I^LiNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 rWna I nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. EpMdne 'in od 5. do 6. pet oldne vsak dan razen nedelj in Tonikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne .^prejemajo : : : IHnrNINA- celoletna po posti ali s pošiljanjem na dom za ft?o Oprsko in Bosno K 21-60, polletna K 10'80, četrtletna (No, mesečna K 1-80; m Neni&jo celo letne.K 26-40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36 —. Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izlitja vsak dan razen nedelje ln praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \w \ UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburpovi ulici Štev. 6, 11., in uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. lo 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstiea SO vin., pogojen prostor, poalana ::: in iel:lpne 4(1 vin. — Insernte sprejemu upravništvo Nefrankirana ali premalo frankirana pisma sc ne sprejemaj c ' ■' ■- Reklamacije lista so poštnine proste. ' ...........— ^ttev. 738. s __________ V Ljubljani, v sredo dne 19. novembra 1913, Leto 151. Politika čudnih fantazij. , Grof Berclitold je dal, ko je bila balkanska Mh%a končana, v časopisih, ki mu služijo iz i%iih razlogov, razglasiti, kakšni nameni da I vodili njegovo politiko; med glavnimi mo-V‘ je bil ta, da je hotel preprečiti razvoj — ^slavizma, oziroma oslabiti njegovo moč. Panslavizem je beseda, na katero človek j?V pogostoma naletava, ako se bavi s politimi pojavi ali pa vsaj čita časopise. Toda ! bi kdo zahteval natančno definicijo tega iz-s a bi jo prav težko dobil. Tako pa je vedno uVahovi, ki jih je lahko imenovati, toda težko na nemogoče opisati. In panslavizem je v pbici komaj kaj drugega kakor strašilo za pome otroke. l jmjj nemški kancclar Bethmann-liollweg tK v nekem govoru v nemškem državnem ih Vu govoril o spopadu slovanskega in ger-(Thskega sveta. Človeku se je takrat zdelo, s! deklamira govornik v Berlinu, šepetalec pa jfti na Dunaju. Zakaj nikjer drugod se ne bi S' mogla izleči ta fantazija, ki je za Nemčijo lfešna kakor predpustna šala, medtem ko se I-Avstriji včasi rabi kot politično orodje, četudi J V naši dragi — oj, dragi! — domovini nič ^nj smešno. v . . . Ljudje, ki se poslužujejo panslavistične h\e kot pretilnega sredstva, si domnevajo [takšno veliko, silno, živo tendenco, ki hoče Slovane združiti v en sam ogromen narod ' Cnim jezikom, eno kulturo, eno vero, da si * Vari skupno državo z enim samim vladar-mi in potem osvoji ves svet ali pa vsaj vso i ropo in Azijo. Ali kar imenujejo panslavizem, J, bil pravzaprav panrusizem; kajti skupni je-l zedinjenih Slovanov bi moral biti ruski, vla-novega naroda bi bil ruski car, in vsi bi Vali sprejeti moskovsko kulturo. Zdi se nam, da bi bila huda žalitev, če bi l^ili da verjamejo ljudje, ki rogovilijo s pan-^vistično pošastjo, sami v utopijo, ki jo slikajo iibiesto hudiča na steno. Jan Kolar je bil pes-\ in je znal delati verze, ki so jih res čislali dje Ali četudi je kričal na ves glas, je ostal »Sidar celo med svojimi najbližjimi rojaki le i pijoči prerok v puščavi«. Njegovi Slovaki \o hoteli niti s Čehi stopiti v narodno edin-IlVo, dasi je gotovo nemogoče smatrati slova-l jezik za kaj druzega kakor za češko narečje hi bili Slovaki v tesni naslonitvi na Čehe ne-rriflO t,,d' P°,it,čno okrepčali svoje stališče. onT? sini imenujejo vsakega rojaka izdajalca, smatra za Rusa in so še pred kratkim ^ se 'jli poslancu Kuriloviču v avstrijskem viLmentu zaradi tega hrupen škandal, četudi nke med rusinskim in ruskim jezikom U neznatne, da se tudi tukaj lahko govori dinlektu Srbski in hrvaški jezik se sploh ne vlik ujeta, ali Srbi in Hrvatje še vedno žive dva naroda. Ljuta nasprotja med Poljaki 1 Rusi so znana vsemu svetu, in pravkar se * tudi razmerje med Srbijo in Bolgarsko tako ^slabšalo, da ne bi moglo biti slabše med dr-\vama dveh popolnoma tujih narodov. Če je kljub temu še nekoliko fantastov, ki \nlaio o enotnem slovanskem narodu, ne poceni to nič več kakor pridige zmedenih prero-,W ki mislijo rešiti svet, če bodo ljudje zapu-'ili* hiše in se hranili od sirovega sočivja m breninic Nikjer ni take panslavistične ten-imce med ljudstvom, ne med znanstveniki, ne \ed resnimi političarji. Najmanje pa je želje b splošnem rusificiranju in po blaginjah ru- Kega carizma. , , Bethmannova fraza o slovansko-german-tem svetu je bila nezmiselna. Tudi enotnega ermanskega sveta ni, in nemški kancelar bi ^hko najbolje vedel, kako brezuspešno se tru-ijo pametni ljudje, da bi dosegli boljše razmerje med Nemčijo m Anglijo. Kljub temu, da tfve Danci na Nemškem, so hoteli pred kratkim tiKo znamenitemu raziskovalcu kakor Amund- 1. senu prepovedati dansko predavanje. Ali veliki svetovni spopadi se dandanes ne vrše zaradi jezikov. Gospod Bethmann kot nemški kancelar ne more biti socialist; vendar pa bi lahko vedel, kaj pomenijo v naši dobi gospodarski interesi in gospodarske konkurence, le odločilne reči se ne dajo uravnavati po narodnosti; na njih podlagi ni mogoče konstruirati slovanskega in germanskega sveta in uprizarjati slo-vansko-germanske vojne. Še nezmiselnejša pa je bila beseda grofa Berchtolda o njegovi protipanslavistični politiki. To kar je naš prvi minister krstil za panslavizem, bi mogel biti le ruski vpliv na Balkanu. O tem bi bilo mogoče resno razpravljati. V kapitalistično-imperiaiistični dobi ni nič čudnega, da se trudijo velike države za tak vpliv. V oficielni Rusiji je stremljenje proti Carigradu že zgodovinsko; slovanstvo balkanskih držav in pravoslavna vera sta vedno dajala ruskim vladam pretvezo za liokroviteljstvo nad balkanskimi narodi, katere so »reševale turškega jarma«, da bi jih v imenu hvaležnosti spravile pod carjevo gospodstvo. Imperatorjevi zastopniki so intrigirali zdaj v Sofiji, zdaj v Belem-gradu, najrajši pa povsod obenem. Enako zgodovinska pa je ljubosumnost oficielne Avstrije, ki je gledala na Solun kakor na bodočo avstrijsko luko in ji je hodilo rusko prizadevanje zaradi tega navskriž. Prevelika moč Rusije ne more biti koristna avstrijskim interesom. Toda z avstrijskim Balkanom ni nič; kdor je še lani sanjal o njem, se je moral zdramiti letos. Naj se balkanske države zdaj še gledajo kakor pes in mačka; veliki skupni interesi jih bodo vendar prignali na ono pot, ki jo kaže socialna demokracija vseh balkanskih narodov: V združitev! Nemara prežive prej še nekoliko kriz, ali končno bodo morale storiti to, kar je neizogibno. Rusija ne bo podpirala tega stremljenja, ker bi oviralo njene lastne tendence. Balkanska samostojnost in ruski Carigrad se ne vje-inata. Pač pa podpira balkanska nesloga carske želje, in kdor neti to neslogo, opravlja rusko službo. Grof Berchtold pravi, da mora voditi politiko proti panslavizmu, pravilneje re čeno proti ruskemu imperializmu; vodi pa v resnici rusko politiko. Avstrija ne more prav nič pridobiti, če sta Srbija in Bolgarska sovraž nici. Pohoda v Solun ne bo več. Ako pa pomagamo vladama v Belgradu in Sofiji, da nastopita pot militarizma in začneta od leta do leta povečavati svoje izdatke za oboroževanje, vzamemo svoji industriji še bolj kakor doslej možnost kupčije