Pomlad 2021 25 XLIX

Revija slovenske papirne in papirno predelovalne industrije

Izdajatelji in založniki revije PAPIR: Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, Inštitut za celulozo in papir, GZS - Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo

Magazine of the Slovenian Paper and Paper Converting Industry

䊳

V smeri prilagajanja novim ciljem

䊳

䊳

Mateja Mešl, ICP: Panoga naj na polno
zajadra na trendih bioekonomije

Papirna embalaža za enkratno uporabo
bolj zelena kot plastična za večkratno

䊳

Pod drobnogledom: Ženske v
papirništvu

Pobuda energetsko intenzivnih podjetij
za bolj jasno prihodnost

䊳

Novosti na področju embalaže

䊳

Pomlad

25 XLIX

KAZALO / INDEX
O PAPIRNI PANOGI / ABOUT PAPER INDUSTRY
V smeri prilagajanja novim ciljem / Adapting to new goals . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
Panoga naj na polno zajadra na trendih bioekonomije / The industry should follow the trends of bioeconomy . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
Ženske v papirništvu: Kakšne cilje imajo in kaj si želijo za prihodnost / Women in papermaking: what their goals and wishes for the future are . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
Pobuda energetsko intenzivnih podjetij za bolj jasno prihodnost / An initiative of energy-intensive companies for a clearer future . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
FORUM 4evergreen / 4evergreen FORUM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
Mednarodno srečanje slovenskega papirništva 2020 / International Meeting of Slovene Paper Industry 2020 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
»Naša stran papirja« prvič v zgodovini preko spleta / “Our Side of Paper” online for the first time . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
Novosti na področju embalaže / News on packaging . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
Papirna embalaža za enkratno uporabo bolj zelena kot plastična za večkratno / Single-use paper packaging greener than reusable plastic packaging . . . . . . . . . . . 18
Coca-Cola v Evropi napovedala uporabo prvega prototipa steklenice iz papirja / Coca-Cola in Europe announces the use of the paper bottle prototype . . . . . . . . . . 19
Izbira pravega embalažnega materiala za ohranjanje zdravja ljudi in okolja / When selecting the right packaging material, balance and common
sense are the best combination to preserve the health of people and the environment . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Tisk in papir - zavajajoča sporočilav nogi e-pošte / Print and paper – misleading messages in email footers . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Slovensko zagonsko podjetje razvilo jedilno bioplastiko iz mlečnih odpadkov / Slovenian start-up develops edible bioplastics from milk waste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE / NEWS FROM PAPER MILLS, PRINT AND ABROAD
Investicija v nov papirni stroj v Palomi / Investment in a new paper machine at Paloma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
Ženske v Količevo Kartonu / Women at Količevo Karton . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
Ste že napisali najlepše sporočilo te pomladi? / Have you already written the nicest message of this spring? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
To je pomembno za otrokov razvoj / This is important for a child's development . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
Radeče papir nova razvila in certificirala HP Indigo papir za HP Indigo Digital Presses / Radeče papir nova develops and certifies HP Indigo paper for
HP Indigo Digital Presses . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
V prihodnost s prenovljeno podobo / To the future with a new corporate design . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
Celostne okoljske storitve nadgrajene z novim mikrobiološkim laboratorijem / Integrated environmental services upgraded with a new biological laboratory . . 32
ICP razmišlja in deluje krožno / ICP thinks and works circularly . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
ICP gosti Erasmus+ študenta / ICP hosts an Erasmus+ student . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
ICP s tremi novimi blagovnimi oznakami / ICP with three new registered labels . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
Visoko učinkovita pogonska tehnologija v novi enoti za premazovanje podjetja Mayr-Melnhof Gernsbach / Highly efficient drive technology in the new coating
section of Mayr-Melnhof Gernsbach GmbH.

RAZISKAVE IN RAZVOJ / RESEARCH AND DEVELOPMENT
Vplivi na pokanje premazov / Effects on the cracking of paper coatings . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
Odpadne jajčne lupine – nova surovina v papirni industriji? Eggshell waste – a new material in papermaking? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

KOLOFON / CIRCULATION:
Izdajatelji in založniki: / Prepared and published by: Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, Inštitut za celulozo in papir,
GZS - Združenje papirne in papirno predelovalne industrije / Pulp and Paper Engineers and Technicians Association of Slovenia (DITP),
Pulp and Paper Institute (ICP), Paper and Paper Converting Industry Association of Slovenia at the Slovenian Chamber of Commerce

Uredništvo revije / Editorial board
Glavni urednik / Editor in chief: Marko Jagodič
Odgovorna urednica / Executive editor: mag. Petra Prebil Bašin, petra.prebil.basin@gzs.si
Uredniki področij / Feature editors:
O PAPIRNI PANOGI / ABOUT PAPER INDUSTRY: mag. Petra Prebil Bašin, Ana Sotlar
NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE / NEWS FROM PAPER MILLS, THE PRESS AND ABROAD: mag. Petra Prebil Bašin, dr. Tea Kapun, Ana Sotlar
RAZISKAVE IN RAZVOJ / RESEARCH AND DEVELOPMENT: dr. Tea Kapun, dr. Marjeta Černič, dr. Tjaša Drnovšek, Alenka Ivanuš
Drugi člani uredniškega odbora / Other members of the editorial board: mag. Mateja Mešl, dr. Klemen Možina
Tehnična urednica / Technical Editor: Alenka Lena Klopčič, alenka-lena.klopcic@energetika.net
Lektor / proofreading: Grega Rihtar s. p.
Prevodi in lekture / Translations and proofreading: L Plus, Laura Cuder Turk s. p., info@prevajanje-plus.si
Oblikovanje, grafična priprava / Design, prepress: Pasadena IPP
Tisk / Printed by: Medium, d.o.o.
Naklada / Circulation: 1000 izvodov, Ljubljana, pomlad 2021
Navodila avtorjem si lahko ogledate na / Author guidelines are available at: http://icp-lj.si/ditp/revija_papir/
Revija Papir je vpisana v razvid medijev pod številko 700. / Papir Magazine is entered in the Slovenian Media Register under no. 700.

Foto: osebni arhiv

Uvodnik

Ženske v papirništvu na Slovenskem skozi čas
Pripadam družini, ki je bila 110 let nepretrgano prisotna v papirni industriji. Moje prvo
zavedanje seže v obdobje po drugi svetovni vojni, ko so bili vodilni in vodstveni položaji
v papirni panogi izključno v moški domeni. To je bila takrat pomembna, tudi izvozno
usmerjena panoga v Sloveniji, predvsem zaradi močne tradicije še iz časa Avstro-Ogrske.
Torej so bili papirniški strokovnjaki zelo iskani učitelji pri na novo postavljenih papirnicah
v drugih delih Jugoslavije.
Organizirana je bila Industrijska papirniška šola za profil papirničarja, ki je bil nujno potreben
za te novo zgrajene tovarne. Tudi v tej šoli so bili v začetku samo fantje.
Ko se je ustanovil papirniški oddelek na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, je šola dala skupaj
s profilom kemijski tehnik prepotrebne tehniške kadre, tudi ženskega spola, za laboratorije
v papirnicah in seveda tudi na Inštitutu.
V novoustanovljenem Inštitutu za celulozo in papir (v nadaljevanju inštitut) so se zaposlile
večinoma ženske, takrat inženirke kemijske smeri. Moški so raje delali v tovarnah, kjer je bilo
delo bolj dinamično v primerjavi z včasih mukotrpnim raziskovalnim delom na inštitutu.
Moramo upoštevati, da takrat ni bilo na voljo niti približno takšne opreme, kot je danes.
Delo je bilo neskončno ponavljanje poskusov, risanje tabel in pisanje poročil, ki so jih potem
pretipkavale strojepiske.
Pomembno za tisti čas in napredek v stroki je bilo permanentno sodelovanje s tujimi inštituti
in podjetji predvsem po Evropi. Neprecenljive so bile izkušnje pridobljene pri študijskih
obiskih na inštitutih v tujini oziroma praksah inženirjev iz tovarn pri tujih podjetjih.
Preskok je bil narejen z uvajanjem dela z osebnimi računalniki in dostopom do interneta.
Na ta način se je pospešil razvoj in pridobivanje nove opreme. Delo na Inštitutu je postalo
zanimivo tudi za moško populacijo. S priključitvijo k EU so zaživeli skupni projekti in
potrebno je bilo veliko znanja in iznajdljivosti dobiti delež pri tem. Je pa vedno tako
sodelovanje pomenilo dodano vrednost pri znanju posameznika. Imenovani so bili tedaj tudi
prvi domači doktorji znanosti s tega področja – tako ženske kot moški, najprej na Fakulteti
za kemijo in kemijsko tehnologijo, pozneje tudi na Naravoslovnotehniški fakulteti in
Biotehniški fakulteti.
Inštitut je ves čas deloval in še deluje z roko v roki s papirno industrijo. Oboji pa se skupaj
z Združenjem papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS skušajo vključiti v vse
današnje evropske smernice. Zeleni dogovor nas postavlja pred vprašanje, kam in kako z
odpadki. Tu bo treba uporabiti najnovejše tehnologije za rešitev tega problema, kjer se lahko
izkažejo tako moški kot tudi ženske.
In oglejmo si sliko danes, ki jo ponuja tokratna številka revije Papir.
V vseh ključnih vlogah vidimo precejšnjo zastopanost žensk, ki bodo te vloge brez dvoma
dobro opravile. Ženski princip pri odločanju je pomemben. Ne samo v gospodarstvu –
papirništvu, tudi v politiki se to vedno bolj kaže.
Naj se vrnem na začetek.
Glede na družinsko tradicijo v papirništvu povem, da si ob priložnosti kakšnih javnih
družabnih srečanj s ponosom in zadovoljstvom nadenem majico z napisom:
PAPIRNI CAR – PAPIRNIČAR!
Dr. Tjaša Drnovšek
Znanstvena sodelavka v pokoju
Inštitut za celulozo in papir Ljubljana

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Po razpadu Jugoslavije se je bilo treba še bolj ozreti po Evropi.

1

Photo: personal archive

Editorial

Women in papermaking in Slovenia over time
I come from a family that has been constantly present in the paper industry for 110 years.
I know that, in the period after World War II, leading and managerial positions in the paper
industry were held exclusively by men. At that time, the paper industry was an important
export-oriented industry in Slovenia, relying on the well-established tradition from the time
of Austro Hungarian. Paper experts were sought-after teachers in newly-established paper
mills in other parts of Yugoslavia.
An industry papermaking school was organised for papermakers who were crucial for these
newly-established factories. In the beginning, only boys attended this school.
When a papermaking department was established at the Technical Secondary School in
Ljubljana, the school provided, in addition to chemical technicians, the much-needed
technical workers, including women, for laboratories at paper mills and the Pulp and Paper
Institute Ljubljana (Institute).
The newly-established Institute employed mainly women, who were chemical engineers at
the time. Men preferred working in factories, where work was more dynamic in comparison
with the sometimes painstaking research work at the Institute. We must take into account
that the equipment at the time was nowhere near the equipment used today. Work
included endless repetitions of experiments, drawing tables, and writing reports which were
typed by typists.
Permanent cooperation with foreign institutes and companies, particularly in Europe, was
crucial at that time for progress in the industry. Experiences gained during study visits to
institutes abroad and engineers’ practices in foreign factories were priceless.
Following the breakup of Yugoslavia more options had to be explored in Europe.

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

A breakthrough came with the introduction of work with personal computers and internet
access. This promoted the development and acquisition of new equipment. Work at the
Institute became interesting for men too. When Slovenia joined the EU, common projects
were launched, and plenty of knowledge and resourcefulness were required to get a share
in them. Such cooperation provided added value for the knowledge of individuals. At that
time, the first Doctors of Science – both women and men – were appointed in Slovenia in
this field, first at the Faculty of Chemistry and Chemical Technology, and later also at the
Faculty of Natural Sciences and Engineering and the Biotechnical Faculty.

