Udaja Zavod ca gospodarsko propagando - Domžale, L j u h [jamska M — Ureju uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerin — I znajo vsake ga 25 * mesecu — Žiro račun hflO 20/602-h — Ceno 20 dinar ip» _ T i* k ti tiskoma »1 onrin foin^i/1!!* * Lfuhlitnl Leto III. — Št. i — Domžale. 25. I. 1964 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Gospodarski razvoj občine v letu 1964 gledan skozi prizmo družbenega plana Leto 1963 pomeni korak naprej v rasti gospodarstva v občini. Nn podlagi doseženih uspehov v večanju proizvodnje in razvijanju proizvajalnih sil vsebolj učrvščenegn delavskega »a-inoiiprnvljanjii in v uveljavljanju, družbenega upravljanju je mogoče nadaljevati in pospeševati družbeni in gospodarski napredek. Razvoj gospodarstva v občini je toliko pomembnejši, če upoštevamo, da so bili navedeni rezultati doseženi ob sorazmerno zastarelih strojih in industrijskih napravah* čemur.je treba posvetiti v letu 1964 posebno pozornost in skrb. Prve analize gospodarskih organizacij za leto 1964 kažejo, da bo tudi leto 1964 leto nadaljevanja uspešnega gospodarskega razvoja. Predvideno je, da se bo narodni dohodek povečal od 13 na 16 mlijard dinarjev. Podatki kažejo, da se bo udeležba družbenega sektorja pri ustvarjanja narodnega dohodka povečala za skoraj 1 %> in za toliko zmanjšala udeležba zasebnega sektorja. Takšno razmerje je bilo približno tudi lani, kar je dokaz, da se družbeni sektor gospodarstva iz leta v leto krepi. Nosilec celotnega razvoja bo tudi v letu 1964 industrija, ki bo ustvarila 78 odstotkov narodnega dohodka v občini. V celotni industriji bo nnrodni dohodek porastel za IS odstotkov. To je sorazmerno visoko povečanje, ki ga bo moč zagotoviti med drugim tudi z dodatno zaposlitvijo in novimi investicijami. V industrijo nameravajo v letu 1964 vložiti okronr 1796 milijonov investicij, od tegn 1371 mili ionov za opremo. S predvidenim prehodom iz sistema časovnega obračuna amortizacije na sistem funkcionalnega odpisa osnovnih sredstev in z odobritvijo plačila prispevka nn izredni dohodek se bodo gosnodarske organizaei te v glavnem nri financirali iu naslonile na lastne sklade, za razliko pa bo treba najemati dolgoročna bančnn sredstva. Eden bistvenih pogojev dobrega gospodarjenja je gotovo sistem notranje delitve dohodka v podjetjih. Sprostitev notranje delitve dohodka je najpomembnejši vzvod za doseganje boljših ekonomskih rezultatov proizvodnje, kar pa velja, če je ustvarjena neposredna povezava med uspehi gospodarjenja in individualnimi osebnimi dohodki. Tako gospodarske organizacije predvidevajo povečanje skladov za 55 odstotkov, neto osebni dohodki pa naj bi se povečali od 3S52 milijonov nn 4251 milijonov dinarjev. Poprečni osebni dohodki nn enega zaposlenega pa naj bi porasli nn 32.761 dinarjev. Taka zavestna usmeritev nn povečanje osebnih dohodkov naj bi mobilizirala vse sile v podjetju k prizadevanju za dobro gospodarjenje, od česar bo tudi odvisno povečanje dohodka gospodarske organizacije. Posebno pomembno vlogo gospodarjenja v planiranem obdobju zavzema zunanje trgovinska izmenjava. Rezultati izvoznih prizadevanj v letu 1963 kažejo, da smo nn tem področju dosegli precejšen napredek. Toda v (eni pogledu bo treba novih naporov, kajti v spremenjenih okvirih zunanje trgovinskega sistema bo namreč dejansko uspevala samo tista proizvodnja, ki bo tehnološko in ekonomsko sposobna za tako visok izvoz, da bo z doseženimi devizami lahko pokrila svoje celotne uvozne potrebe. Uvoz je bil leta 1962 večji od izvoza za 26 odstotkov, leta 1963 za 31 odstotkov, za leto 1964 pa predvidevajo isto razmerje kakor v letu 1963. Največ uvaža tekstilna industrija, nato ke-mičnn industrija itd. Značilno zn razvoj kmetijstva v letu 1964 je nadaljnja krepitev in povečanje površin družbenegn sektorja ter koopernci jske proizvodnje z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Vrednost narodnega dohodka se bo v letu 1964 povzpela na 1485 milijonov dinarjev, od tega bo ustvaril družbeni sektor 903. zasebni pu 582 milijonov dinarjev. V investicije se namerava v planiranem letu vložiti 1200 milijonov dinarjev in sicer v nadaljevanje izgradnje Karme bekonov v Ihanu za končno kapaciteto 60.000 glav bekonov. Farme gob šampijonov v Šentpavlu in Semennrskega centra v Mengšu. Prav tako se bodo nadaljevale hidromelioracije na obratu Pšata. Pričelo se bo z urejanjem zemljiško lastninskih odnosov nn območju Rača—Radomlje za radi regulacijskih del. Nadaljevalo se bo z nakupi in zakupi obdelovalnih površin, tako s strani Agrokombinata, kakor tudi s strani Poizkusnega centra Jablje. S spojitvijo Kmetijske zadruge Lukovica z Agrokombinntom naj bi kooperacija dobila ♦rdnejšo obliko, zajela naj bi čimveč zasebnih kmetovalcev, ki imajo pogoje za sodelovanje na področju živinoreje in druge kmetijske proizvodnje. V zasebnem sektorju kmetijstva se predvideva proizvodnja v približno enakem obsegu, kot je bila dosežena v letu 1963, kljub nadaljnjemu zmanjšanju površin, kar bo mogoče doseći z večjim pridelkom na hektar. V letu 1964 nnj bi se zasebna kmetijska proizvodnja s kooperncijskimi odnosi začela usmerjati tako. da bo vedno bolj dopolnjevala proizvodnjo družbenega sektorja kmetijstva. V ta namen je potrebno, da se kooperaciji določi smer proizvodnje, ji zagotovi redna znmenjnva semena intenzivnejših sort žit. okopnvin in krmnih rastlin. Kooperante je treba oskrbeti / zadostnimi količinami umetnih gnojil in zaščitnih sredstev in zagotoviti njih strokovno pravilno uporabno v skladu s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi. Naslednja pomembna panoga v občini je trgovina. Plan za leto 1964 rešuje v trgovini tri osnovne probleme in sicer, preskrbo z osnovnimi potroš-nimi proizvodi — organizacijo take specializirane trgovine, ki hi zajela visok odliv kupne moči — in pa krepitev občinskega proračuna. Zato se predvideva gradnja novih poslovnih prostorov v Domžalah in Mengšu ter dokončanje gradnje poslovnih prostorov v Preserjah in na Količevem. Gradbena operativa bo v letu 196-t opravila na območju občine precej več gradbenih del, kot jih je leta 1963. Računa se, da bo vrednost teh del porasla od 667 milijonov na 1312 milijonov dinarjev ali za 97 odstotkov. V tem so upoštevane tudi gradbene investicije gospodarskih panog naše občine. V tej panogi gospodarstva bo nujno treba dvigniti storilnost dela z večjo mehanizacijo. Popraviti se ho morala obrtniška dejavnost v gradbe- ništvu, predvsem pri gradnji stanovanj. Obrt bo treba še nadalje razvijati, da bo v stanju zadovoljiti povečano povpraševanje po storitvnh, zlasti v zvezi z naraščanjem graditve stanovanj. V planiranem letu se bo pristopilo h gradnji moderne pekarije na Viru. Prav tako se predvidevajo precejšnja finančna sredstva za razvoj obrti. Enako kakor druge panoge, ho tudi gostinstvo pričelo z adaptacijami starih gostinskih prostorov. Taka adaptacija se predvideva »Pri pošti« v Domžalah. Potrebno bo tudi dokončno urediti »Gostišče na Trojanah«, katero ustvarja 1/3 gostinskega prometa v družbenem sektorju gostinstva. Ker Domžale zelo hitro spreminjajo svojo zunanjo podobo. Namesto majhnih eno in dvodružiuskili hišic rastejo veliki stanovanjski in trgi.vsko-stniiovnnjski bloki, ki dajejo streho mnogim, stanovanja potrebnim družinam. Ta blok je na videz že dograjen, vendar se stanovalci vanj še niso vselili in tudi ne vejo, kdaj se bodo, kajti obrtniška dela nikakor ne morejo biti opravljena kljub dogovorjenim rokom, ki so že davno zapadli. Bodoči stanovalci žele vedeti za vzroke tega zavlačevanja in katere so tiste obrtne delavnice, ki z zavlačevanjem del_ povzročajo družbi veliko materialno škodo, med bodočimi stanovalci pa upravičeno negodovanje. je to gostišče na cesti Ljubljana—Maribor, je velikega pomena za razvoj turizma v naši občini. Družbeni standard in družbene službe dobo deležne iste skrbi kot doslej. Saj posredno ali neposredno vplivajo na vse družbeno življenje in so edini pogoj za hitrejši splošni napredek. S pravilnim usmerjanjem investicijskih sredstev bo mogoče doseči hitrejšo rast stanovanjskega fonda. Financiranje stanovanjske izgradnje se bo nadaljevalo izključno na osnovi javnih razpisov in soudeležbe, ker se je pokazalo, da se tako lahko angažira največ prostih sredstev in da se ta sredstva hitreje obračajo. Ta sistem tudi dopušča možnost, da se prilegne širši krog soinvestitorjev. Za borce NOV, ki živijo v slabih stanovanjskih razmerah, bo zgrajenih 8 družinskih stanovanj. V šolstvu bomo z gradnjo novih šol (Brdo) povečali zmogljivosti ter tako počasi začeli ustvarjati pogoje za pouk v eni izmeni. Da bi dosegli skladen razvoj zdravstvene službe in zdravstvenega varstva prebivalstva z gospodarskim in družbenim razvojem, bomo v letu 1964 pričeli z gradnjo zdravstvenega doma. Obstoječi prostori v Domžalah so za tako dejavnost neprimerni in premajhni. V občinskem središču se bo pričelo z gradnjo dvoranskega objekta, ki bo služil kulturno-znbavnim, športnim in trgovsko-komercialnim namenom. Iz sklada za telesno kulturo pa bo financirana adaptacija športnega doma v Mengšu in nadaljevana izgradnja športnega parka v Domžalah. Tu je nakazanih nekaj osnovnih smernic družbenega plana za leto 1964. Občani bodo s temi in drugimi nalogami konkretneje seznanjeni na zborih volivcev. Končno pa bo o teh nalogah sklepala Občinska skupščina Domžale. V začetku februarja - krvodajalska akcija Občinski odbor RK. krajevni odbori RK ter druge organizacije in društva bodo organizirali krvodajalsko akcijo na področju občine Domžale v dneh: 7.. 