Vsebina: " <■ " i ' i Stran Kakšno šolo hočemo?. Naši narodni šoli . Šolska hiša . . . . . . ... .... . . 15 Dan 25. oktobra 1896. 1.. . . . V . . 19 Otvoritev . . . . . . ... . . ... . 20 1. Cerkvena slavnost ... . . . 21 ) 2. Slavnostno zborovanje.31 Cesarjeva zahvala . . . .... ... . 45 ; 3. Banket.. ..45 i S kamenjem!.. . ... . . . 52 Darovi za pobita okna ... . 56 : Razvitek naše šole . ... . . 57 \ Imenik učencev in učenk .62 Vi Slovenska šola družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu. Narodna šola v Št. Rupertu pri Velikovcu. Pomnoženi ponatis iz „Mir“-a. Izdalo in založilo uredništvo „Mir“-a, V Celovcu 1896. 7 Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja. 43634 Kakšno šolo hočemo? l)olska soba je bojišče, na kterem se ima odločiti, ali naj obdrži družba svoj kr¬ ščanski značaj; šolsko vprašanje je za krščanstvo vprašanje za življenje in smrt.“ — Te besede slavno vladajočega papeža Leona XIII. pričajo, kako pomenljivo je šolsko vprašanje. Zlasti nam Slovencem velja to, ker nam je šolsko vprašanje res vprašanje za življenje in smrt, v verskem, kakor v narodnem oziru! Še bolj kakor drugod, čutimo to na slovenskem Koroškem. Dan na dan se čujejo tožbe — in tudi od ljudij, ki drugače nikakor niso našega mišljenja, — da sedanje šole ne izpolnjujejo svojega namena. Saj mora marsikteri oče tožiti, ravno tako in še bolj kakor je škof A. M. Slomšek bridko tožil že 1. 1847.P „Kaj bo z našo mladino? Dalje, ko šolo imamo, hujši otroci so. Poprej ko še nismo šole imeli, smo jih vsaj doma učili, doma stra¬ hovali, in ubogali so nas. Kar se na šole zana¬ šamo, so otroci doma in v šoli za nič, kar se 1 „Zbrani spisi", IV. zvezek, stran 45. G jim očitno vidi. Bog nam pomagaj!“ Ali ni dan¬ današnji na mnogih krajih ravno tako in še hujše? Kakšno šolo tedaj hočemo, da bo¬ demo ž njo zadovoljni, da bode donašala pravega sadu? Naj na kratko odgovorimo, in sicer največ naslanjajoč se na besede Slovencem najboljšega učitelja, že imenovanega knezoškofa Ant. Mart. S1 o m š e k-a. Namen prave šole, ki naj vsestransko za¬ dostuje potrebam časa, je, da „se v šolah srce učencev oživi za Boga in vero, za cesarja in do¬ movino; da se za resnico in pravico ogreje; ... da se učencem glava izbistri, izjasni razum in razcvetd blage dušne moči; da mladina svoj sv. poklic spozna in pa namen različnih božjih stva- rij po svetu.Mladini naj sije solnce modre spoznave, naj pije žejna duša čisto vodo zdravega nauka. Za to je šola.“ 2 Da bode šola prava, bddi I. verska. „Kakor daje le solnce zemlji toploto in luč, tako daje šoli pravega razsvet¬ ljenja in omike pomoč samo Bog, — Jezus Kri¬ stus, nebeški ljubitelj otrok. In kakor je bila blagoslovljena hiša Egipčana, v koji je Jožef go¬ spodaril, tako bode blažena le tista šola, v kteri bo Jezus vsakega nauka začetek in konec. 118 Da naše šole niso verske, znano je vsakemu. Že postava sama zahteva „interkonfesijonalne“, t. j. medverske, ali kar je isto: brezverske šole. »Zbrani spisi' IV, 3. »Zbrani spisi' IV, 3. 7 Brezverske so dostikrat šolske sobe same, kjer ne trpijo znamenja sv. križa. Brezverske so šol¬ ske bukve, v kterih ne najdeš imena božjega Od¬ rešenika. Brezversk je celi poduk, ker sedijo na istih klopeh dostikrat judje in protestanti s ka¬ toličani vkup. Vsi se morajo jednako podučevati. Brezverski so le premnogokrat učitelji sami, ka¬ kor so pokazali že nebrojnokrat v svojih listih in na svojih shodih. 4 Nasproti temu je dolžnost vsakega katoličana, da se poteguje za versko šolo. Kakor avstrijski škofje v svojem pastirskem listu 1. 1890., moramo tirjati: „a) Naj se za katoliške otroke napravijo katoliške šole; h) v kterih naj učijo verni kato¬ liški učitelji; c) ki vzrejajo otroke po naukih sv. vere.“ II. Šola bodi narodna, t. j. za nas Slo¬ vence slovenska! ,,Skrbni in modri duhovski pa¬ stirji so spoznali, da se slovenski vinograd (šola) po nemško ne obdeluje prav ... in da se ljudstvo tako (po nemško) ne bode izobrazilo in tudi ne dobilo pravega,Bogu in ljudem prijetnega obraza." 5 Vsak le količkaj razsodno misleč človek mora priznati, da je uspešen poduk mogoč le tam, kjer se podučuje v materinem jeziku otrok, kjer otroci razumijo učitelja in učitelj otroke. Samo naši na- 4 L. 1872. so učitelji proglasili na V. učiteljskem shodu v Celovcu: „Ker se verski poduk (t. j. krščanski nauk) na¬ slanja na verske resnice, ktere so dostikrat najočitneje (! ?) navskriž s tem, kar uči naravoslovje in kar zahteva vsak¬ danje življenje, je V. splošni avstrijski učiteljski shod proti temu, da bi se v šoli sploh učil kterikoli veronauk/ (!!!) 5 Slomšek v „ Novicah “, 1846. 8 rodni nasprotniki na Koroškem tega nočejo pri- poznati. Oni silijo otroke v šole, v kterih do¬ mače besede od učitelja ne slišijo leto dnij, ker je učitelj sploh ne razume. Vprašati pa moramo z Nemcem, prof. dr. Fr. Gutj ahr-om, ki je rekel na katol. shodu v Gradcu: „Ali je, moja gospoda, res mogoče, da hi pravično in pametno misleč mož mogel smatrati za idejal dobre šole takšno šolo, v kteri otroci niti prvega poduka ne pre¬ jemajo v svojem materinem jeziku ?' 1 A naši nasprotniki nam na vsa usta vpijejo: nemščina vam je potrebna, zato morajo šole biti nemške. Ne bodemo se dolgo prepirali ž njimi; saj je istina, da se otroci v naših sedanjih nem¬ ških šolah ne nauče nemškega jezika. To mo¬ rajo nasprotniki sami pripoznati in čujmo le, kaj piše o tem škof Slomšek : 6 „Dobro je, znati pi¬ sati in brati, pa stokrat boljše, pošteno ravnati. Brez modre glave in pravičnega srca je tudi nemška beseda prazen mak. Slovenci! Ne bodite abotne šalobarde; le na nemščino gnati, pobi- strenje glave in požlahtnjevanje srca pa zanemar¬ jati, to bi bilo narobe delo. Šole so nam po¬ trebne, to lahko vsak spozna; ali kdor le po nemški besedi šole ceni, se močno goljufa. Gorje vam, ako svoje otroke samo za to v šolo pošiljate, naj bi se nemščine učili, za modro glavo in po¬ šteno srce vam pa ni mar. Nezarobljeni, napuh- njeni otroci vas bodo po nemški kleli, vi stariši pa bodete po slovensko solze točili. Potrebneje je, se Boga bati in spoštovati stariše, kakor »Zbrani spisi“ III, 93. 9 nemškovati. Dobra je nemška beseda, dobra, in kdor se je utegne lotiti, naj ne zamudi; pa je- dina pot k pravi sreči ni, kakor nekteri mi¬ slijo 41 . — Da bi si vsi Slovenci zapomnili zlate besede in se tudi oni, ki imajo v šolskih zadevah prvo besedo, ravnali po njih! III. Šola oziraj se na potrebe ljudstva. Sedaj glede šol ni razlike med mestom in deželo; vse so napravljene po enem in istem kopitu. In vendar so potrebe mesta in dežele tako zelo raz¬ lične. Česar se naj mestni otroci učijo, tega kmečki fantje nikoli ne potrebujejo. Za mesta je prav dobra osemletna šola, za kmečke raz¬ mere zadostuje šestletna. Če bodo šole prav uravnane, da bodo otroci res razumeli učitelja, zadostuje redni poduk 6 let. Vpelje naj se pa zopet stara nedeljska, nadaljevalna šola. Tako bode mladini dana prilika, da si nabere potreb¬ nega znanja, kakoršnega res potrebuje v življenju. Narobe svet pa je, če se mlada glava napolnjuje z nauki, kterih nikoli ne potrebuje in ktere kmalu pozabi, ko zapusti šolske klopi. — To so nektere misli, kako naj bi bile urav¬ nane naše šole, da bi nam donašale res dobrega sadu in da bi bile vredne velikih stroškov, ki se morajo leto za letom plačevati za šolske namene. Z rajnim And. Einspieler-jem torej kličemo: „Slovenci, poženimo se trdno za naše šole, za milo slovenščino in drago mladino. Akoravno se nam bo to ali ono ustavljalo in nas zavirati hotelo, nič se ne ustrašimo! Dobra reč ostane dobra, akoravno ta ali oni ne mara zanjo. Šola in mladina nam mora biti vsigdar globoko pri 10 srcu. Ako bomo imeli dobre šole, bomo imeli dobre ljudi, in kjer so dobri ljudje, tam je na tem svetu že raj.“ 7 * * * Koroški Slovenci nismo držali križema rok, da si priborimo šole, kakor smo jih opisali. Malone vsa leta, odkar imamo novo šolsko postavo, zlasti pa zadnjih 15 let, smo se potegovali za slovenske šole, prosili in trkali na višjem mestu, žal da ne s pravim uspehom. Gg. slovenski državni po¬ slanci so povzdignili v državnem zboru mnogo¬ krat glas za nas. Občinski zastopi, krajni šolski sveti, posamezniki so prosili, naj se šola vendar enkrat uravna tako, kakor zahteva zdrava pamet, kakor odločuje božja in cesarska postava. Pa le Št. Jakobčanom v Rožu se je posrečilo po 13letni borbi priboriti si slovensko šolo. * * * Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal! Ker se je vlada branila, Slovencem priskrbeti potrebnih in pravično uravnanih šol, šli so Slo¬ venci sami na delo. L. 1885. ustanovili so šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, kteri so postavili blagi namen, na vso moč skrbeti za to, da ne izgine izmed naše mladine sveta vera in ma¬ terni slovenski jezik. Ona odvrača torej otroke slovenskih starišev od takih otroških vrtov in šol, kjer se ne spoštuje katoliška vera in slo¬ venski jezik. Odvrača jih s tem, da mladini po¬ maga z raznimi darovi, in da, kolikor jej dopu- 7 ,Šolski prijatelj." I. 1852.1., str. 18. 11 ščajo skromna sredstva, napravlja sama poštene otroške vrtove in slovenske šole po takih krajih, kjer so otroci ubožnih starišev najbolj v nevar¬ nosti, da se ne potujčijo. V teh šolah se otroci izrejajo tako, da bodo lahko kedaj dobri kristijani in vneti Slovenci. Doseči ta lepi namen pomagajo glavni družbi njene podružnice, osnovane po raznih krajih mile Slovenije. One zbirajo darove in po svojih shodih vnemajo Slovence za dobro slovensko in ka¬ toliško stvar. — Na Koroškem se je osnovala prva podružnica po zimi leta 1886 . v Celovcu. Tej podružnici so kmalu sledile^ druge in sicer za: Apače, Beljak in okolico, Črno in okolico, Haber pri Medgorjah, Št. Janž v Rožni dolini, Št. Kancijan in okolico, Libeliče, Pliberk in oko¬ lico, Priblo ves in okolico, Rožak in okolico, Št. Šteben na Žili in okolico, Tolsti Vrh in okolico, Velikovec in okolico, Ziljsko dolino in župnijo Vrata. Vseh šestnajst naših podružnic marljivo de¬ luje. Pridno napravljajo shode, na kterih se na¬ rod budi in podučuje, ter zbirajo doneske za družbo. Da niso delale zastonj, za to imamo dosti doka¬ zov. Zlasti pa so pripomogle, da se ljudstvo za¬ veda svoje narodnosti in javnih dolžnostij. Krona delovanja naših Ciril-Metodovih podružnic pa je narodna šola v Št. Rupertu ob Velikovcu. 