na Balkanu. Kdor porabi ves denar za puške in topove, ne more kupovati platna, sukna, strojev, plugov in vagonov. In če se imamo — kakor misli grof Berchtold -res bati Balkancev, nismo pametni, ako jih si limo, naj si organizirajo veliko vojsko. Politika, ki gre za tem, da oslabi balkanske države, jih goni pod okrilje Rusije. Trenotno prijateljstvo z bolgarskim Ferdinandom nam ne more veliko pomagati, zakaj balkanski monarhi niso tako veliki gospodje, da bi mogli sukati »svoje« države in narode po svoji volji. Politika brez ljudske podlage pripravi lahko še gospoda Ferdinanda samega ob žezlo in krono, in če je v naših računih le njegova oseba, se te daj še mi lahko obrišemo pod nosom. Vlade se menjajo tudi v balkanskih glavnih mestih, in če se morajo naslanjati na kakšno tujo državo, ni mamo nikoli jamstva, da se ne bodo naslanjale na Rusijo. Avstrijski interesi zahtevajo torej močan in neodvisen Balkan, slogo balkanskih narodov in prostost za njih gospodarski razvoj. To bi bilo najboljše zdravilo proti »panslavizmu«. Politika grofa Berchtolda pa je ubrala nasprotno pot, in avstrijski narodi se je ne morejo veseliti žavne prispevke, bi gotovo naraslo število delavcev, ki bi si hoteli zavarovati podporo ob času nezaposlenosti s tem, da bi postali člani strokovnih organizacij ali da bi ustanovili lastne blagajne za izplačevanje podpor brezposelnim. Zato bi seveda tudi kmalu presegal prispevek države en miljon kron, ali tudi v najhujših časih gospodarske krize bi ne znašal več kakor dva ali tri miljone kron in ta znesek utrpi država Iehko tudi pri nepovoljnih finančnih razmerah. Kjer je na razpolago miljarda za neproduktivne izdatke, tam je menda mogoče dobiti tudi še nekaj miljonov za izdatek, ki obvaruje toliko tisoč ljudi pred najhujšo bedo. Oskrba brezposelnih iz javnih sredstev pa omogoča po drugi strani prihranke. Tako se je n. pr. znižal v Gentu, odkar imajo občinsko oskrbo brezposelnih, izdatek za ubožno podporo za polovico. Tudi v Avstriji bi se zmanjšali izdatki za ubožne podpore, za zapore, prisilne delavnice in odgonske vozove v isti meri kakor bi naraščali prispevki za državno oskrbo delavcev, če bi se delavcem olajšala skrb za čas brezposelnosti. Važni vzroki so torej, ki priporočajo vpeljavo gentskega sistema v Avstriji, ki se je vdomačil že skoraj po vsih evropskih deželah. Ako hoče država res olajšati bedo brezposelnih, tedaj mora poseči po tem sredstvu. Uvažujoč vse te razloge, so vložili na četrtkovi seji državnega zbora poslanci sodrugi Dorn.es, Palme, Schafer, Muchitsch, Hudec in tovariši načrt zakona glede dovolitve državnih prispevkov k podporam strok. org. za brezposelne. Člen 1. Brezposelni delavci, nastavljenci in posli, ki so Člani društva, ki daje svojim članom podpore v času brezjx)selnosti, imajo pravico do državnih prispevkov k izplačanim podporam. Člen II. Državni prispevek znaša polovico podpornega zneska, ki ga plačuje društvo svojim članom. Člen III. Državni prispevek traja tako dolgo kakor podporni znesek društva, nikakor pa ne dlje kakor 90 dni v enem letu. Ako se prideli brezposelnemu v njegovi stroki in v njegovem prebivališču delo s primernimi delovnimi pogoji in če brezposelni ne sprejme tega dela, tedaj izgubi pravico do državnega prispevka. Kakšne delovne pogoje je smatrati za primerne, to je razsoditi po tarifnih pogodbah, sklenjenih med podjetniki in organizacijami delavcev in nastavljencev; kjer pa takih pogodb ni, po pogojih, ki so običajni v stroki in prebivališču brezposelnih. Vsled stavke ali izpora prosta delovna mesta ne veljajo za primerna, dokler traja stavka ali izpor. Člen IV. Državni prispevek se ne izplačuje stavkajočim in izprtim, dokler traja stavka ali izpor. Tudi tedaj ne, če povzroča brezposelnost trajna nezmožnost za delo. Brezposelni, ki so bolni, nimajo pravice do državnega prispevka, če imajo pravico do bol-niščine iz bolniške blagajne, ki je urejena po zakonu za bolniško zavarovanje ali pa iz bratovske skladnice. Dokler dobivajo bolniščino, nimajo pravice do državnega prispevka. Člen V. Pravico do državnega prispevka se lehko zahteva le potom društva. Društva, ki zahtevajo to pravico, se morajo zavezati, da bodo izplačevala prispevke svojim članom obenem z društvenimi podporami brezplačno. Člen VI. Društva, ki za svoje člane zahtevajo pravico do državnega prispevka, morajo javiti to zahtevo vsako leto ob začetku trgovinskemu ministrstvu, izjaviti morajo, da prevzamejo dolžnost predplačnega izplačevanja prispevka (člen V.) in izročiti morajo svoja pravila in sklepe, tikajoče se jrodpor brezposelnim. Člen VII. Društva morajo voditi tekoči zapisnik, v katerega vpisujejo: a) Ime, priimek, prebivališče in poklic vseh članov, ki so dobivali podporo za brezposelne; b) zneske podpor; c) dan, ko se je začela brezposelnost in dan, ko prične za brezposelnega pravica do podpore; d) število brezposelnih dni in dni, za katere velja pravica do podpore; e) bolniško blagajno, katere člani so brezposelni, ki uživajo podporo; podatek, če je imel brezposelni za časa brezposelnosti pravico do bolniščine in za koliko dni; f) zavod za posredovanje dela, pri katerem so iskali brezposelni delo; podatek, če in kdaj je bilo odkazano delo brezposelnim s primernimi pogoji; g) podatek, če je bil udeležen brezposelni v času, ko je dobival podporo za brezposelne, pri stavki ali izporu. Trgovinsko ministrstvo ima pravico vpogleda v ta zapisnik in pravico, da zahteva predložitev pobotnic, podpisanih od brezposelnih, o prejemu od društva izplačanih brezposelnih podpor in o prejemu potom društva izplačanega državnega prispevka. Člen VIII. Društva morajo izročiti trgovinskemu ministrstvu vsak mesec prepis zapisnika in sicer o podporah izplačanih v vsakem koledarskem mesecu najpozneje do konca naslednjega koledarskega meseca. Kakor hitro i^a trgovinsko ministrstvo ta prepis, mora prlztvti državni prispevek in ga izplačati tekom štii'» najst dni društvu. Člen IX. O sporih, ki nastanejo vsled prispevkov med državo in društvi, odločuje obrtno sodišče v kraju, kjer je društvo; kjer ni obrtnih sodišč, pa redna sodišča. Člen X. Državni prispevek k podporam strokovnih organizacij brezposelnim ni smatrati za ubožno podporo. Zaradi uživanja državnega prispevka ne sme biti nihče prikrajšan v svojih javnih pravicah. Člen XI. Prenos pravice do državnega prispevka na tretjo osebo je nedopusten, prav tako je tudi nedopustno, če bi kdo hotel zastaviti ali zarubiti ta prispevek; izvzeti so le primeri, če se porabijo prispevki za pokritje zahtev onih oseb, ki imajo zakonito pravico, da skrbe osebe, ki dobivajo državni prispevek, za njihovo življenje. Člen XII. Zakon postane veljaven 1. januarja 1914. Člen XIII. Zakon naj izvede trgovinski minister v sporazumu z ministrom za notranje zadeve, s poljedelskim ministrom in ministrom za javna dela. Državna oskrba za brezposelne. Dnevne beležke. Če bi bil klerikalizem nepremagljiv, bi tičala še dandanes vsa Evropa v srednjem veku, in kakšno bi bilo tedaj življenje na svetu, si lahko misli, kdor ve kaj o sveti inkviziciji, o preganjanju »krivovercev«, o procesih zoper »coprnice«, o gorečih grmadah in podzemeljskih ječah. Da so mogle miniti vse te »lepe« reči, je bilo treba zlomiti silo klerikalizma, ki je gospodoval po vseh deželah in imel veliko več moči, kakor danes, ker se je opiral tudi na posvetno oblast. V njegovih rokah ni bil le križ, ampak tudi meč. In njegova beseda je več veljala od volje kraljev in cesarjev, ki so trepetali pred prokletstvom iz Vatikana. Klerikalizem je vendar padel, in Kranjska je ena L Po državah, kjer militaristična blaznost ni | strokovnim organizacijam, ki izplačujejo pod . . P nclpnila vladajočih krogov popolnoma in kjer pore brezposelnim, vsako četrtletje del teh maloštevilnih dežel, v katerih ima še nekoliko e zavedajo kulturnih dolžnosti napram vsem —> «■***,---------------------------------------------------------------------« *.