11.. 12.. 13., 14. in 18. februarja l%4. Podobui plan za odvzem krvi t podjetjih, ustanovah in krajevnih organizacijah RK je ko-miisija za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK že sesta- , Občani! Občinski odbor RK Domžale se obrača na vas z željo, da se v času krvodajalske akcije vsak zdrav tovariš ali to-varišica. star nad 18 let prostovoljno prijavi za odzem krvi in to v tovarni, ustanovi ali pri organizaciji RK na terenu. Zavedati se moramo, da kri rešuje življenja. V tej akciji naj bi sodelovala tudi zdravstvena služba, saj vemo, da je to ena njenih nalog. Pomoč naj bi bila v obliki predavanj o pomenu krvodajalstva o pomenu prve pomoči, s čimer bi tudi pomagala pridobiti nove krvodajalce. Statistika kaže, da imamo pri na,s mnogo krvodajalcev, ki so darovali svojo kri tudi že desetkrat in več. Prejeli so zlate in srebrne značke. Lepa jim hvala. Del prebivalstva pa se tej akciji še ni odzval, ali pa zelo malo. Tu mislimo na naše obrtništvo in tiste, ki imajo največ prometnih sredstev. saj vemo, da so prometne nesreče danes na prvem mestu v državi in na svetu sploh. Bilo bi prav, da tudi oni sodelujejo pri tej akciji Občinski odbor RK Domžale se zahvalnije vsem organizatorjem, aktivistom RK, sindikalnim organizacijam, SZDL in vsem drugim, ki so kakorkoli prispevali, da so akcije dosedaj dobro uspele, saj je vsako leto bilo od 1.000 do 1.400 krvodajalcev. Z dobro voljo in odgovornostjo vseh bomo tudi v letošnji akciji to humano nalogo dostojno izvršili. Daj kri, ko si zdrav, da si jo zagotoviš, ko jo boš potrebovali Mosto snažilke s polovično zaposlitvijo (4 ure dnevno) razpisuje upravni odbor I. osnovne šole v Domžalah. Prejemki po pravilniku, nastop službe takoj ali po dogovoru. Reflcktenti naj se javijo pismeno ali osebno ravna-toljstu šole. I. osnovna šola v Dom-žaluh proda prosto stoječ električni vrtalni stroj. Reflektenti si stroj lahko ogledajo v šoli. Cena po dogovoru. Izvršitev plana proizvodnje in izvoza naše industrije v letu 1963 Grafični prikaz izvršitve plana obsega proizvodnje prikazuje, v kakšni višini so posamezna industrijska podjetja v občini dosegla planirani obseg proizvodnje v letu 1963. Rezultati so izračunani na osnovi \ reduostuili podatkov, s katerimi razpolaga občinska statistična služba, prikazani pa v odstotkih. Bela polja predstavljajo višino postavljenega plana, kar predstavlja 100 ",'o, črtkana polja pa predstavljajo višino dejansko izvršeuega plana za posamezna Industrijska podjetja. 1/. grafičnega prikaza vidimo, da je npr. podjetje l\ 1)1 TI.ATI svoj postavljeni plan izvršilo 100 "o. kar pomeni, da je bil v letu 1963 stvarni doseženi obseg proizvodnje vrednostno enak planiranemu. UNIVERSALE pa je planirani obseg proizvodnje izpolnilo s ni °/o. kar pomeni, da je bil njen dejanski obseg proizvodnje v letu 1%3 za 11 "/o večji od planiranega. V MELODIJI pa je bil plan proizvodnje izpolnjen le z 9H "/o. kar pomeni, da je bil dejanski obseg proizvodnje /a 2n/n manjši od planiranega. Podjetje torej plana ni izpolnilo. Občinsko poprečje pa /naša 107" o. torej 7 n/o več kot je bilo planirano. Zaradi nedostav 1 jene dokumentacije v prikazu ni podjetja TERMIT in FII ( . Ta vrednostni prikaz nam da torej pozitiven rezultat o dejanskem obsegu proizvodnje in izvršitve plana. Vprašanje pa je. kakšen bi bil rezultat, če bi pri analizi izhajali iz podatkov o fizičnem obsegu proizvodnje (količinskem) n ne po vrednosti. Pri tej analizi bi morali izločiti vpliv cen, da bi dobili realni rezultat, ker vemo. da imajo velik vpliv in da so usmerjene navzgor. Zanimiv je tudi plan in realizacija izvoza. Plan je bil v celoti (občinsko poprečje) izpolnjen s 100 •/•, Najboljše rezultate v izvozu so dosegli: VATA 148 "/o, SONČNICA 120 <>/o in TOKO Ker pa moramo pri tem upoštevati izvožene količine in za te količine i/.lrž.cne dolarje (). moramo objektivno priznati najboljše uspehe pri izvozu podjetij ima PAPIRNICA in TOKO, saj sta omenjeni podjetji udele- ženi s 64 "/o pri celotnem izvozu vseh industrijskih podjetij v našem področji'. Razmerje med vnovčeno in fakturirano realizacijo znaša 98" i, kar pomeni, da le 2" g fakturirane realizacije v letu 1963 ni bilo plučane. V poprečju je to dober rezultat. Ce med seboj primerjamo proizvedene količine vidimo, da 6" o proizvedenih količin v preteklem letu ni bilo prodanih. Teh 6 •/« pa predstavlja zaloge. V primerjavi z letom 1962 se je obse;^ proizvodnje v letu 1903 dvignil za 16 »/♦. GRAFIČNI PRIKAZ IZVRŠITVE PLANA PROIZVODNJE DEDEK MRAZ 1963 Odbor za organizacijo prireditev dedka Mraza 1963 je bil formiran na pobudo Zveze prijateljev mladine in Občinskega odbora SZDL Svoje delo je opravil in je prav, da to delo in uspeli tudi ocenimo. Novoletne prireditve v Domžalah so postale že tradicionalne in mladina, pa tudi odrazil z zanimanjem pričakujejo vsako leto ta otroški praznik. Praksa zadnjih let je tudi pokazala, da so novoletne prireditve uspele najlepše takrat, kadar smo poskrbeli za prijetno počutje in praznično razpoloženje naših najmlajših, katerim je dedek Mraz postal nepogrešljiv sestavni del časa. v katerem se v.si ljudje v veselju in pričakovanju poplavljajo od starega leta in si žele vse najboljše za novo. ki prihaja. Pestrost teh prireditev, ki naj pritegnejo mladino in ji vzbude to posebno novoletno razpoloženje, pa nalaga prireditvenemu odboru, da išče vedno novih oblik in sc izogiba ponav Ijanju starega, znanega, ker je to za nI roka vedno munj zanimivo. Ta Ugotovitev je narekovala, da je letos odpadel sprevod dedka Mraza, nameslo sprevoda pa se je odbor odločil, da uredi novoletno sejmišče s pravljičnim veseljem v centru Domžal. Nekalera podjetja, posebno Vata. Papirnica. Indu plati n Univcrsale so z. mnogo dobre volje priskočila na pomoč pri urejanju, kakšen pa je bil resnični efekt, pa naj presodijo občani .sami. Sama ideja o sejmišču je bila vsekakor dobra, izvedba pa bi bila lahko še mnogo boljša, če bi svoje obveznosti izpolnili tudi listi, ki SO to obljubili, pa ne storili. Številen obisk starih in mladih vsakokrat, ko je na sejmišče prišel dedek Mraz. pa nam dokazuje, da bi bilo tO obliko, seveda izpopolnjeno in v marsičem izboljšano, uporabiti tudi v nu.slednj ih letih. Kakor vsako leto se je tudi tokrat prireditveni odbor obrnil ua našu podjetja za finančno pomoč. Mnoga, med njimi I niversale. Vata, Združena kemična industrija, Induplati in Mlino-stroj .so svojo obljubo hitro in v celoti izpolnila, nekalera pa so nameslo prispevka samo I poročil a, da za te liume-ne nimajo na razpolago sredstev. Dedek Mraz je tokrat z individualnimi, čeprav skromnimi darili obduro-val 4200 predšolskih otrok, s kolektivnimi darili pa 23 šol. 2 varslveni ustanovi ter domova počitka v Domžalah in v Mengšu. Za to obdaritev je porabil !,765.000 din. za vse druge akcij«-, meri njimi 16 kino predstav, orgamza-z.aeijo sejma, prevoze itd. pa še 269 000 din \sc|| vplačanih prispevkov v ta namen pa je dosedaj 1.460.000 din Vsem. k so kakorkoli sodelovuli in pomagali pri izvedbi novoletnih prireditev, se prireditveni odbor lepo zahvaljuje z željo, da bi tudi v prihodnje lahko računal uu njihovo pomoč. Seja občinske skupščine Zbora občinske skupščine sta na svoji seji 26. 12. 1%3 najprej naduljevala /. razpravo s pretekle seje. in sicer po poročilu o realizaciji kmetijske proizvodnje za obdobje od l/l do 31/10 — 1%3, ki ga je pripravil svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine. Iz poročilu je bilo ugotovljeno, da se je kmetijska proizvodnja v navedenem obdobju v glavnem gibala v okviru postavljenega plana. Na splošno je bil pridelek krmnih rastlin večji, pridelek sadja in ozimnih žit pa manjši od postavljenega plana. Ozimni posevki so namreč trpeli zaradi neugodne zime. delno pa tudi zaradi kasnejše setve, ki jo je povzročila slaba organizacija preskrbe umetnih gnojil in semena, ki ne pridejo pravočasno na trg. Odstopanje od plana v sadjarstvu jc delno prav tako posledica neugodne zime. pa tudi daljšega tehnološkega procesa, ker se rodnost v sedanjih plantažnih nasadili pričakuje šele v naslednjih letih. V poročilu je bilo nadalje ugotovljeno, da je od skupnih 10.200 ha obdelovalnih površin v zasebnem sektorju 8.S00 ha. 1.400 ha pa je v izkoriščanju družbenega sektorja. Z arondacijo, ki še teče, v Moravčah na je že skoraj zaključena, ho družbeni sektor pridobil še približno 400 ha zemljišč. V zvezi s tem je bilo podčrtano, da bo treba zasebnega kmetu postaviti na določeno mesto in mu dati perspektivo tudi na podlagi finančne stimulacije, posebno na področju proizvodnje mesa in mleka, ter ga vključiti v trg kot dopolnilo družbeni proizvodnji in to predvsem v obliki kooperacije z družbenim sektorjem. V razpravi je več odbornikov potrdilo, da cene nekaterih kmetijskih pridelkov, predvsem mleka in mesa, niso vzpodbudne za proizvajalca in naj bi se zato odkupne cene za te proizvode nujno uskladile z lastno ceno. ki se giblje za mleko okrog 47 dinarjev, in odpravi v zvezi s tem neskladnost na tržišču. Pri obravnavanju davčne politike je bilo ugotovljeno, da se pripravlja osnutek odloka o občinski dokladi («1 kmetijstva, po katerem se bodo olajšala davčna bremena posestnikom v hribovitih predelih, vsaj glede občinske doklade. ki pa ni edini element pri obdavčitvi, pač pa je tukaj še vprašanje zveznega predpisa o dohodnini in prispevek za socialno zavarovanje, ki se na splošno prav tako prišteva k davku. Torej z edinim občinskim instrumentom — občinsko doklado — še vedno ne bo mogoče bistveno zmanjšati davčne obremenitve. Po drusi strani pa se predvideva obdavčitev dohodka od gozdov, ki bo prizadela predvsem gospodarsko stabilnost kmetov v hribovitem področju. Zato pa bo treba imeti v tem pogledu že pripravljeno določeno pot. Tako je gozdno gospodarstvo od kmetijske zadruge že prevzelo gozdove in sama kmetijska zadruga se je s 1. 