavlja svet. Ko so v borbo odšli partizani in je svoboda svoje jutranjice v mraku gozdov prižgala, so se oborožile puščave, so segli gozdovi z zeleno močjo po orožju. A osvajači in njihovi hlapci pisači so vedeli le za bandite. Podgane razžrle so nemške klavnice babilonski stolp. A više od leta do leta je dvigal človek glavo krvavo in ranjeno, obsijano z upanjem zmage. Zdaj pa nova nevarnost zre kakor meduza na vzhod in zapad. Koga bi bilo treba pognati k vragu? Od domoljubnih pevcev tega ne boste izvedeli. Prevedel Kajetan Kovič Michaela Guttenbrunnerja prištevajo med najboljše mlade avstrijske pesnike in je za svojo zadnjo pesniško zbirko „Opferholz“ prejel tudi letošnjo Georg Traklovo nagrado. Njegove pesmi so vzbudile zanimanje tudi v Sloveniji, kjer so nekatere izmed njih prevedli v slovenščino. Zveza koroških partizanov Celovec, Gasometergasse 10 Vabilo na OBČNI ZBOR Zveze koroških partizanov, ki bo v soboto, 7. maja 1955 ob 9. uri v dvorani I Delavske zbornice v Celovcu. Dnevni red občnega zbora: 1. Pozdravi' 2. Ob 10. obletnici zmage nad oboroženim fašizmom 3. Delovno' poročilo 4. Volitve novega odbora 5. Slučajnosti. Glavni odbor iircnnramnniF Petek, 29. april: Peter Sobota, 30. april: Katarina Sienska Nedelja 1. maj: Filip in Jakob Ponedeljek, 2. maj: Atanazij Torek, 3. maj: Najd. Križa, Aleš Sreda, 4. maj: Florijan Četrtek, 5. maj: Irenej. Bilčovs — Spodnja resca Po daljši mučni bolezni je preminula p. d. Brodnikova mati v Spodnji vesci. Daleč naokoli je bila znana kot vedno marljiva in delavna gospodinja lepe in razsežne Brodnikove kmetije. Poznana pa je bila tudi še zato, ker je mnoge potnike od blizu in daleč prevažala s čolnom preko Drave. Celih 35 let je gospodinjila zavedni Brodnikovi hiši. Njen rojstni dom je bil pri Činkmanu v Želučah, občina Zgornja vesca. Od dela in skrbi izmučena je dne 17. aprila t. 1. v starosti 63 lfet dokončala tek svojega življenja in 19. 4. t. 1. smo jo ob veliki udeležbi žalnih gostov spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Velinji vasi, kjer bo počivala ob strani njenega pred par leti umrlega moža. Naj ji bo domača zemlja lahka! Iskreno sožalje naj bo izraženo vsem preostalim, posebno pa mlademu gospodarju Brodnikove kmetije in njegovi ženi, katerih poroko smo obhajali 13. februarja t. 1. Naj se tudi mlada družina drži vzorov in izročila umrlih Brodnikovih staršev, da bo tako Brodnikova hiša ostala ponos in steber naše bilčovske občine. Celovec Prejšnji teden v noči od torka na sredo so zatulile sirene in takoj je drvela požarna bramba proti Št. Petru, kjer je v mizarskem podjetju Hattenberger izbruhnil požar. Požarna bramba ni imela samo naloge, da je skušala ukrotiti plamene v podjetju, temveč je morala posvetiti vso pozornost, da ogenj ni zajel tudi sosednih velikih objektov, ki so v neposredni bližini. Mizarska delavnica — posebno strojni oddelek — je utrpela ogromno škodo. Popolnoma uničeno je bilo tudi v bližini se nahajajoče skladišče tvrdke Kopeinig, v katerem je bilo shranjeno različno orodje. Bikarja ve« pri Podkloštru Pri Rikarji vesi v občini Podklošter se je minulo soboto primerila smrtna prometna nesreča. Štiriinštiridesetletni tovarniški delavec Rudolf Štručki iz Ri-karje vesi s svojim motornim kolesom in motociklist Kolm sta na sredi ceste z vso silo treščila skupaj. Sunek je bil tako usoden, da je bil Štručki na mestu mrtev, drugi motociklist pa se je težko poškodoval. Neka žena, ki je sedela na Kol-movem spremnem sedežu, je bila lažje poškodovana. Djekše Elektrifikacija področja