----- ui »,,-n ™ ilojem, store več ali manj, da omeje bedo brez-oselnih z javnimi sredstvi. Veliko je b lo po-zkusov kako bi se brezposelnim najbolje po-hagalo.’ Slednjič so našli obliko, s katero dose-ajo ta cilj. Po vsej zapadni in srednji Evropi emelji javna oskrba za brezposelne na tem, a dajejo države in občine prispevke k podpo-am, ki jih izplačujejo strokovne organizacije brezposelnim. Na Angleškem je ustanovila država savarovanje zoper brezposelnost za štiri ve-ike industrijske panoge. Lokalne posle tega avarovanja oskrbujejo za organizirane de-avce strokovne organizacije. Za ostale indu-trijske panoge nimajo še državnega zavaro-ranja zoper brezposelnost; vendar pa daje dr-'ava tem panogam prispevke k podporam za Na Danskem in Norveškem pri-ipevajo država in občine k podporam, ki jih iz-ilačujejo strokovne organizacije. Na Finskem pripravljajo enak zakon. Na Francoskem povračuje vlada podpor. Od 25 kantonov v S v i c i ima 6 kantonov državno zavarovanje zoper brezposelnost. Tudi tukaj prispeva država k podporam strokovnih organizacij. Na Bavarskem Je prav sedaj storila vlada prvi korak k zavarovanju zoper brezposelnost. Vlada je izjavila, da povrne občinam polovico zneskov, ki jih plačujejo kot prispevke k brezposelnim podporam strokovnih organizacij. V Belgiji prevladuje takozvani gentski sistem. Gentski sistem za izplačevanje podpor brezposelnim imajo danes že v 100 belgijskih občinah. Ta sistem je uvedlo tudi mnogo občin v Nemčiji, na Nizozemskem, v Švici in Italiji. Stroški za državno oskrbo brezposelnim ne bi bili veliki. Pretečeno leto so izplačale vse avstrijske strokovne organizacije za podpore brezposelnim dva miljona kron. Če bi bila država prispevala 50 odstotkov, bi izdala le en miljon kron. Letos so seveda vsled gospodarske krize izplačale strokovne organizacije mnogo več. kakor lansko leto in če bi imeli dr- srednjeveške moči. Ako ne bi bili po drugih državah dobojevali velikega boja s to nazadnjaško silo in bi se še danes lahko zažigale grmade, bi na Kranjskem gotovo gorele. Zakaj fanatizma je med našimi klerikalci gotovo toliko, kolikor ga je imel kakšen Torquemada, in stavek iz očenaša »Odpusti nam naše dolgove, kakor tudi mi odpuščamo . . .« je našim klerikalcem popolnoma neznan. Ne le da ne odpuščajo svojim dolžnikom, ampak maščevanje iščejo tudi tam, kjer jim nihče ni dal povoda za to. Kdor ni klerikalec, je že grešnik, in gorje mu, če mu morejo pokazati svojo pest! Doslej so s tem strahovali ljudstvo. Cele trume so mislile, da se rešijo klerikalne jeze le tedaj, če postanejo sami vsaj na videz klerikalci. Ali ta račun je postal napačen, odkar je okrog ko-ritov že preveč tistih, ki bi radi kaj dobili. Deželni kristjani so se lahko znašali nad svojimi nasprotniki, dokler so bile bisage polne, pa so dajali iz njih svojim pristašem in tako kaznovali tiste, ki niso nič dobili. Ali zdaj so torbe izpraznjene, iz proračuna zija sam deficit, pri koritih ni več prostora, in gospodje, ki so doslej dajali, bodo morali — jemati. Do dna izpraznjene blagajne je treba napolniti, pa bodo grabili z obema rokama, ker s samim žegnom brez denarja ni mogoče gospodariti. Upanje na dobiček se ne izplača več; zaradi profita ne kaže klečeplaziti pred klerikalci. Kdor zdaj glasuje za klerikalce, ne sme pričakovati nagrade, ampak nove davke, da bodo mogli deželni gospodarji zlezti iz blata, v katero so zašli. Če naj se pa prepreči presilna obremenitev ljudstva, je treba preprečiti enako gospodarstvo, kakršno je bilo dosedanje. Treba je glasovati, treba je agitirati proti klerikalizmu. Kajti tudi na Kranjskem je ta sila premagljiva, kakor je bila premagljiva drugod. Le volje je treba in pridnega, neustrašnega dela. — Gospodje, nove laži! * Slovenčev e« laži, ki jih dan na dan premleva o socialnih demokratih in se vrti v njih kakor jesienska muha v močniku postajajo že res dolgočasne in pistene. Človeku se še zdeha, če bere vedno le o tem, kako se rede socialno demokratični voditelji na račun delavskih žuljev, kako pripovedujejo voditelji delavcem stvari, katerih sami ne verujejo, kako nazaduje socialna demokracija na vsem svetu, kako defravdirajo voditelji po blagajnah strokovnih organizacij itd. itd. Ali je klerikalno gospodo zapustila že vsa fantazija? Nove laži, gospodje! To bo vleklo, to bo omajalo zaupanje socialno demokratičnega delavstva v stranko in kar v trumah bodo drli pod okrilje »Strokovne zveze«. Saj je zločinov na svetu, da je joj. Pričakujemo torej nove, sveže laži, ob katerih se bomo zopet kliko smejali. — Odgovor »Slovencu«. V volilnem boju se klerikalna gospoda na Kranjskem poslužuje vseh mogočih sredstev; eno je grše od drugega. Laž — manjša in večja — kristjanom okrog »Slovenca« je že prirojena. Saj je znano, da se klerikalec posluži vsakega sredstva, samo da doseže svoj namen. Deželni elavar dr. Šu- steršič se je že v nedeljo na shodu »za povabljene« na Glincah spravil »čez me« ter mi očital »poturčenje«. Smejal sem se in smejem se še danes dr. Šušteršiču; mož je mislil nase — saj ga poznamo! Da pa širša javnost izve, kaj je z mojim poturčenjem, bom vso reč pojasnil. Brez konfesije sem že dolgo časa — kajti klerikalni nasilniki so mi davno že dokazali, da jim je vera v poštenost, pravičnost in spodobnost deseta briga. Če sem hotel biti daleč od farizejev, ki kupčujejo z vero — postal sem s polnim prepričanjem brez konfesije. Poročil sem se — logično — civilno in otroci seve so brez konfesije. Najstarejši dečko je pred tremi leti dorasel za šolo. Klerikalci so takoj napeli vse sile, da bi dečku otežili obstoj. Kmalu — pred tremi leti — sem dobil poziv, naj dečka priglasim h kaki konfesiji. Ker pa zakon pravi, da otroci slede vedno veri svojih staršev, sem vložil priziv proti temu pozivu šolske oblasti. Po dolgih treh letih, ko je moj dečko prišel že kot odličnjak v IV. razred — dobil sem odlok c. kr. ministrstva za uk in bogočastje, da navedem svojemu sinu neko veroizpovedanje. Proti temu odloku sem storil vse potrebno; pooblastil sem odvetnika dr. B., da v mojem imenu napravi pritožbo na upravno, in če bo potreba še na državno sodišče, ker odlok c. kr. ministrstva za uk in bogočastje je proti zmislu zakona. Oznanil sem to pristojni oblasti; navel pa sem doslovno: »Ako pa se me misli primorati, da mora moje dete prisostvovati pouku v kakem veroizpovedanju, tedaj naj se mu razlagajo nauki mohamedanske konfesije rita hanefit-skega kot konfesije v Avstriji postavno priznane!