1. 1%4 združilu z Agrokoinbinatoin. Ce bo namreč ta imel posebno službo za vodenje kooperacije med njim in zasebnimi proizvajalci, poten posrednik — kmetijska zadruga — ni več potreben. Kdorkoli pa bo prevzel koope-racijske odnose na območju občine, bo moral izdelati temeljito unalizo občinskega območja in organizirati tako kooperacijo, ki 1m> stimulativna, da bo vsak zasebni proizvajalec videl v njej svoj obstoj in napredek, kajti čim nižji davek ni edini instrument, s katerim naj bi se zagotovil obstoj zasebnega proizvajalca, predvsem v hribovitem predelu. Občinska skupščina bo morala dosledno zastopati stališče, dn se stvuri čimprej uredijo da bo kooperacija že v letu i%4 dala prve rezultate. Pri nadaljnjem obravnavanju težav kmečkega proizvajalca v hribovitih predelih je bilo poudarjeno, naj bi se mu zagotovila tudi ustrezna mehanizacija, ki jo potrebuje za osnovni proizvodni proces. V tem pogledu so namreč po rekonstrukciji večine podjetij lahkega orodja v podjetja težke mehanizacije, nastale določene težave. Postavljeno je bilo tudi vprašanje nadaljnje intenzivne sadjarske proizvodnje na že urejenih sadnih plantažah in nadaljnji razvoj sadjarstva po programa, ki je bil že sprejet, predvem za zemljiške komplekse v predelu Moravč, Zič in Kov. Nemogoče je namreč, čakati na razvoj sadjarstva pri zasebnih proizvajalcih, katerih sadovnjaki ne krijejo niti proizvajalčevih potreb in so zato potrošniki sadja vezani izključno na uvoz sudja iz predelov izven občine. Skupščina jc prejela nato še odlok o spremembi proračuna za leto 1963, odlok o začasnem financiranju v prvem tromc-sečju 1%4. leta in odlok o novoletnih nagradah za uslužbence upravnih organov skupščine ter njenih zavodov in organizacij. Potrdila je predlog sveta za družbeni plan in finance o uporabi proračunske rezerve za leto 1963, kakor tudi sprejela sklep delovnega kolektiva kino podjetja Mengeš, da se pripoji kino podjetju Domžale. Na predlog sveta za trgovino, gostinstvo in obrt je nato trgovskemu podjetju »Napredek« Domžale Odobrila razširitev predmeta poslovanja, in sicer za prodajo blaga na debelo. Skupščina se je prav tako soglasno strinjala s predlogom istega sveta, dn ukine gostišče »Pri Petru« v Jaršah, in sveta za splošne in notranje zadeve. Dva štiristnnovanjska bloka ob zvezni cesti sla v gradnji že 18 mesecev. Lastniki stanovanj se vanju ne morejo vseliti, ker niso izvršena obrtniška dela. Ali niso naše gradnje drage zato, ker gradimo tako počasi? Kdo je odgovoren za zavlačevanje, kdo nosi škodo, ki zaradi lega nastaja? da se potrdi sprememba in dopolnitev praTllnifca o sistemizaciji delovnih mest in položuj-nih plač veterinarskega zavoda Domžale. Razprava odbornikov se je nato za dalj časa zadržala pri vprašanju ustanovitve posebne šole za manj nadarjene otroke. Ta posebna šola nuj bi se organizirala v šolskem poslopju na Homcu, in sicer z novim šolskim letom, do takrat pa bi delala v dosedanjih prostorih na II. osnovni šoli v Domžalah. Svet za šolstvo pa bo moral v tem času rešiti še vprašanje internatskih prostorov za otroke iz oddaljenih krajev občine. Za točko dnevnega reda »razrešitve in imenovanja« je komisija za imenovanja pripravila predlog za disciplinsko sodišče f. stopnje, ki bo pristojno za disciplinske zadeve uslužbencev občinske skupščine in njenih zavodov in organizacij. Po sklepu skupščine se v to sodišče imenujejo: za predsednika: Ljuba Ogo-relec, sodnik za prekrške pri obč. skupščini za namestnika: Lidija Panjan, učiteljica iz Jarš za člana: Janez Kralj, predsednik obč. sindikalnega sveta Domžale za namestnika: Franc Flajs, upravitelj II. osnovne .šole Domžale i za člana, /dravko Kihar, inšpektor za delo pri obč. skup-šč i n i za namestnika: l.eon fitiftar, pomočnik upravnika ZD Domžale Ker je potekla mandatna doba dosedanjemu upravnemu odboru veterinarskega zavoda v Domžalah, so bili po sklepu skupščine za naslednjo mandatno dobo v upravni odbor navedenega zavoda izvoljeni: za predsedniku: inž. Jože Dolžan, agronom iz Lukovice za člane: Dušan Šlajpah, ve-((-1 i 11.11. i/. Domžal Franc Lipovšek, kmetijski tehnik, iz Prevoj Franc H n r ju. iz Moravč inž. Matija Absec, s Pšate Peter Pavli, kmet, iz Domžal dr. Franc Gašperin. upravnik veterinarskega zavoda Nato jc skupščina potrdila sklepe sveta za finance in druž-boni plan v sedmih premoženjsko pravnih zadevah in odobrila poroštva za najem posojila trem prosilcem. Odločila se je o vročitvi sproščene obvezne republike rezerve pri komunalni banki v Domžalah in predlagala svetu za splošne in notranje zadeve, da pripravi dopolnitev odloka o javnem rada in miru v zvezi z vprašanji, ki so jih iz-nesli volivci iz Presenj pri Radomljah. Občinski poročevalec izide vsakega 25. v mesecu. Cena posamezni številka je 20 din. Tisti, ki žele dobivati Občinski poročevalec po pošti dostavljen na dom. ga lahko naroče z dopisnico na naslov: Zavod za gospodarsko propagando, Domžale Celoletna naročnina znaša 200 din. Občinski poročevalec objavlja na željo tudi male oglase, ponudbe, poizvedovanja isl. Cena po tarifi. Naročite Občinski poročovalec. sporočite nam točen naslov in nakažite 200 din na žiro račun it. 600-20-602-6. Prejemali ga boste vse leto na dom. Mladini mesto; ki ji pripada Razgovor s sekretarjem ObK ZMS Domžale Na nedavni konferenci Zveze mladine domžalske občine je bil izvoljen novi občinski komite, ki šteje 21 članov, in 3-članska nadzorna komisija. V novem ObK ZMS Domžale so: Janka Urankar, Branko Zaje, Ciril Grilj, Peter Muhi«", Franci (ierbee, Albin llvaslja, Mitja Meišol, Jelka Kralj, Breda Andrrjkn, Minka Kosec. Alenka Kiimer, Slavko Zrilič, Jože lir-banija, Marija Volkar, Franci Novak. Žarko Urankar, Štefan Kren. Milena Hribar, Janez Av-helj, Janez Cerar in Lado llace. Na prvem plenuma je bila soglasno izvoljena za predsednico ObK Janka Urankar. učiteljica na osnovni šoli v Dobu, za sekretarja pa Branko Zaje, študent elektrotehnike. Obiskali smo ga na Kolodvorski 6, kjer ima svoje prostore tudi ObK ZMS in mu zastavili nekaj vprašanj o dosedanjem delu aktivov in o nalogah Zveze mladine v letošnjem letu. — Katere so bile največje pomanjkljivosti pri dosedanjem delu? »Ce kritično pogledamo stanje v aktivih naše občine, situacija ni ravno rožnata. Pri dosedanjem delu smo opazili največje pomanjkljivosti prav pri idejno vzgojnem delu. predvsem v terenskih aktivih. Mar- Na obisku pri KUI) Janko Kersnik. kil) Janko Kersnik iz Lukovice jc eno najbolj marljivih kulturno-prosvctnih društev v naši občini. Letos je praznovalo 15-letnico svojega obstoja. Čeprav nima 1 vojih prostorov, je z marljivostjo vseh članov doseglo pri delu lepe uspehe. Pomembno je tudi to, da so pritegnili k delu tudi prosvetne delavce. Aktivni sta predvsem dramska in pevska sekcija. Dramska sekcija jc pozimi postavila na oder Sketovo »Miklovo Zalo«, s katero so lepo uspeli v bližnji in daljni okolici. Problem pri delu so seveda sredstvu, 'lako so igralci vadili v neogrevanih prostorih v najhujši zimi. člnni moškega pevskega zboru pu so sami plačevali pevovodjo. Društvo je dalo vsa Instnn sredstva za nakup pianina, pri čemer jim je pomagala po s<-ojih močeh občinska zveza Svobod in prosvetnih društev. Imajo tudi lastno knjižnico, enako tudi svoj kino. lani pa 80 ga ukinili zaradi nerentabilnosti. Sedaj jih enkrat tedensko obišče potujoči kino z nc sikje so mladi nezainteresirani za delo v mladinski organizaciji, ker kot je dejal neki mladinec, nimajo od nje nič. Večina aktivov še vedno ni našla prave vsebine dela, ki bi morala bili, recimo, v tovarniških aktivih prav v proizvodnih konferencah, lako pa so mladinci kolikor toliko aktivni le na kulturno-prosvctnem in športnem področju. Nujno bi liilo, da v tovarniških aktivih na proizvodnih konferencah mladi razpravljajo o statulu delovne organizacije, produktivnosti dela, 7-lclnetu perspektivnem plnnn. prehodu na 42-urni tednik in o vseh drugih v prašanj i h. ki so akt ua In i za njihovo delovno organizacijo ali ekonomsko enoto. V tem pogledu so dosedaj znorali ledino edino V Zdru/eui kemični industriji, pa še luni imajo težave zaradi oddaljenosti mladincev od tovarne in dela v \ er izmedah. Na terenu imamo 12 aktlVOV, pa so dosedaj bolj ali manj le životarili. Marsikje nimajo niti osnovnih pogojev — prostorov. Veliko premalo pozornosti so posvetili tudi premikom na vasi — podružbl janjtt zemlje! Drži pu tudi, da ni bilo nobene povezave med krajevnimi organizacijami SZDL, ZB in ZK. preveč kvalitetno aparaturo in s slabim zvokom, njihov projektor pa leži neizkoriščen. Poleti so s folkloro pomagali pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega »Rokovnjaškega tabora« na Brdu, Mimogrede: pravijo, da jim od obljubljene pomoči za vinsko klet še nihče ni nič dali In načrt? Pevci bodo priredili samostojni koncert, igralci pa že vadijo Jurčičevega »Desetega brata«, s katerim nameravajo obi ■ kati tudi druge kraje v občini. Pa še to: sredstva ca ilelo teh društev v občini so še vedno pastorek v občinskem proračunu, zalo še zdaleč ne moremo govoriti o organizirani dejavnosti teh društev in tudi občinske zveze Svobod in prosvetnih