Djekše-Kneža bo uresničena. Minulo nedeljo je imel odbor za elektrifikacijo (Lichtgemein-schaft) v gostilni Gočmar na Djekšah svoje zborovanje, katerega se je udeležilo mnogo interesentov. Zborovanje je vodil predsednik odbora za elektrifikacijo Pucher, ki je mogel kot goste pozdraviti deželnega poslanca Wita ter zastopnike KELAG-a in okrajne agrarne oblasti. Med drugim je poslanec Wit naglasil, da se deželna vlada prizadeva izpopolniti elektrifikacijo tudi v velikovškem okraju in tudi že letos na področju Svinške planine. Ko je prevzela KELAG velikovško mestno elektrarno, so bili vzpostavljeni pogoji za vključitev v električno omrežje tudi za to področje. Poleg znatnih denarnih sredstev, ki jih stavi na razpolago KELAG in dežela, bo treba, da bodo k izgradnji prispevali interesenti, ki jih je okoli 200, vsoto 1,7 milijona šilingov. Prispevki bodo na interesente razdeljeni po velikosti njihovih posestev. Navzoči elektro-strokovnjaki so razjasnili vrsto tehničnih vprašanj, nato pa so interesenti gradbeni načrt KELAG-a v celoti sprejeli. Spodnje Libuče Nedavno smo na libuškem pokopališču položili k zadnjemu počitku Povodnove-ga očeta Valentina Ovniča, enega izmed sotrpinov izseljeniških družin. V svojem življenju ni storil ničesar drugega kakor svojo dolžnost, da je pridno in marljivo delal ter se mučil na svoji mali kmetiji in tako skrbel za svojo družino. Vsem je bil dober sosed in nikomur ni storil ali želel kaj žalega. Toda tudi tega pridnega in delavnega moža so nacistični nasilniki smatrali za nevarnega ter so onega nepozabnega dne 14. aprila pred trinajstimi leti tudi njega brezsrčno odtrgali od doma in ga pregnali v tuji svet. Nobeden od ljudi, ki so takrat imeli vpliv pri nacistih, se ni oglasil, da bi skušal preprečiti to krivico. Naložili so Povodnovo družino z Močilnikovimi, Kušejevimi, Hartmanovimi in Volnatovimi iz Zgornjih Libuč in jih odpeljali. V izseljeništvu so končali nepozabni Hartmanov oče, Volnatov oče, brata Močilnika Andrej in Hanza. Po-vodnov oče se je s svojo družino po dolgih mesecih trpljenja, notranje boli in hrepenenja po domovini še vrnil in se spet oprijel svojega priljubljenega dela. Nikdar pa ni mogel doumeti, zakaj so mu storili takšno krivico, ko ni zagrešil drugega, kakor da je bil značaj in ostal zvest svojemu ljudstvu ter obsojal krivico in nasilje. Izpolnila se mu je vsaj ena želja, da mu truplo počiva v domači zemlji, ki jo toliko ljubil. Na zadnji poti je pokojnega očeta spremilo lepo število žalnih gostov, ki so mu tako izkazali svoje spoštovanje. Preostalim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! Šmihel nad Pliberkom Slovenji Plajberk Naš Stanko Vauti, p. d. Haninov v Šmihelu, je po smrti svojega dobrega očeta prevzel njegovo domačijo v prijazni vasi, kjer z ljubeznijo in predanostjo nadaljuje očetovo delo in vlaga skrb in delo v domače gospodarstvo. Poleg tega pa čuva in goji nadalje očetove vrline, zvestobo sebi in svojemu ljudstvu ter tudi dela in žrtvuje za lepe ideale. Stanko je dovzeten in ima toplo razumevanje za naše skupno prizadevanje, za procvit naše prosvete in za razvoj našega zadružništva. Je vnet prosvetaš, organizator, režiser in igralec. V svoji funkciji je tajnik Slovenskega prosvetnega društva »Peca« v Šmihelu in odbornik Slovenske prosvetne zveze. »V Šmihelu ’no kajžico imam«, si je mislil, toda notri prebival ne bom sam. In tako je tudi storil. Ko je bil nekaj časa zaposlen v tiskarni Založniške in tiskarske družbe Drava v Podljubelju, se je nenadoma zganilo v njegovem srcu. Seznanil se je z