2

All the time, the Institute has been working hand in hand with the paper industry. Both
of them, together with the Paper and Paper Converting Industry Association within the
Chamber of Commerce and Industry of Slovenia (CCIS), strive to be included in current
European guidelines. The Green Deal raises the question of where to put waste and how
to treat it. State-of-the-art technologies will have to be used to solve this problem, which
is an opportunity for men and women.
Now let’s take a look at the picture illustrated by the current issue of the Paper Magazine.
Women are well represented in all key roles, which they will, undoubtedly, perform well.
The feminine principle matters in decision making, which has been increasingly proven not
only in the business sector – papermaking but also in politics.
Let me return to the beginning.
Given the family tradition in papermaking, I should say that for some special public
gatherings I proudly and happily wear a T-shirt with:
PAPIRNI CAR - PAPIRNIČAR!
printed on it.
Tjaša Drnovšek, PhD
Retired Research Associate
Pulp and Paper Institute Ljubljana

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Združenje za papirno in papirno predelovalno dejavnost

V smeri prilagajanja novim ciljem

Papirna industrija se je na epidemijo koronavirusne bolezni odlično odzvala, se hitro
prilagodila v smislu delovnih pogojev, povpraševanja, ponudila je nove izdelke na trg
ter izkoristila čas mehurčkov za inoviranje, posodabljanje, izobraževanje in motiviranje.
V leto 2021 smo vstopili z nemalo neznankami, kot največji izziv se kažejo rastoče cene
surovin, energentov ter emisijskih kuponov. Tudi pogled do 2030 nakazuje hiter tempo
sprememb v smeri še večje učinkovitosti na vseh področjih: varstvu okolja, energiji, v
procesih in izdelkih. Zdi se, da za tiste, ki tempa ne bodo sledili, ne bo prostora …
Milijonov ton

Papir in karton skupaj

Grafični papirji

Embalažni papirji in kartoni

Toaletni papirji in papirji
za gospodinjstvo

Ostali papirji in kartoni

Trend proizvodnje papirjev po skupinah v državah članicah CEPI / Paper production trend by groups in CEPI
member states
0,3
100%

4,6

90%

9,3

80%

9,7

70%

13,4

60%

4,9

ostali, specialni in drugi
papirji in kartoni

7,2
5,1

17,9
premazni grafični papirji
nepremazni grafični

40%
časopisni papirji
30%

58,4

58,1
embalažni papirji in kartoni

20%

Svetovna proizvodnja papirja
in kartona je v zadnjem letu
padla za okoli 5 % in je
znašala približno 400
milijonov ton. Kitajska je z
obsegom proizvodnje 120
milijonov ton največja
svetovna proizvajalka
papirja, sledi ji Evropa, kjer
se je v EU v letu 2020 izdelalo
85,2 mio ton papirja, na
tretjem mestu pa so ZDA, ki
proizvedejo 72 milijonov ton.

11,1
Tissue (higienskih) papirji

50%

Leto 2020 v marsičem prelomno
Pojav epidemije lani se je kljub črnim napovedim končal bolje od pričakovanj, še bolj so
od povprečja odstopile dobre prakse, na drugi
strani pa so se potencirale tudi težave. Poleg
tega je 2020 prelomno leto tudi z vidika nove
finančne perspektive, vstopamo v dekado, kjer
se pričakuje, da bomo do 2030 predvsem
sledili blaženju podnebnih sprememb. Slovenska papirna industrija je od leta 2005 do leta
2020 izpuste toplogrednih plinov znižala že za
44,3 %, vendar je cilj do leta 2030 le-te znižati
za 63 %.
Slovenska predelovalna industrija je v letu
2020 proizvedla 5,5 % manjši obseg proizvodnje kot leta 2019. Papirna industrija je leto
2020 zaključila s 3,8 % nižjim obsegom proizvodnje, torej bolje od povprečja. Od tega so
papirnice v Sloveniji izdelale 1,8 % manjši obseg papirja in kartona, medtem pa CEPI poroča o 5 % manjši proizvodnji papirja v članicah CEPI v letu 2020.

10%
0%
CEPI

Struktura proizvedenega papirja v letu 2020 / Structure of paper produced in 2020
Vir: CEPI, anketa ZPPPI / Source: CEPI, PPCIA survey

SLO

V letu 2020 se je potenciral trend upadanja
proizvodnje grafičnih papirjev. V letu 2020 je
po podatkih CEPI-ja tako skupina grafičnih papirjev zabeležila več kot 18-odstotno znižanje
obsega proizvodnje, od tega časopisni papirji
-20 %, premazni grafični -25,2 % in nepremazni 12,7 % upad glede na obseg v letu
2019. Trend rasti so okrepili embalažni papirji,
ki so zabeležili 2,1 % rast glede na 2019.
Tissue papirji so v minulem letu povečali obseg
za 1,9 % glede na leto prej.
Podobno kot to velja za statistiko v celotni
EU se je zgodilo tudi v Sloveniji: proizvodnja
grafičnih papirjev se je skrčila za skoraj 8 %,
slabih 10 % zaradi rekonstrukcije novega
stroja tudi proizvodnja tissue papirjev, medtem

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

The paper industry responded to the COVID-19 epidemic superbly, adapting in terms of working conditions,
demand, launching new products, and using bubbles for innovation, updates, training, and motivation. It entered
2021 with many unknowns. The growing prices of raw materials, energy products, and emission coupons appear
to be the most challenging. Outlook to 2030 shows rapid changes towards greater efficiency in all areas:
environmental protection, processes, and products. It seems that there will be no room for those who cannot
keep up with the changes.

O PAPIRNI PANOGI

Adapting to new goals

3

O PAPIRNI PANOGI

Gibanje cene celuloze v evrih in dolarjih na tono / Pulp price movements in EUR and USD per tonne
Vir: CEPI po Fastmarkets RISI, Norexeco, maj 2021 / Source: CEPI according to Fastmarkets RISI, Norexeco, May 2021

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

ko je proizvodnja embalažnih papirjev v 2020
zabeležila 3,9 % rast glede na leto 2019.
V strukturi proizvodnje so tako močno pridobili embalažni papirji in tako v povprečju EU
kot v Sloveniji že presegajo 58-odstotni delež
vsega proizvedenega papirja.

4

Cene surovin in energentov v letu 2021
Po velikem padcu cen surovin v času drugega in tretjega kvartala leta 2020 so se cene
surovin v zadnjem kvartalu leta začele hitro in
močno dvigovati. To velja za jeklo, aluminij, živilske izdelke in prav tako za celulozo. Celuloza
se je tako od septembra 2020 do konca aprila
podražila za 45 do 50 % in že dosega najvišje
zgodovinske cene iz leta 2018. Tudi pri odpadnem papirju je leto daleč od konvencionalnega, saj so nekatere vrste odpadnega papirja
od novembra celo podvojile svojo ceno.
Cene emisijskih kuponov v nebo
Še nekaj je zaznamovalo prve mesece leta
2021 – enormna rast cene emisijskega kupona. Ta se je v zadnjem letu zvišala za 150 %
in v začetku meseca maja presegla mejo 50
EUR/t. Na trg emisijskih kuponov so vstopili investicijski skladi, trgovci in špekulanti, kar skrbi.

Po oceni analitikov naj bi bilo samo 59 % emisijskih kuponov v rokah tistih, ki jih bodo dejansko potrebovali. Visoke cene emisijskih kuponov seveda še bolj kot kadarkoli prej silijo
podjetja k ukrepom zniževanja skupne porabe
energije oziroma povečevanja energetske
učinkovitosti.
Pogled naprej nejasen ali pač?
Sredi julija nam Bruselj pošlje poletni pozdrav v obliki zakonodajnega paketa »Fit to
55«, ki je v prevodu sveženj okoljske in podnebne zakonodaje, ki bo usmerjala k doseganju 55-odstotnega znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto
2005. Evropa ostaja ambiciozna in slediti je
treba novim ciljem, ki bodo neizogibno vplivali
na poslovanje podjetij in življenje nas vseh kot
prebivalcev. Tudi v Sloveniji se sprejemajo velike odločitve, kot je opustitev proizvodnje
električne energije iz premoga, ki pomeni opustitev kar tretjine domače slovenske proizvodnje elektrike. V obravnavi je tudi podaljšano
delovanje JEK ter morebitna izgradnja drugega
bloka. Sprejeta je nova zakonodaja na področju embalaže in odpadne embalaže, omejuje se
raba plastike za enkratno uporabo …

Zakonodaja nam bo močno krojila vsakdan
v prihodnjih letih, tako kaže. Kot potrošniki
bomo še bolj vestno izbirali, kaj bomo dali v
nakupovalni voziček, kam odložili embalažo
ter nazadnje še izdelek. V podjetjih pa bomo
izbirali partnerje, ki imajo urejene snovne tokove, ki se tudi sami zgledujejo po zniževanju
okoljskega odtisa in so opremljeni s certifikati
kakovosti, skrbnega ravnanja z okoljem, energetskimi standardi itd.
Za podjetja je to čas, ko je treba pogumno
snovati nove načrte, razvijati nove načine organizacije, nove izdelke ter nove vire in energente. Ogromno dela na ogromno področjih,
saj ne smemo pozabiti tudi na kadre, ki jim čas
epidemije ni bil vedno naklonjen. Potrebujemo
nova znanja, nove motive za delo in tudi potrditve. Čas je poln izzivov, zato smo tudi
naše letošnje osrednje panožno srečanje,
ki bo potekalo 25. in 26. novembra 2021,
Mednarodno srečanje slovenskega papirništva 2021, naslovili: »Papir ZDAJ«, da
poudarimo pomen tega časa za odločitve,
ki nas bodo spremljale v prihodnosti.
Petra Prebil Bašin,
direktorica ZPPPI

RAZPIS za leto 2020/2021
Nagrada Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS za izjemno
zaključno znanstveno / strokovno delo s področja papirništva in sorodnih ved
Nagrada obsega priznanje in denarno nagrado.
Prijave zbiramo do 30. septembra 2021 na e-naslovu: papirnistvo@gzs.si oz na naslovu:
GZS, Združenje papirne in papirno predelovalne industrije (ZPPPI),
Dimičeva 13, 1000 Ljubljana, s pripisom »Razpis za nagrado«.
Več informacij na spletni strani ZPPPI: www.gzs.si/zdruzenje_za_papirno_in_papirno_predelovalno_industrijo/Novice

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Intervju
Pogovor z Matejo Mešl, direktorico Inštituta za celulozo in papir

Panoga naj na polno zajadra na
trendih bioekonomije

Leta 2013, ko je mag. Mateja Mešl zasedla direktorski stolček Inštituta za celulozo in papir (ICP), je imel inštitut po
večletni stagnaciji 16 zaposlenih, spopadal pa se je z neljubimi izzivi, kot so
upadanje prihodkov, izrabljena infrastruktura in tudi neurejeni odnosi, celo
sodne tožbe. Mešleva je tako hitro zagrizla vanje, a najpomembnejša prioriteta kot omenjeno, ji je bila vzpostaviti
dobro ekipo. Ekipo, ki bo delila njeno
zaupanje v prihodnost. In to ji je tudi
uspelo. Avgusta letos se uradno poslavlja od danes 22-članske, dokaj mlade,
ekipe, v kateri je polovica moških in
polovica žensk. To uvodoma omenjamo
zato, ker smo ‘ženske v papirništvu’
postavili v osrednji del tokratne številke
revije Papir, teme pa smo se dotaknili
tudi v pričujočem intervjuju s prvo damo
ICP. Vendar pa se ženska, kot je Mateja
Mešl, ne bo čisto zares upokojila, saj
ne le da nerada pušča za seboj stvari
nedokončanih, ampak ker enostavno ne
more kar obmirovati, se zasmeji. Da je
res tako, potrdi že enourni pogovor, v
katerem sogovornica spretno prepleta
misli tako o inštitutu in njegovih izzivih
kot širše o panožnih izzivih, pa tudi o –
kakopak – priložnostih. Priložnostih
tako ‘njenega inštituta’ kot slovenskega
papirništva. Ob tem pa čisto mimogrede
navrže čudovita življenjska spoznanja, kot
je to, da »se vse začne z medosebnimi
odnosi«.