društev. To velja tako za same Domžale, kot tudi za druge manjše krnje. V ilustracijo samo naslednji podatek: za telesno kulturo so v lanskem proračunu namenili skoraj desetkrat več kot za kulturno« prosvetno dejavnost, kar kaže na očitno nerazumevanje, dn ne rečemo na čuden odnos, ki ga bo treba v bodoče spremeniti. V šolskih aktivih pa. recimo, niso ničesar storili za dvig učnega uspeha, omejevali so se le na proslave in delo v krožkih. — In vzroki? Kot rečeno, v tovarniških aktivih je mnogokrat vzrok nedelavnosti oddaljenost, delo v izmenah in ne najboljša vodstva. Priznati moramo, da tudi sam občinski komite ni veliko storil, da bi jim pomagal, Sodelovanje med sindikatom in ()() ZK tudi ni bilo dobro. Opozoril bi na pasivnosti tehnična inteligence, tuko srednje, kot višje ih visoke. Vzroke te pasivnosti lahko iščemo že v srednjih šoluh. k.ier jih ne pritegnejo k aktivnemu delu v organizacijah. Na terenu pa nimajo prostorov, kjer pa žc so. so neizkoriščeni. S sirani SZDL. ZK in ZB ni bilo nobenih pobud za sodelovanje. Kjer te ne delajo, ne delu tudi aktiv ZMS. Mlucii niso usposobljeni, dn bi str spoprijeli s težavami na vasi, včasih tudi zaradi premajhne podpore. Miševa jama jc bila do pred-kratkim znana samo domačinom, zalo je ne najdemo v nobenem spisku jam. V njen skrivnostni svet so se prvič spustili jamarji 1. maja lani in ugotovili, da je res precej globoka, kar so prej samo sklepali po bobnenju kamenja, ki jc padalo skozi tri nadstropju v spodnje prostore. Ker niso imeli dovolj opreme (lestvic in vrvi), niso mogli izmerili. Drugič se je odpravila skupina sedmih jamarjev raziskovat to jamo 3. novembra lani. Od Železne jame, ki je bila svečano odprta 15. septembra t. 1. in so jo bralci žc spoznali iz našega časopisa, ali pa so si jo že sami ogledali, saj je odprta vsako nedeljo od 2.-5. ure, je Miševa oddaljena en kilometer. Z veseljem ugotavljamo, da Miševa jama v ničemer OS zaostaja za Železno, ampak jo tako v lepoti kot v globini celo prekaša. Globoka je 42 m, po prostornini je pa nekoliko manjša. Ima dva vhoda. Eden je prost, drugi pn zasut s kamenjem in humusom. Na koncu jame — dolga je okrog 30 m, smo razširili prehod v lepo zasigano sobano, iz katere se nadaljuje ozek rov v sosednje še neznane prostore. Pod to dvoranico je 19 m globoko brezno, ki smo ga v Dopisujte v Občinski poročevalec V šolah' pa, med drugim, mentorji niso odigrali svoje vloge.< — Katere so najvažnejše naloge ZMS v letošnjem letu? »Poudarek bo tiu idejno-vzgojnem področju. Zato smo tudi že organizirali mladinsko politično šolo. Priredali bomo predavanja in razgovore o aktualnih političnih dogodkih, 0 statutih, prehodu na 42-urni tednik, zadnje na proizvodnih konferencah. Na terenu bomo organizirali razprave o družbenem planu, krajevnih skupnostih, prizadevali si bomo vključiti čim več mladih v vodstva krajevnih odborov SZDL. Pomagali bomo urediti klubske prostore v vseh večjih krajih v občini, v šole uvesti mladinske ure, v STUGS pa marksistični krožek. Izboljšati bo treba oblike sprejema v ZMS in Usmerjan je V poklice. Ustanovili bomo klube OZN po šolskih in tovarniških aktivih. Nujno pa bo treba poživiti tudi društveno življenje v občini z različnimi prireditvami. Kot prvi poskus v to smer bo v kratkem prirejena revija zabavnih ansamblov in pevcev ? Domžalah. Za poleti pa imamo v načrtu velik shod mladine iz vseh občin na Brdu ali pa nekje na Moravskom.« celoti raziskali. Je brez kapnikov in težko dostopno, na dnu pa zatrpano z ilovico. Jama sama je zelo zanimiva, lepa in živa. Poleg številnih stalagmitov (največji okrog 70 cm) in še daljših stalaktitov, so lope zusigune stene. Našli smo pn tudi prevrnjen steber s premerom pol metra. Iz zanesljivih znakov moremo sklepati, da je jama posledica erozijskega delovanja podzemeljskega toka vode. ki so je prestavil v nižje plasti tega kraškega področja. Jamarji, ti so se udeležili raziskovanja, so mnenja, da Miševa jama na Gorjuši še ni v celoti raziskana in da je ne bo mogoče odpreti širšemu krogu obiskovalcev. Krasen kapnik v novi jami. SOS za kulturno-prosvetno dejavnost Miševa jama Smrt je spet naredila med našimi slovenskimi pevskimi vrhovi vrzel, ki je ne bo lahko nadomestiti. Nit življenja je tokrat pretrgala enemu največjih slovenskih tenoristov, Jožetu Gostiču. Pokojni Gostič se je pred 63 leti rodil v Stari Loki. Na Homec se je preselil leta 1908. Konservatorij je študiral v Ljubljani, privatno se je pa izpopolnjeval na Dunaju, kjer je njegova profesorica kmalu spoznala njegov topel tenor. Kot solist je najprej nastopil v ljubljanski Operi leta 1929 v operi »Evgonij Onjegin«. Vsa leta je ostal zvest domači operni hiši. čeprav je bil od leta 1937 prvi tenor zagrebške Opere, od leta 1951 pa je bil angažiran tudi v dunajski operi. Gostoval jc v svetovno znanih opernih hišah v Pragi. Berlinu, Milanu, Parizu. Londonu. Obiskovalcem domače opere pa bo ostal najbolj v spominu po Othcllu v Verdijevi operi »Othello«, v vlogi Janka v Smetanovi »Prodani nevesti«, po Lohengrinu v VVagnerje- vi operi »Lohengrin« in v vlogi Era v Gotovčevi operi »Ero z onega sveta«. Njegov tenor pa so poznali tudi tisti, ki niso obiskovali opernih hiš. saj je pogosto pel v ljubljanski, pa tudi v tujih radijskih oddajah. Zadnje dni meseca decembra se je od njega, na zanj tako ljubljenem homškem hribčku, poslovila ogromna množica njegovih ljubiteljev, ki so prihiteli od blizu in daleč, da posled-njič pozdravijo svojega tako ljubljenega svetovno znanega odrskega umetnika. Preimenovanje ulic v Domžalah Precej časa je že preteklo, ko so bile preimenovane ceste in ulice v Domžalah, vendar mnogi novih imen še vedno ne poznajo. Ker so že ponovno izrazili željo, da bi objavili načrt domžalskih ulic z novimi imeni, jo s tem izpolnjujejo. Dosedanje ime Novo ime Obseg od — do 1. Ljubljanska cesta Ljubljanska cesta Stob do mostu na Viru 2. Savska cesta Savska cesta od Knjfeža — k. o. Studa 3. Industrijska cesta Kidričeva od zvezne — Toko I 4. Kolodvorska Kolodvorska od Ljubljanske mimo postaje do pošte 5. Kolodvorska Cesta talcev od Savske mimo Tehnikama do mostu na Bistrici 6. Krakovska Krakovska od Feleta mimo Bertonclja do Pri- slanu 7. Mlinska Antona Skoka ul. od Lcnčka do žage 8. Stobovska Stobovska od Barončka do Kremena 9. Stobovska Na Zavrteh odsek od Flerina do Taborske 10. Stobovska Poljska cesta od zvezne ceste mimo Ribča na Polje 11. Taborska Taborska od Ljubljanske pri Trojansku do zvezne 12. Taborska Kajuhova od gasilskega doma do Jancž.ič P. 13. Taborska Vodovodna, del Taborske nad zvezno cesto 14. Kamniška Kamniška od Turka do k. o. Jarše, to je do Rodice 15. Rojska cesta T JI. Toneta Tomšiča mimo blokov do zvezne ceste 16. Rojska cesta Trdinova od zvezne mimo Trnavca do meje k. o. Jarše 17. Rojska cesta Kettejeva od 'Trnavca do zvezne 18. Rojska cesta Roje od Glaviča do k. o. Jarše mimo Nika Sršena 19. Rojska cesta Vegova od Kirherja do Siarda + mali od- cep levo 20. Rojska cesta Jcšetova od mizarja Petka do Cotmana — nova cesta v gradnji 21. Rojska cesta Ul. 29. novembra od Mavsarja na jug 22. Rojska cesta Murnova od Orehka na jug 23. Rojska cesta Trdinova od mizarja Petka in Hvatala na jug 24. Rojska cesta Rojska cesta od Ljubljanske do mostu pod Sum- berkom 25. Rojska cesta Sejmiška od Rojske do Bistrice 26. Rojska cesta Detelova od Rojske mimo Pungcrčarja 27. Bistriška Ul. Ljube Sercerja od Senice do Janeza Kovača 28. Bistriška Bistriška od Vojska do Kozina 29. Bistriška Slandrova od Vojska do Logar A. ml. 30. Bistriška La bodova od Bistriške do Gregoriča 31. Bistriška Zupančičeva od Mazovca mimo. Gregorčiča do na novo projektirane ceste na novo projektirana cesta vzhod — zahod 32. Kersnikova Partizanska od Šolske do Taborske 33. Kersnikova Kersnikova od Šolske do proge 34. Šolska ulica Prešernova od šole do zvezne. oK zvezni do Turšiča 35. Šolska ulica Obrtniška severno od zvezne 36. Nova ulica Nova ulica od Zavirška do k. o. Jarše 37. Nova ulica Masljeva od Lukeža do Pavlica 38. Cerkvena Cankarjeva od Savske preko proge do kina 39. Radiocesta Radiocesta od Savske do radio postaje 40. — Vojkova od Pavlina na jug do proge 41. — Krožna cesta od Jezernika na Ljubljansko cesto. mimo Ravnikarja nazaj na Ljub- ljansko 42. — Ozka ulica od Vidalija do proge 43. — Koščeva odcep I. od Stobovske 44. — Trubarjeva odcep II. od Stobovske 45. — Prečna odcep 3 od Taborske do Šolske 46. —. Urha Stenovca odcep 4 od Šolske 47. — Roška odcep 5 od Šolske 48. — Jurčičeva odcep 6 od Šolske ulice 49. — Železniška cesta 7 ob progi 50. — Lekarniška odcep od lekarne na sever 51. — Ul. Nikole Tesle povezava od Halupnika do Kcbra cesta do XOKQ II Dosedanje ime 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. Novo ime Aškerčeva Stranska cesta Kasalova Kopališka Usnjarska Mlinska Vodopivčeva Levstikova Mačkovci Trzinska Vodnikova Kamniška cesia Titov trg Obseg od — do cesta do Sršena od Savske na yzhod povezava gornjih dveh cesta na kopališče od Prislana proti Bolharju od Savske na Mlinsko od Ljubljanske na sever od Ljubljane do zvezne od Ljubljane do zvezne grupa hiš v Mačkovcih grupa hiš pri Volgemutu zahodni odcep od Krakovske (Kavka) preložena Kamniška cesta pentlja okrog stolpnic Na napakah se učimo! Ljubljanska cesta v Domžalah je v tej zimi v takem stanju, da je prevoz po njej komaj mogoč. Že posipanje z ugaski je povzročilo negodovanje stanovalcev ob tej cesti, ker pa so bili ugaski še topli, so napravili v ledu prave luknje, ki segajo do asfalta lam, kjer je