12 Naši narodni šoli! Stoji poslopje mladeži zgrajeno, Stoji kot lipovo drevo vsajčno Na zemlji, kjer prebiva Slave sin. Pod njim se bratov družba složno shaja, Pod njim Slovence jeden duh navdaja, Za dom so vneti iz srca globin. In ti, poslopje, mladež našo druži! Da veri, domu, carju vsak naj služi, Zato že nežna srca navdušuj! Pred vsem jih uči jezik spoštovati, Ki v njem pri zibelki je pela mati, Domači jezik, potlej še le tuj. Trdnjavo prvo družba nam zgradila Metoda svetega je in Cirila Na tvojih tleh, oj stari Korotan. Saj družba sama močna je trdnjava, Ki nam varuje naša sveta prava — Podpiraj jo Sloven kot sin ji vdan! Slovenska deca! — rddost nam in nada! V poslopje to zahajaj vedno rada, Nauke blage verno slušaj tam, Da bodeš krepka domu kdaj podpora, Da se prikaže tem krasnejša zora, Po dolgi temi novo solnce nam! Bogdan. ..Narodna šola“ — blesti se v zlatih črkah na¬ pis na krasni dvenadstropni hiši poleg župnijske cerkve v Št. Rupertu ob Velikovcu, na hiši, na¬ menjeni slovenski mladini ne le velikovške oko¬ lice, marveč vsega slovenskega Korotana. „Na- rodna šola“ se glasi, ker novi, lepi dom hoče biti nadebudni mladeži slovenski res prava šola-učil- nica, v kteri se bode učila in likala v domačem jeziku in pravem krščanskem duhu. 13 Iz malega raste veliko, — moramo hvalež¬ nim srcem priznati, ko gledamo na krasno, lepo uravnano poslopje. Ponosno se dviga ob velikov- škem mestu ter glasno priča o domoljubju in po¬ žrtvovalnosti slovenskega rodu. Z mnogimi napori in veliko skrbjo se je zidala naša šola. Bilo je treba premagati mnogo težav; s pomočjo božjo, ki je očividno podpirala naše delo, po trudu za našo stvar tako vnetih domoljubov in radodarnih rojakov, posrečilo se je hišo srečno dovršiti, ve¬ liko delo častno dokončati. V nedeljo dne 25. oktobra so se torej odprla vrata nove šole slovenski mladini, da pod var¬ stvom slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda in pod vodstvom častitih šolskih sester izobrazijo si um in blažijo srce bolj, kakor se to godi sedaj v naših javnih posvetnih učilnicah. Ta šola, ki bode uravnana strogo po načelih zdrave pameti in po zapovedih naše svete katoliške cer¬ kve, v kteri se bode podučevalo na jedino pravi, na podlagi materinega jezika, izgojevala nam bode verne in značajne slovenske može, pridne slo¬ venske gospodinje. Za vse to bi imela skrbeti javna državna šola. Ali ta zlasti pri nas koroških Slovencih ne izvr¬ šuje tega namena, kakor vsi le prebridko čutimo. Zatd moramo si pomagati sami in da imamo ne¬ kako uzorno šolo, ki naj kaže, kako naj bi bile uravnane vse naše šole, da bi donašale pravega sadu v verskem ter narodnem oziru, zato nam je naša slavna šolska družba sv. Cirila in Metoda s podporo vnetih Slovencev zgradila novo veli- kovško šolo! 14 »Slovenska velikovška šola s samostanom, ta krona slovenskemu domoljubju, v svojem kinču pričuje svetu, kako Slovenci ljubijo svoj rod v dejanju, in da hočejo imeti za svoje otroke versko- narodno šolo. Na istem mestu, kjer je pred tri¬ najst sto leti sv. Kupert davnim naši m predni¬ kom oznanjal sveto vero, stoji ponosno palača, posvečena veri in omiki — prva svetla zvezda ubogemu slovenskemu Korotanu. Strohnele bodo kosti kmetov, ki so se trudili za šolo, ko so do¬ važali kamenje, opeko, pesek in les; počivali bodo dobrotniki v hladni zemlji, njih trud in darovi pa bodo še vedno prinašali blagoslovljen stoterni sad.“ —Tako pravi preč. g. poslanec Anton Koblar v svojem spisu »Desetletno delovanje šolske družbe sv. Cirila in Metoda 1 ' v Koledarju družbe sv. Mohorja za 1. 1897. Ob otvoritvi nove šole se moramo hvaležno spominjati onih blagih mož-domoljubov, ki so se trudili za njo. Prva in največja hvala gre slav¬ nemu odboru glavne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za njegovo naklonjenost in trud, po¬ tem pa preč. g. župniku in kanoniku Fr. Trei- ber-ju, ki je z neumorno delavnostjo prevzel največje skrbi in vodil vso stavbo. Bodi Bog mu plačnik za ves trud, za mnoge skrbi, za vse kar je prestal. Slavo in čast zaslužijo dalje vsi da- rovatelji in dobrotniki, posebno pa vrli slovenski kmetje v velikovški okolici, ki so brezplačno da¬ rovali in dovažali stavbinsko gradivo in tako po¬ speševali stavbo. Njih imena je svoječasno ob¬ javil „Mir“, plačnik jim bode mili Bog! Hvala in slava torej vsem blagim dobrotnikom, ki so kakor- 15 koli si bodi z večjimi ali manjšimi prispevki pod¬ pirali domoljubno stvar. Naj je nova stavba priča, da koroški Slo¬ venec še živi, naj je zora boljše bodočnosti! Naše delo pa še ni končano. Šola sicer že stoji, a treba je pokriti še mnogo stroškov. Naj torej radodarnost rojakov ne poneha, in kakor doslej, še bolj zanaprej zbirajte darove in vse¬ stransko podpirajte našo družbo sv. Cirila in Metoda! V Šolska hiša, Precej visoko nad deročo Dravo se ponosno dviga mestece Velikovec, središče širni slo¬ venski okolici. Gorato hribovje je obdaja na druge strani. Proti zahodni strani drži se Ve¬ likovca fara sv. Ruperta s prijazno farno cerkvijo. Med cerkvijo in mestom dviga se na prostem polju lepa nova hiša, na kteri svitli napis »Na¬ rodna šola“, kaže, da je to dom, namenjen poduku in omiki slovenske mladine. Hiša je pravi kras celi okolici in mestu samemu. Prideš od ktere strani hočeš, ti stopa ponosno pred oči, v veliko veselje vsakega domoljuba, na jezo na¬ sprotniku. Družbina hiša sama je dokaj lepa in pri¬ merno uravnana. V dveh nadstropjih se na le¬ pem kraju dviga lepo poslopje. Na čelu se sveti v pozlačenih črkah napis „N ar o dna šola“. Na visokem pročelju sta čedno izdelana pobarvana 16 kipa sv. Cirila in Metoda, delo Mayerjeve tvrdke v Monakovem. V pritličju so svetle in prostorne Podobi sv. Cirila in Metoda na šolski hiši v Št Rupertu pri Velikovcu. šolske izbe. v prvem nadstropju sobe za „inter- nat“, v kterem bodo se pozneje učila in vzgoje- 17 vala dekleta, ter kuhinja z velikim štedilnim ognjiščem, ktero je podaril neimenovan slovenski rodoljub v Celovcu in brezplačno postavil gosp. Tom. Novak, p. d. Žnidar na Ricinju. Hvala obema! V drugem nadstropju so stanovanja in sobe za šolske sestre in dekleta. V prvem nad¬ stropju je tudi domača kapelica, pod hišo pro¬ storne kleti. Svet za šolo in vrt meri 53 arov in 66 kva¬ dratnih metrov. Kupil ga je 30. decembra 1893.1. za družbo sedanji blag. gosp. župan ljubljanski Ivan Hribar od pekovskega mojstra Jan. Falk- nerja za 1250 gld. Vknjižil se je dne 4, marca 1894. 1. To je bila prva slovenska vknjižba v zemljiški knjigi veiikovškega sodnega okraja. Načrte je izdelal ljubljanski inženir g. Jaromir Hanuš, stavbo nadzoroval je g. inženir Ho 11 v Velikovcu. Hiša obsega 23 sob. Dela so izpe¬ ljali domači velikovški mojstri, namreč: tesarska Jurij Strasser, mizarska Matija V o 1 a v č n i k, ključavničarska Fr. Eichberger, steklarska Fort. C a n d i d o, slikarska Fil. Redi, lončarska Alb. Herzele, kleparska M. Šneider in J. Pirker, zidarska pa Val. Urbani iz Volšberga. Košar g. Fr. Zornik je podaril šoli tri umetno napravljene koše. Veliki vrt je lepo ograjen in nasajen. Zelo Čedno ograjo je napravil g. Eichberger, nasade g. Pirkar iz Zakamna. Sredi vrta stoji peril- nica in drvarnica. Dne 26. aprila 1895. 1. so začeli kopati temelj hiši in ob enem so šli zidarji na delo. „Mir“ je redno poročal o napredku dela in objavil tudi imena domačih dobrotnikov. 2 18 Letos se otvori prvi razred; polagoma pri¬ dejo na vrsto še drugi in „internat“, ali domači zavod za dekleta, ki se bodo tam skrbno vzgoje- vala in poučevala v raznih gospodarskih stvareh. Kot učiteljice bodo delovale^ č. šolske sestre: predstojnica: sestra Nežika Žižek; učiteljica: sestra Cirila Šijanec; učiteljica ročnih del: sestra Otilija Sekolec. Vse tri so rodom šta¬ jerske Slovenke. Naši nasprotniki so vesčas strastno napadali šolo in one, ki so se zanjo trudili. Nas to ni vznemirjalo in nas ne bo žalilo tudi ne zanaprej. Mi s šolo, ktero smo zidali s svojim denaijem, nismo izzivali nikogar ; da branimo in se potegu¬ jemo za svoje, tega pa nam nikdo ne sme in ne more zameriti in tudi ne braniti. Priznati moramo tu, in radi priznavamo, da nam slavna c. kr. deželna vlada in c. kr. deželni šolski svet glede otvoritve nista delala ovir, marveč sta, ko se je vseskozi vstreglo postavnim določbam, takoj dala potrebno dovoljenje in hitro ter točno rešila dotične prošnje. Mnogo smo storili, mnogo so slovenski rojaki žrtvovali za slovensko šolo. Ali čaka nas še mnogo dela, da bodo vsi stroški pokriti. Nabrati bo še treba veliko tisočakov. Zato ne odnehajmo in tudi zanaprej neutrudno nabirajmo doneske za našo šolo. Mili Bog blagoslovi naš trud in daj trajnega uspeha našemu delu na priprošnje sv. Cirila in Metoda. 19 Dan 25. oktobra 1896.1. Da vredno obhajamo prepomenljivi dan, ko se koroškim Slovencem odpirajo vrata nove narodne šole in s tem pot do prave omike in boljše bo¬ dočnosti, priredila se je večja slavnost, za ktero se je po vsem Slovenskem razposlalo sledeče: Vabilo k slavnosti otvorjenja slovenske šole družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu, ki se bode vršila t nedeljo dne 25. oktobra 1896. 1. s sledečim vsporedom: 1. Ob 10. uri zjutraj slavnostna pridiga v predmestni farni cerkvi v Št. Rupertu, kojo govori č. g. vikarij V. Podgorc. 2. Po pridigi velika sv.maša in potem „Te Deum laudamus". 3. Takoj po cerkvenem opravilu slavnostno zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico, ob ugodnem vremenu na vrtu nove šole, sicer pa v šoli sami: a) pesem „Naša zvezda', pojejo pevci iz grebinjskega Kloštra; b) pozdrav predsednika; c) slavnostni govor, govori č. g. stolni kaplan M. Bažun; a) blagoslovljenje šole po preč. g. dekanu J. Wieser-ju; e) pesem na čast sv. Cirilu in Metodu; pojejo pevci iz grebinjskega Kloštra. 4. Ob 1 I 2 , 2. uri popoludne banket v gostilni gospe Ane Aufmuth v Velikovcu s prosto zabavo, govori in petjem. Petje pri sv. maši izvršujejo slavni pevci iz grebinjskega Kloštra pod vodstvom prečast. gosp. župnika Fr. Korman-a; pri otvorilni slavnosti v šoli, oziroma na vrtu, in popoludne pri banketu sodelovali bodo v družbi s prvimi tudi slavni pevci društva „Gorotan“ in želinjski pevski klub. 2 * 20 Železniška postaja je Sinčaves (Ktihnsdorf), od ktere je v Velikovec kake 1 / 2 ure vožnje. — Rodoljubkinje in rodo¬ ljubi, ki bodo prišli k tej otvorilni slavnosti in se udeležili tudi banketa, naj blagovolijo to javiti naj dalj e do 23. t. m. č. g. župniku Fr. Treiber-ju v Št. Rupertu pri Velikovcu (pošta Velikovec), da se pravočasno izve število udeležencev in se more potrebno oskrbeti. Obed stane za osebo 1 gld. 50 kr. brez pijače. _ K tej pomenljivej slavnosti vabi vse Slovenke in Slo¬ vence od blizu in daleč najuljudneje slavnostni odbor. „To je dan, kterega je G-ospod napravil" — tako so v nedeljo dne 25. oktobra klicali na¬ vdušeni rodoljubi, ki so se v tolikem številu zbrali ob slavnostni otvoritvi nove šole Ciril-Metodove družbe v Velikovcu. Zares, bil je to krasen, za nas koroške Slovence velepomenljiv dan, ki ostane vsem udeležencem v trajnem spominu. Od vseb stranij mile Slovenije so prihiteli narodnjaki, za dobro stvar vneti Slovenci in Slovenke, in srčna radost se je brala iz obraza vseh, ker vsakdo se je veselil, da je dokončano važno delo, da je slo¬ venski mladini po dolgem trudu in mnogih na¬ porih zgrajen dom, v kterem se bode izobraževala in vzgojevala v pravem verskem in narodnem duhu. Ljudstva se je zbralo na tisoče; prešteti ude¬ ležence, ki so prišli v posebno velikem številu iz bližnje okolice, iz podjunske doline in tudi iz drugih krajev Koroške, ni mogoče. Zastopane Otvoritev. 