Gospa Mešl, povedite nas
prosim v začetke vašega dela in
delovanja v papirništvu. Kdaj se
je to zgodilo in kaj vas je privedlo
v panogo?
Na ICP sem prišla leta 2013 in to po čistem
spletu okoliščin. Po mojem mnenju se je čisto
zares vse zgodilo tako, kot se navadno dobre
stvari tudi zgodijo – po osebnih mrežah.
Takrat sem namreč delala v svojem svetovalnem podjetju in prijatelji z mojega prejšnjega
službovanja na Gospodarski zbornici Slovenije
(GZS) so vedeli, da iščem nove izzive, združenje pa je iskalo novo vodstvo ICP in tako smo
se spoznali. Povabili so me k sodelovanju oz.
prijavi na odprti razpis za direktorja. Moram
priznati, da po prvih informacijah, ki sem jih
lahko dobila o inštitutu, nisem bila najbolj
navdušena, tako da me je k temu, da sem se
navsezadnje le prijavila, prepričala dobra prijateljica, ki je pred leti doktorirala na ICP.
Inštitut je dobro poznala, a je kljub poznavanju težav verjela v njegov potencial. In ker sva
obe navdušenki nad razvojem in tehnologijami, pa seveda nad novimi trendi v smeri trajnosti, me je prepričala in sem torej pristala na
mestu direktorice.
Inštitut ima namreč – in je imel že takrat –
pomembno prednost pred drugimi, zlasti
javnimi raziskovalnimi organizacijami, to je
neposredno povezanost z industrijo in navsezadnje tudi unikatno infrastrukturo z laboratoriji za papirništvo in pilotnim papirnim
strojem. Čeprav je bila tedaj v veliki meri iztrošena, je predstavljala potencial in konkurenčno prednost, ki jo danes tudi dobro
izkoriščamo. Torej bi lahko rekla, da so me na
inštitut privabili pravzaprav prepoznani (neizkoriščeni) potenciali. Seveda pa je bilo treba

za uresničevanje vizije delati najprej na izboljšanju finančnega stanja in reševanju odprtih
problemov, predvsem pa, kot rečeno, na ekipi.
Inštitut se je namreč dolga leta branil pred
nadaljnjim slabšanjem poslovnih rezultatov z
zmanjševanjem stroškov dela, tudi z odpuščanjem, kar se je seveda odražalo v odnosih in
zaupanju med zaposlenimi. Tako je bil pravzaprav glavni izziv zaupanje v prihodnost in
priložnosti za ICP, ki sem ga sama imela priložnost prenesti med ljudi in spet vzpostaviti
ambiciozno ekipo. Vsak posameznik je dober
strokovnjak in odgovoren na svojem mestu, a
za preboj je potrebna sinhrona in zagnana
ekipa. To smo dosegli tudi z novimi kadri, ki
so prinesli svežino in nove kompetence za pokritje področij, ki smo jih želeli razvijati kot
odziv na potrebe industrije.
Verjamem, da je bilo za vse zaposlene na
ICP to obdobje precej naporno, je bil šok tudi
dobiti žensko direktorico in to brez tehničnega predznanja (nasmeh). Prišla sem brez specialističnih znanj in izkušenj znotraj panoge, a
zato z dobrimi izkušnjami vodenja in oblikovanja ekip, načrtovanja in izvajanja strategij
ter razvojnih projektov in s, kar mi je pri uresničevanju strategije razvoja ICP zelo pomagalo, široko mrežo poznanstev in povezav tako
v raziskovalni sferi kot v industriji.

Kako hitro vam je potem uspelo
vzpostaviti neko ‘ekipno
harmoničnost’?
Težko natančno rečem, lahko pa povem,
da so bili posamezniki pripravljeni na pozitivne
spremembe, tako da smo nekje v dveh letih
že skupaj »prečistili« nekonkurenčne storitve
in že tudi ponudili nove storitve na trgu.
Gradili smo na strategiji, ki sem jo zastavila v

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

In 2013, when Mateja Mešl, MSc. took over as the director, Pulp and Paper
Institute Ljubljana was experiencing several years of stagnation, with 16
people facing unpleasant challenges, such as declining revenue, worn-out
infrastructure and strained relationships, even lawsuits. Mateja Mešl quickly
delved into them, with the priority being to establish a good team. A team
that will share her faith in the future. And she pulled it off. In August, she
will officially say goodbye to a 22-strong fairly young team, in which half of
the members are men and half are women. We mention this initially
because ‘women in papermaking’ are the focus of this issue of the Paper
Magazine, and the topic was also mentioned in the interview with the
director of the ICP below. However, women like Mateja Mešl don’t really
retire. She doesn't like leaving unfinished business behind and she also
cannot be still. That this is indeed a fact is corroborated in an hour-long
conversation, in which she skilfully interlaces thoughts on the institute with
challenges and, naturally, opportunities for both ‘her institute’ and
Slovenian papermaking. She casually throws in some wonderful lectures she
has learned, for example, that "everything begins with interpersonal
relationships".

O PAPIRNI PANOGI

The industry should follow the trends of bioeconomy

5

O PAPIRNI PANOGI

Intervju

prvih treh mesecih in jo je seveda sprejel tudi
Svet zavoda. V strategiji je bila prva prioriteta
razviti celostne storitve preskušanja materialov
in produktov, ki so bile prepoznane kot konkurenčne na trgu. Pred tem so bile namreč
storitve inštituta zelo razdrobljene, pa tudi na
splošno se s svojo ponudbo inštitut ni prilagajal trgu. V tem času so se podjetja v panogi
razvojno zelo okrepila, inštitut bi jim moral ponuditi nekaj, česar sami nimajo.
Ko sem prišla na ICP, je ta približno 20 odstotkov prihodkov ustvaril z direktno prodajo
storitev na trgu, danes pa na trgu ustvari več
kot 50 odstotkov. Drugi izziv je bila okrepitev
raziskovalne dejavnosti, saj inštitut tedaj praktično ni bil prisoten ne v domačih ne v evropskih raziskovalnih projektih. Bistven preboj na
tem področju smo dosegli leta 2016, po okrepitvi raziskovalne skupine, ko smo pridobili
dva večletna projekta, financirana iz sredstev
EU in hkrati največji uspeh! – vodilno vlogo pri
strateškem programu na področju krožnega
gospodarstva v Sloveniji, projekt Cel.krog. S
tem smo ne samo okrepili sodelovanje s papirno panogo, ampak odprli nove povezave z
drugimi sektorji na področju uporabe vlakninskih materialov ter močne vezi z univerzami in
drugimi raziskovalnimi inštituti.

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

»ICP je edini v tem delu
Evrope, ki ima pilotni
papirni stroj in opremo
za predelavo vlaken.«

6

Velik napredek je bil tudi na infrastrukturi,
saj je bilo težko konkurirati za raziskovalne
projekte s starimi aparaturami. Malokdo ve,
da je ICP edini v tem delu Evrope – poleg nas
je to samo še največji inštitut v Skandinaviji ki ima pilotni papirni stroj in vso opremo za
predelavo vlaken, za izdelavo papirja ter embalaže in drugih produktov iz papirja/kartona
na polindustrijski ravni. Je pa ta papirni stroj
moj letnik (smeh!). Daleč pred mojim časom
so dani stroj močno uporabljali, pozneje pa
je ostal brez obratovalnega dovoljenja, danes
pa ponujamo razvojne storitve in tudi že
končne produkte, kot so papir in karton iz različnih vrst odpadne biomase tudi na mednarodnem trgu, kamor se na splošno vse bolj
usmerjamo.
Največji dosežek in pomembna popotnica za
naprej pa je nedvomno v povečanju prepoznavnosti inštituta. Postali smo kredibilen
ponudnik laboratorijskih storitev na našem področju in prepoznan partner v razvojno-raziskovalnih projektih na področju vlakninskih
materialov in krožne embalaže. In to je rezultat vseh teh sprememb, predvsem pa – spet
se vračam na to – povezane ekipe dobrih strokovnjakov z različnih področij.

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Ker vemo, da se poslavljate z
mesta prve dame ICP in ker se je
ob takšnih priložnostih verjetno
laže manj obremenjeno ozreti
nazaj, bi vas poprosila za vaše
mnenje o izzivih, ki ležijo pred
papirništvom v bližnji in morda
tudi nekoliko bolj oddaljeni
prihodnosti, denimo do sredine
stoletja, ko naj bi bila tudi naša
celina ogljično nevtralna …
Menim, da je največji izziv panoge, da na
polno zajadra na jadrih bioekonomije. To je
edinstvena priložnost, krožno gospodarstvo
imamo v papirniški panogi s stopnjo recikliranja in trajnostno uporabo materialov pravzaprav v genih. Smo zgleden primer krožne
uporabe virov in priložnost leži v nadaljnjem
vlaganju v razvoj materialov, ki sledijo trendom nadomeščanja materialov fosilnega izvora, obnovljivosti in krožnosti.
Vemo, da trg grafičnih papirjev upada, na
drugi strani pa se trg embalaže naglo odpira in je danes vreden že 850 milijard dolarjev,
od tega papir oz. karton dosega že 35 odstotkov. Z naraščajočo ozaveščenostjo potrošnikov, ki namesto po plastiki raje posegajo
po kartonu, je potencial izreden. To pa za
seboj prinese tudi nove izzive oz. potrebne
ukrepe, kot je denimo vlaganje v razvoj večfunkcionalnosti materialov. Vemo, papir ne
more doseči vseh lastnosti plastike, se pa vsakodnevno rojevajo nove rešitve, ki ta dva materiala približujeta drug drugemu. Izziv je
tako zagotovo, kako še nadalje izboljševati
materiale, da bodo še bolj konkurenčni na
trgu embalaže in temu se v panogi že posveča veliko pozornosti.
Tudi na ICP je ena izmed glavnih linij naših
projektov papirna embalaža, ki se približuje
zahtevam za različne produkte, predvsem v
smislu novih aditivov, premazov in novih funkcionalnih, zlasti bariernih lastnosti. Spreminjajo
se tudi celotne tržne poti, med njimi pa zagotovo prednjači e-trgovina in pričakovati je, da
bo tako šlo tudi vnaprej. Zato je še kako pomembno, da se krepi medsektorsko sodelovanje in povezovanje po celotni vrednostni verigi.

Izpostavljate pomen sodelovanja
in povezovanja. Kaj pa bi na tem
mestu lahko rekli o povezavah
panoge z državo. In kaj na tem
mestu menite tudi o industrijski
strategiji na nacionalni ravni?
Menim, da smo v Sloveniji zelo dobri v pisanju
strategij in teh ne manjka, vselej pa nam
umanjkajo zadnja poglavja strategij, torej implementacija s konkretnimi ukrepi. Industrijska
strategija, denimo, zelo lepo izpostavlja usmeritev v »zeleno rast« na energetsko učinkovitost, pomen gozdno-lesne verige in podobno,
kjer vse je naša panoga zelo prisotna. Pa ven-

dar se v njej nekako ne moremo prepoznati,
ker manjka konkretizacija. Torej, kako bodo
cilji strategije doseženi? To je torej tisto, kar
najbolj pogrešam v vseh strategijah in zadnja
leta tudi v vseh ukrepih države.
Kot primer: razpis, na katerem smo sami dobili strateški razvojno-raziskovalni projekt
CEL.KROG, ki je bil namenjen prav povezovanju gospodarstva v nove vrednostne verige za
prehod v krožno gospodarstvo, kar je v vseh
nacionalnih strategijah eden izmed prednostnih ciljev, je bil edinstven v zadnjih letih.
Trenutno oz. že kar vse od leta 2016 ni nobenih spodbud za povezovanje in nadaljevanje
uresničevanja zastavljenih usmeritev.