padla kepa, drugod pa je zaradi slabega čiščenja in oranja tudi do 10 cm debela plast ledu. Ker so bile ostale ceste (Kamniška, zvezna in druge) strokovno očiščene, teh nevšečnosti ni in je po njih vso zimo mogoč promet brez ovir bi bilo prav, da bi v bodoče tudi Ljubljansko cesto vzdrževali na enak način kot so vzdrževane ceste I. in II. reda. f Problemi dimnikarske dejavnosti na področju domžalske občine Podjetje »Dimnik* je začelo opravljati dimnikarske storitve na območju občine Domžale v mesecu juliju 1961. Ze takoj ob prevzemu se je pokazala potreba po zaposlitvi večjega števila dimnikarskih delavcev glede na število prebivalcev in obseg dela, da bi se mogle opravljati dimnikarske storitve v skladu z dejanskimi potrebami in veljavnimi predpisi. Podjetje »Dimnik« seveda ne more kot družbena gospodarska organizacija opravljati dimnikarskih storitev po sistemu in načinu kot so ga imeli zasebni dimnikarski obrtniki tako glede organizacije dela kot tudi zaračunavanja storitev. Podjetje si je moralo takoj ob prevzemu tega področja preskrbeti in urediti potrebne poslovne prostore, to je konalni-co za dnevno kopanje delavcev in ostale pomožne prostore. Seveda je bilo to zvez.ano,s precejšnjimi stroški. Vendar smo te prostore uredili šele v Domžalah, sedaj se'še urejujejo v Lukovici, enako pa bo potrebno tudi v Memršu. Z zgraditvijo kopalnic pa podjetje še ni izpolnilo vseh pogojev za izboljšanje življenjskega standarda zaposlenih dimnikarskih delavcev. S tem so pač izboljšani delovni pogoji zaradi lažjega opravljanja dimnikarskih storitev, nastala pa je nujna potreba rešitve vprašanja siaiiovanj in to v samih Domžalah, ali pa v neposredni bližini ter v Mengšu. Rešitev tega vprašanja pa ni več v mejah možnosti podjetja samega, temveč je tudi dolžnost družbe, da v tem pogledu pomaga, ker je v tem primeru upoštevati specifičnost dimnikarske dejavnosti, ki predstavlja določeno obliko javne službe. Ko bo podjetju uspelo rešiti problem stanovanj, bo tudi laž- i'e dobilo delavce, pa tudi njih ;valiteta bo boljša, čeprav je še vedno veliko pomanjkanje dimnikarjev, predvsem pa dobrih, strokovno usposobljenih in vestnih delavcev. Problem za sebe pa je organizacija dela samega, ki ga bo podjetje skušalo rešiti čim ugodneje za občane in v skladu s predpisi. Predpisi določajo obvezno čiščenje vseh kurilnih in dimo-vodnih naprav na trda goriva ter kontrolne preglede, ali se le-te uporabljajo ali ne. To se pravi, da mora dimnikar obiskati stranko ob določenem času, to je po delovnem razporedu, ki mora biti sestavljen za krajšo ali daljšo dobo in predhodno objavljen strankam, tj. korislnikom kurilnih in di-movodnih naprav. Stranke ne smejo ovirati dimnikarja ali mu zabranjevati opravljanje njegovega dela oziroma dolžnosti. Obvezno čiščenje je sedaj urejeno tako, da se v vseh strnjenih naseljih in izven teh v zgradbah, za katere posebne okoliščine to zahtevajo, čistijo kurilne in dimovodne naprave mesečno in to v dobi od 1. oktobra do "51. maja (zimski čas), v dobi od 1. junija do 30. septembra (poletni čas) pa se opravi le dvakratni kontrolni pregled. Seveda pa se morajo čistiti kurilne naprave, ki se uporabljajo tudi v poletni dobi. V nestrnjcnili krajih — vaseh — pa se morajo čistiti vse leto vsaka dva meseca, oziroma se opravlja kontrolni pregled ne glede na to, ali se kurilne in dimovodne naprave uporabljajo ali ne. V krajih kjer so hiše raztresene, tj. preeej oddaljene druga od druge pa se vse kurilne in dimovodne naprave negledc na njih obliko čistijo vsake tri mesece. V zavodih, restavracijah, pekarnah in podobnih objektih se lahko po potrebi uvede čiščenje tudi vsak teden. Nekaj dni pred Novim letom so v Tovarni sanitetnega materiala Domžale sprejeli svoj temeljni zakonski akt — statut. Na svečani seji centralnega delavskega sveta so bili prisotni poleg članov vsi predstavniki družhono-političnih organizacij, vodji' delovnih enot in strokovnih služb, kakor tudi vsi predstavniki družhono-političnih organizacij občine Domžale. V posebej za ta namen pripravljeni sejni sobi, ki je bila praznično okrušena je bilo razpoloženje resnično odgovarjajoče dogodku tako zelo pomembnem za podjetje, kot je sprejem ustave podjetja. Iz poročila statutarne komisije povzamemo le nekaj pomembnejših primerov, ki bi lahko osvetlili delo in način dela pri dokončni sestavi statuta. Statutna komisija, ki je bila imenovana že januarja 1963 je delala po grupah in kot celota sistematično vse do dneva, ko je bil statut predložen pristojnemu organu v sprejem. Delo komisije je temeljilo na predlogih, pripombah in izraženih željah članov kolektiva. Le-ti so ob obravnavi tez bodočega statuta dali perspektivni cilj in vsebino statuta tako na področju organizacije, nagrajevanja po delu. izobraževanja, družbenega standarda, delavskega samoupravljanja itd. Vse te in druge probleme je kolektiv nakazal in dal svoje pripombe, kako jih regulirati in perspektivno rešiti v statutu. To pa je komisiji delo zelo olajšalo. Na podlagi teh pobud pred- Na zahtevo stranke ,. mora dimnikar čistiti kurilne-in dimovodne naprave tudi v krajših rokih od predpisanih. Obvezno čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav ter stalno nadzorstvo nad njimi in njihovo neposredno okolico je uveljavljeno zaradi preprečevanju možnosti nastanka požarov, zastrupitve in zadušitve. Gotovo je, da smo vsi državljani dolžni, du varujemo ljudsko premoženje pred vsako škodo nič manj pa tudi človeška življenja in druga koristna živa bitja. Dolžnost dimnikarja ni le v tem, da opravlja čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav ter nadzorstvo nad njimi, temveč mora lastnike in koristnike teh naprav opozarjati na pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nastanek požara ali bi predstavljale nevarnost za življenje. Lastniki zgradb in ko-r i s t ri i k i kurilnih objektov so dolžni, du v roku, ki gu določi dimnikar po svoji presoji glede na značaj pomanjkljivosti, le-te odst ra n i jo. Pri zaračunavanju opravljenih dimnikarskih storitev uporablja podjetje enotne cene in logov, pripomb itd. je komisija uspela sestaviti ustrezajoč prvi osnutek statuta že do mc-seeu junija. I,e-ln je bil nato podrobno obravnavan po vseh d riižbeno-poliličnih organizacijah in po ekonomskih enotah podjetja. Po skoraj 6-mosečni obravnavi je osnutek statuta doživel preeej sprememb in dopolnitev. Tako je bil resnično predložen DS v sprejem predlog statuta v takšni obliki, ki ustreza dejanskemu stanju in perspektivnemu razvoju podjetja. Zelo živahna in tehtna razprava, ki jc sledila poročilu komisije dokazuje, du si bo kolektiv prizadeval čimbolj v celoti uveljaviti statutarne določila, saj le-ta predstavljajo dogovor članov kolektiva za bodoče delo, izražen v obliki temeljnega zakonskega akta. Pri kraju razprave so se prijavili za besedo tudi predstavniki družhono-političnih organizacij v občini ter poudarili, da je kolektiv Tovarne snnitnc- enoten način na vsem svojem delovnem potrločfu. Zaračunavanje dimnikarskih storitev je pavšalno v zneskih, ki se razdelijo na enake dele za pol leta ali za tri mesece. Za štedilnike, za katere plačujejo stranke same, pa se zaračunava dvakrat na leto — tudi v enakih zneskih: pri tem pa se računu le 8 mesecev na leto. Za mesec junij, julij, avgust in september se ne zaračunava nič, četudi se v tem času opravlja kontrolni pregled. Ves ta opisani način zaračunavanja pa velja le za ona področja podjetja, na katerih se dimnikarske storitve opravljajo mesečno. Pavšalno zaračunavanje je sestavni del ukrepov za rodno in obvezno čiščenje ter nadzorstvo. Občane prosimo, da tudi oni upoštevajo obstoječo predpise in da imajo razumevanje do dimnikarjev in njihovega dela oziroma nalog. Kolikor bi posamezni dimnikarji no opravljali svojega dola tako, kot bi ga morali, nuj to prizadeta stranka sporoči upravi podjetja. a materiala dosegel lope uspe-e pri razvoju podjetja in da jc bil doslej vedno med prvimi pri vseh akcijah na območju občine, tako tudi pri sprejemu statutu. Nadalje so poudarili, da niti najmanj ne dvomijo, da nc bi kolektiv še nadalje žel lepih uspehov pri svojem nadaljnjem delu. Kolektivu so iskreno čestitali za vse doslej opravljeno delo in mu zaželeli v bodoče veliko uspehov. Trenutek po končani razpravi, ko so navzoči z dviganjem rok potrdili predlagani statut in nato aplavz povezan z medsebojnim čestitanjem, je bil res svečan in prisrčen. Iz njihovih obrazov je bilo razbrali, da so zadovoljni, ker so sprejeli statut svojega podjeta in to prvi v občini. Želeli bi, da bi temu kolektiva sledili tudi drugi, saj čas, ki nam ostaja, ni dolg, zato bo treba smelo in brez oklevanja pristopiti k teinu \ažueinu in odgovornemu delu. Člani renlrnlnegn DS tovarne »VATA« ob sprejetja novega statuta. Sprejeli so statut - prvi v občini Proslava Dneva jugoslovanske ljudske armade v Domžalah Kot vsako leto, tako smo tudi leto« v Domžalah proslavili dan jugoslovanske ljudski: armade, 22. december. Na proslavi, ki je bila v godheiicm domu, jo o pomenu praznika spregovoril narodni heroj, Franc Avbelj-Loi-ko. Sum program jo. tokrat pripravila godba na pihala i/ Domžal. Posebno je ugajala Uvertura, koračnica Mlađi bataljoni in Sanjarjenje, skladba Scnubertiana pa je bila zaenkrat še pretrd oreli. vendar jo tudi s takimi deli treba nastopiti. Vmes so nastopili recitator j i, ki so svoje recitacije odlično podali. Predvsem je pohvaliti godbenike, ki so žrtvovali nešteto večerov, saj so sam program za to prireditev študirali več kot tri mesece. To pa ne moremo t mfi t i o poslušalcih, ki jih je bilo reci in piši le H>. Med njimi sla bila tudi sedanji predsednik Občinske skupščine Domžale Liže Po-' icnik in prejšnji predsednik I rane Habian, ki sla morala žal, prav tako kot izvajalci sami, ugotoviti nezainteresiranost Domžalčanov za podobne prireditve. Vprašamo se. kje je vzrok taki nezainteresiranosti:' Če pomislimo, da je na praznovanje dnevu naše ljudsko armade prišlo tuko majhno število posiliš, ileev. potem se moramo pri tem pač zamisliti. Kaj je temu vzrok!