« Laž je tedaj, da bom svoje otroke »po-turčil« — res pa je, da sem dal sl. c. kr. ministrstvu za uk in bogočastje na prosto voljo: Ali pustiti moje otroke pri miru ali pa: Prestaviti koran v slovenščino ter naučiti magari turškega muftija slovensko, če gospodje pri c. kr ministrstvu za uk in bogočastje nočejo upoštevati postave — tedaj se moramo braniti pač tako, kakor sodimo da je prav! »Slovenec« poživlja, naj me ne volijo pri bližajočih se volitvah v deželni zbor! Ljudje, ki odobravajo počenjanje dr. Kreka in njegovih kumpanov, me gotovo ne bodo volili. Ne ponujam se nikomur. Hinavščine ne uganjam. Komur sem všeč tak, kakršen sem, bo pač oddal glasovnico z molim imenom. — Moja »vila« je tudi »Slovencu« v želodcu —; dr. Krek, dr. Pegan e tutti Quanti bi smeli imeti vile in gradove — mi zato ker smo socialni demokratje pa bi morali hoditi raztrgani okrog ter biti v večnem strahu, kdaj nas naj hišni gospodar postavi pod kap!! Prav po katoliško! No — jaz sem svojo hišo zgradil na svoje ime brez strahu, da me kdo opluje. Klerikalce poznam, ki zidajo hiše na ime svojih žena! — Pomaga! mi jo ni graditi nihče. Ukradel nisem nikomur nič, daroval mi noben ni nič — kar imam, sem pošteno s težkim delom prislužil. Toliko v pojasnilo. — Na Vas, klerikalce, gledam s prezirom kot se gleda na lakaje. ki so v srcu in duši hinavski, škodoželjni In nepošteni. — V Sp. Šiški, IR. novembra 1913. — Anton Kristan. — Telesna dela usmiljenja: Mrliče pokopavat. Sodrug s Posavja nam piše: Nikjer ne občutimo tako žive potrebe po krematoriju kakor v tistem delu Posavja, ki spada pod šent-petersko faro v Ljubljani. Zakaj šentpeterski župnik tako rad »pozabi« na pogreb, kadar gre za revne ljudi. Naj navedem samo dva primera ki sta se zgodila prav pred kratkim. Umrlo je nezakonsko dete, pogreb je bil napovedan, pogrebci so čakali in Čakali, šentpeterskega župni-)ca ni bilo od nikjer. Otroka so potem zagrebli brez žegnov. Kako se mu je zaradi tega godilo na drugem svetu, tega seveda ne vem. Prihodnji dan je šla stara mati tega otroka k župniku in ga vprašala, zakaj da ni prišel m pogreb. »Sem pozbil«, so dejali gospod, katoliški duhovnik. Drug primer. Umrl je zopet ubog delavčev otrok. Pogreb napovedan, pogrebci na pokopališču s krsto, župnika ni na spregled. Brihtna glavica, ki dobro ve, kdaj gospodje duhovniki ne »pozabijo« na pogreb, Je našla izhod: »Pustimo otroka do jutri v mrtvašnici, jutri bo pogreb gruntarjevega sina ln gospod gotovo ne bodo »pozabili« pogreba, ki je dobro plačan.« Otroka so res pustili na pokopališču in prihodnji dan je prišel šentpeterski župnik točno k pogrebu gruntarjevega sina in je še mimogrede požegnal delavčevega otroka. Zdi se mi torej, da bi bil za uboge šent-peterske farane, ki nimajo dovolj cvenka, da bi gospod ne pozabili nanje, najbolj primeren krematorij. Zoper sežiganje so itak katoliški duhovniki in potem bi lehko sami vse opravili in ne bi čakali po cele ure za pozabljive gospode. Ali ne bi naš presvetli knez in škof opomnili šentpeterskega župnika, da naj marljivo prebira katekizem, kjer je zapisano med telesnimi deli usmiljenja: Mrliče pokopavat?! — Nesreča v litijski predilnici. 21 letni delavki Tereziji Pehardi je v predilnici v Litiji odtrgal stroj vseh pet prstov na desni roki. Pripeljali so jo v ljubljansko deželno bolnišnico. — Na Glincah v gostilni »Amerika« bo shod konsumentov točno ob 8. zvečer v soboto 22. t. m. Pridite vsil — »Ljubljanski društveni orkester« priredi danes prvi društveni koncert pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Černyja v hotelu Tratnik (Zlata kaplja), člani vstopnine prosti, nečlani plačajo po 40 v. Začetek ob 8. zvečer. Za mnogobrojno udeležbo se priporoča odbor. — Zborovanje konsumentov bo na Jesenicah pri Peklarju 27. t. m. ob 7. zvečer. — Na Savi pa 30. t. m. ob 10. dopoldne pri Berglesu, za Koroško Belo pa 30. t. m. ob 2. popoldne pri Hkavcu. — Shod konsumentov v Tržiču bo v nedeljo ob polu 3. popoldne pri Pelarju. Pridite vsi. — Velika železniška nesreča. Iz Montgo-meryja poročajo: Neki vlak na železniški progi Oeorgia Central, v katerem so se vozili izletniki, je padel pri Claytonu z mosta. Dvajset oseb je bilo usmrčenih, 250 pa ranjenih. — Ženski policijski načelnik v Člkagu. Za povzdigo ženske morale je sklenil župan v či-kagi, da imenuje Jero Hoven Briton za načelnico mestne policije. Mestni svet je odobril ta županov predlog. — Kinematograf »Ideal«. »Roger la Houte« znameniti roman v filmu »Živ in mrtev« je vse obiskovalce očaral. Veletragična do skrajnosti napetost zbujajoča vsebina učinkuje od začetka do konca s tako silno močjo, da se zde kratke pavze med vsakim delom še predolge in vsakdo nestrpno pričakuje konec. Ta spored šolski mladini ni dostopen. V petek »Strupena kača« pri vseh predstavah. V soboto »Mrtvi govore«. Umetnost in književnost. — Hrvaška opera. Nikola Šubič Zrinjski, glavno delo starejšine hrvaških skladateljev Ivana Zajca, je za ljubljansko občinstvo noviteta, dasi so vsi posamezni deli opere tako splošno znani, da ni moglo poslušanje občinstvu prizadeti nobenega truda. V celoti kaže »Zrinjski« še popolnoma italijanski vpliv, ki je Zajca dolgo vodil pri njegovem delu; pozneje se ga je precej otresel in se postavil na svoje noge. Ali IJrav Badaličevemu libretu Je ta štil primeren. Če včasi prepogosto ponavljanje kakšnega stavka moti moderna ušesa, se pa prav v tej glasbi krepko izraža heroični romanticizem pesnitve in bojni milje, v katerem se odigrava dejanje. »Zrinjski« je nacionalna opera Hrvatov. Ko je nastala, je bil nacionalizem še mlad in naiven, pa ima tudi libreto te znake; vse je idelaizirano, nad vsem se blešči avreola mogočnega junaštva in nepresežne požrtvovalnosti; ljubezen do domovine, ljubezen mladih in ljubezen starih, vse je velikansko in vse brez komplikacij. Čim silnejši je zunanji boj, tem manj je videti notranjega. Ker ni drugače mogoče, kakor da na koncu vse pogine, se je pesnik pobrigal za tolažbo in nam pokazuje prizor v nebesih, kjer najde vsak zasluženo plačilo. Kar je Zajc napravil iz tega besedila, je tudi brez obzira na nacionalni moment časti vredno. Kompozicija izraža impozantno enerži-jo, in heroični deli so najbolje uspeli, v zborih prav tako kakor v solih. Predvsem pa je opera hvaležna; če imajo pevci potreben materijal, jim dajejo skoraj vse partije možnost uspeha. Glavne vloge so učinkovite od konca do kraja, in tudi zbori prihajajo na svoj račun. Zrinjskega je pel g. Vuskovič s silnim ognjem, da je bron Za resnico. Roma* vr r r Spisal JožefLajchtefr (Dalje.) Iz teh dveh prvin so se vedno in povsodi porajale reforme, katere so potiskale ljudstvo naprej. Nezadovoljnost in r.ada — samo spomnite se vseh velikih epoh svetovne zgodovine. Za-dlošča, če se spomnimo Kristovega prihoda I Takrat v dobi popolne razdvojenosti, popolne potrtosti vsega, kar je ljudem dajalo vero v bodočnost, kar jih je vzpodbadalo k činom in sililo živeti, v dobi, katera je tako nekako še prežvekavala (prebavljala) ostanke, vsega tega, kar so storile prešnje dobe, v dobi samo-hiomorov, dezorganizacije in najgroznejše raz-dejanosti se je zasvetila na vzhodu luč sveta — vstala je Kristova postava, prinašajoč ljudem novo vero v bodočnost, novo moč v življenje. Ljudje so spoznali, da bi bil svet lahko drugačen, napolnjeni so bili od čudežne svežosti in začeli so živeti drugače. Pa zopet je prišla doba propadanja, nezadovoljnosti, razdvojenosti in znano vam je, da je luč takrat vzšla na češkem, da je pot k zvezdam pokapal ljudem Jan Hus. In po dobi luči zopet nova ioba propadanja, iz katere je izvedla ljudstvo tačasno, in le začasno velika francoska revo-ucija, po kateri je prišel naš vek, vrhunec naj-rečje temnote in razdvojenosti, vek najstraš-lejših samomorov. Danes nihče ne ve, kam, rihče ne ve, kako in zakaj bi živel. In na ■azvalinah te zle dobe vstajajo zopet preroki, 'la vzhodu pojav Tolstega, na Nemškem Nietzscheja. Mi smo se tudi napotili za tem glasom. vodečim nas k luči iz teme.