Pa podajate predloge in opombe
glede tega?
Seveda, vključujemo se v razprave in stalno
opozarjamo na tovrstne stvari, a žal se stanje
ne spremeni. Vključeni smo v Strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP), ki naj bi bila
mesto povezovanja, a tudi to ostaja bolj na
splošni ravni, brez sistemskih ukrepov.

Kaj bi pa lahko storila industrija?
Pri kom je zdaj ta žogica?
Vse lepe želje in cilje, ki so nam verjetno skupni – tudi, denimo, na področju energetske
učinkovitosti – moramo uskladiti za skupno
mizo in se temeljito pogovoriti, nato pa zastaviti potrebne ukrepe za konkretno akcijo. Tu
lahko in tudi dejansko že igra pomembno
vlogo združenje pri GZS, a smo nekako pri
vseh temah postavljeni v vlogo komentatorjev
in pogajalcev, ne pa kot partner pri snovanju
in dogovarjanju.

Če preideva še na pozitivne
izkušnje: kaj pa bi izpostavili
kot pozitivno in obetavno za
papirništvo? Recimo povezave
z državo, GZS, med podjetji,
morda še kaj …?
Kot nekdanja ‘GZS-jevka’ sem seveda velika
zagovornica zborničnega sistema, saj če
bomo imeli še panogo razbito in bo vsako
podjetje moralo samo komunicirati z državo,
bo stanje še slabše. Povezanost panoge v
aktivnem panožnem združenju, z izdajanjem
revije Papir in organizacijo strokovnega panožnega srečanja je torej tisto, kar bi izpostavila v tem smislu. In če se pri tem navežem še
konkretno na naš inštitut, lahko povem, da
smo edini panožni inštitut, ustanovljen v nekdanji Jugoslaviji, ki je preživel prestrukturiranja in ohranil status zasebnega, industrijskega
inštituta, kar tudi potrjuje to povezanost. Na
področju vlaganja v razvoj pa je seveda drugače, tu gre za konkurenčnost podjetij in tu
je inštitut dejansko izgubil svoje zaledje in se
mora za financiranje raziskav prav tako boriti
z močno konkurenco na trgu.

Intervju

Foto: ICP arhiv / Photo: ICP archive

O PAPIRNI PANOGI

V Evropi smo
priznani po bogati
surovinski bazi, pa
tudi po tem, da
smo zelo močni v
znanju na področju
materialov, zmanjka
pa nam pri aplikaciji
v industriji.

Mateja Mešl z ekipo / Mateja Mešl with her team.

Tehnologije in procesi v naši panogi se spreminjajo počasi, se pa spreminja okolje, v katerem delujemo. Ob vse večjih zahtevah in
omejitvah glede energetske in na splošno
okoljske učinkovitosti, o katerih je tudi največ
govora v povezavi z našo energetsko intenzivno panogo, bi tu mogoče omenila še na
en izziv, to so trendi na področju surovin.
Povpraševanje po celulozi je vedno večje,
prognoze napovedujejo nadaljnje povečevanje zaradi širjenja področij uporabe in temu
ustrezno se bodo gibale tudi cene. To je izziv
za prihodnost, sploh ker smo v Sloveniji v
celoti odvisni od uvoza. To, da nimamo primarne proizvodnje materiala, je po mojem
mnenju naš skupen izziv in priložnost.

Pa mislite, da bi si jo lahko
omislili?
Prepričana sem, da bi novi koncepti biorafinerije v manjšem obsegu in z možnostjo proizvodnje različnih produktov, našli svoj prostor
v Sloveniji. V Evropi smo priznani po bogati
surovinski bazi, pa tudi po tem, da smo zelo
močni v znanju na področju materialov,
zmanjka pa nam pri aplikaciji v industriji – tudi
zato, ker nimamo možnosti razvijanja novih
materialov in produktov do stopnje, ko je
možen prenos v industrijsko proizvodnjo.

Ker to številko revije Papir
deloma posvečamo tudi temi
‘ženske v papirništvu’, bi vas
vprašala še, kako se sami počutite
v panogi – kot ženska torej
(nasmeh)?

Sama se v tej panogi povsem dobro počutim
(smeh!). Morda je to zato, ker že sama ne priznavam kakšnih razlik glede na spol. V panogi
je resda manj žensk, smo pa zato na vseh mogočih položajih – od viličaristk do direktoric.
No, na ICP imamo povsem enakovredno razmerje med številom moških in ženskih sodelavk. Bi pa dejala – pa naj mi moški kolegi ne
zamerijo (smeh!) –, da je pri povezovanju in
sodelovanju, pa tudi pri izobraževanju in promociji papirništva močnejša ženska nota. In
priznam, da tudi sama, če imam kakšno težavo, na primer, s komunikacijo, najprej poiščem
kakšen ženski kontakt.

Kaj bi za v prihodnje zaželeli
svojim kolegom na Inštitutu za
celulozo in papir?
Predvsem jim želim, da ostanejo dobra ekipa,
kot so, da sodeluje in ohranjajo vrednote medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Potrdili
smo, da je uspeh ICP v interdisciplinarnem
delu, in to na vseh področjih našega delovanja.
Želim jim, da z negovanjem partnerskih povezav, ki smo jih zgradili, in z ustvarjanjem novih
mrež ustvarijo pogoje za uresničitev lastnih kariernih ambicij in vseh nedokončanih projektov
ali idej, kot je nadgradnja naše infrastrukture
s sodobno opremo za razklop biomase, s
čimer bi dokazali, da znamo iz biomase narediti veliko več kot le vrečko iz paradižnika. Tu
smo zagotovo lahko unikatni in bi se lahko
promovirali tudi vnaprej.

Nam lahko za konec zaupate še,
kakšne načrte imate sami v
prihodnosti? Mimogrede, vaša
stanovska kolegica, dr. Tjaša
Drnovšek, znanstvena sodelavka

ICP v pokoju, je denimo za
tokratni uvodnik zapisala, da ob
priložnosti kakšnih javnih
družabnih srečanj s ponosom in
zadovoljstvom nadene majico z
napisom: ‘PAPIRNI CAR –
PAPIRNIČAR!’. Verjetno boste
sami čez čas lahko zapisali
podobno, kaj (smeh)?
Drži, verjetno se bom tudi sama še kar nekaj
časa hvalila, da sem iz papirne branže in uporabljala izraze kot »moj inštitut«, pa »naš mali
papirni stroj« (smeh!). Prišla sem brez specialnega znanja iz panoge, odhajam pa s širokim
in hkrati poglobljenim znanjem – tudi kot slušateljica naše Papirniške šole – ki ga bom vsekakor še naprej delila. Zato lahko rečem, da
čeprav se uradno upokojujem, ne nameravam
zaspati, saj me ambicije in projekti, ki jih
imamo na inštitutu, ženejo naprej in moja telefonska linija ostaja več kot odprta tako za
sodelavce kot še za koga drugega.
Ko ste ravno omenili dr. Tjašo Drnovšek, pa
lahko omenim še eno veliko prednost ICP – to
je močan alumni doma in v tujini, od študentov do uveljavljenih strokovnjakov. Osebna poznanstva in profesionalne povezave je treba
gojiti in čeprav se kdaj komu zdi, da je za to
škoda časa, sama menim, da je prav to naša
največja dragocenost. Zato bom sama v pokoju lahko rekla, da sem vesela, da sem v življenju srečala toliko krasnih ljudi in vzpostavila
toliko dobrih poslovnih povezav, ki so mi
omogočile realizirati številne dobre načrte. Vse
se začne z medsebojnimi odnosi in odprto komunikacijo.
Alenka Lena Klopčič
foto: osebni arhiv

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Kako se je na splošno papirništvo
skozi ‘čas Mateje Mešl’
spreminjalo oz. spremenilo?

7

Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS

Ženske v papirništvu: Kakšne cilje
imajo in kaj si želijo za prihodnost

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

O PAPIRNI PANOGI

Women in papermaking: what their goals and wishes for the future are

8

“I have a feeling that women ‘surface’ in particularly difficult situations – either in important or existing
positions. Or they are simply willing to work in the background. Perhaps, this is down to their character,
outgoing personalities, curiosity, ability to connect that is particularly significant at this challenging time –
and also perhaps to their persistence and willingness to confront various views and put in exceptional
efforts to change established modes of operation when necessary,” says Ana Sotlar from Papirnica Vevče,
realistically. She also believes that “success requires both women’s and men’s contributions and particularly
cooperation, respecting each other and different opinions. In such an environment, the more diverse a team
is – regarding gender or age or knowledge and skills –, the better its achievements are,” she adds. This was
also the basis for the main topic of this issue of the Paper Magazine – which is ‘women in papermaking’.
Mini interviews were carried out with the director of Paper and Paper Converting Industry Association
(ZPPPI) within the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia (CCIS), Petra Prebil Bašin, who points out
the need to go green, the head of the legal and HR department at Radeče papir nova, Mateja Kajzba, who
is in charge of marketing in addition to everything else, and the head of public relations at Vipap Videm
Krško, Nina Štampohar, who walked in papermaking in the ‘corona’ year with considerable media
experience.
»Imam občutek, da ko nastopijo posebej zahtevne situacije, da na površje
prinese ženske – bodisi na pomembnih
položajih bodisi pridejo v ospredje na
obstoječih položajih. Ali pa so samo pripravljene delovati v ozadju. Morda je to
zaradi ženskega značaja, komunikativnosti, radovednosti, sposobnosti povezovanja, ki je še posebej pomembno v
zahtevnih časih, morda pa zaradi vztrajnosti in pripravljenosti soočanja z različnimi pogledi ter pripravljenosti, da
vložimo nadpovprečen napor, da spremenimo ustaljene načine delovanja, ko
je treba,« je stvarna Ana Sotlar iz
Papirnice Vevče, ki sicer meni tudi, da
»seveda za uspeh potrebujemo vse –
tako ženske kot moške prispevke –,
predvsem pa sodelovanje in s tem spoštovanje eden drugega in različnih
mnenj. »V takšnem okolju je ekipa, bolj
ko je pisana – najsi glede na spol najsi
glede na starost ali pa glede na znanja
in spretnosti –, več možnosti ima za
dobre dosežke,« pridaja Sotlarjeva. To
pa je bilo tudi izhodišče, na katerega
smo naslonili tokratno fokusno temo za
revijo Papir – to je ‘ženske v papirništvu’. Mini intervjuje smo tako izvedli s
prvo damo Združenja papirne in papirno predelovalne industrije (ZPPPI) pri
Gospodarski zbornici Slovenije (GZS)
Petro Prebil Bašin, ki izpostavlja predvsem potrebo po usmeritvi v zeleno, z
direktorico za pravne in kadrovske zadeve v družbi Radeče papir nova Matejo
Kajzba, ki je poleg vsega v družbi zadolžena tudi za marketing, ter z glavno piarovko krškega Vipapa Nino Štampohar,
ki je v koronskem letu v papirništvo
vkorakala z ogromnim kovčkom medijskih izkušenj.