21 so bile mnoge naše podružnice sv. Cirila in Me¬ toda. Posebno so se pokazali vrli domoljubi iz Šmihela, Globasnice in drugih krajev, ki so se pripeljali na vozeh, zalo okinčanih z narodnimi in cesarskimi zastavicami in mlaji. Izmed ko¬ roških rodoljubov, došlih na slavnost iz odda¬ ljenih krajev, naj imenujemo: preč. g. prošta L. Serajnik-a in 6. g. komendatorja Mat. Šer- vicelj-na; župnike: A. Ledvinko, V. Šumah, Lene; g. grofa Oskar Christalnigg; spo¬ štovane gospodarje: Wutti, Prosekar, Ure, Martin Štih, Lovro Zablačan, Fr. Reš, Tomaž Cikulnik-Škorjanc poleg mnogih, mnogih drugih. Izven Koroške so nas počastili: iz Ljubljane vč. g. posl. A. Koblar kot zastopnik glavne družbe, preč. g. stolni kanonik Andrej Kalan, bi. g. dr. Ivan Tavčar z blagorodno gospo soprogo, g. trg. Orosi. Dolenec, g. dr. Janko Brejc; iz Maribora sta prihitela z za¬ stopnicami šolskih sester preč. g. vodja in stolni kanonik dr. Mlakar ter č. g.prefekt Fr. Korošec. Šola sama je bila praznično okinčana z mno¬ gimi zastavami v narodnih, cesarskih in koroš¬ kih hojah. Nad vhodi v šolski vrt sta bila na¬ pravljena lepa slavoloka z napisi: „Dobro došli!“ in „Yse za vero, dom, cesarja! 1 ' Tudi raz cer¬ kvenega stolpa so plapolale zastave. I. Cerkvena slavnost. Po 10. uri, ko so dospeli tuji gostje k šoli, pomikal se je dolgi sprevod zbrane množice, na čelu otroci s šolskimi sestrami, v farno cerkev sv. Ruperta, ki je bila do zadnjega kotička na- 22 polnjena vernikov. Ko je grebinjski mešani zbor odpel pesen, stopi na lečo vč. g. vikar Valentin Podgorc, da govori slavnostno pridigo, ki se naslednje glasi: „ Ali more mati pozabiti svojega otroka, da bi se ga ne usmilila?” iz. 49 ,15. Slavna gospoda, ljubljeni verniki v Kristusu Gospodu! Tukaj na tem svetu ni ljubezni, ki bi bila trdnejša, nežnejša, gorečnejša, kakor lju¬ bezen matere do svojih otrok; Bog sam si jo je vzel za vzgled svoje ljubezni, ko je po preroku Izajiji zatrjeval svojemu ljudstvu, da ga on za¬ pustil ne bo. Tedaj je rekel: „Ali more mati po¬ zabiti svojega otroka; in če bi ona ga pozabila, jaz vas ne pozabim 11 . Mati svojih ne pozabi, in naj je še tako uboga; in če detetu sicer nima ničesar dati, ga bode grela na svojem srcu, do¬ kler to ne jenja utripati. Tako ljubeznjivo mater imate tudi vi, kmeti in prijatelji fare sv. Ru¬ perta. Vaša slovenska domovina se je spomnila vaših rev, ter vam danes izroči, kar je najdražjega, kar je vam najboljšega imela dati. Uboga je ta mati, ni tako mogočna, kakor druge, a zato je njena ljubezen le še bolj goreča in z gorečo ljubeznijo se je omogočilo postaviti lepo šolsko palačo, ktero bodo danes preč. g. dekan blagoslovili ter jo izročili posebno angeljem var- hom, da bi oni razprostrli nad njo svoje perute ter varovali hudega mladino, ki bode tja prihajala, učit se za življenje in smrt potrebnih naukov. Prijatelji! Jaz sem tukaj vaš domačin in izrastel sem iz vaše sredine. Marsikterikrat sem v daljni tujini mislil, kaj neki bi se vam moglo 23 dati, da bi za vas najboljše bilo. Česar takrat nisem mogel upati, je danes izpolnjeno, ko je med vami tukaj zavod ustanovljen, na kterega sem leta in leta mislil. — Zato vam danes po¬ vedati ne morem, kako sem srečen današnjega lepega dne, in kako me veseli, da so gospodje meni dali čast, da se bodem danes v vašem imenu, prijatelji in znanci fare sv. Ruperta, tukaj pred Bogom zahvalil naši materi slovenski domo¬ vini , ktera nas ni pozabila; da se bodem za¬ hvalil tistim dobrotnikom, ki so za novo stavbo tako veliko storili ter s tem položili podlago sreči vaših otrok. Vsakteri človek želi biti srečen, in kakor posamezni ljudje, tako hrepenijo za srečo celi narodi. V čem pa obstoji prava sreča, kje bomo našli boljših časov? Ali v bogastvu? — Stara basen pripoveduje, da je bil enkrat človek (Midas) ljubljenec bogov, kteremu je baje bog obljubil, da mu izpolni prvo željo. In želel si je, naj se vse spremeni v zlato, česar se bo on dotaknil. A glej reveža! Vzel je kos kruha, a kakor hitro se ga je dotaknil, postal je kruh zlato in ni ga mogel jesti; prijel je za vrč vode, a takoj se je voda spremenila v bliščeče zlato, revež pa je zraven žeje umiral. Tako se godi z bogastvom; ono ljudij srečnih ne dela. In užitek ter čast! O kako puhlo je vse to! Za tem pa danes ljudje derejo, ali ravno zato se nam sreča vedno bolj izgublja, zato se od leta do leta slabše godi. V užitku in bogastvu kristijan ne išče svoje sreče, išče jo drugod. „Tedaj bodeš srečen, če bodeš zapovedi božje izpolnoval, ktere je Bog po 24 Mojzesu zapovedal". (I. Kron. 22, 13). In na dru¬ gem mestu pravi sv. pismo: „Ako bodete bodili po mojih postavah in spolnovali moje zapovedi, vam bom dal dež o pravem času, zemlja bode rodila rastline in drevje bo polno sadu; siti bodete kruha in brez strahu živeli v svoji deželi". (III. Mojz. 26, 31.) Danes se vam, farani sv. Ruperta, otvarja nov vir take prave sreče. Srečo moramo iskati v sebi, ne zunaj sebe; zanjo moramo sebe pripra¬ viti in potem jo bo nam Bog dodelil. Danes bo¬ demo slovesno blagoslovili kraj, v kterem se bodo vaši otroci učili božje zapovedi spolnovati, voljno Bogu vbogati.^ njega ljubiti in po njegovih posta¬ vah hoditi. Če se bodo tega tam naučili, potem je Bog zavezan, da izpolni nad njimi svoje ob¬ ljube, da jim da blagor zemlje, da jim deli ne¬ skončne zaklade svoje milosti. Blagoslovili bomo katoliško šolo, kjer se bodejo otroci vseskoz po¬ učevali v verskem .duhu, kjer bo sv. vera ves nauk prešinjala, kakor sol okusno jed, kakor kvas moko za kruh. „Kdo je revnejši, kakor otrok; brez voditelja se izgubi" (Brentano). Bog je dal sicer nam vsem voditelja, ki je mogočnejši in razumnejši, kakor kteri koli človek, to je angelj varih, a angelj varih nas varuje navadno le tam, kjer nas človeške moči braniti ne morejo; kjer so pa ljudje po¬ stavljeni ljudem kakor varihi, tam Bog tem pre¬ pušča skrb. Taki varihi ste otrokom vi stariši, taki varihi so tisti, ki mladino učijo in če stariši in učeniki svoje dolžnosti ne spolnujejo, potem se bo le redkokdaj zgodilo, da bi angelj varih ču- 25 dežno branil mladino pred tisočerimi nevarnostmi, ktere jo na vseh straneh obdajajo. Ktere so tiste dolžnosti, ktere imate vi stariši in ktere imajo varihi do vaših otrok? Te so: 1. ljubiti otroke s pravo krščansko ljubeznijo; 2. priskrbeti jim potrebni živež in nauk; 3. dajati jim lep izgled; 4. brez prenehanja za nje moliti. I. Ljubiti otroke s pravo krščansko ljubeznijo. Kar je rastlini solnčna toplota, to je otroškemu srcu ljubezen, pa le prava krščanska ljubezen. Tudi zverina ljubi svoje mlade, a ta ljubezen je le natorna. A taka ne sme biti ljubezen do otrok. Ta mora biti krščanska; postane krščanska pa še le, kedar otroke ljubimo, ker so božji otroci, ker so podoba božja. Ali koliko je starišev, ki ljubijo v svojih otrokih samo svoje meso, in koliko je otrok, ki starišev ne poznajo, ki ne uživajo ljubezni in ki so, kakor rastlina, na ktero solnce nikdar ne prisije. — Nune ki so prišle sem vaše otroke učit, bodo imele kaj ljubezni tudi še do tistih otrok, ktere zdaj morebiti vse zaničuje; ogrele jih bodo s svojo ljubeznijo ter jih požlahnovale v prepričanju, da je človek tem bolj Bogu podoben, tem bolj ko ga ljudje zapu¬ ščajo. Starišem pa, ki ljubijo le svoje meso v svojih otrokih, bodo dajale pravi vzgled, kaj jim je treba ljubiti na svojih otrokih. II. Ali dobivajo otroci dandanašnji potrebni nauk? Od starišev, ali v šolah? „Zlat nauk več velja, kakor zlat denar“, pravijo škof Slomšek, in vendar je toliko starišev, ki le za to skrbijo, kako bi mogli otrokom zapustiti dosti denarja. 26 Le malo je očetov in mater, pri kterih je zlat nauk res več, kakor zlat denar. „Če imaš otroke, poučuj jih in vnemaj jih iz mladosti" (Sir. 7, 25). Rimski katekizem nas uči: „Kakor je po božji postavi zapovedano, da morajo otroci svoje stariše v časti imeti, tako je dolžnost starišev, poduče- vati otroke v svetih naukih in v lepem zadržanju, da bodo Boga častili. Največja sramota je, če ne- kteri stariši skrbijo edino le za to, da bi otro¬ kom premoženja nabrali, na pobožnost in lepo življenje pa ne mislijo; po tej poti zapuščajo svo¬ jim otrokom z bogastvom vred tudi svoje grebe." A kako hoče človek otroke učiti naukov, kterih morebiti sam ne zna? Danes se vam bo dala šola za vaše otroke, kjer bodo šolske sestre da¬ jale otrokom tisti nauk, ki je mladini to, kar je solnce rožicam; pripovedovale jim bodo, kako mo¬ rajo Boga in stariše ljubiti, kako morajo dobro delati in hudega se izogibati. III. Treba je otrokom lepega vzgleda. Besede in nauki ne pomagajo nič, kjer manjka vzgledov. „Bodi vernikom vzgled v besedi, v obnašanju, v ljubezni, v veri in čistosti" (I. Tim. 4, 12), opominja sv. Pavel svojega učenca. Ravno to hoče Bog od vsakega očeta, od vsake matere. Ura, ki sicer gre, ktere kazalniki pa ne kažejo nič, ali ne kažejo prav, taka ura ni nič vredna; tako tudi stariši in učeniki ne veljajo nič, kteii otrokom pravega vzgleda ne dajejo. V novi šoli, ktero vam je postavila slavna naša dražba sv. Cirila in Metoda, bodo imeli otroci in vsa mla¬ dina pravi vzgled. — Pravo katoliško življenje med narodi ne more 27 dolgo obstati brez samostanov; duhovniki ljudi učijo, dajejo jim tudi vzgled, a ljudje teb vzgledov tolikokrat nočejo posnemati. V samostanih pa imajo ljudje in imajo otroci bolj očividen vzgled. Kedar ljudje in posebno otroci vidijo, kako sestre same vbogajo predpostavljenim, kako so se odpo¬ vedale vsemu, nimajo premoženja, ne iščejo veselic, kako so si postavile kot zadnji namen svojega življenja le Bogu služiti in bližnjemu biti v prid ; — glejte, najbolj nevernemu človeku se mora pri tem srce omehčati, koliko bolj pa otrokom, ki so po svoji naravi mehkega srca, ki so po svoji naravi pripravljeni rasti naravnost kvišku proti Bogu, kakor drevesce proti solncu, če ga le kdo podpira in drži. Tega vzgleda in navoda k do¬ bremu življenju je otrokom najbolj treba. Poduk je neobhodno potreben, a potrebnejši je lepo ve¬ denje, potrebnejši je tisti nauk, kteri v mladini hude strasti kroti, kteri mlado voljo k dobremu naganja, kteri otroka k dobrim delom navaja. Poduk v posvetnih vednostih hoče imeti sv. cer¬ kev združen s podukom lepega življenja; tak poduk je res katoliški in tak poduk bi želeli za vse naše šole. Tam na velikem oltarju vidite podobo Izve- ličarjevo z odprto knjigo, v kteri sta dve črki: alfa in omega, to je: začetek in konec. To je in to mora nam biti Kristus Gospod: začetek in konec našega življenja, začetek in konec tudi pri vzgoji mladine. On je vogelni kamen, kterega so zidarji zavrgli; pa ker so ga zavrgli, zatd vaši otroci niso več taki, kakoršni bi morali in mogli biti; zato vaši posli niso več takšni, kakoršni so 28 bili nekdaj! Kristus mora zopet postati vogelni kamen pri vzgoji otrok. „Bolj ko si sovražniki vere prizadevajo pri¬ dobiti neskušene ljudi in posebno mladino, s tem, da jih učijo reči, ktere spridijo njihovo čednost, tembolj si moramo prizadevati, da bi se poduče- valo v katoliškem duhu.