« Kačerovsky se je pri teh besedah sarkastično smehljal na svojem prostoru, sklonil se k sosedu in mu nekaj pošepetal. Ivan je to opazil in za trenotek izgubil nit svojega govora. A naglo se je zavedel in nadaljeval: »Naš cilj je tedaj drug, boljši svet, in gre se zato, kako bi postavili ta svet. Ne vem, ali poznate vsi roman Bellamyja: »Looking Back-ward — Pogled v bodoči raj«. Tridesetleten Amerikanec prespi po čudnem slučaju 113 let. Probudi se šele na začetku 21. stoletja iz dolgega spanja in zre v izpremenjeni svet. V nekdanji njegovi domovini, Bostonu, ni več kaosa, zmešanosti in bede, ni več tistih neznosnih socialnih razmer, kakršne je poznal z devetnajstega stoletja, ko je bil zaspal. Ljudje žive čisto novo življenje. Revežev ni in bogatinov, vsi so si enaki, vsi so deležni plodov in izumov kulture. Nobenega perečega vprašanja ni več, vlada vsestransko blagostanje, iz katerega se vsakemu odmerja pravičen del. In vse to se je doseglo na ta način, da se je odpravila zasebna last, da se je ves narod uredil kakor ena sama trgovska družba. Narod je postal edini kapitalist, edini privilegirani podjetnik, čigar dobička je deležen vsak občan. Skratka, naposled se je spoznalo, da je vse proizvajalno in trgovsko delovanje, od katerega je odvisno splošno blagostanje, prvi in najvažnejši interes države, in da je nespamet prepuščati je privatnim osebam s sebičnimi interesi in namerami.« »Izvrstno — — kolektivizem!« sta se oglasila dva glasova in slikarski pomočnik z bujnimi, temnimi lasmi je hotel zaploskati z rokami. Preden pa je zaploskal, je Ivan zopet poprijel za besedo: »Na roman Bellamyja zato opozarjam, ker njegovega grla donel kakor živo junaštvo. Njegov enostavni ponos je krasno karakteri-ziral bana, ki stoji in pada na svojem mestu, ne da bi mogel dvoru pristopiti do njegove duše, pa ima s svojo neomajno odločnostjo, ab-solutnosugestitvnooblastnad vsemi ljudmi. Vse na njem je govorilo, vsak pogled, vsaka gesta in vsa njegova postava. Pevec in igralec sta se združila, da sta skupno dosegla sijajno zmago. Njegovo ženo Evo je pela gdčna., Koroščeva, ki je ustvarjena prav za take krepke, nesenti-mentalne vloge. Tukaj dominira njen močni in čisti glas, ki ga ne more orkester nikdar zadušiti. Ga. Polakova je bila v prvem delu vdano ljubeča za svojega dragega trepetajoča ljubica, na koncu pa dostojna hči svojega junaškega očeta; njen skok iz operete v opero ni mogel zmanjšati njenega slovesa. G. Jastrzeb-ski je bil popolnoma kos svoji nalogi kot Lovro Juranič. Veliko in hvaležno partijo je imel g. Križaj kot sultan Sulejman. S priznanjem Je omeniti g. Strmca (Mehmeda Sokoloviča) in Jurašiča (Alapiča) ter Kondrackega (zdravnika). Zadovoljevali so tudi pevci manjših partij. Zbori so bili živi, sveži, zaokroženi, orkester temperamenten. Dirigiral je g. Albini. — Dramatična šola. Dramatična šola slovenskega gledališča se prične v najkrajšem času. Oni gospodje in dame, ki se mislijo vpisati, naj se oglase tekom tega tedna med 6. in 7. zvečer v gledališki dvorani (slov. gled., drugo nadstropje). Vrhovno vodstvo dramatične šole bo Imel gospod ravnatelj Ignacij Borštnik sam, podučeval bo pa g. režiser Milan Skrbinšek, ki je že lani poučeval in priredil nekoliko javnih produkcij svojih privatnih učencev in učenk pedagoške zmožnosti. Letošnja šola se bo bivstveno razlikovala od prejnšjih, ker se bo podučevalo po čisto drugi, moderni metodi, ki je tudi izredno zanimiva. — Iz pisarne slov. gledališča. V soboto, dne 22. t. m. se uprizori v slov. gledališču Avgust Strindbergov »Oče«, ki je ljubljanskemu občinstvu pač še v živem spominu. Saj je gostoval predlanskem v naslovni vlogi naš letošnji ravnatelj, g. Ignacij Borštnik, ki Je ravno v tej vlogi dosegel pri nas izredno velik uspeh, in jo igra tudi letos. To Je zadnji poizkus privabiti občinstvo tudi z resnimi dramami v gledališče. Vodstvo je vezano na obisk, in nihče mu ne bo imel pravice kaj očitati, če se tudi ob priliki te uprizoritve občinstvo vabilu ne dti-zove, in bo vodstvo tako prisiljeno, vzeti na repertoir le lažjo hrano, kakor so ljudske igre, veseloigre in burke. Osobje je že skoraj kompletno, kajti tekom zadnjih dni sta bili nanovo angažirani gdč. A. W i n t r o w a , ki je ljub-ljankemu občinstvu gotovo jako dobrodošla znanka, in pa gdč. Giorgjevičeva iz Zagreba, talentirana mlada igralka. Štajersko, — Občinske volitve v Gradcu. Danes imajo v Gradcu volitve za občinski svet, in sicer voli treji razred, v katerem kandidirajo socialni demokratje sledeče sodruge: Ivan Ar-netzl, Alojzij Herzog, August Lindner, Janez Muchitsch. Agitacija za volitve je zelo živahna. — Orla Je ustrelil. Iz Slovenjgradca poročajo: Pri sv. Duhu na Urški gori so ustrelili orla, ki meri z razprostrtimi krili dva metra. Orel je odnesel s paše štiri tedne staro jagnje. Pastirica je klicala na pomoč in njen oče je ustrelil orla. Orla bodo nagačili. — Težka nezgoda na graškem Južnem kolodvoru. V pondeljek zjutraj sta ponesrečila na Južnem kolodvoru v Gradcu nadsprevodnik Karl Haar, star 51 let, in strojevodja Karl Un-terrassner, star 45 let. Pri premikanju vlakov je zgrabil stroj dunajskega poštnega vlaka št. 35 oba železničarja in ju vlekel nekaj časa s seboj. Oba sta dobila smrtnonevarne poškodbe. Nadsprevodniku Haaru so odrezali v bolnišnici desno roko — Ženo In hčerko zastrupil? Iz Ljubna poročajo: V pondeljek zvečer so aretirali v Don-nawitzu 37letnega rudarja Janeza Petrino. Petrina je bil že dlje časa poročen, a je živel ločen od žene in otroka. Zena in otrok sta prebivala pri Veliki Nedelji. V nedeljo je Petrina obiskal ženo in hčerko. Šli so v gostilno, kjer je Petrina plačal liter vina. Zvečer se je odpeljal. Ko sta se žena in šestletna hčerka Marija vračaj s kolodvora domu, jima je postalo slabo. Zena)* ponoči umrla, med tem ko je stanje otrokov« tudi brezupno. Petrina je živel v DonnaW»® z neko vdovo, ki ima šest otrok in kateri je ljubil, da se poroči z njo. Vdova ni vedela, da B Petrina oženjen. Bila sta že dvakrat na op' cih in tudi dan poroke je bil že določen. Vdov» je s Petrino v drugem stanu. Petrina taji nje. Ko so ga aretirali, je bil povsem mir en. — Električni tok je ubil konja. Iz Radgon« poročajo: 15. t. m. se je odtrgala žica elektnf“J napeljave radgonske centrale. Žica je bila a* peta preko ceste, ki vodi v Gorice. Konec žic« javiti »vi vuui v UUIItC« l Kal je zadel konja v enovprežnem vozu na Konj se je zgrudil mrtev kakor od strele zad^j — Nesreča na železnici. Iz Gradca P°fri&lc f^zpr !