zavedno Pošnikar-jevo družino v Slovenjem Plajberku, z družino, ki je obdarjena z vrsto vrlih hčera. Zares, eno izmed Pošnikarje-vih sester, ki so prav tako zavedne, po knjigi in obiskovanju raznih tečajev izobražene in ki marljivo delujejo v slovenski prosveti ter kot pevke razveseljujejo s svojim lepim petjem, si je izbral in sklenila sta, da se vzameta. Pošnikarjeva hčerka, Pepca Ogrisova, je postala Stankova nevesta in minulo nedeljo sta se poročila. Nato je bilo pri Serajniku veselo ženitovanjsko slavje, ki se ga je udeležilo prav mnogo gostov. Slavje je potekalo v najbolj prijetnem vzdušju, z različnimi vložki udomačenih običajev, godbo in mnogim petjem. Ni čuda, da je vsem prekmalu minil čas in po slovesu je Stanko povedel svojo mlado ženo Pepco na svoj dom v Šmihel. Mlademu paru iskreno čestitamo in želimo, naj klije na Haninovem domu novo srečno in neskaljeno družinsko življenje na mnoga leta! Pliberk Ob velikonočnih šolskih počitnicah je precej mladincev hotelo izkoristiti čas za smučanje na Peci, kjer je snega dovolj in so ugodne smučarske razmere. Z drugimi je bil na Peci tudi učenec glavne šole v Pliberku, Ernst Opetnik iz Drveše vasi. Na žalost je imel fant nesrečo, ko je pri povratku spodrsnil na poledeneli poti. Pri tem se mu je smučarska palica globo-;ko zasadila v spodnjo gleženj. Organizirana pomoč v primeru katastrofe Borba proti elementarnim katastrofam za očuvanje življenja in premoženja je skupna zadeva vse dežele. Narava ne počiva in nenadoma lahko nastanejo nepregledne škode ob poplavah in razdejanju po hudournikih, plazovih, požarih in prometnih nesrečah. Naša gorata dežela je posebno ogrožena od poplav in hudournikov, zato se je izkazalo za nujno, da je koroška dežela postavila obrambo proti naravnim katastrofam na organizirano podlago, po katere smernicah bo mogoče hitreje, boljše, racionalnejše in bolj ekonomsko založiti pomožne činitelje v reševalno akcijo. Doslej je bila za primere katastrof organizacija in obveščevalna služba ter zadolžitev pristojnega moštva in podjetij, ki razpolagajo s potrebnim orodjem in vozili, nezadostna in pomanjkljiva. Ta pomanjkljivost naj bi bila odslej odpravljena. V dolgotrajnem marljivem delu so izdelali pooblaščenci dežele, višji gradbeni svetnik dipl. ing. dr. Possegger, gradbeni svetnik dipl. ing. Koziel, gradbeni svetnik dipl. ing. Schorfl in ing. Frithum dobro premišljen načrt za gibčno in prožno akcijo za vodne, požarne, prometne in druge katastrofe za rešitev človeških živ- ljenj in ljudskega premoženja. Načrt je prvenstven v Avstriji in lahko za zgled drugim zveznim deželam. Za to za koroško prebivalstvo pomembno zadevo pristojni referent deželne vlade, deželni svetnik Scheiber, je minuli ponedeljek sklical novinarsko konferenco, kjer je v uvodnih besedah na široko nakazal smernice organizirane obrambe proti naravnim katastrofam. Višji gradbeni svetnik dipl. ing. dr. Possegger je sistem organizacije natančneje obrazložil. Predvsem so po novem načrtu odstranjene zamude ter je sistematično urejena obveščevalna služba. Kompetence različnih uradov so točno določene, da vsak odgovorni uradnik, župan ali orožništvo točno ve, kam naj iz svojega področja javi grozečo nevarnost. Tako bodo javljale orožniške postaje nastalo katastrofo svojim okrajnim orožniškim komandam, župani okrajnimi glavarjem, cestarji svojim gradbenim uradom, pazniki hudournikov vodno-gradbenemu uradu itd. Telefonske številke pristojnih uradov in privatne številke odgovornih vodij so vsem podrejenim uradom dostavljene. Nato odločajo