“ (Leon XIII., 21. aprila 1878.) Vi ste to dosegli, ljubljeni v Kristusu; vaša šola bo to izpolnjevala in z božjim blago¬ slovom s časom prinašala veliko sadov. IV. Seveda: z božjim blagoslovom, za kterega moramo Boga vsekdar prositi, „ker tisti nič ni, ki seje; tudi tisti nič, ki priliva, vse pa je tisti, ki daje rast“; zato moramo brez prene¬ hanja za otroke moliti. Bila je enkrat neka mati, ki je imela neubogljivega, malopridnega sina. Ali Bog je uslišal njene prošnje in njenih solz ni zavrgel, ktere so obilno kropile zemljo, kedar je molila; in glejte, njen sin se je čudežno izpreobrnil in je postal velik svetnik: sv. Avguštin. Molite tudi vi, matere, za svoje otroke; z vami bodo zdaj molile sestre, in če je Jezus Kristus obljubil: „Prosite in sprejeli bodete", če je obljubil: „Za karkoli bodete očeta v mojem imenu prosili, bo vam dal“, ali ne more potem izpolniti prošnje, če bodete vsi molili za vaše otroke, da bi jim Bog dal pravo pamet, ubogljivost, ponižnost, lju¬ bezen do čednostij in pravo gorečnost do svete katoliške cerkve? Zato se, krščanski poslušalci, danes vese¬ limo. Naša domovina se je spominjala vaših otrok. Ali morete vi lastne matere, vi očetje, jih pozabiti ? To ne more biti in se nikdar zgodilo ne bo. Do 29 vas, krščanske kmetice, bi se z jedno besedo obrnil: Bog sam je postavil materino ljubezen kot vzgled vsaktere ljubezni; pokažite, da imate res tisto pravo ljubezen do svojih otrdk, in ne pripustite, da bi vaši otroci mimo lepe katoliške šole hodili kam drugam. Potem pa bi vas še nekaj prosil: G-lejte, šolske sestre so prišle sem vam služit, za vaše otroke skrbeti; one ne iščejo bogastva, ne časti; zadovoljne so, če bodo med vami našle malo ljubezni in vsakdanji kruh. Približujte se jim z ljubeznijo, z zaupanjem in prijaznostjo ter ne pozabite jih. „Živini, ki dela, gobca ne smemo zavezati", pravi sv. pismo. „Delavec je vreden svojega plačila"; torej dajte jim včasi lcaj, kedar imate kaj dati. Dobra stvar hoče, da jo podpi¬ ramo. Vaši prijatelji, ki so do sedaj dajali za stavbo, bodo tudi še za naprej storili, kar je v njihovih močeh, da bo s časom prišlo vse v red. Vam pa, prečastite sestre, ki bodete prevzele poduk v novi šoli, danes izročujemo mi, cela fara sv. Ruperta, celi okraj, svoje otroke, in Jezus Kri¬ stus, dobri pastir, jih vam izročuje. Če vam bo poduk težaven, ne izgubite potem poguma; pridne ovčice pasti je lahko, izgubljene ovčice iz trnja dobivati je bolj težavno; a več ko jih bodete iz trnja izbrale, tem bolj bodete podobne tistemu pastirju, ki pusti 99 pridnih ovčic ter gre iskati jedno izgubljeno. Učite otroke pridnim biti, lju¬ biti svoje stariše, ubogati jim, moliti, sprejemati sv. zakramente. Prečastiti dobrotniki šole, ki je zdaj »končana: Vam se zahvalim v imenu vseh faranov. Bog naj vam obilno povrne, kar ste storili. ..Kdor jednega 30 teh malih sprejme, ki v mene verujejo, ta mene sprejme 11 , pravi nebeški pastir. Vi ste tukaj po¬ stavili hišo, ki jih bo sto in sto sprejemala, sto in stokrat bode tako sprejet v otrocih Jezus Kri¬ stus, prijatelj otrok. „Kar ste najmanjšemu iz¬ med vas storili, storili ste meni 11 , pravi zopet Jezus Kristus; torej njemu je postavljena ta šola, naj jo On blagoslovi in naj vsem vse tisočerno povrne. Otroci in sestre bodo za vse molili, in enkrat, ko nas vseh ne ho več, bodo tisti, ki za nami pridejo, v zgodovini slovenskega ljudstva brali, kako je narod, ubožni narod, zraven mlačnih državnih šol zidal si sam katoliške šole; brali bodo v zgodovini, kako so kmetje iz fare svetega Ruperta zastonj vozili in delali polni navdušenja za sv. katoliško stvar. — In ti, Izveličar naš, Je¬ zus Kristus, kteremu je tu postavljen nov dom, kraj, kjer se naj uči mladina tebe ljubiti, blago¬ slovi šolo in vse,, ki bodo kdaj v njo prišli; bla¬ goslovi stariše otrok, utrdi učiteljice, da poguma ne izgubijo, blagoslovi dobrotnike in vzdržuj tej fari ter vsem Slovencem in katoličanom trdno sveto vero in ljubezen do svoje domovine. Amen. * * * Slovesno sv. mašo je daroval preč. g. dekan Jan. Wieser ob asistenci čč. gg. župnika A. G a b r o n-a, mestnega kaplana Jo s. Rozma n-a in provizorja J. Hribarja. Cerkveno petje so jako točno in lepo oskrbeli vrli pevci iz Kloštra pod vodstvom preč. g. župnika Fr. Korman-a. Po sv. maši seje odpela zahvalna pesem „Te Deurn 11 , potem pa se je pomikal sprevod z banderi 31 iz cerkve k blagoslovljenju nove šole. Med potjo so se molile litanije. Blagoslovil je šolo preč. g. dekan W i e s e r. Lepe so molitve in ceremonije, s kterimi se novo poslopje izroča svojemu na¬ menu. Naj bi se želje, izrečene v cerkvenih mo¬ litvah, izpolnile in nebeški blagoslov vedno rosil na novo šolo, na učiteljice in učečo se mladino! 2. Slavnostno zborovanje. Ko je bilo šolsko poslopje, koje so si ude¬ leženci ogledali tudi v posameznih delih ter ob¬ čudovali lepo ureditev, blagoslovljeno, vršilo se je na prostornem vrtu slavnostno zboro¬ vanje podružnice sv. Cirila in Metoda za Veli¬ kovec in okolico. Vrt je bil poln ljudstva, ki je nepremično stalo, poslušalo govornike in na¬ vdušeno pritrjevalo vnetim besedam. Bil je sli¬ kovit prizor. Solnce je toplo sijalo, nebo jasno gledalo po tolikem deževji na nas, kakor bi se z nami veselilo našega dela! Gg. pevci iz Kloštra so najprej odpeli pesen „Naša zvezda“, spremljano na harmoniji. Potem je g. Vek. Legat v imenu slavnostnega odbora s prisrčnimi besedami pozdravil vse došle Slovenke in Slovence, zlasti drage goste iz sosednih slo¬ venskih dežel. Slavnostni govor je govoril č. g. stolni ka¬ plan Matevž Kažun. Govoril je ognjevito, prepričevalno, da so vsi poslušalci pazljivo sle¬ dili krasnim besedam. Slavnostni govor. Kakšno veselje, dragi zborovalci! Solnce nam tako milo sije; zvonovi s stolpa, kako ra- 32 dostno donijo; in topiči, ali jih slišite, kako i oni na ves glas oznanjajo veselje in radost na daleč okrog? In tudi nam, vrle Slovenke, dragi Slo¬ venci, tudi nam veselja triplje srce! O kaka ra¬ dost, toliko navdušenih rodoljubov videti zbranih, od blizu in daleč došlili na veseli praznik koroških Slovencev! Na veseli praznik koroškihSloven- cev! Kako pa to? Se sme in more tudi ko¬ roški Slovenec veseliti? Znano je celemu svetu, kako trda se nam godi, kako zdihujemo in umi¬ ramo pod težko butaro narodne sužnosti! Kako pa to, da danes veselja poskakujemo? Je mar prišel zaželjeni rešitelj, ki je ,,'razdrobil težke spone, da prost je zopet tužni Korotan?" Dragi moji, kaj poprašujemo po vzroku na¬ šega današnjega veselja? Saj imamo v svojih srcih vsi eno misel, vsi eno in isto upanje, isto nado, da — dovolite mi besede pesnika Gregor¬ čiča: »Kalvarijo svojo naš rod je imel in dneve prehridke trpljenja; a zdaj — (lan e s — mu re¬ šitve je zor zažarel: napočil mu dan je vstaj enj a! “ Kaj ne, zbrani rojaki, da sem jo uganil: to je vzrok našega veselja! To nam je razvedrilo sicer tužno oko in ga napolnilo s solzami veselja, ker nam je današnji dan prinesel zoro na¬ rodnega vstajenja, upanje, kije že tako celo pojemalo v naših srcih! Danes se dviga na novo; danes postalo je krepko, postalo je živo in močno! S silo prodira iz tesnega srca na jasni dan v krepkih slovenskih glasovih: Danes za¬ čenjamo koroški Slovenci zopet živeti! Novo živ- 33 ljenje, nova moč nam dohaja; vanjo zaupamo, da nas bode utrdila in ohranila trdne in krepke! In od kod prihaja ta moč? Kdo je, ki nas navdaja z novim, tako trdnim zaupanjem? Ozrite se sem na to-le poslopje; poglejte nad vhodna vrata: od ondot se blesti odgovor v zlatih črkah; naša nada, naše upanje je: „Na- rodna šola 11 ! Ona nam bode studenec, iz kte- rega bodemo zajemali novo moč in novo srčnost! Ona nam bode mogočni steber, ob kterega se bomo upirali ob času nevarnosti! Nanjo uprti, dragi Slovenci, bomo srčno zaukali: „Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese, skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese: bratje, mi sto¬ jimo trši, kakor zid ograde!" Odtod naše veselje, odtod naša radost da¬ našnji dan! Saj je to rojstni dan naše „Na- rodne šole 11 — lahko rečem: prve slovenske šole na Koroškem! Kdo bi se pa tudi ne veselil? Poglejte ven¬ dar, mile Slovenke, dragi Slovenci, prelepo po¬ slopje; za nas borne Slovence prekrasno palačo! — Mnogo truda nas je stala prelepa hiša, mnogo skrbij in mnogo žrtev od vseh stranij — in zdaj je veselje tem večje, in tem bolj ljuba in draga nam je naša „Narodna šola 11 ! Tem večje ko so bile težave, preden je stala pred nami, kakoršno jo vidite, s tem večjim veseljem jo gledamo danes! „Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača ! 11 — ste že videli kdaj tako očividno dokazano resnico znanega slovenskega pregovora? 3 34 Zrno za zrnom zbirale so podružnice sv. Ci¬ rila in Metoda po celem Slovenskem darove za velikovško šolo, in — zrno za zrnom pokladale so vrle Slovenke in požrtvovalni rojaki krono za krono „domovini na oltar!“ In v pravem pomenu besede: kamen do kamena so dovažali tukajšnji okoličani, opeko do opeke, pesek do peska, bruno do bruna — tako dolgo, dokler se vsi ti darovi, vse te žrtve, ves ta trud in vse te skrbi niso združile v prelepo »Narodno šolo“ v Št. Rupertu pri Velikovcu! „Viribus unitis!“ da: z združenimi močmi je slovenski rod postavil našo »Narodno šolo“, z združenimi močmi, kterim se čudijo i tisti, ki sicer za nas nimajo ni dobre besede. Zato se pa danes tudi s ponosom in z združe¬ nim veseljem veseli vsa Slovenija pre¬ krasnega sadu one vzvišene, one res krščanske, bratske ljubezni, ki ne gleda na osebo, ampak na dobro reč! Na dobro reč, dragi rojaki! »Duh je, ki oživlja 11 , te besede sv. pisma veljajo tudi za današnjo slavnost! Četudi nas namreč pogled na prekrasno poslopje navdaja z veseljem, glavno veselje prihaja od drugod: „Duh je, ki oživlja ! 11 Duh je, ki radost, up in srčnost vliva v naša srca: duh naše »Narodne šole 11 , duh verni in narodni, duh, ki sta ga našim prednikom pri¬ nesla sv. brata Ciril in Metod in kterega bodo pod varstvom sv. Cirila in Metoda slovenski mla¬ dini vlivale naše vrle šolske sestre! Novo šolo smo dobili!-— »Šola pa, če 35 prava ni, je bolje, da je ni!“ — pravijo slavno- znani škof Slomšek. In res je tako! Kakor zdravilo, ako ni pravo, ne samo nič ne pomaga, ampak le š k o - d uje; in kakor hrana, če je pokvarjena, ne samo ne krepča trupla, ampak ga slabi in mu na¬ pravlja raznovrstne bolezni: ravno tako je tudi s šolo! Če ni prava, če ni dobra, ne samo nič ne koristi, ampak sila veliko škoduje. Zato pravijo Slomšek: „Šola pa, če prava ni, je bolje, da je ni!