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Ko pade tema na ženske v
papirništvu, pomisli na pridne
mravljice
Ko govorimo o ženskah v papirništvu, Petri
Prebil Bašin pridejo na misel ‘pridne mravljice’,
kar pojasni s tem, da tam, kjer nastopi kakšna
kritična situacija ali je treba rešiti kak problem,
kot izvajalke pogosto nastopijo ženske, kar je
še toliko bolj izrazito v času, ki ga zaznamuje
‘korona’, pravi. In ko pomisli na svoj vstop v
papirno-predelovalno panogo leta 2001, se
spomni na veliko več sivih kravat kot pa barvitosti, ki jo vnašajo ženske. »A danes je vse
drugače,« hitro doda.
Na vprašanje, kaj jo je v osnovi pritegnilo v
panogo, odgovori, da je bila to embalaža, pri
kateri je že od začetka prepoznavala izjemne
potenciale za nadaljnji razvoj in napredek,
predvsem pa njena uporabnost in razširjenost.
»Dejansko me je pritegnil izdelek,« se zasmeji
in doda, da jo veseli, ko danes vidi inovacije,
kot so ‘kartonaste steklenice’, povezovanje
kartonastih materialov s plastičnimi, intenzivnejša digitalizacija …, pa čeprav panoga
morda (še vedno) ni prav propulzivna, ko gre
za spremembe. A ravno na mestu, kjer gre za
spremembe, vidi moč in vlogo žensk.
»Ženske so zaradi svoje čustvene inteligence izjemno pomembne na področjih, ki zahtevajo večje spremembe, denimo na področju
kadrovanja, pa tudi na področjih marketinga
in komuniciranja.« Kot dodaja, pa ne gre pozabiti, da je panoga v celoti podvržena pravilom B2B poslovanja in je nikakor ne gre
podcenjevati, ko gre za kompleksnost posla,
se Prebil Bašinova naveže na aktualne izzive v
papirništvu.
Tako kot druge sogovornice v tokratni številki revije Papir se ona ni nikoli obremenjevala
s tem, katerega spola je, in z vprašanjem, ali
bi ji bilo kaj laže doseči, če bi bila moški. Jo pa
veseli, da je današnje razmerje zaposlenih moških in žensk v panogi toliko pestrejše, kot je
bilo. Smeje pa deli izkušnjo iz začetkov svoje

kariere v papirništvu z nekdanjim šefom, ki ji
je pogosto prikimaval, nato pa se je na kakšnem sestanku izkazalo, da se z njo sploh ne
strinja.

Petra Prebil Bašin

O ‘misiji zeleno’ in tovarni
prihodnosti za papirništvo
Kaj pa pogled naprej? Petro Prebil Bašin
najbolj zaposluje misel na evropsko usmeritev
v zeleno prihodnost, česar bi se po njenem
morali še kako zavedati tudi v industriji – ne
le v papirniški, tudi v vseh drugih. »Zdaj je čas
za prihodnost, za razgrnitev načrtov ter iskanje sredstev zanje,« poudarja. »Ne moremo
se vesti, kot da smo v Sloveniji na osamljenem
otočku. Politike, ki jih pišejo v Bruslju, hočemo-nočemo vplivajo na nas – tako na proizvodnjo kot na pridelavo. Res je: ne danes, jutri
pa zagotovo,« pridaja.

Zdaj je čas za
prihodnost, za
razgrnitev načrtov ter
iskanje sredstev zanje.
Ko pomisli na lastne prihodnje izzive v papirništvu, jo vnovič preplavi misel na zeleno
usmeritev EU, o čemer bi si želela v prihodnje
v večji meri spodbuditi dialog znotraj slovenske industrije, spet ne le papirne. »Pa se vnovič vrnemo k spremembam, ki so in bodo še
potrebne tudi v papirništvu, ter k vlogi žensk
pri tem,« se zasmeji prva dama Združenja za
papirno in papirno-predelovalno industrijo pri
GZS.

Mateja Kajzba

Mateja Kajzba – pravnica
neustavljivega duha
Prvi stik s papirjem je direktorici za pravne
in kadrovske zadeve v družbi Radeče papir
nova Mateji Kajzba dalo njeno delo v Cetisu,
kamor je prišla iz Banke Celje. Po Cetisu se je
kot pravnica za kratek čas podala na samo-

Panoga nudi več,
kot je zapisano.
Meni, da morda same ženske predstavnice
v kolektivu niso vedno najboljša izbira, saj –
kot vemo – imamo ženske kdaj tudi kakšna
izrazitejša hormonska nihanja, smo tudi bolj
čustvene in s tem lahko tudi nekoliko bolj impulzivne. Smo pa tudi zelo marljive in zavzete,
hitro prida sogovornica in na primeru vodenja
njihove družbe pojasni, da se trije člani uprave
(poleg nje jo sestavljata še dva direktorja) kljub
izrazitim karakternim razlikam zelo učinkovito
dopolnjujejo.
Kot najbolj pereče v danem trenutku za
panogo in s tem tudi za njihovo podjetje vnovič izpostavi posledice korone, saj jim je ta
močno predrugačila način poslovanja in delovanja, v prvi vrsti jih je to stalo neposrednih
stikov s kupci, ki so jih v preteklosti redno gojili
(in sploh ustvarjali) na mednarodnih sejmih in
srečanjih, kar so zdaj vse prenesli na splet. A
to ni isto, saj posle sklepamo ljudje, pravi
Mateja Kajzba, ki je tudi predsednica pogajalske skupine za papirno in papirno predelovalno industrijo za spremembo kolektivne pogodbe.
Njena največja želja je, da bi panogo dvignili na privlačno raven industrijskih panog –
tudi z dvigom osnovnih plač po panožni pogodbi s prilagoditvijo dodatkov. Raven plač
namreč izkazuje nerealno stanje, saj so plače
dejansko višje, a uradna slika tega navzven ne
prikazuje. »Panoga torej nudi bistveno več,
kot je zdaj zapisano,« poudarja in prida, da se

z uskladitvijo plačnih nesorazmerij trenutno
zelo dejavno ukvarjajo tudi v družbi Radeče
papir nova.
Družba je kljub vsemu ogromno naredila
na svoji prepoznavnosti in ugledu, na kar je
prav tako – kot članica uprave, ki je zadolžena
tudi za področje marketinga – zelo ponosna.
Poleg tega jo pri vsakodnevnem delu zelo
veseli tudi stik, ki ga ima s stalnim razvojem,
povezanim tako z novimi papirji – tudi antibakterijskim, ki so ga razvili v ‘Radečah’, in s
katerim so si še razširili svoj trg – kot z novimi
tehnologijami, med njimi tudi z digitalnimi
orodji, ki jih v zadnjem obdobju uporabljajo
tudi za prodajo.
Na sklepno vprašanje o tem, ali je kdaj koli
morda z ‘druge strani mize’ občutila drugačno
obravnavo, ker je ženska, pa se široko zasmeji
z odgovorom, da je edino razliko zaznala v
tem, da ženska ne more užiti toliko alkohola
kot moški. No, pa del, ko ženska nekoga odpusti, pa se jo obtožuje na povsem drugačen
način, kot če bi to storil moški. »Ženska je v
takšnem primeru obravnavana kot brezkompromisna, moški pa kot preudaren,« ugotavlja. Moteča ji je bila tudi občasna obravnava
(nje) kot pravnice, saj da se vse prepogosto na
pravnike gleda kot na preveč ‘poštirkane
kadre’, ki ne vidijo izven lastnih okvirov.
»A pravnik si ne sme nikdar vzeti pravice,
da prepreči določen posel; poskrbeti mora le,
da bo posel sklenjen z najmanj tveganji,« izpostavi vodilo, ki se ga tudi ona vedno drži.
»Dober pravnik, ki ima razvito gospodarsko
logiko, ima lahko velik vpliv pri tem, da se izvede nekaj res dobrega,« še sklene Mateja
Kajzba, ki se tako tudi v prihodnje vidi »zagotovo v gospodarstvu«.

Nina Štampohar

Nina Štampohar – v papirništvu
novinka z ogromno izkušnjami
Vodja odnosov z javnostmi v krškem
Vipapu Nina Štampohar, ki je položaj zasedla
sredi lanskega (koronskega) leta, je še kot študentka začela z delom na RTV-ju, in sicer »na
obeh straneh ceste«, na radiu in televiziji.
Študentska leta na RTV so se zavlekla v njena
trideseta in nekaj časa se je tudi vsak dan vozila iz Novega mesta na delo v Ljubljano, nato
pa se je odločila, ne le da se ustali doma v do-

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

O PAPIRNI PANOGI

stojno odvetniško pot, kar ji je prineslo pravno
zadevo za družbo Radeče papir nova, ta pa jo
je pripeljala na položaj direktorice za pravne
in kadrovske zadeve v omenjeni družbi – kjer
so, omeni mimogrede, ravno v začetku letošnjega leta pravnomočno sklenili dolgoletni
spor z nekdanjim direktorjem.
Na vprašanje glede izzivov v panogi nemudoma omeni ranljivost panoge zaradi borznih
cen celuloze, ki jih je v današnjem času zelo
težko dohajati in s tem obvladovati tveganja.
Na področju zaščitenih papirjev je izziv predvsem v novih razmerah, ki jih je prinesla globalna epidemija novega koronavirusa. Kljub
temu so v družbi Radeče papir nova minulo
(koronsko) leto uspešno zaključili, pri čemer
Kajzba izpostavi nujnost usklajenosti celotne
ekipe za enotne cilje.
»Življenje jemljem takšno, kot je,« z nasmehom odgovori na vprašanje o vlogi žensk
v papirni panogi in takoj doda, da ni nikoli
gledala nase – na katerem koli delovnem
mestu je bila – kot na predstavnico ženskega
spola, saj to ni ključno, ko pogledamo kompetence posameznih zaposlenih. Tako je tudi
v ‘Radečah’ prva energetičarka ženska, zaposleni imajo tudi dve viličaristki in celoten razvojni oddelek sestavljajo same – ženske. In
to kljub arabskim lastnikom, doda Mateja
Kajzba, ki ji – kot doda – nikdar ni bilo težko
izreči odločnega »ja« ali odločnega »ne«. To
sta iskrenost in odprtost, po čemer jo ljudje,
ki jo obdajajo, tudi dobro poznajo.

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Smo pa ženske, se nadalje naveže na inovacije, tiste, ki rišemo trende, tudi v potrošništvu in to seveda vpliva na inovacije. »Varovanje okolja, denimo, je namreč prav tako bolj
v ženski domeni,« pravi, pri čemer se strinja z
Matejo Mešl, ki meni, da bi si v Sloveniji lahko
omislili lastno biorafinerijo, s katero bi proizvajali tudi celulozo. Glede na to, da je celuloza
podvržena borznim nihanjem, bi lahko bila to
naša ‘tovarna prihodnosti’, meni Prebil Bašinova in izpostavi potrebno samozadostnost,
ki se poudarja tudi v širšem evropskem prostoru. Pri tem sogovornica omeni tudi pomen
članstva slovenskega združenja v evropskem
panožnem združenju, saj se vendarle »v Bruslju krojijo naše politike«, vnovič opomni. »Prav
tako bi lahko bili v Sloveniji bolj ponosni na
naš Inštitut za celulozo in papir (ICP), ki se je
pod vodstvom Mateje Mešl dobro zarisal na
evropski zemljevid papirništva, in to tako s
svojim pilotnim papirnim strojem kot z evropskimi projekti in na splošno odličnim razvojno-raziskovalnim delom,« doda.