>tora to ‘edti [e le NČl P hi o t( ta: II d a ?*koi J1 Dr; Nt ko i °0 Ni jih to* jrfll 'lte’r< tet '®Če Siti 1 Sibc Med namestniki za veliko obrt: 1. Hameršek Anton, zidar v Novem matu; 2. Hlebš Franc, mizar na Glincah; \)i‘ vzkllc za veliko obrt: 1. Križaj Friderik, ključar v Lju Vsa pojasnila glede volitev v obrtno^, šče daje sodrug Viktor Zore v Ljubljan'-lenburgbva ulica štev. 6/II. iublja^ sodi' Goriško. rge! — Identiteta samomorilca, ki se ie^esre' čez most v Koren v Gorici, je dognana, ^ef-čni 271etni mladenič se imenuje Alojzij ^ *0|e, mac, mizar, stanujoč v ulici Kmetijske v Kodermac je prebival pri svoji sestri, Ki J . lahko tu analogično dokažem, kaj bi pomenjalo, če bi imeli svojo lastno državo in čemu mora biti naša prva naloga, da bi je res dosegli. Blagor človeštva, njegov bodoči raj, ogromna reforma človeštva nam je danes na srcu baš kakor takrat pred leti, ko smo pod vplivom Tolstega začeli filozofirati o odrešenju sveta. Samo da je Tolstoj velik teoretik in pravzaprav reakcionarec. Človeka bi rad pahnil nazaj, zaprl v vasice, učil ga preprostega življenja — prosim, v dobi železnic, električnih tramvajev, telefonov in vseh drugih posledic človeškega raziskavanja. Ne, tam ni rešitve za današnjega človeka. Današnji človek hoče naprej, višje in višje in vsi, brez izjeme vsi, stremimo za tem, da se udeležujemo vseh mogočih užitkov----------- nam vsem se morajo odpreti vrata blagostanja. In to je uvidel naš sodrug Soumar, in jaz govorim tu samo v njegovem zmislu, ako proklami-ram ta program. Ne, ne gre za nobene nove cilje. Naša stranka je zvesta svojim ciljem od začetka samega. Toda gre za uresničenje teh ciljev, za prehod od teorije k praksi, gre za tisto pravo sredstvo, kako bi se cilji dosegli najbolje. In edina in najhitrejša možnost je tu, da dosežemo svojo državo in si jo uredimo po lastnih idealih.« Ivan je pomolčat. Zmagoslaven smehljaj mu je poigraval na ustnicah. Mimogrede se je ozrl v Kačerovskega ter potem nadaljeval: »In sedaj je vprašanje, kako bi dosegli državno samostalnost? Kaj naj storimo, česa naj se lotimo?« In Je začel razlagati, da delujejo pri velikem delu, da so se vrgli v boj, v katerem morajo zmagati za vsako ceno. »Ne smemo se dati ostrašiti z ječo in z nobeno stvarjo, še krep- truplu na pokopališču spoznala svojega Po 11 dneh je bil šele sedaj identificiran- 1 vijo, da je zadnje čase precej pil, ker J ^ nevoljen na svojo sestro, ki se je pečala } jC kim artiljerijskim narednikom, s kateri imela deklico, ki je umrla po par dneh. fjCe — Avtomobil povozil otroka. Iz ~ pfl poročajo: V nedeljo popoldne okrog 4. J® p0-Černičah vojaški avtomobil, ki ga je voa1 ^ ]i j feko ?le •'le; No % fai K keje se moramo organizirati, moramo si P ^ biti vse vrste naroda, moramo fanatiz^a^^ rod. ,Fanatizirati‘, to je Soumarjevo ges^‘0fe' masam moramo vdihniti dušo. Odkritosrc^ ^ čeno, jaz nisem nikak prijatelj mladočeho^f |3, če se mladočehi sedaj oprijemljejo našega f to najbolje priča o naraščanju naše moč' umnost bi bife, odbijati pomočno roko. p' najpreje navdušite mase! Premislite, da ! |UJ. pica Galilejcev v tisočih in itsočih zaliet |3p0' Potrudimo se tedaj, da bi i naša luč vZP lala v tisočih in miljonih!« Ko je končal, je sedel. XXXIII. Mikyška je takoj potem pozval na^1pet(I naj se oglašajo za besedo. Ivan je v tem 1 ‘ gledal v Kačerovskega. Pričakoval le» prvi dvignil roko. A Kačerovsky se je 1 jfti' lomarno oziral. Za besedo je prosilo gih, med njimi tudi slikarski pomočnikD kateri je prinesel Soumarjevo pismo. PrC jp je obširno organizacijo. Izvlekel je Iz *'eP(ja b* Pisnik in razkladal, kako si predstavlja, se najlože dosegel cilj. y v$a;. »Gotovo morajo biti glava in udje. kem mestu, v vsaki vasi mora živeti j v udov in ena glava. Glave bodijo med s ^ zvezi, v Pragi bodijo pa osrednji udje ,.0 11 višja glava, katera vodi celo organiza Prage naj izhajajo migljaji posamezni 5e vam. Ko bi bilo treba kakšne demonstra ^ d& povelje in demonstrira se po vsem ^ Moravskem in če treba tudi na Šleskem- ^ Mlademu dečaku se je nekolikokrat m nilo. Ko je dogovoril, se je smelo ozrl 1» sedel (Dalie.) * S N H N 'for ii* w *o. Pri, K % % 1 Si ‘tar •v i * ^v-nik zrakoplovnega oddeiKa stotnik bto-2 »e iz Oorice, povozil 151etnega dečka. Fant *tal na mestu mrtev. Avtomobil je vozil na- ne zmeneč se za nesrečo. Državni zbor. Dunaj, 18. novembra. >tn in^ rij la, na aji pNa današnji seji je železniški minister ^ [ter predložil napovedani zakonski načrt o rS insko-hercegovinskih železnicah. Da se iz-'i s ta osnova, bi moral državni zbor dovo-neJ zopet kup novih davkov, oziroma veliki a «ičnl načrt. Iz ministrovega utemeljevanja je e * tosneti, da gre v Bosni za železnice, ki jih a I eva militarizem v »strategičnem interesu«. ^0fi »J se zahteva pravzaprav zopet le nova žr-' s' na oltar moloha. Avstrijske lokalne želez-;k,°i, ki jih potrebuje prebivalstvo, pa morajo st* ;t čakati in očitno je, da hoče vlada najprej sanskimi železnicami dobiti plačilo; kar bo morda predložila, je pa mačka v vreči. SC tdo more še upati, da se bo večina Še uprla nelojalni kupčiji? Kriza je še vedno nerešena. Pogajanja so ' na vse konce in kraje. Z Rusini še ni er o do nobenega rezultata. Stiirgkh je vodil rave med njimi in Poljaki tako, da se bodo J ila pogajanja zopet prenesti v Lvov in bo ra» > treba osem dni. In državni zbor bo moral tem počivati. Hoteli so že danes prekiniti z.i i do prihodnjega torka, ker pa se danes ni 1 * Sala specialna debata o davku na žganje, pi(l utrl še ena seja v ta namen, potem pa bo orka premor. Sicer so Rusini žugallj da i ves teden ubili s stvarnimi popravku V debati o davku na žganje je govoril sodr. >lJ^ )iamand, ki je podal izborno kritiko načrta lu%zkrinkal nepošteno taktiko vladne večine. ni Predsednik dr. Sylvester otvarja sejo ob lopoldne. Zto Železniški minister dr. F o r s t e r predlaga "* imski načrt o dopolnitvi VO, Seja. bosanske železniške mreže Triad n -O e n t i H ittik >i)» avi: Pragmatična spojitev Bosne in Herce-\e z monarhijo zahteva, da se tudi želez-b bolje zvežeta obe deželi z monarhijo. To bljlostalo še bolj nujno iz vojaških razlogov, ^rija in Ogrska naj le prispevata k izdatkom ti pokrije Bosna-Hercegovina sama. Vlada da se bo zbornica prepričala, da se tudi esi avstrijske polovice izdatno varovani v 'Hu. Kar se tiče domačih lokalnih železnic, vlada, čim bo rešen sedanji načrt, pred-zbornici primerno zakonsko osnovo, ki 0 ozirala na one želje, ki so vladi znane. 2 Mici). %ato se nadaljuje specialna debata o davku na žganje. (F »Stvarno« popravljajo dr. S e d 1 a k Vpr) dr. Smal-Stockil (Rusin), • Uil (Rusin), S t a n e k (Celi), B a ' f (Rusin). Qo" (Pol|ak) ln " taj-otem govori poročevalec manične •*' 10 j sodr. dr. Diamand: in^> -taties ie Citati v časopisih, da se dogovar-_ \banski socialci z nemškimi nacionalcl, hi obglavili Rusine. Zdaj so se Rusini oddali obstrukciji, prihodnja seja pa naj bo e .