“ Kdo bi o tem dvomil, da so šole same na sebi koristne, da so potrebne? Kdo bi mogel le za trenutek trditi, da šol ni treba, da so brez vrednosti in brez koristi? Ne, dragi poslušalci! Tudi mi in ravno mi, tako razupiti konservativni Slovenci, kterim se tako pogosto očita, da smo nasprotniki šole, da smo mračnjaki, ki si pri ljudstvu želimo in hočemo temo nevednosti: tudi mi in ravno mi imamo odkritosrčno prepričanje, da so šole- potrebne! In cerkev, kteri se pred- baciva, da je sovražnica omike in znanosti: ravno cerkev je že davno prej, ko še nobenega široko- ustnega naprednjaka površna učenost ni razsvet¬ ljevala teme nevednosti, ravno cerkev je z deja¬ njem in ne z jezikom pokazala, kako zeld ceni šolo! Hočete dokazov? Odprite knjigo zgodovine: vsaka njena stran nam to spričuje! — Prof. dr. A. Cigoj piše v svoji knjigi: „Socijalno delovanje sv. kat. cerkve“: „Ž razširjevanjem krščanske vere razširjale so se ob enem tudi šole. Katehetska šola v Aleksandriji (od 1. 160—195.), na kteri se je učil in pozneje sam poučeval učeni Origen, 3 * 36 priča, da je katoliška cerkev že zgodaj skrbela za učitelje in pouk. V Edesi v Siriji je ob koncu 2. stoletja pobožni in učeni Protogon učil fante brati in pisati. Od konca 2. stoletja najdemo šole skoro pri vseh škofijah na vzhodu in zahodu .. — in tako gre naprej skoro vsa stoletja. Ko se država niti zmenila ni za šole, je bila cerkev jedina, ki je skrbela za pouk in omiko ljudstva; cerkev jedina je ustanavljala in vzdrževala šole! S tem pa je mnogo koristila in je storila veliko dobrega, ker dobre šole so vir in podlaga časne in večne sreče ljudstva. — A le dobre šole so narodu sreča — slaba šola pa, ki prava ni, je bolje, da je ni! In žalibog, da moramo skoro o vseh naših sedanjih šolah reči: v marsičem bi bilo bolje, ko bi jih ne bilo, zato, ker niso prave! — Prave pa niso že po svoji uravnavi, ker so sestavljene na brezverski pod¬ lagi, na postavi, ki so jo papež imenovali „leges abominabiles“ — ostudnoškodljive postave. Šola, dragi zborovalci, ki nima za prvo in najimenitnejše to, kar je res najimenitnejše, nam¬ reč v nebesih Boga, v človeku pa dušo, taka šola ni in ne more prava biti! Slovenci! Bog nas je ustvaril — ustvaril nas je iz duše in telesa — ustvaril nas je za večna nebesa! Zato je pa tudi naša dolžnost bolj in bolj spoznavati svojega Boga in ga spoštovati kot svojega naj¬ višjega Gospodarja! Naša dolžnost je skrbeti ne samo za truplo, ampak tudi in pred vsem za dušo, ker je imenitnejša od trupla in neumrjoča! In naša dolžnost je, skrbeti ne le za minljivi 37 svet, ampak z veliko večjo skrbjo si prizadevati tudi za srečno večnost ! Na tej podlagi mora stati vsaka prava šola — in šola, ki te podlage nima in se na te resnice ne ozira že po svoji osnovi, taka šola prava ni! Šola pa, ki prava ni, je bolje, da je ni! „Ako šola ni v tesni zvezi s cerkvijo in s krščansko družino, je najhujša sovražnica obeh. Taka šola je nasprotna družini in nasprotna cerkvi, ki srca mladine odtujuje starišem in cer¬ kvenemu duhu ter jih vzgaja v brezverne, ali glede na vero vsaj čisto mlačne ljudi 11 — tako so se izrekli nemški škofje 1. 1872. Da je to resnica, kdo bi se o tem ne bil prepričal že to¬ liko in tolikokrat? — Šola pa, ki donaša takšen sad, ne more prava biti — in bolje bi bilo, da je ni! — Dalje! Uspešen poduk mogoč je edino le s pomočjo jezika, kterega učenci umejo, to je: v materinem jeziku! — Tako nas uči zdrava pamet, ki pravi, da se reči, ktere ne razumem, tudi ne morem naučiti tako, da bi si jo ohranil za življenje! Tako nas učijo vsi trezni vzgoje- valci mladine, ki trdijo, da mladino poučevati v tujem, jej neznanem jeziku, se pravi: prazno slamo mlatiti! „Je sicer veliko ropotanja, pa malo zrnja! 11 To nas uči tudi zgodovina omike vseh narodov, ki pripoveduje, da so vsi tisti, ki so kak narod povzdignili do višje omike, to do¬ segli s pomočjo materinega jezika tistega naroda! — In vendar: kljub zdravi pameti, kljub naukom vseh pametnih vzgojevalcev mladine, in kljub naukom zgodovine, 38 kije vendar ..magistra vitae" — učite¬ ljica za življenje: kljub vsemu temu so vse šole po slovenskem Koroškem — izvzemši tri — vse nemške! Take šole pa prave niso! In šola, ki prava ni, je bolje, daje ni! Še nekaj, dragi rojaki! Popotnik je človek na svetu. „Srečno svojo pot hoditi, ima mladino dobra šola učiti — dobra šola za živ¬ ljenje!" — Za življenje pa — dovolite mi vpra¬ šanje: Zadostuješ za življenje, če človek zna brati, pisati, računati? Če pozna zgodovino, na¬ ravoslovje in Bog ve kaj še? — Dragi moji! Koliko jih je, ki so se veliko učili in tudi mnogo kaj znajo, ki so res učeni ljudje, — a ,,življenja srečno pot hoditi" pa le ne znajo, ker je glava sicer polna, srce pa je prazno! Ne in stokrat ne: znanje samo, naj bo še tako veliko; učenost, naj ho še tako občudovanja vredna: sami nista v stanu utemeljiti srečnega življenja niti za ta svet! Za to je treba še več: potreba je dobrega srca, trdne volje, trdnega značaja! A ravno to naše šole večinoma zanemarjajo, in re¬ kel bi: morajo zanemarjati, ker so že tako urav¬ nane, da jim je prva in glavna reč znanje; za vzgojo srca pa ni časa ne volje, pa tudi ne edino uspešnega sredstva, ki se imenuje vera! Tudi radi tega naše šole niso prave, — in še enkrat rečem: Šola pa, če prava ni, je bolje, da je ni! Drugačna pa bode naša „Narodna šola", ki bode šola po duhu sv. Cirila in Metoda! Kaj sta bila in sta nam še sv. brata Ciril 39 in Metod, vam je znano: onadva sta apostola Slovanov; prinesla sta nam sv. vero — v slovenskem jeziku. Bili so časi, ko še naši predniki Slovenci niso bili kristijani — častili in molili so krive bogove. Vera starih Slovanov je bila sicer blažja, je bila boljša, kakor so bile vere marsikterih drugih malikovalcev: a prava, zveličavna vera pa le ni bila. One vere naši predniki niso po¬ znali, ki tako odločno odgovarja na vprašanja: Odkod in zakaj je človek? Neznana jim je bila vera, ki nas uči Boga ljubiti in ga zaupljivo klicati: „Oče naš, kteri si v nebesih ! 11 Naši pred¬ niki so sicer verovali v neumrjočnost človeške duše, verovali so v večno življenje — niso pa poznali in niso imeli tiste podpore, one močne hrane, ki daje večno zveličanje. Vse to sta jih učila sv. brata Ciril in Metod, ki sta jim prinesla „v desnici sv. križ, v levici zlate knjige, navdih¬ njene z nebes ! 11 V tem duhu sv. Cirila in Metoda bode delala tudi naša ,,Narodna šola 11 in mora delati tem bolj, ker druge šole tega ne delajo v isti meri, kakor bi bilo potrebno! — Kes je, da smo Slo¬ venci že katoličani, in menda smo tudi prav veren in pobožen narod. Ravno tako je pa tudi res, da med nami živa vera pojema tako celb, da se je po pravici bati — ne za vero, pač pa za verni slovenski rod! Posebno mladina je, ki se, izstopivša iz šole, za vse drugo bolj briga, kakor za vero, in posebno mladi priraščaj slovenskega naroda je, ki se svoje nevere prav nič ne sra¬ muje, marveč se ž njo celd še ponaša — tudi že 40 na kmetih. To pa zato, ker že v m ar si k t eri družini ni več one žive vernosti, ki mora vzgojo prešinjati, da donaša dober in ne piškav sad — in to pred vsem tudi zato, ker naše brezverne šole nikakor ne morejo mladine učiti istega spo¬ štovanja do vere in istega prepričanja o njenem božjem izviru, ki človeku daje moč, vero spošto- j vati tudi tedaj, ko jo drugi zaničujejo! Kar pa zanemarja družina in česar ne mo¬ rejo storiti druge šole, to naj bi izvrševala naša »Narodna šola“! Kot drugi Ciril in Metod naj ogreva in vnema mlada srca za ne¬ beški nauk najboljšega prijatelja mla¬ dine; z dobrim vzgledom naj jih navajal poštenega krščanskega življenja! Kot drugi Ciril in Metod naj pa tudi slo¬ venske otroke uči ljubiti in spoštovati svojo slovensko besedo, svoj materin i jezik! „Po nemščini se je svoje dni v naše kraje i vrinila kriva vera, po nemščini se nam tudi v naših časih ponuja.“ Mar temu ni tako? Kdor misli, da to ni res, naj mi tukaj na Koroškem imenuje le enega Slovenca, ki ljubi svoj rod in svoj materin jezik, a ni ob enem tudi veren ka¬ toličan! Ne najdete ga! „Ako smo trdni Slo- i venci, smo tudi zvesti kristijani“, so rekli že I imenovani škof Slomšek. Sv. Ciril in Metod sta naše prednike učila v njihovem materinem, slovenskem je¬ ziku, in ker še Slovenci takrat niso imeli svo¬ jih slovenskih črk, sta jim iznašla posebne, staro- 41 slovenske pismenke in sta jim na slovenski jezik prestavila sv. pismo. Tako bode delala tudi naša „Narodna šola!" Slovenski jezik jej bode pripomoček, s kterim bode učila njeni skrbi izro¬ čeno deco; slovenski jezik jej bode pa tudi glavni predmet, kterega šolarje dobro naučiti jej bode glavna skrb. Drage Slovenke! vrli rojaki! Mar nismo Slovenci po krvi in po jeziku? Mar se ne pre¬ taka slovenska kri po naših žilah? Mar ni zemlja, na kteri je tekla naša zibelka in ktera nas redi: mar to ni zemlja slovenska? In pes¬ mice, ktere so mamka peli ob naših zibelkah, ali niso slovenske — in glasovi, ki so prvi do¬ neli na naša ušesa: ali niso bili slovenski? In besede, prve besede, ki jih je jecljal naš jezik: ali to niso bili nam mili glasi slovenski? — In te besede, te glasove, mile mi sestrice slovenske, dragi mi bratje slovenski: te besede materine naj bi mi ne spoštovali, te besede naj bi mi ne cenili više, kakor kak drug jezik? To besedo materino naj bi mi zametavali in naj bi se poprijeli drugih, nam tujih gla¬ sov? — Pač si mnogi to želijo, zato so nam usilili nemškutarske šole, za ktere ne ma¬ ramo! A te želje jim ne spolnimo! Tako nehvaležni svojemu materinemu jeziku nočemo biti! Marveč radi ga hočemo imeti, spoštovati ga hočemo in paziti, da ga ne pokvarimo ali celč ne zgubimo! Ti pa, naša mila »Narodna šola", ti nam likaj našmaternijezik slovenski, 42 ti nam g a pili, ti ga uči našo mladino tako lepega, tako milega govoriti, k a- koršen je! Očisti ga v ustih naših istih grdih peg, s kterimi so ga oskrunile nemčurske šole! Ti, „N a r o d n a šola“ naša, ti moraš dokazati, da naš jezik ni grd, da ni spakedrana zmes iz dru¬ gih jezikov! Ti moraš in bodeš doka¬ zala, da tudi tukaj na slovenskem Ko¬ roškem je edino le slovenščina pravo sredstvo uspešnega poduka v šoli! Da, li: »Narodna šola!“ ti mladež našo druži! Da veri, domu, carju zvesto služi: Za to že nežna srca navdušuj! Pred vsem jih uči jezik spoštovati, Ki v njem pri zibelki je pela mati: Domači jezik, potlej še le tuj!“ Včeraj mi je poslal prijatelj iz Kranjskega 10 kron za našo' velikovško šolo in je pridejal željo: ,,Želim, da bi vam bila nova šola mejnik med hudo preteklostjo in sreč¬ nejšo bodočnostjo!” S to željo, dragi rojaki, sklepam tudi jaz svoj govor! Bog daj, in sv. Ciril in Metod nam to izprosita: da z današnjim dnevom se nam za¬ čnejo boljši časi; da z današnjim dnevom minejo dnevi prebridki trpljenja in napoči zora narod¬ nega vstajenja i nam koroškim Slovencem! Burno odobravanje je sledilo vnetim besedam. G-. blagajnik glavne družbe, državni poslanec A. Koblar, spregovori potem nekako tako-le: 43 „To je dan, kterega je Gospod napravil 11 , ne le, ker nam je po tolikem deževju zopet zasijalo milo solnce, marveč ker z otvoritvijo nove na¬ rodne šole tudi koroškim Slovencem zasije zarja boljše bodočnosti. Pozdravlja zbor v imenu od¬ sotnega družbinega predsednika, se zahvaljuje vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k šoli, izroči č. predstojnici ključ hiše ter pristavi, da se šolskim sestram danes izroča še drugi ključ v višjem pomenu, da namreč z dobrim naukom odpirajo mladini pot k pravi veri in narodni omiki. 