nadrejena službena mesta, če zadostuje pomoč v okrajnem merilu ali pa je treba pozvati na pomoč deželo. Uspešna reševalna akcija je mogoča le tedaj, če je mogoče potrebne stroje, vozila in orodje ter strokovno moštvo nemudoma založiti v kraju katastrofe. Doslej so bile v tem oziru težkoče, ker ni bilo točnih seznamov, kje se nahajajo potrebni pripomočki ter so se mnogi tudi branili, ker ni bilo urejeno glede stroškov in odškodnine. V okviru novega načrta so zaznamovani vsi dosegljivi stroji in orodje, med temi pomožna vozila pošte in pomožni vlaki zvezne železnice. Uvedena bo tudi služba stalne pripravljenosti. Izvedba organizacijskega plana, ki je že v teku, bo stala seve mnoge denarja. Zaenkrat naj bi potrebna sredstva stavili na razpolago država, dežela in občine. V to svrho pa nameravajo tudi že obstoječi fond za škode po plazovih razširiti v splošni sklad za katastrofe. Za mesec junij je v načrtu poskusni alarm, kjer se bo videlo, kako se nova organizacija obnese in bodo morebitne pomanjkljivosti, ki bi se izkazale, lahko odpravili. Slovenska prosvetna zveza naznanja: Igralski ansambl Slovenskega prosvetnega društva Malošče bo v nedeljo, dne 1. maja 1955, ob 14. uri, ponovil pn Prangarju v Zmotičah igro »PRIČARANI ŽENIN« Vabimo spet k številni udeležbi! * Podjetni igralci in igralke maloškega prosvetnega društva so že minulo nedeljo gostovali z igro »Pričarani ženin« pri Prangarju v Zmotičah. Uspeh je bil prvovrsten. Dvorana je bila nabito polna, igralci so igrali dobro in odobravanje ter pritrjevanje občinstva je bilo navdušeno. Na izrecno izraženo željo številnih ljudi so se maloški igralci odločili, da bodo igro ponovili že kar v nedeljo, dne 1. maja. Prav gotovo bodo mnogi, ki so 'igro že videli, še enkrat prišli, poleg teh pa številni drugi, ki minula nedeljo niso mogli priti. Prvi nastop je bil za vse doživetje, o katerem se v vasi in okolici govori. Razne vesti iz Koroške V bližini Šmohorja se je odigral zanimiv prizor, ko so se splašili konji nekega malega posestnika, ko je oral svojo njivo. Par konjev je vodila njegova 15-letna hčerka. Naenkrat pa je nastala močna detonacija, ki jo je povzročila pri razstreljevanju neka gradbena tvrdka. Vodnica konjev ni mogla več zadržati. Divje sta zdrvela naprej in se sprostila vsak zase. Eden izmed konjev je ves preplašen dirjal v smeri skupine hiš, pred katero se je ravno igrala komaj dveletna deklica. Vsi, ki so ta prizor videli, so pre-paščeno čakali, kaj se bo pripetilo ter so VINO? — PELIKAN! bili prepričani, da bo splašeni konj otroka pomandral. Toda, glej, ko je konj pridirjal ves nor v bližino otroka, je za trenutek obstal ter ga nato v lepem skoku preskočil, da se ga ni niti najmanj dotaknil. Vsekakor je konj v svoji zmedenosti pokazal toliko nagonske prisotnosti, da je ostalo dekletce nepoškodovano. Razpis službe v občiui Št. Štefan na Zilji V občini Št. Štefan na Zilji je razpisana služba občinskega tajnika v službenem položaju skupine VI porabne skupine C. Kot prosilci pridejo v poštev avstrijski državljani, ki posedujejo potrebno strokovna znanje, so zanesljivi in telesno ter duhovno sposobni in odgovarjajo posebnim zakonitim predpisom. Namestitev je pogojna na enoletno poskusno dobo. Po uspešno prestani poskusni dobi sledi definitivna namestitev z začetno mesečno plačo 1164.10 šilinga. Prednost imajo ob enakih pogojih vojni poškodovanci, povratniki in uslužbenci občine. Prosilci za službo morajo predložiti do 9. maja lastnoročno spisano prošnjo z življenjepisom, opremljeno S šolskimi spričevali in