9

O PAPIRNI PANOGI
Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

10

mačem mestu, ampak tudi za prehod v kulturo. Kar petnajst let je tako delala v Kulturnem
centru Janeza Trdine, tako da je – pove danes
– sklenila lok od javne službe do gospodarstva, ko jo je torej iz relativno varne službe v
nazadnje transformiranem ‘superzavodu’, v
katerem so na koncu povezali kulturo s športom in turizmom ter z aktivnostmi za mlade,
direktorji pa so se jim menjali na domala pol
leta – poneslo v Vipap Videm Krško.
To pa je bil tudi kraj, ki ga je pogosto obiskovala že v mladih letih, ko so sem hodili iz
Novega mesta na bazen. In o Vipapu niti ni
prav dosti vedela – še ko se je pripravljala na
intervju za delovno mesto osebe zadolžene za
odnose z javnostmi, ne. Tako je bila ena prvih
nalog, ki si jih je zadala, da začne Vipap dejavno komunicirati, in to tako z lokalno skupnostjo kot tudi – in morda še bolj intenzivno
– interno, saj se bo že v prihodnjih treh letih
kar polovica delavcev upokojila, torej so pred
družbo tudi precejšnje spremembe.
Zamislila si je tudi, da bi lahko tovarna na
štirinajst dni odprla svoja vrata – spet tako lokalni skupnosti kot tudi posebej otrokom, začenši z vrtčevskimi, pa seveda tudi novinarjem.
To pa je le nekaj izzivov, ki so jo pričakali v
sicer zelo tradicionalni družbi in industriji, ki jo
je imel malokdo dolgo let zapisano predvsem
kot ‘umazano industrijo’. Tako še toliko raje
Nina ‘polaga račune’ (pomeni: redno prenaša
informacije o emisijah in proizvodnji) zainteresiranim javnostim, med katere denimo spadajo nevladne okoljske organizacije. Sploh jo
veseli, ko pride do tega, da so njeni zunanji
sogovorniki pomirjeni in zadovoljni z odzivi
družbe, ki jo zastopa.
Navdušujejo pa jo tudi njene sodelavke,
med njimi produktna vodja Iris Gnjidič, članica
uprave in vodja kadrovskega in pravnega oddelka Vesna Kemper, članica uprave in tehnična direktorica Milena Resnik pa sploh. Pa seveda njihova edina viličaristka, se zasmeji. »Takega konglomerata veščin, ki jih mora imeti
ženska v papirništvu, še nisem videla,« iskreno
priznava in dodaja, da se je tudi ona počutila

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

zelo dobrodošlo na njenem piarovsko-papirniškem stolu. In kmalu zatem, ko je prevzela
dano mesto, so v Vipap vstopili tudi novinarji.
Njen nekdanji televizijski kolega je tako, denimo, dobil priložnost posodobiti svoje dvajset
let stare posnetke, ki jih je sicer vlekel iz televizijskega arhiva, ko je občasno poročal o posavski papirnici. Je pa to prineslo tudi potrebo
po spremembah komuniciranja znotraj družbe, saj zaposleni niso bili vajeni odprto komunicirati z zunanjimi obiskovalci, kaj šele z mediji. A da ima Vipap za komunicirati tudi izjemne zgodbe, se je zavedal že prvi mož
družbe, ki ima za namen krepitve komuniciranja z zaposlenimi zanje odprta vrata vsako
petkovo dopoldne.

Takega konglomerata
veščin, ki jih mora imeti
ženska v papirništvu, še
nisem videla.
V pogovoru za revijo Papir pa Nina smeje
navrže interne zanimivosti, kot je ta, da se
eden od zaposlenih že več let vozi na delo s
traktorjem pa da je eden njihovih mlajših sodelavcev najboljši judoist v državi in še več –
da je v Vipapu zaposlen tudi njegov trener!
Tako ji ni težko najti dobrih zgodb tudi za njihove Nitke, interno glasilo, ki je pred njenim
prihodom izhajalo enkrat na mesec, od julija
lani pa jih Vipapovci prejemajo vsak petek –
in to od Nine neposredno, saj ob koncu jutranje izmene sama in kakopak širokega nasmeha predaja novičke v roke Vipapovih delavcev.
Najmanj dvakrat na teden si tudi nadene tovarniško opravo in se odpravi v industrijski
obrat, kjer se z veseljem podruži z zaposlenimi, tako da dobi tovarniške informacije iz prve
roke. Prizna, da je bilo prvič, ko je to storila,
zaposlenim rahlo neprijetno, in četudi so jo
sprva malo postrani gledali, so po tem, ko je
kakšno uro sedela med njimi in srkala kavo, le
začeli klepet z njo.

Podobno pa se krepijo komunikacije zdaj
tudi med zaposlenimi na socialnih omrežjih,
predvsem na Facebooku, kjer je komunikacija
prešla z morda na začetku nekoliko nastrojene, na spodbudno in takšno, ki med delavci
krepi ponos, da so – vipapovci. Omenjajoč
nastrojenost posameznikov Nina hitro pove,
da se je z enim od težavnejših sodelavcev
»čisto fajn« pomenila ob kavi in »danes ta sodelavec povsem nasprotno – navdušeno všečka družbine objave«. Linkedin in Instagram
pa sta družbi prinesla tudi večjo globalno
prepoznavnost, saj so že v prvih mesecih,
odkar jim je ustvarila profile na danih omrežjih,
prejeli ne le povpraševanja po možnostih zaposlitve, ampak celo povpraševanja za konkretne posle.
Med lastne izzive – še sploh, ker se v njej
pretaka tudi novinarska kri – pa šteje tudi, da
pa kakšnih zanimivosti iz njihove hiše tudi ne
more podeliti s širšo javnostjo, saj k temu
družbo zavezujejo partnerske pogodbe. Tako
se vidno veseli pokoronskih časov, ko bodo
lahko končno široko odprli vrata zainteresiranim obiskovalcem. »Pa namenili zunanje površine izbranih objektov in dimnikov grafitarjem, po Vipapovem območju bodo zadoneli
tudi zvoki domačih raparjev, izvajali bomo
otroške delavnice pa še in še …,« vre iz energične sogovornice – v papirništvu sicer novinke, a z dolgoletnimi izkušnjami. In te – prav
zato, ker izvirajo s področja komuniciranja –
bodo družbi še kako koristile tudi v prihajajočih časih (danes še vedno močno zaznamovanih s korono), nad katerimi visi senca
gospodarskih izzivov, ki se zdijo mnogo večji
od vsakega posameznika. Kljub temu pa si je
Vipapovo vodstvo zadalo, da bo družbo popeljalo v prihodnost, v kateri bo na prvem mestu – človek.
»In prav je tako – naši ljudje so pomembni,
ne jaz,« skromno deli veliko sklepno misel
Nina Štampohar.
Alenka Lena Klopčič
foto: osebni arhivi sogovornic

Energetika
Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS

Pobuda energetsko intenzivnih
podjetij za bolj jasno prihodnost

Energija je eden od temeljnih
gradnikov konkurenčnosti slovenske
industrije. Trenutno stanje oskrbe z
energijo v Sloveniji je plod preteklih
modrih odločitev, ki omogočajo
zanesljivo, varno in cenovno
konkurenčno energijo v Sloveniji. Kako
bo v prihodnje glede energetske
neodvisnosti, ni povsem jasno, a je za
industrijo ključnega pomena. Slovenska
energetsko intenzivna industrija, ki
poleg proizvodnje papirja vključuje tudi
proizvodnjo jekla, aluminija, stekla,
cementa in del kemijske industrije, si želi
bolj aktivnega dialoga z odločevalci
glede naše skupne (energetske)
prihodnosti.
Slovenija je pred pomembnimi odločitvami
v energetiki, smo na pragu energetskega prehoda v nizkoogljično družbo. Trendi elektrifikacije in digitalizacije življenja že sami po sebi
napovedujejo povečano porabo energije v prihodnje. Poleg tega je pod vprašanjem domača, slovenska proizvodnja elektrike v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ 6), na dolgi rok pa tudi
proizvodnja v jedrski elektrarni v Krškem. To bi
pomenilo, da ob opustitvi rabe premoga za
proizvodnjo energije, ki je predvidena v prihodnjem desetletju, izgubimo tretjino domače
proizvodnje elektrike, ob opustitvi jedrske
energije pa nadaljnjo tretjino. To bi pomenilo
povečano uvozno odvisnost Slovenije, kar bi
lahko odločilno vplivalo za zanesljivost oskrbe,
stabilnost oskrbe ter ne nazadnje na konkurenčno ceno energije. Gre za zelo kompleksne
dileme, ki jih je treba obravnavati skupaj, celostno in na dolgi rok, saj bodo odločilno vplivale na življenje vseh prebivalcev, na industrijo
in gospodarstvo.

Prihodnost pišemo
zdaj in želimo si več
vključenosti.
Integriranost energetike v energetsko intenzivnih podjetjih je ogromna; ena dejavnost
brez druge ne teče, zato energetsko intenzivna
podjetja pričakujejo večjo vključenost v prihodnjo energetsko shemo Slovenije. Veliki porabniki energije, ki izhajajo iz nekaj omenjenih gospodarskih dejavnosti (papirna, jeklarska, ste-

klarska industrija, proizvodnja in predelava aluminija, del kemijske industrije, cementarne in
opekarne), so hkrati tudi ‘prosumerji’ (glej slovarček), lahko nastopajo kot terciarna in sekundarna rezerva, regulirajo napetost v prenosnem sistemu, zmanjšujejo pretoke jalove
energije v prenosnem omrežju ter so deležniki
virtualnih elektrarn. Poleg tega imajo ta podjetja pogosto že lastne vire za proizvodnjo
energije; v primeru papirnic gre za kogeneracije, hidroelektrarne, bioplinarno, sežig odpadnih muljev ali lubja ter sončne elektrarne.
Zato želijo energetsko intenzivna podjetja v času pričakovanega energetskega
prehoda aktiven dialog z odločevalci glede prihodnjih strateških odločitev na
področju energetike ter potrebnih investicij in financiranja slednjih v industriji.
Energetski prehod bi na tak način zagotovo lažje in bolj učinkovito rešili in tako
skupaj ustvarili boljšo prihodnost tako za
prebivalce Slovenije kot za industrijo.
Zavedati se je treba, da ima Slovenija v
strukturi BDP nadpovprečno visok delež industrije (24,3 %) v primerjavi s povprečjem v EU,
kjer je delež industrije 16,3 %. Nadalje ima
Slovenija velik delež tradicionalne, energetsko
intenzivne industrije (ustvari 30 % dodane
vrednosti predelovalnih dejavnosti), ki danes
zaposluje okoli 20 tisoč zaposlenih in je hkrati
pretežno izvozno usmerjena (4,8 milijard evrov
izvoza). Industrija v Sloveniji porabi 26,6 % vse
energije, v strukturi njene porabe je 45 %
električne energije in 35 % zemeljskega plina.

Papirna industrija
v Sloveniji je znižala
izpuste CO2 od leta 2005
do 2020 za kar 44,3 %.
Od leta 2005 do leta 2019 je slovenska
industrija povečala prihodke za 57 %, dodano vrednost za 61 % (ali 3,4 % povprečno letno), medtem pa znižala porabo energije za
16,4 %. V tem obdobju je energetsko intenzivna industrija znižala porabo energentov za
21 %. Res pa je, da je poraba električne energije v tem obdobju porasla za 7,2 %.
Ob vsem tem pa Evropa sledi svoji usmeritvi
k prehodu v brezogljično gospodarjenje in v

Bruslju je ravno v pripravi sveženj nove zakonodaje, imenovane ‘Fit for 55 %’, ki bo okoljske in energetske cilje postavil na še ambicioznejšo raven, ki izhaja iz dviga generalnega
znižanja izpustov CO2 s 40 na 55 % do leta
2030.
Industrija, še zlasti energetsko intenzivna,
je torej že veliko naredila za svojo manjogljično prihodnost, kljub temu pa se ji zastavljajo
vedno novi in vedno ambicioznejši cilji. V energetsko intenzivni industriji je delo na zmanjševanju specifične porabe energije, povečevanje snovne in energetske učinkovitosti ter
krožno gospodarjenje z viri in surovinami stalnica.
Industrija se zaveda, da je smer prava,
vendar naj bo skupaj s cilji poznana tudi
pot. Jasno je, da so določene tehnološke izboljšave še možne, marsikje pa lahko ugotovimo, da so teoretične meje tehnologij skoraj
dosežene in bo večje učinke na področju zniževanja emisij možno doseči le s sistemskimi
spremembami (sistemska zamenjava goriv) ali
novimi, prebojnimi tehnologijami, ki so še v
razvoju ali so stroškovno nedostopne.

Tudi slovenska industrija
na določenih področjih
spada med 10 %
najučinkovitejših igralcev
v Evropi in je zgled
drugim v dejavnosti.