[drugi teden. Kje je ostala delavnost ve-K Moj predlog, da se postavi v pi račun 30 K! nov za ureditev uradniških plač, bi se bil :e i sprejel. Vlada pa noče nobene gladke rave ampak namenoma ugonablja parla-1 l in večina Ji pomaga s svojo taktiko. Ce se n. una, koliko stane kontingent špirita vsa-r kmeta v Avstriji, prihajamo do zaključka, a liddaja vsak kmet, ki rabi alkohol, petsto-toliko veliki posesti, kolikor dobe kmetje ontingenta. Vsi poizkusi, da bi se spravile kon kakšne socialno koristne določbe, so v • b ku izpodletele. Ce prižiga večina veliko °4jj o hudiču, bi vendar lahko prižgala vsaj 'm\ > lučko Bogu. Vsaj v časih lakote, kakršen i L idanji, naj bi se z odpravo ljubezenskih daril ravi > omejila vaba za pridobivanje špirita iz lov 1 uptrja. Če bi pravi kmetje vedeli, da se da-*č»v/ veleposestnikom in fabrikantom 29 miljo-V gotovo ne bi bili na strani večine. Ta ve-a l nima vesti in ljubezni do ljudstva. V njej i Z »kajske duše, ne pa ljudski zastopniki. Ce 1 ne parlament, pogine po krivdi večine, ki i ^ :dala zaupanje prebivalstva. (Odobravanje til^ locialistih.) zty|Razprava se prekine, pa se nadaljuje de-I o Pacherjevem nujnem predlogu. V debati >ri nemški nacionalec Lipka. Nemško na-alni »delavec« sitnari z nekim vprašanjem av redsednika, ki nima druzega namena kakor nJ mcirati Ceha Stranskega, da je baje J3’ ojim zadnjim govorom razžalil sodniški ’ ijjp , Predsednik odgovarja, da je že na seji ej il, kar ni bilo v redu. X Posl. Pernerstorfer naznanja, da je •ec|j 20. novembra sklical sejo narodnostnega epa tka. rosr. stransKjr izjavlja, aa s svojim' zadnjim govorom, ko je govoril o »potepčanem Dunaju«, ni mislil na dunajsko prebivalstvo, ampak na zastopstvo mesta. To povzroča nekoliko prepira, potem se zaključuje seja. Prihodnja seja bo jutri ob 10. dopoldne. Zadnfe vesti. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Dunaj, 19. Avstrijska delgacija se je sešla pod predsedstvom starostnega predsednika barona Schwegla ob %7. zvečer, da se je konstituirala. Na ministrski klopi je bil minister Berchtold z vsemi skupnimi ministri in mornariški poveljnik admiral Haus. Za predsednika je bil izvojen dr. L e o s 44, za podpredsednika grof Silva Taroucca s 47 glasovi. Minister za zunanje zadeve grof Berchtold je predložil skupni proračun za prvo poletje 1914. Potem so se volili odseki. Delegat Neme c je vložil interpelacijo zaradi izenačenja penzionistov starega sistema z drugimi petizio-nisti. Ob 7. zvečer je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo pismeno naznanjena. SKUPNI PRORAČUN. Dunaj, 19. Skupni proračun za prvo polletje 1914., ki je bil včeraj predložen delegacijam, izkazuje za ministrstvo za zunanje zadeve redne potrebščine 9,504.288 K, izredne potrebščine 80.000 K, skupaj 9,554.189 K; za vojno ministrstvo redne potrebščine 238,826.207 K, izredne potrebščine 760.000 K, skupaj 239,596.207 K; za vojno mornarico redne potrebščine 35,464.050 K, izredne potrebščine 2,674.530 K, skupaj 38,138.580 K; za skupno finančno ministrstvo skupne potrebščine 2,589.245 K; * za računsko kontrolo 186.636 K. Pri poglavju »vojno ministrstvo« je redna potrebščina v primeri s polovico lanskega proračuna za 37,047.323 K. izredna pa za 161.500 kron večja. Ministrstvo za zunanje zadeve zahteva nadalje okroglo za Štiri miljone naknadnega kredita, med temi 700.000 K za brambne izdatke, 2.800.000 K za razne višje izdatke ob času balkanske krize. Vojno ministrstvo zahteva za 32,770.000 kron naknadnega kredita za leto 1913. Za izpolnitev vojske se zahteva izrednega kredita 7,900.000 K, za dobavo novega artilerijskega materijala 200.000 K; za dobavo vojnega materijala in trdnjavska dela 26,800.000 K. Kot izreden oboroževalni kredit za posebne vojaške ukrepe (za lansko mobilizacijo) se zahteva 316,680.000 K. Za vzdrževanje turških vojakov, ki so prestopili na avstrijska tla, zahteva proračun 800.000 K; za izpopolnitev mornarice 47,500.000 kron; za zgradbo v puljski luki 600.000 K; za Izredne mornariške dobave 7,200.000 K; za Izredne vojaške ukrepe tekom balkanske krize še 40,400.000 K. OGRSKA DELEGACIJA. i* Dunaj, 19. Ogrska delegacija se je sešla včeraj ob polu 5. popoldne na konstituiranje Starostni predsednik je bil baron H a r k a n y i. Od članov opozicije iz poslanske zbornice se ni udeležil nobeden, iz magnatske zbornice pa princ Ljudevit Wlndlschgraetz. Pred začetkom seje pa je tudi on odšel. Za predsednika je bil izvoljen baron Ljudevit Lang, za podpredsednika grof Avgust Z i c h y. Potem je grof Berchtold predložil proračun. Po izvolitvi odsekov se je seja zaključila. RAZPOLOŽENJE V DELEGACIJAH. Dunaj, 19. Kolikor je bilo včeraj mogoče opazovati, je razpoloženje med člani avstrijske delegacije zelo neugodno Berchtoldovi zunanji politiki in je pričakovati precej močan odpor. Soc. dem. hočejo podvreči Berhtoldovo politiko ostri kritiki. Pridružili se jim bodo Hrvatje. Pričakovati je pa, da se oglasijo tudi delegati iz drugih krogov. Oovori se tudi, da naj-brže ne pride do običajne zaupnice za Berch-tolda. OPAZOVANJE PROCESIJE S KUKALOM — MOTENJE VERE! Dunaj, 18. Rus Mileslav Bersetlč je bil obsojen pri okrajnem sodišču v Novem mestu zaradi motenja vere in razžalitve katoliške cerkve, ker je gledal na cesti procesijo s kukalom in se ni odkril. V Novem mestu je bil obsojen na teden dni strogega zapora Obtoženec se je zagovarjal s tem, da je salutiral procesiji, ko je šla mimo njega, ker je tako pozdravljanje običajno v njegovi domovini. Ker je obtožnica navajala kot motenje vere tudi opazovanje procesije s kukalom (!!), je dejal obtoženec, da se ni zavedal s tem nikakega kaznjivega dejanja. Vložil je ničnostno pritožbo, kateri pa kasacij-sko sodišče v sporazumu s predlogom gene- ralne prokurature ni ugodilo. Kasacijsko sodišče utemeljuje zavrnitev priziva s tem, da je opazovanje s kukalom pozitivno dejanje, in sicer tako, ki žali verska čuvstva udeležencev. VOLILNA REFORMA NA FRANCOSKEM. Pariz, 18. Z 296 proti 25 glasovi je bil sprejet dostavek k volilnemu zakonu, da se izračunajo mandati po številu vpisanih volilcev. Komisija je bila predlagala, da se izračunajo mandati po številu prebivalstva. Nato je sprejela zbornica paragraf, ki določa, da pride v vsakem volilnem okraju na 22.500 vpisanih volilcev en poslanec. Na število, ki presega 11.250 volilcev, pride po en mandat. Število poslancev se bo na podlagi tega paragrafa znižalo na 520. VOLITVE NA PORTUGALSKEM. Lizbona, 18. Pri volitvah za portugalsko zbornico so dobili od 37 mandatov ministeri-alni kandidati in demokrati 34. Ostali trije mandati se razdele tako: En evolucionist in dva unionista. Po izidu teh volitev je kabinetu za-sigurana večina v zbornici. Volitve so se izvršile povsem mirno. MEHIKA. Huerta odstopi. Novi Jork, 18. Sem je prišlo brzojavno poročilo, da namerava predsednik Huerta odstopiti, in sicer takoj, ko se snide kongres v četrtek k rednemu zasedanju. Gibanje vstašev. Veracruz, 18. Kapitan ameriške bojne ladje »Nebraska« poroča, da je vstaški general Ar-guila neomejeno zagospodaril po ozemlju Južno od reke Panuco. El Paso, 18. Vstaški vodja Villa, ki je vrhovni poveljnik v Juarezu, preti, da se bo polastil mehikanske severnozapadne