spričevali o praksi, policijskim nravstven nim in uradnim zdravniškim spričevalom. Pozneje predložene ali pomanjkljivo opremljene prošnje ne bodo upoštevane. Elektrifikacija železniške proge Beljak — Podroželca Z vzpostavitvijo poletnega voznega reda bo na novo elektrificirani železniški progi na liniji Beljak— Podrožčica vpeljan električni promet. Zaenkrat bodo samo poizkusne vožnje z električnim pogonom. V sredi meseca junija pa bo oficielna otvoritev, ki ji bo prisostvoval tudi minister za promet Waldbrunner. Varujmo se ognja! Deželni inšpektorat za obrambo proti požarom je naslovil na koroško prebivalstvo naslednji poziv: Zaradi trajne suše in vetra je prišlo v zadnjem času do nevarnih požarov, ki so povzročili veliko škodo. Prebivalstvo se opozarja, da posebno pazljivo ravna z ognjem v gozdovih, na poljih ter v stanovanjskih in gospodarskih poslopjih. Vsak naj pomaga, da se obvarujemo požarov. PREBRISANI PALČEK Mucek, vrabec in palček so živeli troje v majhni koči. Mucek in vrabec sta odšla v gozd drva sekat in sta rekla palčku: »Pazi na hišo; če pride čarovnica in lačne šteti naše žličke, ne črhni besedice in molči!« »Prav, prav!« je dejal palček. Mucek in vrabec sta odšla, palček pa je sedel za peč. In res je prišla čarovnica, vzela žličke in jela šteti: »To je muckova žlička, to je vrabčeva žlička, to je pa palč-kova žlička.« Palček pa ni strpel in se oglasil: »Čarovnica, ne dotikaj se moje žličke!« Čarovnica je zgrabila palčka in odletela z njim; v možnarju je letela in ga priganjala s tolkačem. Palček je jel vpiti: •Mucek, priteči, vrabček, prileti!« Ta dva sta ga slišala in prihitela. Mucek je skočil čarovnici v obraz in jo praskal, vrabec jo je kljuval v oči; tako sta vzela čarovnici palčka. Drugi dan sta se mucek in vrabec spet odpravila in rekla palčku: »Le pazi, ako «e hudobna čarovnica vrne, ne črhni besedice; danes pojdeva daleč!« Komaj je sedel palček za peč, je že prišla čarovnica in jela šteti žličke: »To je tnuckova žlička, to je vrabčeva žlička, tale je palčkova žlička .. .« Palček spet *i strpel in je zakričal: »Čarovnica, ne dotikaj se moje žličke!« Čarovnica je zgrabila palčka in odletela z njim. Palček je vpil: »Mucek, priteči, vrabec, prileti!« Ta dva sta ga slišala in prihitela; Mucek je praskal čarovnico, vrabec jo je bljuval, rešila sta palčka in ga spravila domov. Tretji dan se je zgodilo isto, a vendar tovariša ga nista slišala, mucek ni pritekel, vrabček ni priletel. Čarovnica je vlekla palčka v svojo kočo in ga vtaknila v luknjo pod pečjo. Zakurila je peč in velela Kake sem zgubil stave Pri nas stanuje mali Jože. Nekega dne n}e sreča na hodniku in mi pravi: »Peter, d ne moreš preskočiti škatljice šibic, ne da bi se je dotaknil.« »Kdo to pravi?!« mu odgovorim. •Hočeš staviti za en šiling?« — predlaga Jože. Vi »Velja! Glej, kako lahko bom preskočil!« Postavil sem škatljico na tla in gladko preskočil. “Ej, tako pa ne drži«, reče Jože. Potem 'j za m e škatljico in jo postavi čisto tik zida. »No, zdaj pa skoči!« v najstarejši hčerki: »Dekle, jaz moram na pot, speci mi palčka za večerjo!« Peč je bila vroča. Hči je poklicala palčka iz luknje. »Lezi v ponev!« mu je ukazala. Palček je legel v ponev, iztegnil eno nogo kvišku, drugo pa je obesil čez rob. Dekle je reklo: »Ne tako, ne tako!« Palček pa je dejal: »Kako pa? Pokaži mi!« Dekle je leglo v ponev. Palček pa ne bodi len je zgrabil ponev in jo s čarovniči-no hčerko vred porinil v peč, zaloputnil pečna vrata in zlezel zopet v luknjo. Zvečer se je vrnila in vzkliknila: »Zdajle se bom pa mastila s palčkovim mesom!