* Ali so morda Domžalčn-ni že popolnoma pozabili na tradicijo nn rodnoosvobodilne borbe? Ali bi so no dalo morda zainteresirati vsaj člane /druženja rezervnih oficirjev in podofieirjev. da sc vsaj za svoj praznik udeleže proslave? Ali je bila morda vzrok prazni dvorani premajhna reklama'!' Vabila za to akademijo so bila, čeprav nc v velikem številu. Reklama pa menda ni glavni vzrok. Pripomniti moramo, da je bilo dan prej, ko jo nastopil boriš Frank s svojimi Kranjci, zn to prireditev plakatov in reklame toliko kol že dolgo ne, pa jo bila vendar tudi na tej prireditvi udeležba minimalna, čeprav je znano, da gredo Dom-žalčani radi poslušal podobne prireditve. Verjetno je bil tudi tu glavni vzrok v tem, da je bila prireditev v (lodbenem domu, ki že zdavnaj ni več primeren za kulturne prireditve. Dvorana je odbijajoča, ker v njej nI predstav, kajti delo dramske skupine Svobode je popolnoma zamrlo. Dvorana je, četudi je dan ali dva prej kurjena, tako hladna, da človek v njej težko zdrži dalj časa, ne da bi si pri leni nakopal nahod. Ali hi se podobne prireditve ne dale prirejati v kino dvorani? Res bi takrat odpadla kino predstava, toda zn proslave, kot je dan JI,A in podobno, bi se menila dalo tudi fo uredili. Pri vsem tem pa se sprašujemo, kdaj bo v Domžalah zgrajena nova dvorana. V jeseni se jo z gradnjo že pričelo, sedaj pa spet vse počiva. Ph Še druga misel, ki so nam pri leni vsiljuje. Ali morda tudi takrat, ko bo zgrajena nova dvorana ne ho Domžalčanov na kulturne prireditve? Znatno zmanjšanje števila požarov in požarne škode na območju občine Na podlagi podatkov in primerjave števila požarov v prvi polovici lanskega leta in letos lahko ugotovimo, da je bilo letos znatno manj požarov kot lani in tudi občutno manjša požarna škoda. V prvi polovici lanskega leta je bilo registriranih na območju občino 11 požarov, ki so povzročili 3,4">(>.8(i() dinarjev materialne škodo, v prvi polovici letošnjega lotu pa samo 6 požarov s 1,300.000 dinarjev materialne škodo. Lahko trdimo, da so k tako velikemu zmanjšanju števila požarov in višine požarne škode prfppmoall občani sami. Ce analiziramo vzroke požarov, mirno lahko rečemo, da je vse požure terjuln zgolj neprevidnost in pa malomarnost. Primerov neprevidnosti pri ravnanju z ognjem in požarno nevarnimi snovmi je še mnogo in se v praksi javljajo v najrazličnejših oblikah. Napake izvirajo iz nepazljivosti in nepravilnosti pri ravnanju z ognjem in požarno nevarnimi predmeti. Včasih je ta nepazljivost tako poudarjena, da jo imenujemo celo malomarnost ali brezbrižnost. So pa tudi primeri, ko storijo ljudje usodno napako zaradi pozabljivosti, nevednosti, lahkomiselnosti, površnosti ali nezadostne poučenosti o nevarnosti in posledicah, ki lahko nastanejo pri neprevidnem ravnanja z ognjem, požarno nevarnimi snovmi in napravami. To velja zlasti danes, ko imajo ljudje na razpolago vedno več modernih tehničnih pripomočkov. Vnetljive tekočine se široko uporabljajo, celo za pranje perila, poiliielt-nje ognja v kuriščih itd. Vso to pa jo zvezano z določeno stopnjo povečane požarne nevarnosti, kar pa uporabniki pogosto prezrejo Kljub zmanjšanju števila požarov in materialne škode, ki je v zadnjem času pri tem nastala pa je vendar naša dolžnost, da seznanjamo občane ' nevarnostjo nestrokovnega rav-nunja z ognjeni in vnetljivimi snovmi in da na to še posebej opozarjamo mladino na naših šolah. leta 1%3 je bilo na domžalskem matičnem uradu HI porok. Na tem uradu zaradi Novega lola ni bilo nobenega zaostanka in že prvo soboto v lolu 1%-t jo tovariš Jernej Lenič pospremil v zakonski slan nove kandidate. Prvi par. ki se je poročil na domžalskem matičnem uradu v novem letu sta bila Nežka Klopčič in Janez Korhnr. Obred je bil tokrat še posebno slovesen in mlndeinu paru čestita tudi naš list z željo, da bi bil zakon srečen Dedek Mraz je za svoj praznik obdaril v naši občini 4200 predšolskih otrok. Povsod v občini so mu priredili slovesen sprejem, malčki pa so ga nestrpno pričakovali. Tudi v Domžalah je bilo v Godbenem domu dvakrat vse polno mamic s svojimi najmlajšimi. Za program so tokrat poskrbeli učenci II. osnovne šole. Vsak dan je na naših cestah več motornih vozil in konjska vprega že počasi izginja. Včasih pa se le še zgodi, da mora ena živa konjska sila priskočiti na pomoč svojemu konku rentu. Tako je bilo ondan tudi v Domžalah, posnetek pa nc ohrani spomin na to. Mala anketa o problemih sezonskih delavcev KULTURA V KOMUNI Po nepopolnih podatkih, ki jih je zbral občinski sindikalni svet. je v naši občini blizu 220 sezonskih delavcev, vendar računajo, da je vseh okoli 300. Večina je zaposlena v kmetijstvu, precej pa jih je tudi v gradbeništvu. Prva uguto Uev te male ankete o problemih sezonskih delavcev v občini je, da delovne organizacije zelo slabo skrbijo za sezonske delavce. Ti delajo po navadi v zelo težavnih delovnih pobojih in je zato tudi fluktuacija teh delavcev zelo velika. Veliko jih samovoljno zapusti delovno mesto — lani je bilo takih primerov samo do septembra 12-t, pa tudi neupravičenih izostankov je bilo precej, kar vse povzroča zuatno gospodarsko škodo. V delovnih organizacijah, ki zaposlujejo sezousko delovno silo pa pravijo, da so pravzaprav odskočna deska za industrijo, ki z boljšimi delovnimi pogoji, ugodnejšim načinoLi nagrajevanja in večjo skrbjo za standard delavcev privablja veliko sezonskih delavcev in ti se potlej ponavadi tam tudi ustalijo. Zato občutijo v kmetijstvu in gradbeništvu kronično pomanjkanje delovne sile prav v poletni sezoni. V Gradbenem podjetju Domžale, kjer sicer pravijo, da nimajo sezoncev — imajo pa polovico nestalnih, po kratkem času zapusti delo tudi po dvajset in več delavcev naenkrat, kar je za tako podjetje veliko. Poprečni mesečni zaslužek nekvalificiranih delavcev, ki so med sezonci v večini, je v sezoni okoli 26.200 dinarjev, vendar je treba upoštevati, da delajo po deset in več ur na dan v težkih delovnih pogojih. Nadaljnja značilnost so neurejene stanovanjske razmere 111 neurejena prehrana. Delavci stanujeju ponekod — Mengeš, Jarše! — v zanemarjenih barakah, ki so vse prej kot >sauiski dom Marsikje nimajo menze, kjer pa je, je hrana slaba. Topel obrok med delovnim časom imajo samo v opekarni Mengeš. Zaradi tega je razumljivo, da je delovna discipliua slaba in je pijančevanje pogosto edina >zabava< sezoncev1. Judi za izobraževanje v podjetjih slabo skrbijo. Samo osem sezoncev je obiskovalo strokovne tečaje. Produktivnost je zato primerno nizka, ludi razni izpadi, pretepi in kraje so odraz pogojev, v katerih živijo in skrbijo zanje. S tem posameznih negativnih pojavov nočemo zagovarjati, toda dejstvo je, da je skrb zanje nenačrtna. Tudi družbeno politične organizacije skrbijo zanje malo ali nič. V sindikat so sicer vključeni vsi, ta pa zanje ne naredi ponavadi nič. Zato bodo morale, po mnenju ObSS delovne organizacije posvetiti vprašanjem sezonske delovne sile precej več pozornosti. Stanje, kakršno je sedaj, namreč nikakor ne prispeva k zmanjšanja fluktuacije in k zboljšanju produktivnosti. Od besed k dejanjem Dolgo smo govorili o gradnji prizidka k šoli na Brdu, končno pa smo le prišli od besed k dejanjem. Stiska za prostore na osnovni šoli Brdo-Sentvid je vse večja. Razbitost učilnic na treh krajih in zadnje leto še tretja izmena otežkočata delo. Razredi so neprestano zasedeni, ni pa najti enega samega prostorčka za krožke, za sestajanje članov šolskih organizacij, za knjižnice, za šolsko kuhinjo in... kaj bi sploh naštevali! Skrajni čas je. da dobi ustanova primerne, sodobno opremljene prostore, kjer bi se šolsko življenje odvijalo sedanjemu času in zahtevam primerno. Veseli nas, da je prišlo do končnega posveta med predstavniki občenske skupščine Domžale, zastopniki podjetja za projektiranje »Projekt Ljubljana« ter gradbenega podjetja Bežigrad, in je bila sklenjena pogodba za prevzem del. Zadnje dni preteklega leta se je že buldožer /.ml v parcelo ob šoli. določeno za gradnjo prizidka, in s tem je opravljena prva faza del. Zdaj čakamo le še na ugodno vreme in gradnja bo stekla. Zavedamo se, da bo treba vanjo vložiti ogromna sredstva, ki jih bo prispevala skupnost, vendar smo prepričani, da bo storila občinska skupščina vse za dosego zastavljenega cilja. Prizidek bo neprecenljive vrednosti za šolanje mladine celotnega Črnega grabna in najboljše »pričevalo za našo domžalsko občino, ki kaže kljub objektivnim težavam in številnim potrebam na vseh področjih veliko razumevanje tudi za reševanje perečih problemov na področju šolstva. V zadnjem času je mnogo razprav, kako uveljaviti na področju komune enotno kulturno politiko, ki bi združevala m programsko usmerjala kulturne institucije iu Ijudsko-prosvetno dejavnost. Ugotovitve zadnjih let jasno kažejo na to, da predvsem ljudsko-prosveliio delo počasi umiru iu da je to na em strani vzrok razvoja kulturnih institucij, na drugi strani pa slabe programske in idejne usmerjenosti naših prosvetnih društev. Danes