11 Preč. g. kanonik dr. Mlakar predstavlja z daljšim nagovorom č. šolske sestre in opiše njih postanek, razvitek in blagonosno delovanje po raznih šolah na Slovenskem. Postanek č. šolskih sester kaže, kako iz malega raste veliko. Sestre obljubujejo, da hočejo vse svoje življenje posvetiti le učeči se mladini, to bodejo gotovo tudi izpol¬ nile, samb da jih i mi zadosti podpiramo. Go¬ vornik se zahvali odboru družbe sv. Cirila in Metoda, da je pozval šolske sestre tudi na Ko¬ roško, želi, da ostane blagoslov božji na tej hiši, da napoči boljša bodočnost tudi koroškim Slo¬ vencem, da ostane navdušenje za to dobro stvar nespremenjeno in da sestre prav dobro in srečno izvršujejo svoje delo. (Odobravanje.) G. kaplan J. Rozman poudarja, da se mo¬ ramo današnje slavnosti veseliti ne le kot Slovenci, temveč še posebno tudi kot Avstrijci; zakaj nova šola nam ho vzgojevala dobre katoličane, a ka¬ toličan je tudi dober državljan; šola nam bo vz¬ gojevala vrle Slovence in Slovenci so ter ostanejo 44 tudi zvesti Avstrijci. Predlaga torej , naj veliki slavnostni zbor sporoči presvitlemu cesarju uda- nostno izjavo navzočih. — Navzoči so predlogu pritrdili z gromovitimi ,,živio“-klici, zagrmeli so topiči in slovesni trenotek je zopet pokazal, kako ljubi Slovenec svojega dobrega cesarja! Odposlala se je, izvršujoč ta sklep, sledeča brzojavka: Cesarska kabinetna pisarna na Dunaju. Na tisoče zbranih Slovencev pri slovesni otvoritvi slovenske ljudske šole v Velikovcu izraža ob tej slovesni priliki Njega Veličanstvu neomajeno zvestobo in udanost. Treiber, župnik v Št. Rupertu. V sklepnem govoru se g. V. L e g a t zahva¬ ljuje družbi sv. Cirila in Metoda, da nam je po¬ stavila šolo; vsem dobrotnikom širom slovenske zemlje, ki so na ta ali oni način pripomogli z darovi; kmetom, ki so darovali in dovažali blago za šolo, posebno pa se spominja gosp. župnika Treiberja, ki se je neumorno trudil in delal za šolo, ki se je z železno voljo poprijel dela in se ni ustrašil nobene zapreke, četudi teh ni bilo malo, in kteremu gre največja zahvala, da se že veselimo svojega narodnega doma, slovenske šole velikovške. (Burno pritrjevanje.) Na-to go¬ vornik s trikratnimi živahnimi „ slava- “ in „ živio “- klici zaključi zborovanje, pevci pa zapoj6 cesar¬ sko pesen. Ura je šla že na dve, ko se je končalo zboro¬ vanje. Ves čas so stale množice nepremično, niti najmanjša stvar nas ni motila. 45 Cesarjeva zahvala. Kot odgovor brzojavu, kteri se je odposlal ob otvoritvi velikovške slovenske šole Nj. Veličanstvu cesarju, je došla sledeča zahvala: Štev. 192, preds. Čast. gosp. Franc Treiber-ju, kanoniku, župniku, itd. itd. v Št. Rup ertu. Vsled prošnje, doposlane po Naj višjem na¬ ročilu od kabinetne pisarne Nj. c. in kr. apo¬ stolskega Veličanstva s pismom od dne 29. ok¬ tobra t. L, št. 4/corr. visokemu c. kr. dežel¬ nemu predsedništvu, se naznanja slavnostnemu shodu ob otvoritvi slovenske narodne šole v Velikovcu N a j v i š j a zahvala za udanostni brzojav, doposlan po Vašem velečastju dne 25. t. m. Nj. apost. Veličanstvu. V Velikovcu, dne 2. nov. 1896. 1. C. kr. okr. glavar: Kreuter 1. r. 3. Banket. Ob 2. uri se je pričel v gostilnici gospe Ane Aufmuth v Velikovcu banket s prosto za¬ bavo in petjem. Udeležilo se je banketa veliko število rodoljubov iz vseh stanov. Petje je oskr¬ bovalo pevsko društvo „ G o r o t a n“, ki je ne¬ utrudno prepevalo domače pesni in ž njimi na¬ vduševalo navzoče. Vodil je petje znani naš slav- 46 ček, č. g. A. Križaj, ki se je mnogo potrudil in prišel celo večkrat v Šmihel, da je vadil pevce. Prisrčna mu hvala za rodoljubni trud! •— Oglasili so se tudi kotmirski pevci. Sprego¬ vorila se je dolga vrsta navdušenih in navdu¬ šujočih napitnic. Najvažnejše naj omenimo: Preč. g. dekan W i e s e r s prisrčnimi bese¬ dami pozdravlja vse došle goste in nazdravlja presvitlemu cesarju. Vsi tej zdravici burno pri¬ trdijo in stoje pojejo cesarsko pesem. Vč. g. posl. A. Koblar lepo nadzdravlja pre- zaslužnemu č. g. župniku Fr. Treiber-ju, ki se je toliko trudil, toliko delal in žrtvoval za našo šolo. Živahno so vsi pritrjevali in hvala ljud¬ stva hodi č. g. župniku v plačilo za obilni trud. Č. g. Tr eib er poudarja, da se imamo v prvi vrsti zahvaliti Bogu, ki je očividno blagoslovil naše delo, potem družbinemu glavnemu odboru in vrlim kmetom iz okolice, ter napije družbi sv. Cirila in Metoda, njenemu odboru in vrlemu ter po¬ žrtvovalnemu predsedniku vodju Tomo Zupanu. Vč. g. Andrej Kalan, stolni kanonik iz Ljubljane, se z iskrenimi besedami spominja zlate maše rajnega Einspieler-ja, ki je kakor za oporoko zaklical Slovencem znamenite Slomšek- ove besede: „Ohranite zvesto vero katoliško in besedo materino". Govornik kaže, kako se tudi današnja slavnost vrši prav v duhu Einspielerje¬ vem. Omenja stroge discipline in uspehov, ki smo jih pridobili pri zadnjih volitvah in nazdravlja koroškim Slovencem. G. F. K and ut poudarja, kako nas druži 47 duli edinosti, in napije gostom došlim iz Kranjske in Štajerske. G. V. Legat omenja, kako važno je za na¬ rodno stvar ženstvo ter nazdravlja slovenskim ženam, posebno navzočej blag. gospej Tavčar-jevi. BL g. dr. Iv. Tavčar poudarja veliki pomen nove šole, ker nasprotniki sami s svojim obnaša¬ njem (zapisali so na steno šolske sobe v novi hiši nekaj grdili besedij) kažejo, da sedanje šole ljudij ne olikujejo! Slovenci so vedno bili lojalni in zvesti državi in vendar le-ta ne preskrbuje jim potrebnih šol. Nova šola kliče državi, naj vendar enkrat gre v se in nam preskrbi takšne šole, kakoršne nam gredb. Nazdravlja sloven¬ skemu Korotanu. Gosp. Reš se imenom velikovške podružnice zahvaljuje vsem udeležencem. G. V. Legat nazdravlja visokorodnemu go¬ spodu grofu Oskarju Christalnigg-u. Č. g. pref. Fr. Korošec -se.spominja blago- nosnega delovanja družbe sv. Mohorja in nazdravlja njenemu odboru. G. grof Christalnigg se zahvaljuje za napitnico in poudarja potrebo slovenske vzajem¬ nosti.^ Č. g. vikar Podgorc kaže, kolikega pomena je nova šola za slovenske kmete in napije vrlim kmetom iz okolice. Č. g. kaplan Rozman se spominja šolskih sester, ki so poklicane za učiteljice v novo šolo, in želi njihovemu delovanju najboljšega uspeha. Spregovorilo se je še mnogo drugih napitnic, deloma resnih, pa tudi šaljivih. V res bratski 48 družbi smo se prijazno zabavali, dokler ni bilo treba oditi dragim gostom na kolodvor. Eazšli smo se zopet na razne strani, a vzeli s seboj najlepše spomine in zavest, da smo praznovali res naroden praznik. Ljudstvo, zbrano v toliki množini, se je vedlo vseskozi vzorno, in ni bilo niti najmanjšega nereda. Došli so sledeči brzojavni pozdravi: Bled. Za lepim začetkom daj Bog še lepši napredek. — Blejska podružnica, Ažman. Bled. Vremena Korošcem bodo se zjasnila. — Žirov¬ nik, Strle. Celje. Narodni praznik, ki ga obhajate danes, bodi naj začetek lepše prihodnjosti Slovencu-trpinu na Koroškem. Živila in krepko se razvij narodna šola na Koroškem. — Dr. Hrašovec. Celje. Blagoslov božji na zavod naj rosi, In vrle Slovence nam šola naj vzgoji. Dr. Dečko, Dragotin Hribar. Crnagora pri Ptuji. Radostno pozdravljamo narodno šolo, naj vkorenini domačo slogo! Hvala navdušenim rodo¬ ljubom, več še takšnih trdnjav! — Serajnik, Sattler, Podvinski. Dunaj. Imenom glavnega odbora kupil sem prostor, iz srca rad bi bil torej pri otvoritvi poslopja, ki je vzrastlo na tem prostoru po požrtovalnosti našega naroda. Žal, da sem zadržan, zato pa pošiljam vam vsem Slovenkam in Slo¬ vencem, ki ste zbrani danes pri velepomembnej narodnej slavnosti v Velikovcu najiskrenejše pozdrave. — Župan Hribar. Dunaj. Narodni šoli, bodoči sredini in zaslombi sv. vere ter razvitka Slovencev na Koroškem, kliče „Danica:“ Vivat, crescat, floreat! Dunaj. Živela priboritev na narodnem polju. Naprej! — Akad. društvo „Slovenija“. Gradec. Da se vzgoji mladina v narodnem duhu, svoj jezik ljubi, slovenstvo razširi, pomozi narodna šola koroškim Slovencem. — Oče Hrašovec. 49 Kamnik. Ob slavnosti otvorjenja prve narodne šole v Korotanu kličemo združeni v duhu z vami: Slava vam zbrani slovenski naši bratje, slava vašim voditeljem, Bog živi gosp. župnika Treiberja, ohrani družbo sv. Cirila in Metoda in nje neumornega prvomestnika Tomo Zupana. — Kam¬ niška moška podružnica. Litija. Radostno pozdravljamo otvoritev družbine šole sv. Cirila in Metoda. Naj z božjim blagoslovom obrodi obilo sadu našim koroškim bratom. — Rodbina Svetec. Litija. Hram prosvete, postavljen po narodu samem, bodi trdnjava na meji slovenstva. — Ivan Gregorčič, Kri¬ stina Gregorčič. Litija. Ponosno dvigaj se poslopje divno, ki v njem v je¬ ziku materinem vzgaja naj se mladina naša. — Dr. Hrašovec. Litija. Slava družbi sv. Cirila in Metoda! Slava ko¬ roškim Slovencem! —• Občina Litija. Župan Damjan. Litija. Dom posvečen narodnosti, sprejmi in čuvaj slovensko deco. — Josipina Koblar. Ljubljana. Bog blagoslavljaj ponos družbe sv. Cirila in Metoda: našo slovensko velikovško šolo. — Tomo Zupan, prvomestnik družbi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana. Vaš dom rodoljubja naj bode Slovenije viden znak, — a Vam pogumnim Korošcem k bodočnosti boljši, velik korak! Ljubljanski bogoslovci. Ljubljana. V duhu zbranim rojakom želim najsijaj¬ nejšega uspeha narodni šoli v probujo in napredek slo¬ venstva. — Dr. Alojzij Kraut. Ljubljana. Slovenski trdnjavi in udeležencem slav¬ nosti gromovita „slava“. — Pevsko društvo „Slavec“. Ljubljana. Ob tako pomenljivi slavnosti zbranim rodoljubom kliče ljubljanski „Sokol“ krepek „Na zdar“! Naj bi bil današnji dan začetek novi boljši dobi narodnega življenja koroških bratov. Ljubljana. V narodnem domu nastanjena društva čestitajo koroškim Slovencem in Ciril-Metodovi družbi k današnjemu prazniku. Otvoritev velikovške šole pomeni za Korotance orjaški napredek na polji narodnega šolstva. Ži¬ veli zavedni rodoljubi koroški, živela Ciril-Metodova družba. — Dr. vitez Bleivveiss-Trsteniški, Pleteršnik, S. Rutar, Lah, Pirc, Orožen, Skaberne. 