« Tedaj je zaklical palček: »Le masti se s hčerkinim mesom!« Čarovnica je skočila in pogledala: Res je bila v peči njena hči pečena. »Haj, malopridnež, ne uideš mi!« je zatulila. Ukazala je drugi hčerki naj speče palčka, in odletela. Vendar se je drugi hčerki isto zgodilo. Ukazala pa je najmlajši hčerki, naj speče palčka. A tudi to pot se je zgodilo isto: Palček je porinil najmlajšo hčer v peč. Čarovnica je divjala še huje. Sama je zakurila peč in se zadrla: »Semkaj, palček! Lezi v ponev!« Palček je legel v ponev, iztegnil eno nogo v zrak, drugo pa obesil čez rob; ponev ni šla v peč. Čarovnica je zavpila: »Ne tako! Ne tako!« Palček se je naredil, kakor da je ne razume: »Ne znam, pokaži mi!« Tedaj je čarovnica sama legla v ponev. Hitro je zgrabil ponev in držaj, jo porinil v peč in stekel domov. Doma je povedal, kako je bilo. »Vidita, tako sem ugnal čarovnico.« Kamen bahač Živela je deklica Kiptu — Torka. Nosila je sedmero svilenih oblek; rumene do zemlje, rumene do peta, rožnate do členkov in še bele, svetlovijoličaste, zelene in rdeče, vselej krajše in krajše. Pozimi ne nosi kožuha — rekli bi, da je neokretna. Ne hodi v visokih čevljih — rekli bi, da je krivonoga. Ne moži se; nihče ji ne ugaja. Preteklo je leto. Pretekli sta dve. Odide zima, pride poletje. Minilo je sedem let kot sedem dni. Stari sir je okusnejši od mladega, staro sedlo udobnejše od novega. Toda za staro prevzetnico se nihče več ne zmeni. Kiptu-Torko je zajokala. Postala je vljudnejša in skromnejša. Prišla je k norčku Teneku. »Teneko, vzemi me!« Norček je privolil. Oče se je razveselil. Zaklal je tisoč ovac. Olepotičeni gostje so šli na svatbo. Kožuhe imajo obšite s svilo, ovratnike iz bobrovine.* * Le Tenekov oče sedi v raztrganem ovčjem kožuhu. Kiptu-Torko je bila užaljena. »Poslušaj, tast,« je rekla, »kaj te ne zebe v ovčjem kožuhu?« »Smešno,« je odgovoril tast, »v njem mi je topleje kot tebi v sedmerih svilenih oblekah.« Kiptu-Torko se je zasmejala. »Eno svileno krilo stane štirideset ovnov. Za sedem je dal oče dve sto osemdeset ovnov. Tvoj plašč pa še ovčjega repa ni vreden.« »Je pa zato toplejši.« Kiptu-Torko se je razjezila. Dvignila se je s tal in iztegnila roke. Rumeni rokavi so ji segali do kolen, modri čez prste, rožnati do zapestja. In še beli, vijoličasti, zeleni in rdeči. »Ej, gospod, to je toplo.« »Dobro,« je rekel tast. »Sediva na konja in pojdiva k sneženi Beli gori. Kdor prvi z bičem udari konja, tega bolj zebe. Katerega konj počasneje dirja, temu je topleje.« Kiptu-Torko je privolila. Sedla sta na konja in jahala ob bregu reke Katun k Beli gori. Z gore jima je pihal naproti veter, z ledene gore leden veter. Tast je zapel ovčji kožuh. Vinko Bitenc: Jfkitevl Šopek dehtečih pomladnih cvetlic sem ti prinesel, o mati, zraven veselja in smeh svojih lic — drugega nimam ti dati. Danes pozabi na žalost, skrbi, na vse težave vsakdanje, saj je tvoj praznik, raduj se se ti, veseli ljubezni se najine. Tvoj sem otrok, ti mati si mi, vez naju druži ljubeča, daj, blagoslovi življenja mi dni, da bo sijala v njih sreča. »Kaj mi daš za kožuh, spoštovana?« »Ovčji rep.« Jahala sta naprej. Veter je zavijal, sneg je jokal z mokrimi snežinkami. Tast je potisnil roke v kožuh. »Kaj mi daš za kožuh, spoštovana?« »Ovčji rep!« Prijahala sta k Beli gori. Potem sta koma okrenila. Tast je udaril konja z vajeti. Kiptu-Torko pa se konja ni dotaknila. Neprestano je jahala za konjsko dolžino za njim. In veter, oh, kako piska! Ustnice so razpokale do krvi. Tast je skril brado v ovratnik. »Kaj mi daš za kožuh?