»Prihodnost pišemo zdaj in želimo si
več vključenosti«
To je apel industrije, ki se zaveda pomena trenutnega časa, ko se po eni strani
snujejo in sooblikujejo pomembne strateške odločitve za prihodnje, po drugi strani
pa je mogoče energetski prehod tako vsebinsko kot finančno podpreti preko razvojnih skladov EU in to je priložnost, ki je
ne smemo zamuditi. Zato smo tudi letošnje Mednarodno srečanje slovenskega papirništva naslovili »Papir ZDAJ«, da torej
poudarimo pomen današnjega časa.
Petra Prebil Bašin,
direktorica Združenja papirne dejavnosti

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Energy is one of the fundamental elements that constitute the competitiveness of the Slovenian industry.
Current energy supply in Slovenia is a result of past wise decisions that foster reliable, safe, and
competitive energy in Slovenia. The future of energy independence is not completely clear, but it is crucial
for the industry. Slovenian energy-intensive industry, which in addition to paper production includes steel,
aluminium, glass and cement production, and part of the chemical industry, would like to hold a more
active dialogue with decision-makers regarding our common (energy) future.

O PAPIRNI PANOGI

An initiative of energy-intensive companies for a clearer future

11

Energetika

 Jalova energija je energija, ki se v sistemu z izmenično
napetostjo v določenem časovnem obdobju zvezno izmenjuje
med električnimi in magnetnimi polji elektroenergetskega
sistema in vsemi nanj priključenimi napravami.

 Rezerva sekundarne regulacije frekvence je rezerva moči
od delovne točke agregata navzgor do maksimalne in navzdol
do minimalne vrednosti regulacijskega obsega.
 Sekundarna regulacija moči in frekvence pomeni
avtomatsko prilagajanje moči agregatov, ki ohranja želeno
izmenjavo moči s sosednjimi regulacijskimi območji ter
zmanjšuje preostalo odstopanje frekvence po delovanju
primarnih regulatorjev.
 Elektroenergetski sistem predstavlja vse postroje in
naprave, namenjene proizvodnji, prenosu in distribuciji
električne energije.

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

O PAPIRNI PANOGI

 Terciarna regulacija je sprememba delovne točke agregata s
posegom operaterja zaradi nadomeščanja izpadle proizvodne
enote in sprostitve sekundarne rezerve moči.

12

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

 Elektroenergetsko omrežje vključuje določene postroje,
postaje, nadzemne in kabelske vode za prenos in distribucijo
električne energije.
 Elektrodistribucija pomeni razdeljevanje elektrike po
distribucijskem sistemu.
VIR: www.eles.si

 Prosumer – trenutno uveljavljen prevod »proizvajalecodjemalec« angleškega termina »prosumer«
(http://iate.europa.eu/SearchByQueryLoad.do?method=load)
je treba obravnavati v kontekstu vloge »Prosumer« in ne z
vidika obveznosti po registriranju poslovne dejavnosti (npr.
proizvodnja energije). »Proizvajalec-odjemalec« je tako lahko
tudi fizična oseba.
VIR: Agencija za energijo

 Blockchain tehnologija oziroma tehnologija veriženja
podatkovnih blokov predstavlja novost in začetek distribuirane
ekonomije.
VIR: www.fkpv.si

Novice ZPPPI
CEPI

FORUM 4evergreen
4evergreen is an inter-branch forum aimed at optimising circular economy with fibre-based packaging and reducing
impacts on climate change. It operates under the auspices of Cepi. The main feature of the forum is that its members
are all stakeholders in the supply chain of fibre-based packaging – from paper and board, and packaging manufacturers, owners of food and drink brands, retailers, equipment and material suppliers, research organisations, technical
universities to waste collectors. Bringing together the 4evergreen value chain fosters cooperation with an overall view
of the fibre-based packaging life cycle. This forum is the first of its kind in the industry. The diversity of collection and
treatment systems in member states is being examined to achieve unification in Europe and beyond. The main goal of
the 4evergreen Forum is to increase the general recycling rate of fibre-based packaging to 90 per cent by 2030.

Cilj foruma 4everGreen je do leta 2030
povečati splošno stopnjo recikliranja embalaže na osnovi vlaken na 90 odstotkov.
Da bi dosegli ta cilj, so v 4evergreen opredelili
štiri posredne cilje, ki jih je treba doseči do leta
2025:
1. Industrija sprejme Protokol o oceni
reciklabilnosti in krožnosti, pripravljen
na podlagi smernic za oblikovanje
embalaže na osnovi vlaken, ki ga je
pripravil 4evergreen.
2. Za vse vrste embalaže na osnovi vlaken,
vključno s tistimi, ki se uporabljajo v
gospodinjstvih, zunaj doma in na poti, so
na voljo ločeni tokovi zbiranja.
3. Ves papir za recikliranje (PfR) je razvrščen glede na različne kategorije papirja
in kartona, določene v standardu EN643.
4. Vsa zbrana embalaža na osnovi vlaken,
zlasti iz gospodinjstev, zunaj doma in na
poti, se reciklira.

4evergreen poganjajo vpogledi in pobude
njegovih članov prek štirih tehničnih delovnih
skupin, ki se osredotočajo na različne vidike
embalaže na osnovi vlaken, pa tudi informacijskega delovnega toka in usmerjevalne skupine. V delovne skupine so vključeni strokovnjaki članov iniciative.
Trenutno alianso sestavlja okrog 60 članov,
ki so aktivno vključeni v štiri delovne skupine,
znotraj vsake pa je določen cilj.

1. delovna skupina pripravlja
Protokol ocene reciklabilnosti
Na podlagi nove preskusne metode recikliranja, ki jo je Cepi razvil s partnerji, bo prva
delovna skupina razvila standardiziran, javno
dostopen Protokol za oceno recikliranja za
embalažo na osnovi vlaken. V njem bo določeno, katere materiale na osnovi vlaken je
mogoče reciklirati z uporabo katere vrste tehnologije.

2. delovna skupina se je
osredotočila na izdelavo Smernic
za izdelavo embalaže, ki
zasledujejo načela krožnega
gospodarjenja
Na osnovi različnih mednarodnih smernic
in Protokola za oceno recikliranja za embalažo na osnovi vlaken, ki ga bo pripravila prva
delovna skupina, bo druga delovna skupina
sestavila Smernice za izdelavo embalaže, ki
zasledujejo načela krožnega gospodarjenja
Pripravili bodo podrobna navodila za zasnovo embalaže in uporabo materialov, s poudarkom na enostavnosti zbiranja, razvrščanja
in recikliranja. V prvi vrsti je namen zagotoviti,
da so materiali primerni za trenutno razpoložljive tehnologije recikliranja, seveda pa je pozornost usmerjena tudi na zasnovo embalaže
v prihodnosti.

3. delovna skupina pripravlja
Smernice za zbiranje in
sortiranje
Na podlagi pregleda sistemov za zbiranje in
razvrščanje po Evropi ter Protokola za oceno
recikliranja prve delovne skupine bo tretja delovna skupina opredelila najboljše prakse, ki
podpirajo cilje 4evergreen.
Da bi zagotovili učinkovito zbiranje recikliranje tovrstne embalaže, bo tretja delovna
skupina sestavila nove smernice za boljše zbiranje in razvrščanje embalaže na osnovi vlaken, vključno z embalažo iz sestavljenih materialov.

4. delovna skupina spodbuja
inovacije v vrednostni verigi
embalaže na osnovi vlaken
Četrta delovna skupina prispeva k pospeševanju razvoja tehnologij in novih procesov,
ki lahko povečajo krožnost embalaže na
osnovi vlaken. Med prvo serijo prejetih predlogov so že sprožil tri projekte, ki se osredotočajo na izzive sortiranja in recikliranja papirja
in kartona z bariernimi lastnostmi.
Cilj četrte delovne skupine je spodbuditi
inovacije v vrednostni verigi embalaže na osnovi vlaken in izkoristiti paleto novih tehnologij
za povečanje splošne stopnje recikliranja embalaže na osnovi vlaken.

Povzeto po CEPI.
Petra Prebil Bašin,
direktorica ZPPPI

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

4evergreen je medpanožni forum s ciljem optimiranja krožnega gospodarjenja
z embalažo na osnovi vlaken in zmanjšanja vplivov na podnebne spremembe.
Deluje pod okriljem CEPI-ja. Bistvo foruma je, da so njegovi člani vsi deležniki vzdolž
dobavne verige embalaže na osnovi vlaken – od proizvajalcev papirja in kartona,
izdelovalcev embalaže, lastnikov blagovnih znamk hrane in pijač, trgovcev,
dobaviteljev opreme in surovin, raziskovalnih organizacij, tehničnih univerz in vse
tja do zbiralcev odpadkov. S povezovanjem celotne vrednostne verige 4evergreen
omogoča sodelovanje s celovitim pogledom na življenjski cikel embalaže na osnovi
vlaken. Gre za forum, kot ga v industriji še ni bilo. Pod drobnogledom je različnost
sistemov zbiranja in obdelave v državah članicah, cilj pa poenotenje na evropskem
nivoju ali celo širše. Glavni cilj foruma 4everGreen je do leta 2030 povečati splošno
stopnjo recikliranja embalaže na osnovi vlaken na 90 odstotkov.

O PAPIRNI PANOGI

4evergreen FORUM

13

Novice ZPPPI
Združenje za papirno in papirno predelovalno dejavnost

Mednarodno srečanje slovenskega
papirništva 2020

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

O PAPIRNI PANOGI

International Meeting of Slovene Paper Industry 2020

14

2020 was a special year. Equally special was our annual International Meeting of Slovene Paper Industry, which was
held online due to the epidemiological situation. The main topic of the event was “Our Side of Paper”, with which
we wanted to point out that the paper industry has been changing, adapting, and developing in line with the
current and only environmentally acceptable guidelines in the long term. Due to the situation, the paper industry
showed a great deal of adaptability, endurance, and goodwill in 2020. Most things ran smoothly, and even new
solutions and products were devised. Despite the situation, a new paper machine was installed in Sladki vrh with
a few months’ delay and presented to us at the event for the first time. The main stars of the event were energy
managers who revealed some interesting facts and their views of the unclear energy future of Slovenia.
Dogodek, ki je potekal spletno, je kljub vsemu prinesel prijetno dvodnevno druženje več kot 150 udeležencev, ki so lahko prisluhnili zelo
zanimivemu programu. Seveda nismo mogli brez ocene poslovanja in
napovedi za razvoj tržnih trendov, ki jih je nenapovedano povzročila epidemija koronavirusne bolezni. Predsednik Združenja papirništva pri GZS,
Leopold Povše, je povedal, da nas je epidemija ujela nepripravljene,
vendar so podjetja v papirni dejavnosti s hitrim prilagajanjem razmeram
in zagotavljanjem varnih pogojev dela ustvarila zaupanje zaposlenih, in
tako ustvarila možnosti za nemoteno poslovanje in odzivanje na nepredvidljive odzive trga. Krizni čas se je izkazal tudi kot čas za uvajanje
novosti, čas za izobraževanje, razmislek ter razvoj.
Z verodostojnostjo in objektivnostjo ocenjevanja vplivov embalaže
na okolje je udeležence seznanil prof. dr. Gregor Radonjič. Povedal
je, da je ob tem pomembno, da so metode spremljanja objektivne in verodostojne, upoštevati pa je treba vpliv določenega izdelka po celotni
verigi vrednosti, od surovine do post-uporabnega dela cikla nekega izdelka. Ovrednoteni morajo biti tako neposredni kot posredni vplivi na
okolje, vključno s sposobnostjo ‘krožnosti‘ določene embalaže.
Razglednico iz Bruslja nam je kot po navadi pripravil CEPI – Evropsko
združenje proizvajalcev papirja. Direktor Jori Ringman je povedal, da

si bodo poleg epidemije leto 2020 zapomnili predvsem po dejstvu, da
je v pripravi ogromna količina zakonodaje, ki bo odločilno vplivala na
prihodnost papirne industrije. Papirna industrija ima zaradi svojega bioosnovanega izvora veliko možnosti in priložnosti tudi v prihodnje. CEPI
se preko številnih lobističnih akcij zavzema za interese papirne industrije.
Tudi lani smo podelili nagrado Združenja za papirno in papirno predelovalno dejavnost za najboljše zaključno delo na področju papirništva
in sorodnih ved v šolskem letu 2019/ 2020 in nagradili magistrsko
delo Kaje Breskvar z naslovom »Pokanje premazov na specialnih grafičnih papirjih«. Njeno delo je predstavljeno v modrem delu tokratne
številke revije Papir.
Osrednji del programa je bila razprava z energetiki oz. energetskimi menedžerji, ki so spregovorili o energetski sedanjosti in
prihodnosti papirne industrije. Povzetek zanimive razprave je povzela moderatorka prireditve Alenka Lena Klopčič:

Paper Industry Sees Itself as Part of Future
Energy Scheme
The paper industry considers itself to be a vital part of
the future energy scheme. As an energy-intensive
industry, it pays huge energy bills, as well as covers high
costs of the renewable energy and energy efficiency
charge and emission allowances. Meanwhile, its
innovations, which according to its energy managers
have become a staple of the paper industry, have long
been largely focused on cutting the specific consumption
of both energy and water, and its waste has increasingly
been channelled into the pool of its own energy sources.