železnice, če uprava nemudoma zopet ne vpelje obrata. Dve banki v Juarezu sta dali Vilii 100.000 dolarjev predujma, da je plačal svoje čete. '11 Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zai je«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v LJubliani. ■ I ■ ■ ■ I Zamaške lz probkovlne za steklenice in sode v vseh velikostih ln kakovostih za vinotržce, pivovarne, založnike piva, izdelovalce piva, izdelovalce likerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce In Špecerijske trgovine izdeluje tvrdka Jelačin & Ko., Ljubljana Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. - Električni obrat. - Direktni uvoz probkovlne iz Španije in Portugalske. - Zahtevajte cenik in vzorce! - Zaloga raznovrstnih stanjo-lovth kapsljev za steklenice. ■I I ■ H II I Svarilo 1 Koder se prodajajo ponaredbe, naročite pristni naravnost izdelovalnice pod naslovom: Rastlinska destilacija ..FLORIAN” v Ljubljani. Postavno varovano. J Najboljši nakupni vir zgotovljenih postelj lz dobrega l-e£kega postelj-nega perja napolnjene v gostonlti rdeči nanking (inlet), 1 pernica 180x 120 cm, z dvema zglavnicama, vsaka 80x60 cm z novim belim trpežnim perjem K 16—, napol puh K 20—, puh K 24—, pernica sama K 10—, K 12*—, K 14'— in K 16'—; zglav-nlca sama K 3—, K 350 in K 4—w Dvojna pernica 200X140 cm K 13'—, K 14-50, K 17 50 In K 21- . . . boljšega I. do 16—, polbelega K 17—, 5 kg novega, dobrega, belega neprašnega posteljnega perja K 30-—, boljšega K 36'—, najfinej- ibelega K 30 —, boljšega K 36 —, najfinej* Sega, puljenega K 45 —: 5 kg nepuljenega perja od živili gosi K 26'— in K 30; beli puh debelejši K 5, boljši K naJfineJSi prsni puh K 6'50 za '/» kg, sivi puh '/a kg_K 2 In K 3'—. Razpošilja se franko proti povzetju. Zai -S £amen» proti povrnitvi poštnine dovoljena. SIGMUND LEDERER, Janowitz a Angel št. 156 bei Kiattau in BObmen.' Y Pošljite naročnino, če ie še niste 1 ▼ i S ii ■ a : s ji ii ■ ■ :: :: :: Naznanilo in priporočilo. Podpisani se usojam slavnemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem otvorll trgovino z usnjeni v Ljubljani na Erjavčevi cesti štev. 2 nasproti jubilejskega gledališča. V zalogi imam veliko izber domačega in Inozemskega usnja, kakor znamke Blumenthal in Orison, Chev-reaux, potem Ideal, Cornclius Hevl Box, nadalje vse čevljarske potrebščine kakor tudi zgorn|e dele, razne trakove, zaponke itd. — Nadalje razne kreme: Globin, Giobus, Erdal, Afrikan ter Sokolska krema vhc po najnižjih cenah. ii BBaaaaaBBBBaBHt.w()t(SBir«BflH9asiaaHH«xaadiaa|e cene. K. JURMAN optik in Specialist LJUBLJANA Šelenburgova ulita Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Okrajna bolniškabia-gr jria v Ljubljani. Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta. r Zdravnik blagajne Ordinira dopol. popol. Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje Dr Košenina Pder splošno zdravljenje Dr. Robida ?&n splošno zdravljenje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje Stanovanje 1—3 11-12 Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni 10-12 10-12 8-V* 10 2-3 2-3 3-5 Frančiškanska ul št. 2, 11. nadstr. Dunajska cesta št. 6, pritličje Dalmatinova ul. št. 3, pritličje Mestni trg št. 3, 1. nadstropje Frančiškanska ul št 4, pritličje Prešernova ulica št. 3, 111. nadstr Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni Gani, H potrebujejo zdravniško (omoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nuinih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove diuge zdravnike, da pa lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna i krila, kostnme, nočne ha- I 11 7 & Ije.perilo,plašče, kožuho-l W £-4 vjn0 jn vse m0!)no blago. M. Krištofič - Bučar Ljubija' n, Stari trn stev. 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških obleke h in krstni bpravi. -------------S©lia.n.a. tndkft. Varčne gospodinje! Dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj daje vsakomur kri, moč, živče, Sladni Čaj 711 a m Ir a »panje, cvetoče lice, okusen zaj-trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-Clpfljn terlnsko mleko in umrljivost dojen-čkov omeiuje. Pri bolnih sc dosežejo Izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo go-ipodinje 50 odstotkov pri gospodinskih izdatkih, tudi pri mleku In sladkorju Vsak dan prihajajo naročila g priznanji. Naroča se pri izdelovatelju lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža, ki je s sladnim čajem izgojll svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po '/< kg 4 K frankt. Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy; SchOn-brunerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Josefstadter-strasse 25, v Gradcu Sackstrasse 4. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega druStva za Ljubljano in okolico. © @ © © Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in Časnikov v vseh jezikih. Biljardi e==s Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Konsumno društvo rudarjev i. v Hrastniku .. registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga* vseh vrst špecerijskega blaga, otroških oblek, nogavic, čevljev, srajc itd. po najnižji ceni. Toči se tudi v svoji lastni gostilni pristna bizeljska, dalmatinska in istrska vina. Pristni re-fosco in »Adria Perle*. Vabi se toraj cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svoiem lastnem podjetju. Član lahko postane vsak. Delež znaša 20 kron. Načelstvo. 40 letni uspeh, ff*- Želodčna ==^ == tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 via 21 ZTIS, 0. PiCCOli, Ljubljani. PRI jiet topi prat K Al Avs K 5 S Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiekanska ul. 8 r. z. z o. z. Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. m Litografija. Moderne kožuhovine za dame, kakor mufi in ovratnice, otročje garniture, kožuhovinaste čepice, ovratnice in rokavi« e za gospode v obilni izbiri in poljubni ceni v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne poSte. Ivan Jax in sin Ljublianfl Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo t- ■= —« strojev — in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adier. sebi se j H prej leb kerr zloč pro< najs prik skle rajž ded cah stra ska svo. kan ima drži vlac nav bila mis njih jim krh mer se i kjer var- nas. gori nan Srb Itu barr ida; le S In d tiarr tone Jpo< tav JJa b Wi< «voj taris It i preskrbljene za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom Zivljenske police bankeJ .Slavije so neizpodbitno in neznradljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom m stremi za izboljšanjem in os« m osvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi nad K 58 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do seda| 'zPlaf®'a *Y,° ™ živl)e^ skega oddelka K 2,733.740-70 Kapltalij in škod pa je do seda] izplačala K 123,267695 77. Vsa pojasnila daje ter cenike In razkazila razpošilja drage volje in poštnine prost« GENERALNI ZASTOP BSLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. =====—* Jesenski ^ep*ce> ^ravat®» raznovrstno perilo i. t. d. je pravkar došlo! Specialna, modna in športna trgovina za gospode •• - = in dečke ■ J. KETTE, Ljubljana Franca Jožefa cesta štev. 3.