« Kiptu-Torko molči. Konja sta prijahala domov. Mati jima je šla naproti. »Kje je Kiptu-Torko?« Tast se je ozrl, Kiptu-Torke ni bilo nikjer. Gosti so šli po sledovih in našli so Kip-tu-Torko na kamenitem polju. Tam leži v sedmih svilenih oblekah zmrzla na kamnu. Ljudje so pričeli imenovati kamen Mak-tančik-Taš, kamen bahač. Tako torej! Ali se ji je bilo treba mučiti, da je postala kamen? Oh, samo kamen, kamen bahač! Ukrajinska pravljica Ivan Potrč: NA KMETIH Ta nedelja, vsega tega se tako živo spominjam, je bila tisti teden, ko je stelila *rava; bilo je na neki nesrečni petek. Krava se je pripravljala, celo večero že se j® Prestopicala, in ženske, najbolj Tople-°ka, so bile iz sebe; nič drugega mi ni ka-ko da sem ostal. Ponoči, proti kakšni deseti, je krava P°vrgla; telila je v tretje, vse je šlo po ?reči, bilo je, kakor mora biti. Hana, ki ^ bila z materjo zraven, je odšla spat, in udi jaz bi se lahko odpravil, a je potem v$e tako prišlo, da se nisem. Mislil sem 'Krati toliko, da bi šla posteljica od telet-}ce, ali vsaj toliko, da bi prinesla gospo-jKja kravi južino, okrepčilo: koruzni rob ali moko in raztepeno sveže jajce. To je potem prinesla, prinesla pa je tu-, j kruh, žganico v steklenici od piva in K °baso na lesenem krožniku. Pogledal 'ern proti vratom, ki so bila zavoljo telet-',ce odobril obe prošnji. Prezident Komer je obhajal 82-letnico Na 82. rojstni dan, ki ga je obhajal zvezni prezident dr. Korner minulo nedeljo, sta mu v imenu članov zvezne vlade izrekla čestitke zvezni kancler Raab in vicekancler Scharf, v imenu dunajske občine pa župan Jonas. Prezident je sprejel številne čestitke tudi iz inozemstva. H3EM IB H RADIO CELOVEC Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 5.30 Začetek oddaje — 5.50 Kmečka oddaja — 6.00 Glasbeni pozdrav — 7.00 Jutranji koncert — 7.55 Marsikaj zvenečega — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Roman za ženo — 10.10 Medigra — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Mali koncert — 11.00 Šolska oddaja — 11.20 Medigra — 11.25 Šolska oddaja — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro namešano — 13.00 Opoldanski koncert — 13.45 Objave — 13.55 Slovenska poročila itn objave — 14.25 Specialno za Vas — 15.00 Šolska oddaja — 17.00 Kulturne vesti — 17.30 Popoldanski koncert — 18.00 Radio nasveti — 19.55 Lokalna poročila — 00.05 Nočna oddaja. Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30. 16.45, 19 45. 22.00, 00.00. Sobota, 30. april: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 10.45 Za dobro voljo — 14.35 Pozdrav nate — 15.20 Kulturno zrcalo tedna — 16.20 Kličemo mladino — 18.00 Iz parlamenta — 18.30 Po planinah in dolinah naša pesem se glasi (slov.) — 20.05 Vedra oddaja — 22.15 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 1. maj: 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 11.30 Domači koledar za mesec maj — 12.45 Zrcalo Mestnega gledališča — 15.00 Pozdrav nate — 15.45 Prenos 2. polovice nogometne tekme Avstrija-Švica — 17.00 1. maj v Evropi — 19.30 Šport iz Koroške — 20.15 Mrtvi ljubijo večno... — 21.25 Maj, veseli maj. Ponedeljek, 2. maj: 11.25 Borba z velikimi kačami — 14.00 Za našo vas (slov.) — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Koncertna ura — 18.45 Kraljici majnika. Poje Rožeški zbor (slov.) — 19.15 Trikrat kralj — 20.05 Šlagerji — 21.20 Zanemarjanje mladine. Torek, 3. maj: 10.15 Pomlad — 11.20 Za dobro voljo — 14.00 Zdravniški vedež. Zabavna glasba (slov.) — 15.45 Pomladni sprehod po Dunaju — 18.45 