4 50 Ljubljana. Živela narodna šola; naj bi vzgajala le kremenite značaje in naj bi bila nje otvoritev pričetek lepše bodočnosti. — Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana”. Ljubljana. Še Koroška ni propala! Prisrčen »Na zdar“ zbranim rodoljubom kličeta: Podružnica in čitalnica v Šiški. Mokronog. Bog blagoslovi započeto delo. Živeli slavitelji narodne šole. — Podružnica sv. Cirila in Metoda. Mokronog. V duhu z vami kličemo: Bog živi vse rodoljube, kteri so postavili prelepi spomenik narodne vstraj- nosti. — Mokronoški rodoljubi. Mokronog. Napočil je prelepi dan Narodna se šola otvarja; Tudi tebi, tužni Korotan Prične sijati lepša zarja! Bralno društvo. Opatija. Slava šolskemu društvu! Živela narodna šola! — Incko. Olomuc. Naj narodna šola, ponos in nada naša, vspeva, drami, blaži milo nam deco. Slava rojakom! — Wang. Podklošter.. Službeno zadfžan, osebno se udeležiti današnje slavnosti, sem v duhu z vami ter kličem: daj Bog svoj obilni blagoslov šoli in slovenski mladini, da bi se iz- gojila zvesta Bogu, cesarju in slovenski domovini! Živeli zborovalci! — Gregor Einspieler. Pliberk. V duhu zjedinjeni, kličemo: Živela slovenska narodna šola. — Slovenci v Šmihelu nad Pliberkom. Ptuj. Pozdravljam vas in vam kličem: Živeli! V vstrajnosti in slogi je moč. — Čitalnica Ptuj. Ptuj. Le tako naprej! Zmaga je naša! Bog in narod! — Slovensko pevsko društvo Ptuj. Rožek. Zadržan, udeležiti se današnje slavnosti, po¬ šiljam vsem udeležencem iskreni slovenski pozdrav. Rasti in razcvitaj se slovenska šola in bodi našemu narodu v korist in ponos! — Jožef Paul, načelnik podružnice sv. Cirila in Metoda za Rožek. Slovenska Bistrica. Po delu napornem napočil Je narodni radosti dan, Ponosno poslopje naznanja Da vzbuja se tud’ Korotan! Dr. Vošnjak. 51 Šmarje. Raduj se ubogi slovenski Korotan; prisijala ti je nova svetla zvezda. Živela narodna šola v Velikovcu. — Dr. Jurtela, Tančič, dr. Rakež. Tolmin. Naj vzraste pod novo streho narodne po¬ žrtvovalnosti krepka generacija neustrašenih boriteljev za svetinje slovenskega Korotana. V to pomozi Rog, narod pa delaj. Slava vam vsem, ki ste zbrani. — Dr. Triller. Vižmarje. V duhu se udeležujemo slavnosti, ktero je priredila požrtvovalna ljubezen do milega materinega jezika v slovenskem Korotanu. Bog blagoslovi hišo v korist naroda sezidano! Živela slovenska deca! Živeli udeleženci! — Rodoljubi iz Vižmarjev. Vojnik. _ Slovenska šola živi, rasti in rodi obilnega sadu! — Dr. Žižek, Vaclavik, Vratarnik, Brezovnik, Kvas, Plevnik. Vodice. Procvitaj in rasti nova šola družbe sv. Ci¬ rila in Metoda in prenovi Koroško. — Simon Žužek, župnik; Anton Kocijančič, kapelan; šolske sestre v Repnjah. Volosko. Neustrašeno branite severno mejo, vsa Slo- venija stoji za vami. — Dr. R. Janežič. Žalec. Pozdravljeno slovensko vzgojevališče o priliki otvoritve, pozdravljena .narodna šola“ velikovška! — Po¬ družnica Žalska, Širca. Veselili smo se koroški Slovenci otvoritve svoje narodne šole, z nami pa so se veselili tudi drugi Slovenci, kakor so pokazala mnoga pisma in brzojavni pozdravi. Posebno so se odliko¬ vale vrle litijske Slovenke, ki so poslale zavoj sladčic in ktere so se po blag. gospej Tavčar-jevej razpečale med banketom ter se zatri nabrala prav lepa svota, t. j. nad 154 kron. Gg. slovenski bogoslovci v Celovcu so nam namesto brzo¬ javke izročili 45 kron z dostavkom: „Prisrčno bodi pozdravljena, Ti, toli željno pričakovana šola velikovška! Liki beli liliji razcvela si se med osatom in trnjem, ktero ob ras tč naše domače do- 4 * 52 line in gore. — Bog daj, da bi pomenjal Tvoj prihod za našo ožjo domovino boljšo in srečnejšo bodočnost! — Družbi pa, ktera je tako vestno prilivala tej cvetki, pošljemo tem potem v znak naše hvaležnosti 45 kron." — Ormoški Slovenci so poslali 6 kron z željo: „Dobrotljivi Bog razlij obilno blagoslova črez šolo danes blagoslovljeno in otvorjeno v korist mili slovenski mladini." — Vranska podružnica je poslala 40 kron kot „mali dar za veliko poslopje, želeča novi šoli blagoslova božjega in krepkega obstanka." — Vrhniški po¬ družnici sv. Cirila in Metoda sta priredili isti dan veselico v slavo otvoritve prve slovenske šole v Velikovcu na Koroškem. Mi smo se spominjali teh, kakor tudi litijskih Slovenk, pri banketu ter jim poslali brzojavni pozdrav. * * * Redni pouk v novi šoli se je začel v pon- deljek dne 26. oktobra. Oglasilo se je nepriča¬ kovano veliko otrok. Kar prvi dan jih je prišlo 72 . To je najsijajnejši dokaz za veliko potrebo nove šole. S kamenjem. Omeniti moramo, da so se Velikovčani sami na dan slavnosti obnašali mirno, da je niso motili in da jim zatd gre čast. Nektere prenapetneže pa je pekla naša slavnost in maščevali so se s kamenjem! Po noči od 26. do 27. oktobra so pobili okna v naši šoli. Kdo je to storil, tega, ko to pišemo, še ne vemo: ali toliko moramo reči: odgovorni za ta nesramni zločin so oni nemški in nemškutarski hujskači, ki ljudi hujskajo zoper našo šolo; odgovorni so posebej še nemški liberalno-nacijonalni časniki, ki s svo¬ jim nesramnim lopovskim pisarjenjem dražijo ljud¬ stvo zoper nas! Kamenjejepotem sad ta¬ kega ščuva nj a! V soboto so „Karntner Nach- ricliten ; ‘ prinesle drzen članek zoper našo šolo. Za njimi so nas napadale v torek „Freie Stimmen.“ Nasprotni listi svoje privržence takorekoč poživ¬ ljajo, naj delajo zoper nas s silo. Da besede niso bile zastonj, pokazalo je kamenje, kterega so se posluževali pobalini po noči, dočim se preteklo nedeljo po dnevu niso upali pokazati na dan. Napadli so šolo torej takrat, ko so vedeli, da morejo svoj junaški čin brez ovire dovršiti. Po nemški bi se reklo takim junakom „feige Memmen“. — Zapomnimo si to, Slovenci! S ka¬ menjem so nas začeli preganjati. Vsakega dolž¬ nost je, da se brani; ne bodemo nastopili pot sile, kakor nasprotniki; pokazati hočemo, da sto¬ jimo višje, kakor oni, ki se družijo s pouličnimi pobalini, — pa upamo, da se tudi za nas še najde pravica! „Karntner Nachrichten“ se zlasti hudujejo, da nas je sprejela gospa Ana Aufmuth pod svojo streho in poživlja Nemce, naj se ogibljejo te gostilne. Slovenci! Gospa Aufmuth nam je postregla v nedeljo v vsakem oziru izvrstno; dolž¬ nost naša in vsakega slovenskega domoljuba je, da se oklene Aufmutbove gostilne in da ne hodi k nasprotnikom. Kavnajmo se po geslu „svoji k svojim". Kupujmo le pri poštenih domačih trgovcih; 54 obiskujmo le take gostilne, ki nam niso na¬ sprotne, potem bomo videli, kolikim nemškim in nemškutarskim podvzetjem bodo v kratkem strune popokale. V Velikovcu ni pravih Nemcev in tudi toliko jih ni, da bi mogli vzdrževati sami vso tamošnjo trgovino in obrtnijo. Ako jih Slovenci popuste, potem so pri kraju. Mi pa se učimo od naših tolovajskih nasprotnikov. Oni branijo svo¬ jim, da bi naše obiskovali; mi pa ščit obrnimo, in se svojih oklenimo. Ker tako hočejo naši ljubi nemški gospodarji, pa pričnimo ž njimi še boj na gospodarskem polju. Klin s klinom! Časi so prešli, ko so se Slovenci tresli pred Nemci. Danes se jih ne boji nikdo več. Tudi mi smo avstrijski državljani in davkoplačevalci ter ho¬ čemo živeti na svoji zemlji, na zemlji sloven¬ ski, in se ne damo več preganjati. Torej, Slo¬ venci, poslušajte naš glas! Proč z mlačnostjo! Bodimo vsigdar odločni in ne udajmo se! O zločinu samem se nam je poročalo dne 27. oktobra iz Velikovca to-le: Pobalinstvo! Danes ob % 1 uri po noči (od ponedeljka na torek) so napadli neznani po¬ balini našo šolo s kamenjem in tako probudili čč. šolske sestre iz spanja, koje so se močno prestra¬ šile. Ravnali so oni pobalini prav vandalično. Pobili so skupaj 15 okenskih šip; jeden kamen je bil tako močno zagnan, daje prebil tudi blizu okna v I. nadstropju ob steni stoječo stekleno omaro. Kamenje so dotičniki tako silno lučali, da je več kamenov prebilo ne samo zunanje okno, ampak tudi znotranje okno, tako da je ležalo danes po sohah, oziroma med zunanjimi in znotranjimi okni, 55 15 kameno v, koje so vse orožniki kot „corpus delicti“ s seboj vzeli. Dekla Antonija Gregorenčič, ki je pre¬ nočila v govornici na zofi, je bila prav v nevar¬ nosti, ker sta dva kamena prebila okno in padla poleg nje na tla. Vsled tega je celo grdobno postopanje pravi zločin, ker je bilo človeško živ¬ ljenje v nevarnosti. Šolska soba je ostala ne¬ poškodovana. Kamenje so pobalini metali le na pročeljni strani, na drugih straneh ne. Ti cigani so bržkone do polnoči v kaki velikovški gostilni popivali, potem pa šli izvrševat svoje zločinstvo. Naznanili smo celo stvar mestnemu redarstvu. G. župan, ki je danes sam bil tukaj celo stvar si ogledat, je naznanil to orožništvu. Kdo je to storil? Dozdaj je zločinec še neznan; bržkone jih je moralo več biti. Jeden je gotovo na straži stal, ker neki mož v sosedni hiši je cel hrup čul in je začel vpiti, in na nje¬ govo vpitje culo se je žvižganje. Bržkone so to grdobijo napravili kaki ponočnjaki, ki so bili v to najeti. Ali kdo je moralični učinitelj, ni težko uganiti. Pošteni mestjani sami obsojajo zločin¬ stvo. Tako postopanje nam more le koristiti; odprlo bo tudi najmlačnejšim oči. * * * Sila rodi protisilo! Po drznih napadih od nasprotne strani moramo še holj vneto nabirati darove za našo šolo! Pričakujemo, da nobeden slovenski rodoljub, zlasti na Koroškem, ne bo za¬ ostal, marveč da bo vsak poslal kak dar za veli- kovško šolo, posebej še za pobita okna. 56 Ob jednem razpisujemo s tem nagrado 30 kron za onega, ki nam more naznaniti zločince, ki so pobijali okna, ali vsaj pripo¬ more do takih podatkov, da se morejo zlo¬ činci najti. * * „Mir“ je v zadnjih številkah izkazal sledeče darove za pobita okna. (Prvi izkaz.) Gg.: prof. Iv. Hutter 10 kron, M. Ra- žun 10 kron, dr. V. Janežič 20 kron, J. Rozman 10 kron, V. Legat 2 kroni, J. Svatofi 2 kroni, župnik Oballo 4 krone, Fr. Holec 6 kron, celovška Slovenka 2 kroni, Sim. Janežič 2 kroni. — (Drugi izkaz.) Vaclav Čech, provizor na Djekšah, 10 kron; Janez Lubej, župnik v Slov. Šmihelu, 4 krone; rezervni krompirjevci v benediktinski kleti 21 kron; za pobita okna da rad 10 kron mladi Požlepov Joža z geslom: „Ce bodo.v Velikovcu še šipe žvenketale, — Bodo pa v Celovcu tudi krone še cingljale". Bilčovski pevci 5 kron, Primož Šelander 2 kroni, Lena R. 3 krone; zgubljena stava 2 kroni; Lovro Serajnik, prošt v Tinjah, 20 kron; župnik Fr. Bergman v Št. Lenartu pri sedmih studencih 2 kroni. Bergman Alojzij 2 kroni, Bergman Ančika 1 krono „za od pobalinskih kulturonoscev revnim šolskim sestram pobita okna". Sirota iz Reberce 1 krono; Al. Knafelc v Beljaku 2 kroni „za povišanje nagrade tistemu, kdor bo tiste cigane in lopove izdal, kteri so s kamenjem šipe slovenske šole pobili". — Pod geslom .sila in surovost ne velja" so da¬ rovali: Pri .