lahko ugotuv-Ijumo, du v večjih krajih v občini Ij udsko-prosv etnega dela ni. Vzroke zato lahko iščemo v tem, du nisinu znali najti stika z ljudmi s podeželju, ki jih je pritegnila industrija iu nadaljevati delo na tem področju ob večji idejni pomoči j>ohtič-inli organizacij. Del krivde jiu pade tudi trn kadre, suj so mnogi ljudje, ki so se ukvurjuli in znali v prosvetnih društvih tvoriti osuovo za kadrovanje vseh mogočih organizacij in ustanov. Ob takem stanju so razprave popolnoma umestne, a rešitve nujne, ker se moramo zavedati, da je Ijudsko-prosvetno izobraževanje osnova za nadaljnje idejno in ekonomsko bogatenje ljudi — občanov. Razpravljanja D enotni kulturni organizaciji v občini so prišla do izraza tako na svetu za kulturo in prosveto pri občinski skupščini, kakor tudi na plenumu sveta Svobod in prosvetnih dru- štev. Ta enotna kulturna organizacija — ime bi nuj pomenilo bistveno vsebino dola in ga še ni — nuj bi vodila programsko usmeritev tako knjižnice, glasbene šole, DU, kino podjetja, Svobod in prosvetuih društev, Zavoda za spomeniško varstvo, kakor tudi vseh organizacij, ki s kulturo tesno sodelujejo. Vendar pa se moramo zavedati, da so politične orgu-nizacije v prvi vrsti poklicane pomagati pri programskem usmerjanju in da je tudi dolžnost občinsko skupščine zagotoviti toliko sredstev za kulturno dejavnost, da lo-ta ne bo pastorku v finančnem pogledu, ampak enakovredna po financiranju drugim dejavnostim, Dejstvo jc, da ne moremo razpravljati o kulturni rekreaciji našega delovnega človeka in o njegovi kulturni razgledanosti, ne da bi pri tem idejno, kadrovsko in finančno pomagali pri ruzvojti kulture. Kulturno delo ne sme in ne more biti »konjičkurstvo« samo nekaterih, ampak mora postati družbena nujnost, ker bo od tega odvisna razgledanost našega upravljavca — občana. Prepričani smo. da bo občni zbor sveta Svobod in prosvetnih društev ter kulturnih institucij v celoti zajel to problematiko in dal v programu jasne, tudi finančno pogojene perspektivo za nadaljnji razvoj kulturne dejavnosti. Glas staršev iz (irnega (irabna Z zadovoljstvom smo v decembrski številki Občinskega pori>čevalca prebrali članek o prevozu naših .šoloobveznih otrok na centralno šolo na Brdo. Bili smo prepričani v resničnost besed: >1 ri tem bo tudi ostalo.< V začetku šolskega leta je namreč prosvetna oblast oskrbela našim učencem res tako ugoden prevoz, du se ni bilo treba bati niti za njihovo zdravje, niti za varnost, saj jih je pobiral posebni avtobus ob šolah Črnega grabna in jih pripeljal prav na Brdo. Na žalost nam je že prvi šolski dan v januarju j>rinesel bridko razočaranje. Znova sprejemata otroke zjutraj dva redna avtobusa, ki prihajata večkrat z občutno zamudo z dolge poti. opoldne pa jih pobere en sam, ki ne vozi več v vasi. marveč obstaja na avtobusnih postajah. Ne razumemo, zakaj je prišlo do neugodne spremembe prav v teh zimskih dneh in se vprašujemo, ali res ni mogoče, da bi, če že ne more biti drugače, zapeljal avtobus vsaj pri Oreh-ku v Lukovici na staro cesto, da otroci ne bi prečkali glavne, v Krašnji pa tudi zapeljal do šole i* Ali ni bilo že dovolj krvnega davka? Najboljšo poznavanje promclnih predpisov no izključuje pri otroku trenutka neprevidnosti in nesreča je tu. Kdo bo odgovarjal, ko bo prepozno? Dovolj resno opozorilo je nesreča prvošolca Marjana Planinca, ki je v bolnišnici od 11. oktobra 1%3 daljo, ko je iz šole gredo postal v Trn javi žrtev prometno nesreče. Starši otrok iz Črnega grabna prosimo, da nam odgovorite na vprašanje, ali obstoja možnost za dosego prejšnjega načina prevoza ali vsaj to. da bi avtobusi vozili skozi vasi v obeh smereh in ne le z.julraj. Mislimo, da bi bilo konec vseh podobnih težav, če hi občinska skupščina zmogla svoj lasten avtobus in po svoji volji in potrebnu na svojem območju razporejala prevoze šoloobveznih otrok. H ulici in turistična pisarna v Domžalah Predlog iz Kokošenj Sedaj, ko je zima in smo prisiljeni bili bolj doma in se držati zapećka, zlasli ob večerih, se marsikdo spomni na kakšno dobro knjigo. Pa so fežave tu. Vsi vemo, da so danes knjige predrage, da bi jih kupovali. Vsaj veliko se jih ne da. Fa se spomniš knjižnice, kjer si knjige lahko sposodiš. Spomnila sem se ob tej misli tudi na to, da sem pred leti brala, da potujejo take knjižnice po oddaljenih vaseh in to kar v kovčku. Ne bi bilo napak, če bi eden od teh kovčkov prišel tudi v našo vas. Prav gotovo hi ljudje radi segli po dobrem branju. Z branjem si lahko preganjaš dolge zimske večere, bogatiš dušo z lepoto slovenske besede naših umetnikov peresa itd. Upam. da bo uredništvo Občinskega poročevalca našlo razumevanje tudi za nas, ki smo precej oddaljeni od Domžal in nam odgovorilo, kam naj se obrnemo. Za uslugo se vam toplo zahvaljujemo in vam želimo srečna novo leto 1904. Pojasnilo moravskim gospodinjam Kot je bilo že v zadnji številki našega glasilu kratko objavljeno, je pred kratkim pričel obratovati nov gostinsko-turislieni lokal poleg bencinske črpalke v Domžalah, ker je bilo poročilo le informativnega značaja je pruv. da domačini malo več izvedo, kako je bilo s samo gradnjo. V objekt je bilo dosedaj vloženih ca 9.500.000 din. Od celotnega zneska je bilo za gradnjo porabljenih ca 6,400.000 din od česar je društvo vložilo 1.900.000 din lastnih sredstev, za ostanek 4.r>()0.(K>() din pa je najelo posojilo. Zn notranjo opremo je društvo vložilo 500.000 din lastnih sredstev. 2.590.000 din pa si je sposodilo. Samo nekaj številk o gradnji sami. Načrti so stali 112.oni) din, izkop 85.000 din, zidarska detla 589.000 din, priključek vodovoda in kanalizacije 50.000 din. električnu napeljava in izkop za kabel 66.000 din. obloga ploščic 5".000 din. Pri notranji opremi je bil najdražji hladilni pult 2.200.000 din. mize in stoli 205.000 din. štedilnik (»5.000 din, svetilke 41.000 din, posoda in ateklcninu 152.000 dni in zavese 112.000 din. Toliko o gradnji in stroških. Sednj pa o tem, kar bo ko-ristuika in obiskovalca novega objekta morda najbolj zanimalo. Kuj novi buffet nudi obiskovalcu i1 Ze prve dni po otvoritvi so obiskovalci ugotovili, da se v njem dobi odličen cviček, kakršnega ni daleč naokoli. Dobi se tudi topel obrok, ki pa ga je treba predhodno naročiti in stane le HO din. Na voljo je tudi goslinska soba za zaključne družbe po predhodnem naročilu. Čeprav je objokt šele pričel poslovati, je treba še marsikaj izpolniti. Kot turistični objekt DO moral v prvi vrsti skrbeti za to, da bodo obiskovalci, predvsem pa turisti ob prihodu vanj prijazno sprejeti in da bodo iz njega odhajali zadovoljni. K temu bo pa pripomogla dobra kuhinja, odlična pijača, dobra poslrežba, skratka dobro počutje v lokalu. Skrbeti bo treba za to, da ne bi lokal postal podoben nekaterim drugim gostinskim lokalom v Domžalah, kjer miren gost zaman išče mirnega kotička. Bilo je že govora o tem, da bo moralo društvo poskrbeli za specialite-to, ki naj bi bila daleč znana, kot je to primer Gostišča Kon-šek na Trojanah, ki je znano še daleč izven nuših meja po svojih krvavicah in odličnih k rofih, ker je ta objekt tudi turistični objekt, je prav, da si čimprej preskrbi kvalitetne razglednice Domžal in okolice, turistom naj pa nudi tudi turistične karte, spominke in druge turistične usluge. Čimprej \ sel, kor pa še pred pričetkom nove turistične sezone, bo potrebno uvesti recepcijsk« službo pri oddaji turističnih sob. k čemur bo v veliki mori pripomogla bližina Ljubljane. Možnosti jo dovolj, le izkoristiti jih bo treba. Močno pomanjkanje premoga v preteklem, kot v tem letu povzroča ne-le moravskim, pač pa tudi drugim potrošnikom hude skrbi, kar je razumljivo, saj so mnogi ostali nepreskrbljeni s kurivom za to zimo. Za 'to so glasovi, da ie premog, namenjen moravskim gospodinjam, prodan v Domžalah izzval upravičeno negodovanje. Vendar moramo takoj povedati, da so v Moravčah premog, ki je bil namenjen njim tudi prejeli, čeprav nekaj dni pozneje. Upoštevati moramo naimreč, da so Moravče precej oddaljene od razkladalne železniške postaje, ter da ni vedno mogoče dobiti cenenega prevoza, posebno, ker mora biti vagon razložen v 6. urah. čeprav je dostavljen na postajo v popoldanskem času. To pa je tudi vzrok, da je bila napravljena zame- Osvetlite križišče! Z modernizacijo križišča oziroma enostransko deteljice na cesti I. reda številka 10 (Ljub-ljana-Maribor) je bilo v mnogo-čem rešeno tudi vprašanje kri- V zvezi s člankom, objavljenim v 9. številki Občinskega poročevalca, ki obravnava dograditev bifeja pri bencinski črpalki v Domžalah, pojasnjujemo naslednje: Pisec članka navaja, da bife ni mogel biti dograjen zato, ker je bil odobren pri Komunalni banki v Domžalah kredit šele 3. VIII. 1963. Sporočamo, da je bil kredit odobren že 29. maja 1963, vendar ga je koristnik pričel črpati šele 14. VIII. 1963. Tu je torej iskati vzrokov za nepravočasno dograditev bifeja in Komunalne banke v Domžalah za zamudo ne zadene nobena krivda. žanja s strunsko cesto Domžale— Duplica. Neverjetno pa je, da se vse doslej še nihče ni obregnil v osvetlitev toga križišča v nočnem času in v meglenem vremenu. Vsem uporabnikom te ceste je poznano, da je ponoči prava umetnost najti odcep z glavne ceste proti Domžalam. Noč. slabo vreme ter nasproti prihajajoča vozila tujcu sploh ne dovoljujejo »najti luknjo po kateri vodi asfaltirana cesta v Domžale oziroma proti Duplici. Prostorno križišče omogoča izdelavo širšega cestišča proti Domžalam. Ce je to izdelano drugače, so imeli projektanti pač zato razumljiv