Mesec dni deželne politike — 19.15 Velika šansa — 19.55 Romantična opera. Sreda, 4. maj: 14.00 Iz domačih logov: Florjanovanje (slov.) — 16.00 Koncertna ura - 18.45 Iz tehnike in znanosti (slov.) — 19.15 Po vseh ulicah — 20.05 Peljemo se s potovalnim uradom — 21.00 Pravljična slušna igra. Četrtek, 5. maj: 14.00 Slovenske pesmi — 15.30 Igra veliki Dunajski zabavni orkester — 18.30 Tukaj govori UNESCO — 18.45 Kmečka oddaja — 19.30 Philips revija — 20.05 Pri nas doma. Petek, 6. maj: 11.20 Za dobro voljo — 14.00 Trdi orehi. Oddaja ugank (slov.) — 15.45 Otroška ura — 18.45 K’k je bou, pa k’k je še kej (slov.) — 20.05 Slušna igra — 21.20 Glasba iz vsega sveta. RADIO LJUBLJANA Dnevne oddaje razen ob nedeljah: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 6.30 Pregled tdlska — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40 Zabavna glasba — 11.00 Radijski koledar — 12.00 Kmetijski nasveti ali kmetijska univerza — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Zelield ste — poslušajte! — 14.10 Melodije za razvedrilo — 15.15 Lahka glasba — 16.10 LTtrinki iiz literature — 16.30 Želeli ste — poslušajte! — 19.00 Radijski dnevnik — 23.00 Oddaja za tujino. Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7 00, 12.30, 15.00, 17.00, 22.00. Sobota, 30. april: 6.35 Zbori in solisti pojo skladbe jug. skladateljev — 12.45 Delovni kolektivi čestitajo — 15.40 Partizanske pesmi — 17.15 Delovni kolektivi čestitajo — 18.00 Od Črnomlja do Ajdovščine — 18.15 Godbe na pihala — 20.00 Ivan Cankar: Hlapec Jernej — 21.00 Na predvečer 1. maja. Nedelja, 1. maj: 5.00 Prvomajski pozdrav — 8.15 „Naš prvi maj“ (spored mednarodnih borbenih in delavskih pesmi) — 9.00 Prenos s prvomajske parade v Ljubljani — 12.15 Skladbe sloven- skih avtorjev — 13.00 Našim kmetovalce® za praznik dela — 16.00 Koncert umetniškega ansambla JLA iz Beograda — 17.00 Oddaja za desetletnico osvoboditve — 20.00 „Pot miru“ (zvočna reportaža s poti maršala Tita po Indiji in Burmi). Ponedeljek, 2. maj: 8.00 Deset let športa nove Jugoslavije —j 15.15 Domači napevi — 16.00 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 16.30 Zabavno popoldne — 18.00 Promenadni koncert — 20.15 V narodni pesmi okrog sveta. Torek, 3. maj: 6.35 Slovenske narodne pesmi — 11.15 Cicibanom — dober dan — 12.10 20 minut z Veselimi godci — 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 15.15 Šopek znanih melodij — 20.30 Radijska igra: Bunker nad vasjo- Sreda, 4. maj: 6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo — 11.45 15 minut igra Vaški kvintet, pojeta Sonja >° Rezika — 12.10 Igra godba na pihala LM — 13.30 Z glasbo v dobro voljo — 15.15 N* harmoniko igra Avgust Stanko — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 21.15 Lahka >n zabavna glasba. Četrtek, 5. maj: 6.35 Dalmatinske pesmi — 11.15 Za mlade pevce in godce — 12.10 Zbor Slovenske f*k harmonije poje slovenske umetne pesmi •f 14.40 Pisan spored slovenskih narodnih >° umetnih pesmi — 15.30 Tečaj francoskega le' zika — 16.20 Iz oper in baletov — 18.00 Z*' nimivosti iz znanosti in tehnike — 20-1^ ..Četrtkov večer" domačih pesmi in napevov (sodelujejo Fantje na vasi, Gorenjski kvartri-zbori in solisti). Petek, 6. maj: 6.35 Po naši deželi (pisan spored slovel1' skih narodnih pesmi) — 11.15 Cicibanom ^ dober dan — 13.30 Križem skozi operete, me in revije — 15.30 Tečaj angleškega jez** — 16.00 Za pionirje — 16.20 „Za prijet1)^ popoldne" (pisan spored domačih pes®* 1 napevov) — 17.15 Koncert po željah . 20.15 Spored partizanskih samospevov, pes® in recitacij.