črnem Petru" v Pliberku 6 kron; neimenovan gospod 2 kroni; ena gospa v Pliberku 2 kroni; dve gospo- dičini v Pliberku 2 kroni; Jos. Fugger, kaplan v Pliberku, 1 krono; Jožef Kumer v Šmihelu nad Pliberkom 2 kroni; Slovenke in Slovenci v Pliberku 8 kron; pešpotovalec 1 krono; slavna posojilnica v Šmihelu nad Pliberkom 100 kron; Jan. Nep. Vertot, oskrbnik benediktinskega samo¬ stana v Doberlivasi, 20 kron; kaplan Valentin Limpel v Hodišah 2 kroni; neimenovan 2 kroni. Slovenska dekleta iz Vogrč „za popravo od razbojnikov pobitih oken" 5 kron; 57 povodom praznovanja godu preč. g. župmka v Črni nabralo se je „za pobite šipe“ 11 kron; kmet Lekš iz Možice da¬ roval je v ta namen 1 krono; Franc Priratitovski v Draž¬ gošah v zadoščenje 3 krone; župnik Janez Godec 1 krono, župnik Andr. Aplen 2 kroni, župnik Janez Drunecky 4 krone, J. Sattler 1 krono, Sever 1 krono, Jan. Šervicelj 1 krono, neimenovan 1 krono, Valentin Falle 1 krono, župnik Anton Gabron 2 kroni, gospdč. J. Vodovnik 1 kr. — (Tretji iz¬ kaz.) Barigeljc je nabral pri Šmartinovcih na Vratah 50 kron. Barigeljc bo še dalje nabiral. Miha Keršič, trg. Podkloštrom, daruje 5 kron. Iz Št. Lenarta pri sedmih studencih so nam poslali: Mat. Wutti 2 kroni, Gašper Truppe 2 kroni, P. Oprisnik 1 krono in Janez Pfeifer 1 krono; Anton Pušl, župnik v pok. na Dholici, 10 kron. Iz Spod. Dravberga 14 kron, Slovenska kuharica v Celovcu 4 krone, D. Š. 1 krono. — Skupaj 426 kron. S preostankom te zbirke se nakupijo revnim otrokom potrebna učila in se poskrbi za razne šolske potrebščine. Ostali znesek porabi se pa za napravo oltarja v šolski kapelici, v kteri namen prosimo čč. dobrotnike še daljnih darov. Razvitek naše šole. Zadnja poročila, ki smo jih sprejeli o naši narodni šoli v Velikovcu, se glasijo: I. O zločincih, ki so okna v naši šoli pobili, do- zdaj ni bilo mogoče kaj izvedeti, akoravno orož¬ niki pridno zasledujejo celo stvar. Pri tukajšnji sodniji so bili zaslišani g. župnik Fr. Treiber kot zastopnik družbe sv. Cirila in Metoda, Antonija Gregorenčič, dekla pri čč. šolskih sestrah, in do- tični gostač v Aufmuthovi pristavi blizo naše šole, ki je celi hrup slišal. Zadnji ni mogel videti zlo- 58 čincev, ker je takrat žal gosta megla stala. Sodi se, da so zločin napravili kaki ponočnjaki iz mesta, ali gotovega se nič ne ve. Prepričan sem pa, da bodo čez nekaj časa gotovo zločinci na dan prišli. — Naša šola uživa silno zaupanje, šteje namreč 89 otrok; vsi prostori so do zadnjega zasedeni in ni mogoče še več otrok sprejeti. Zelo nam je žal, da smo morali zavoljo pomanjkanja prostora v šol¬ ski izbi nektere otroke odkloniti; ali obljubili smo jih sprejeti v prihodnjem letu, ko bomo že dva razreda imeli. Glavno krdelo so poslali naši vrli Št. Rupertčani, mnogo otrok je prišlo tudi iz šent- štefanske fare, kjer nimajo lastne šole in so de¬ loma v Želinje, deloma v Vovbre všolani, potem iz Šmarjete in Želinj ter iz tinjske in škocijanske fare. — Naša dolžnost je, da se zahvaljujemo vsem dobrotnikom in podpornikom šole, ki nas podpirajo ali z denarjem ali z drugimi darovi, ki so omogo¬ čili, da smo mogli revnim otrokom šolske knjige zastonj dajati. Posebno zahvaljujemo se svojemu rojaku in velikemu dobrotniku nove šole, č. g. Va¬ lentinu Podgorc-u, vikariju Marijanišča v Ce¬ lovcu, ki je šoli podaril svoj glasovir in kupil tudi izvrstui nov šivalni stroj za porabo pri pouku v ženskih ročnih delih in ga naši šoli podaril. Ginje¬ nim srcem kličemo svojemu vzornemu rojaku: „Bog povrni Vam stoterno!“ H koncu moramo še pohvalno omeniti vzornih kmetov, ki dan za dnevom dona- šajo našim čč. šolskim sestram raznega živeža. Po¬ sebno se moramo zahvaliti vrlemu rodoljubnemu kmetu Tomažu Cikulniku p. d. Š kor j ancu pri Mrzli vodi, ki je podaril dve vreči krompirja in eno vrečo jabelk. Bog ga živi! 59 II. Prejeli smo za našo slovensko šolo celo vrsto darov. Prečastiti gospod Jernej Voh, nadžupnik in dekan v Konjicah na Štajerskem, poslali so našim čč. šolskim sestram velik sod jabelk in krompirja, gosp. Dragotin Hribar, lastnik tiskarne v Celji, podaril je jako lepo veliko podobo knezoškofa Antona M. Slomšeka v prelepem okviru, g. Val. Podgorc, vikarij Marijanišča v Celovcu, poslal je nam zelo veliko lepih svetih podob za razne sobe in celov¬ ški gg. rodoljubi podarili so nam dve podobi sv. Očeta in dve podobi našega presvitlega cesarja za naše dve šolski sobi. Zadnje štiri podobe so prav velike in lepe in se nahajajo v zlatih okvirih. Naj bode vsem onim blagim dobrotnikom iskrena, prisrčna hvala izrečena. Bog plati! — Pri tej priliki drznemo se še do čč. gospodov rodoljubov staviti sledečo prošnjo. Treba je zdaj za našo šolo omisliti si tudi šolsko knjižnico. Nekteri otroci, ki so dozdaj obiskavali sosedne ljudske šole, znajo že nekoliko brati. Treba je tedaj jim podati pripravnega berila, da se še bolj privadijo branju v materinem jeziku. Ako ima kdo na razpola¬ ganje knjižice za šolsko mladino, n. pr. „Vrtec“, Kosi-jeve knjižice, Kalan-ove povesti itd., naj blago¬ hotno jih podari naši šoli. Že v naprej se vsem dobrotnikom-darovalcem presrčno zahvaljujemo. III. Sodnijska obravnava zaradi po¬ bijanja oken v naši slovenski šoli vršila se je dne 17. novembra ob 9. uri dopoludne pri tukaj¬ šnji c. kr. sodniji. Obravnavo je vodil g. sodnijski pristav Franc Janč, drž. pravdnika nadomestoval je gospod sodnijski kancelist Kobal. Državno pravdništvo v Celovcu je ustavilo preiskavo za- 60 voljo zločinstva češ, ker dotično okno iste sobe, v kteri je dne 27. oktobra t. 1. prenočila Antonija Gregorenčič, dekla pri šolskih sestrah, in koje okno so zločinci prebili s kamenjem, ni tako blizo ležišča, da bi mogla Antonija Gregorenčič priti v nevarnost; drugače bi bilo, ako bi bilo prebilo drugo bolj bližnje okno. Državno pravdništvo je tedaj ukazalo, pobijanje oken smatrati kot pre¬ stopek (Vergehen), ne kot zločin. Tukajšnji orož¬ niki so po dolgem zasledovanju naznanili kot po¬ balinstva sumljiva tukajšnjega lončarskega pomoč¬ nika Petra Eiegler-ja in čevljarskega pomočnika Edmunda Grabitschnig-a. Dognalo se je, da sta ova dva pomočnika v družbi drugih pomočnikov bila do 12. ure po noči od 26. do 27. vinotoka t. 1. v tukajšnji gostilni gospe Frančiške Ankele „pri tigru 41 , kjer ima tukajšnje socijaldemokratično de¬ lavsko društvo svoj sedež, in da je posebno Peter Riegler zabavljal zoper našo slovensko šolo in zoper duhovnike, „ki rogovilijo zoper Nemce". Ob 12. uri se je gostilna pri „tigru 41 zaprla in Riegler in Gra- bitschnig sta šla po zgornjih poštnih ulicah proti celovškemu predmestju, tedaj na stran proti Št. Ru¬ pertu, kjer stoji naša slovenska šola. Prečitale so se izjave raznih prič, med drugimi tudi iste tu¬ kajšnjih mestnih redarjev. G. sodnik vpraša za- toženca, ali se li čutita kriva tega prestopka, kar oba odločno zanikata. Sosebno mladi Grabitschnig je hotel cel govor imeti, v kterem je naglašal, da ni zoper kako n&rodnost ali zoper duhovnike, ali g. sodnik ga je odločno zavrnil, češ. za to nisem vas vprašal, odgovorite samo, ali ste krivi ali ne. Ker stvar ni bila dosti dokazana, je na predlog 61 namestnika državnega pravdnika gosp. sodnik raz¬ glasil Eiegler-ja in Grabitschuig-a kot prestopka pobijanja oken nekriva. Celo zasledovanje je tedaj dozdaj bilo brezvspešno, ali vendar še upamo, da pridejo pravi zločinci prej ali slej na dan. * * * Vrl slovenski kmet iz šent-rupertske fare nam piše: V imenu šent-rupertske fare se vsem č. ro¬ jakom iz vseh stanov prisrčno zahvaljujem, da so se v tolikem številu udeležili naše slavnosti. Po¬ sebno se zahvaljujemo gospodom, ki so prišli iz tako oddaljenih krajev. — Posebno hvalo pa smo dolžni slavni naši družbi sv. Cirila in Metoda, ki nam je s pomočjo blagih Slovencev postavila tako lepo šolo, v kteri se bode mladina učila in vzgo- jevala v pravem krščanskem duhu in v materinem jeziku. Hvala vsem onim, ki so prišli družbi na pomoč in se nas spominjali z večjimi in manjšimi darovi. Ker še niso vsi stroški poravnani, prosimo rodoljube, da nas tudi zanaprej ne pozabijo. — Prav od srca se še zahvaljujemo svojemu preč. g. župniku Fr. Treiber-ju, za njih veliki trud in mnogo skrb. Naj jim je mili Bog plačnik. — Na¬ sprotniki naše otroke vabijo v velikovško mestno šolo, pa zastonj, ker spoznamo, da se otroci v nem¬ ških šolah ne naučijo dosti kaj. Ko malo odrastejo, pa vse pozabijo; saj jih poznam precej, ki so ho¬ dili v šole in še svojega imena ne znajo podpisati. — Ker ravno pišem, naj se še spomnim onih od¬ bornikov vovberške in važenberške občine, ki so nas v sejah dne 19. nov. 1894 in 17. jan. 1895 velikovški mestni šoli priklenili, da moramo sedaj 62 prav po nepotrebnem plačevati doklade. Ali mislim, da te dolžnosti niti nimamo! Zakaj odbornikom se je takrat obljubilo na mestni šoli nekaj slovenščine, česar pa ni dovolil deželni šolski svet, tako da so nam liberalci naložili prav neumen davek. Učenci in učenke »Narodne šole". 1. Cikulnik Boštjan iz Šmartina. 2. Cikulnik Tone^iz Šmartina. 3. Cipuš Jurij iz Št. Ruperta. 4. Dreier France iz v Št. Ruperta. 5. Gros Tomaž iz Št. Ruperta. 6. Glabonjat Jernej iz Št. Ruperta. 7. Hambruš Anton^iz Št. Urha na Št. Janžki gori. 8. Kasl France iz Želinj. 9. Karpf Anton iz ^Spodnjega Dobja. 10. Kurat Janez iz Želinj. 11. Kunsti Janez iz Št. Ruperta. 12. Kralj Simon iz Šmarjete. 13. Maher Anton iz Želinj. 14. Mrak Lovro iz Št. Ruperta. 15. Podričnik Nace iz Št. Ruperta. 16. Rak Rok iz Št. Ruperta. 17. Rodriks Lojze (Nemec) iz Velikovca. 18. Rutar Jožef' iz Št. Ruperta. 19. Strnad Jožef iz Št. Ruperta. 20. Srebre Miha iz Št. Ruperta. 21. Šmidmajer GabrijeMz Št. Ruperta. 22. Werkl Valentin iz Št. Ruperta. Dečki I 63 Deklice: 1. Bruner Julijana iz v Št. Ruperta. 2. Cikulnik Urša iz Smartina. 3. Cikulnik Marija_ iz Št. Ruperta. 4. Cipuš Urša iz Št. Ruperta. 5. Carf Štefanija iz Velikovca. 6. Doler Marija iz v Št. Štefana. 7. Doler Neža iz Št. Štefana. 8. Dajčman Marija iz Velikovca. 9. Edlacher Marija iz Št. Ruperta. 10. Frank Ana iz Št. Ruperta. 11. Gradišnik Eliza iz v Šmartina. 12. Gradišnik Ana iz Št. Ruperta. 13. Gradišnik Katarina iz Št. Ruperta. 14. Gradišnik Ivana iz Št. v Ruperta. 15. Gradišnik Marjeta iz Št. Ruperta. 16. Glabonjat Neža iz Št. Ruperta. 17. Glabonjat Marija iz Št. Ruperta. 18. Gastl Valburga iz Velikovca. 19. Gruče Helena iz Št. Štefana. 20. Hlebnik Terezija iz Šmarjete. 21. Hirm Marija iz Št. Ruperta. 22. Hafner Ana iz Št. Ruperta. 23. Isak Ana iz Št. Ruperta. 24. Jan Valburga iz Št. Ruperta. 25. Karpf Ana iz Št. Ruperta. 26. Karpf Marija iz Spodnjega Dobja. 27. Kurat Marija iz Želinj. 28. Kunsti Marija iz Št Ruperta. 29. Kriegl Antonija iz Št. Ruperta. 30. Kues Eliza iz Zgornjega Dobja. 31. Kues Ivana iz Zgornjega Dobja. 32. Kues Karolina iz Zgornjega Dobja. 33. Kues Katarina iz Velikovca. 34. Lušin Pavla iz Šmarjete. 35. Lebar Angela iz JŠt. Štefana. 36. Lager Lucija iz^ Št. Ruperta. 37. Lipnik Ana iz Št. v Ruperta. 38. Lipnik Marija iz Št. Ruperta. 39. Maher Ema iz Želinj. 40. Mesner Ana iz Št. Ruperta. 64 41. Mesner Marija iz Št. Ruperta. 42. Mrak Jožefa iz Št. Ruperta. 43. Martinčič Frančiška iz Zelinj. 44. Podričnik Eliza iz Št. Ruperta. 45. Riepl Ana iz Šmarjete. 46. Riepl Urša iz Št. Ruperta. 47. Rabič Urša iz Škocijana. 48. Rabič Ana iz Št. Ruperta. 49. Rabič Pavlina iz Št. Ruperta. 50. Rak Helena iz Tinj. 51. Rutar Katarina mlajša iz Št. Ruperta. 52. Rutar Katarina starejša iz Želinj. 53. Rodler Eliza iz Velikovca. 54. Rebasso Marija iz Velikovca. 55. Ravtar Ana iz Št. Ruperta. 56. Rajner Katarina iz^Št. Ruperta. 57. Štern Karolina iz Št. Ruperta. 58. Šmidmajer Marija iz Št. Ruperta. 59. Šuštar Ana iz Št. Ruperta. 60. Tavar Ana iz Šmarjete. 61. Tavar Marija iz v Šmarjete. 62. Tavar Neža iz Šmarjete. 63. Tomaž Marija iz Št. Ruperta. 64. Vehovec Ana iz Št. Ruperta. 65. Werkl Marija iz Št. Ruperta. 66. Zablatnik Marija iz Šmartina. ■67. Zupanc Roza iz Tinj. Učencev 22 Učenk 67 Skupaj 89