razlog. Vprašanje pa je, zakaj tega križišča ne bi osvetlili s primerno svetilko. Križišče bi postalo tako bolj pregledno in bolj varno. Nihče ne moro trdili, da nimam prav. Domžalčanom je mnogo do tega, da je cesta do-dro osvetljena. To dokazuje Ljubljanska cesta. Zakaj potem na najvažnejšem križišču takšna štednja? In na cesti tudi ni niti ene table, ki bi nakazovala odcep proti Duplicil njava pošiljke premoga. Razlog zato, da je stanje glede premoga v Moravčah še nekoliko bolj kritično, pa je, ker moravski potrošniki uporabljajo raje rjavo vrsto premogu iz zasavskega revirja, kot lignit iz Velenjskega rudnika. To pa je razumljivo, saj so močno zainteresirali za boljši, kalorično več vredni in sorazmerno cenejši premog iz Zagorja glede na transportna stroške, lega premogu pa ni mogoče dobiti v želenih količinah že od letu 1962, kljub močnemu j>ri-zadevanju ne le osebja v poslovalnici, pač pu tudi nabavne službe uri trgovskem podjetju »Napredek« Domžale. Spričo tu>ko naglega porasla potrošnje premoga rudniki niso v stanju dobaviti niti najnujnejših količin, posebno pu jo stanje kritično v jesenskih in zimskih mesecih. Pruv zato prosimo ne samo moravsko, pač pa tudi vse druge potrošnike, du si premog nabavijo v spomladanskih in poletnih mesecih, potrebe pa takoj sedaj prijavijo najbližji poslovalnici. Trgovsko podjetje »Napredek«, Domžale ODGOVOR: V zvezi s kritiko javne razsvetljave v Dobu. objavljene v 9. številki našega lista, vam sporočamo sledeče: Luči so že montirane razen ene pri Drolku. katero ni pustila montirati gospodinja (Drolka Ivanka). Iz kakšnega razloga, ne vemo. vso ostalo so na istem mestu kot prej. Zelja ljudi je. du bi montirali še dve luči ob cesti I. reda in sicer na križišču proti Količo-vem in mod pošto ter cesto, ki pelje proti Ccšeniku. Na zadnji seji SZDL se je razpravljalo tudi o vprašanju napeljave vodovoda Černelo-Tnrnšc. Prebivalci so na tem zelo zainteresirani ker so brez jjitne vode. Prispevek so plačali vsi razen Agrokombinata. Prosimo, da podprete rešitev tega vprašanja. Prav tako je še vedno nerešeno zelo važno vprašanje čistilnih naprav vodo POTOK. Dosedanja 17-metrska skakalnica v Mengšu povečana na 25 metrov Zadetek v črno Prenovljena skakalnica v Mengša Smučarji — skakalci, člani TVD Partizan Mengeš so pod vodstvom Francija Steleta in Franca Sinka s prostovoljnim delom in brc/, vsake finančne pomoči povečali staro mengeške skakalnico. Pri delu je sodelovalo vsega deset članov, ki so v 400 urah vgradili 10 m1 nasipa in 12 m' izkopa in opravili tudi vsa druga dela. V ilustracijo njihove prizadevnosti naj navedemo, da so celo »klamfe« in velike žeblje izdelali in nakovali sami. Vsi so bili izredno prizadevni in požrtvovalni, poleg že omenjenih dveh pa je potrebno posebej pohvaliti še Romana Posavca in Lojzeta Vrhovnika, predvsem pa Steleta Franca — očeta, ki je s svojim delom in vzgledom dajal moralno oporo mladincem. Ob zaključku del na skakalnici je društvo nagradilo tri člane — skakalce s skakalnimi smučmi. V desetih dneh rednega treninga na novi skakalnici pod vodstvom klubskega trenerja je vsak skakalec izvedel poprečno že po 80 skokov. V nedeljo 5. januarja pa je bilo otvoritveno meddrušlveno tekmovanje v skokih. Udeležilo se ga je 28 tekmovalcev iz sedmih klubov, pogrešali pa smo skakalce SK Enotnosti iz Ljubljani:, ki kljub obljubi niso prišli, pu tudi Domžale in Ihan sta bila zastopana z le po enim tekmovalcem. Organizacija tekmovanja je bila brezhibna, po tekmah pa so bili vsi tekmovalci pogoščeni in so jim bile razdeljene diplome. Tehnični rezultati: > Mlajši mladinci — U tekmovalcev. t. Grzinčič Milan. SK Kamnik, 169.4 točke (20 m. 21 m) 2. Vrhovnik Lojze. TVD Mengeš, 167.5 točk (22 m. 22.5 m) 5. Gjurin |anez. SK Kamnik. 167.1 točke «1 m. 20 m) 4. Kurent Sašo. IVI) Mengeš, 165.0 točke (20 m. 20 ml Starejši mladinci — 10 tekmovalcev. 1. Posavc Roman, TVD Mengeš, 1%,5 točke (24 m. 23 m) 2. Pluhutnik Janez. SK Kamnik. 179,5 točke (22.5 m. 22 m) 3. Oražem Franc, TVD Mengeš, 166.5 točke (21 m. 22 m) 4. Hribar Tone, TVD Ihan. 161.2 ločke (20.5 m. 20.5 m) Člani — 9 tekmovalcev. 1. 1'ibernik Klemen, Sk Kamnik, 199.1 točke (24.5 m. 23,5 m) 2. Sršen Janez, SK Stahovica, 182.4 tOČke (23,5 m. 23,5 m) 3. Štele Franci TVD Mengeš, 170.5 točke (24 m, 24 m) 4. Golob Mihu. SK Kamnik, 162.6 točke (24 m, 23.5 m) V februarju bo na novi skakalnici organizirano občinsko prvenstvo v skokih za mladince, poleg tega pa bo društvo priredilo še meddruštvene tekme v skokih za prehodni pokal TVD Mengeš. V dogovoru s smučarsko sekcijo TVD Ihan so se že pričeli skupni treningi članov obeh društev pod vodstvom trenerja iz Mengša. Na prvi večji skakalnici, tj. na skakalnici v Ihanu bodo te načrtne priprave morale že pokazati prve sadove. Osnovni problem skakalnega športa so skakalne smuči. Partizanska društva v naši občini, ki se edini ukvarjajo tudi s sinu-čarstvom, nimajo sredstev za nabavo razmeroma dragih rekvizitov, zato bi bilo morda prav. če bi jim Občinska zveza za telesno kulturo priskočila na pomoč, pa tudi pomoč od delovnih kolektivov bi zelo prav prišla. Mladina ima veliko volje in veselja za zimske športe, zato ji moramo vsaj delno pomagati glede na materialne potrebe, saj traja pri nas zimska sezona dobro tretjino leta. Predsednik Miro Šimic na tekmovanju z zračno pnško. V nedeljo 22. decembra se je zbralo v Jaršah 24 strelcev iz kolektiva INDUPLAT1 in drugih aktivov občine Domžale na redni letni občni zbor. Navzoči so kritično pregledali dosedanje delo in analizirali pomanjkljivosti. Ugotovili so, da OSD ni odigralo svoje vloge ter da so bili za to krivi tudi nekateri izvoljeni funkcionarji društva. Zal se kljub vabilu odčnegu zboru ni udeležil niti njen predstavnik. Diskusija je nakazala pot k cilju, ki je v združitvi vseh itrellkih aktivov pod enotnim vodstvom za vso občino. Novi pred.sednik strelskega društva je Miro Simic. sekretar družine pa je Jože Peče. V upravni odbor so bili izvoljeni tudi aktiv- . ni člani iz Papirnice Količevo, iz Mlinostrojn. LIP Radomlje in vsi predstavniki sindikalnih strelskih odborov posameznih kolektivov. Novi prostor oz. strelišče za zračno puško v Jaršah, številne priborjene trofeje, katere krasijo ta prostor, predvsem pa volja članov za bolj aktivno in množično delo so dober garant za uspehe v letu 1964. Za funkcionalne izdatke so strelci predvideli 618.000 din. Upajmo, da denar ne bo edini pogoj za uspešno delo. Vecko in Stanek v Jaršah Letos zastopa Jugoslavijo v pokalnem prvenstvu evropskih prvakov v namiznem tenisu ljubljanska' Olimpija, ki se je Občinsko namiznoteniško prvenstvo Dva dni so se odvijale zanimive borbe, ki so nam pokazale, da imamo v naši komuni dovolj naniiznoteniških igralcev, katerim manjka edino le skrbna trenerska roka. pa bi lahko postali enakovredni ostalim našim slovenskim igralcem. Papirnici Količevo je uspelo tekmovanje uspešno izvesti, čeprav so pri organizaciji naleteli na težave, ki pa so jih z mnogo volje premagali in organizacijo uspešno izpeljali, kolikor se je največ dalo. Poglejmo, kako so potekala srečanja. Na prvenstvu je nastopilo 8 moških ekip. 27 posameznikov in 8 moških dvojic. V srečanju za prvo mesto ekipno sta se pomerili prva ter druga ekipa Papirnice, kjer je druga ekipa porazila favorizirano prvo ekipo s 5:2. Za drugo ekipo so nastopili: ing. Me-žan. Skok in Vavpetič. V igri dvojic sta prvo mesto pričakovano osvojila igralca Papirnice Stražar in Kožar. Kar 27 posameznikov se je potegovalo za naslov najboljšega v naši občini. Prisostvovali smo zelo zanimivim srečanjem, ki pa »o dala več ali manj pričakovane rezultate. V finalni igri treh najboljših so se sestali: Vavpetič, Kožar ter Dei-singer, vsi člani Papirnice. Po izredno previdni, lahko rečem, v igri živcev, je prvo mesto popolnoma zasluženo osvojil Vavpetič, ki je premagal oba svoja nasprotnika, na drugo mesto se je plasiral Kožar, tretji pa je bil Dcisinger. Prvenstvo samo je pokazalo, da imamo dovolj igralcev, ki so tudi kvalitetno precej močni, vendar jim manjka trener, ki bi jim lahko jioknzal različne novosti, ne pa du se s temi srečujejo na prvenstvih in ne najdejo obrambe proti njim. Druga stvar pa je ta. da ima absoluten Primat Pnpirnica Količevo. ki je pobrala vsa prva mesta. Gas bi bil. da bi začeli igrati namizni tenis organizirano ter mu nuditi tudi vso pomoč. pred kratkim pomerila z najboljšo ekipo Cehoslovnške. Slavijo iz Prage. To srečanje so gostje odločili v svojo korist s 5:2. Marljivi pristaši te lepe igre v Papirnici Količevo. so izkoristili to enkratno j>rilož-nost ter uspeli organizirati sre-čajne najboljših jugoslovanskih ter čchoslovnških igralcev v Jaršah. Prijazni gostje so se z veseljem odzvali povabilu ter jjrišli v Jarše v svoji najmočnejši postavi, na čelu z. enim najboljših evropskih igralcev Stane-kom, kateremu nasproti je stal naš državni prvak Vecko. Vse priznani« moramo dati zelo sposobnim organizatorjem Papirnice Količevo, ki so to srečanje pripravili res odlično. Za vse tekmovalce so pripravili lična darila in jim nudili vse. kar je bilo le mogoče. V tem okolju so se pričen srečanja, ki pa so tokrat naklonila zmago moški ekipi Olimpije. ki je zmagala s 3:4. ženska ekipa pa je izgubila s 5:1 Poseben ulitek nam je nudil ekshibicijski nastop Veekn in Sta neka. ki je pokazal res vse vrline, ki jih lahko zahtevamo od namiznega tenisa. Ta dvoboj je Vecko odločil z 2:0 v svojo korist in nas je na trenutke spominjal na finalno srečanje za naslov svetovnega prvaka v Pragi.