V energetski shemi prihodnosti se vidi tudi
papirništvo

Razprava z energetiki / The discussion with energy managers.

Papirničarji prepoznavajo svojo panogo kot pomemben del
energetske sheme prihodnosti, saj je njihova industrija energetsko
potratna, kar pa pomeni, da za stroške za energijo, kakor tudi za
prispevke v podporo obnovljivim virom in učinkoviti rabi energije
ter za emisijske kupone, nameni znatna sredstva. Ob tem, da so
njihove inovacije – te so v papirništvu, pravijo energetski menedžerji
iz papirne industrije, domala del vsakdana – že lep čas in v veliki
meri usmerjene prav v zmanjševanje specifične porabe tako
energije kot vode, odpadki pa vse bolj pristajajo v ‘košu’ njihovih
lastnih energetskih virov.

Ker prihodnost izhaja iz zgodovine …

Organizacijski odbor po uspešnem prvem dnevu / A meeting of the organising
committee the following day.

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Kot zanimivost je treba spomniti, da so bile v 19. stoletju nosilec
tehnološkega in tudi energetskega razvoja prav papirnice. Prvi prenos trifaznega električnega toka v Sloveniji je bil namreč izveden
od električne centrale na levem bregu Ljubljanice, pri Fužinskem
gradu, prav do Papirnice Vevče. Danes, denimo, Količevo Karton
proizvaja električno energijo tudi s plinskim motorjem moči 520
kW iz bioplina, pridobljenega na biološki čistilni napravi. Tako letno

Novice ZPPPI

Šest slovenskih papirnic – Paloma, Količevo Karton, Vipap
Videm Krško, Goričane tovarna papirja Medvode, Papirnica Vevče
in Radeče Papir Nova – si je, tako po surovinah kot po končnih izdelkih, povsem različnih, a njihov skupni strošek za energijo letno
znaša 60 milijonov evrov in predstavlja približno 10 odstotkov vseh
poslovnih odhodkov, so povedali energetski managerji. »Energetika je torej segment, brez katerega papirništvo ne more, ima pa
tudi velik vpliv na stroške v papirniški panogi,« je potrdil Janez Gale
iz goričanske papirnice.
Papirni sektor v državah članicah EU je od leta 2005 do 2019
znižal emisije CO2 za več kot 27 %, medtem ko so slovenske papirnice od 2005 do 2019 znižale emisije CO2 za kar 37,8 %, do
leta 2020 pa že 44,3 %.

… in dober milijon za emisijske kupone
Na vprašanje, kaj pričakujejo na tem mestu za vnaprej, upoštevajoč, da bo že s prihodnjim letom količina brezplačnih kuponov
podeljenih v skladu z novo emisijsko shemo 2021–2030 manjša,
‘benchmarki’ pa v povprečju za 24 % višji, papirničarji odgovarjajo
enotno – da to prinaša precejšnjo negotovost, ki ji povrh vsega botruje podvrženost emisijskega trga špekulacijam.
Strošek nakupa kuponov vseh šestih papirnic je sicer v zadnjih
treh letih znašal dober milijon evrov, leto poprej 346 tisočakov, še
prej dobrih 286 tisočakov in 403 evrske tisočake leta 2015. Vendar
pa je cena kupona v letu 2021 zrasla že na več kot 50 EUR/tono
CO2, kar nakazuje smer povečevanje stroškov iz tega naslova.

Papirna industrija tudi proizvajalka energije
Vlaganja v tehnološke inovacije so v papirništvu stalnica, prav
tako pa vse papirnice razmišljajo tudi o investicijah v energetiki,
bodisi kogeneracijo, zeleni plin ali sončne panele.
Vipap Videm Krško je v minulem letu prešel s premoga na biomaso, deloma tudi na zemeljski plin. V Količevo Karton proizvajajo
obnovljivo energijo iz lastnih virov, od sežiga papirniških muljev do
kurjenja lubja. Poleg lastnih oVE virov je Janez Gale omenil tudi kogeneracijo, ki pa je bila svojčas vključena tudi sistem terciarne rezerve. Priložnost vključitve v tovrstne energetske sisteme in
virtualne elektrarne sicer prepoznavajo tudi drugi, Resnikova pa
poleg tega kot priložnost za nadaljnji napredek papirniške panoge
potencial prepoznava tudi v skupnih energetskih projektih.
Papirniška panoga si je sicer tudi na evropski ravni zastavila cilj,
da bo do leta 2030 oz. do sredine stoletja s skupnimi močmi dosegla še znatnejše znižanje emisij, je povedala Nevia Paulić iz
družbe Radeče Papir Nova in ob tem izpostavila ne le tehnološke
posodobitve, ki so že tako ali tako stalnica v papirništvu, ter inovacije in nekonvencionalne rešitve, ki jih bodo našli ‘hišni inženirji’,
potrebne bodo celo t. i. prebojne tehnologije, ki so danes še neznanka, ob tem pa nujnost krepitve nadaljnjega delovanja panoge
– tako na nacionalni kot na evropski ravni – s skupnimi cilji. V to
papirničarje sili že neustrezna birokracija in pomanjkljiva podpora
države, so nakazali razpravljavci osrednjega dela Mednarodnega
srečanja slovenskega papirništva.

Slovenija bi morala v dialogu z industrijo podpreti energetski
prehod, pri čemer bi bilo seveda za državo najugodneje, če bi bila
neto izvoznica energije. Papirno industrijo bi bilo treba razumeti
kot del energetskega sistema Slovenije. Poleg tega je bila izpostavljena še nujnost ureditve umeščanja v prostor ter dostopa velikih
podjetij do nepovratnih sredstev na področju OVE in URE, denar,
ki je letno namenjen za množico prispevkov, pa bi papirnice v dogovoru z odločevalci koristneje uporabile za potrebne investicije v
izboljšanje energetske učinkovitosti ali OVE potenciala.
Papirničarji so menili še, da bi lahko bila rešitev njihovega položaja sistemska, predlagana je bila možnost skupne panožne strategije oziroma podpis panožnega pisma o nameri za enoten nastop
na področju energetike. Niso pa izključili niti vzpostavitve proizvodnje alternativnih goriv, denimo sintetičnega plina, kje v Sloveniji ali
morda celo na kakšni papirniški lokaciji, ki bi bil cenovno konkurenčen fosilnim gorivom in je sicer mesto našel tudi v nacionalni
podnebni strategiji.

Po razpravi, posvečeni današnjemu času, a z usmeritvijo v prihodnost, smo se podali v pregled pestrega aktualnega dogajanja v papirnicah. Barbara Sušin, vodja razvoja iz podjetja Radeče papir Nova
ter Muflon, je predstavila njihova aktualna projekta: (samolepilne) zaščitne maske iz bombažnega papirja in antibakterijski papir, ki so ju
razvili kot odgovor na epidemične razmere in so namenjeni zaščiti in
ohranjanju zdravja.
V nadaljevanju nam je Stevan Lomić, član uprave in vodja projekta
Impulz iz Palome, predstavil prvi novi papirni stroj v novem tisočletju v
Sloveniji! Novi stroj, italijanskega proizvajalca Toscotec, je zamenjal starejša dva stroja ter povečal skupno produktivnost Palome. Zaradi epidemije se je investicija sicer zamaknila za 108 dni, a kljub vsemu so jo
uspešno izpeljali. Lastniki so z izgradnjo novega papirnega stroja pokazali, da se investicijski cikel v Palomi nadaljuje, zdaj s posodobitvijo tudi
v predelovalnem delu tovarne.
Nadalje pa je v letu 2020 Količevo Karton obeležil 100-letnico
svojega obstoja. V svojem nagovoru so podjetje poimenovali kar kot
»100-letnika v nikoli boljši kondiciji«, saj je podjetje v zadnjem desetletju
doživelo razcvet v svojem produktnem segmentu, ogromno investiralo,
ob tem pa ima tudi v prihodnje še veliko načrtov. Tehnični direktor Rado
Kunavar je povedal, da se ob jubileju ponosno ozirajo tudi na leta, ki
niso bila najbolj uspešna. Kot stalnice v njihovem stoletnem delovanju
pa je navedel vodo, energijo in ljudi s papirniškim srcem.
Da bi se vsaj malo približali dogodku v živo, smo obiskovalce povabili
na druženje v spletne klepetalnice in ugotovili smo, da se resnično lahko
tudi na ta način pogovorimo tudi bolj neformalno.

Zahvaljujemo se našim zvestim sponzorjem
dogodka, ki so tudi v tem kriznem letu
ostali naši podporniki: generalni sponzor
Andritz in drugi: Siemens, Calcit, Kemira,
Belinka Perkemija, Valmet, Kovinoservis
Žust ter Dama Inženiring.
Vsekakor smo po dolgem koronskem letu 2020 ter podobno prvo
polovico leta 2021 vsi željni druženja v živo, zato si nadejamo, da bomo
Mednarodno srečanje slovenskega papirništva 2021, ki je predvideno
25. in 26. novembra, izvedli v živo.
Petra Prebil Bašin,
direktorica ZPPPI

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

O PAPIRNI PANOGI

60 milijonov evrov letno za energijo …

Energetski prehod v industriji ni zadostno
podprt in kaj vse je šbe treba storiti

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

proizvede takšno količino električne energije, kot jo porabi več kot
700 povprečnih slovenskih gospodinjstev. Novost so tudi novi kilovati iz zelene energije iz biomase, pridobljene iz odpadnega lubja.
Danes imajo skoraj vse papirnice svojo sončno ali hidroelektrarno ali pa kogeneracijo, je bilo slišati na sredini osrednji razpravi
energetskih menedžerjev iz papirništva na Mednarodnem srečanju
slovenskega papirništva. V razpravi so sodelovali: Janez Gale iz papirnice Goričane, Ivan Poš iz Palome, Borut Kaplja iz Količevo
Karton, Milena Resnik iz Vipap Videm Krško ter Nevia Paulić iz
Radeče papir Nova.

15

»Naša stran papirja« prvič v
zgodovini preko spleta
“Our Side of Paper” online for the first time

O PAPIRNI PANOGI

Kaj o ‘selitvi na splet’ menijo profesorica menedžmenta, psiholog in psihoterapevtka
What a management professor, a psychologist, and a psychotherapist think about ‘moving our activities online’
Kaj menijo o tem, da se naše delovanje in
s tem deloma življenje seli na splet ter o
pozitivnih in negativnih posledicah te ‘selitve’,
smo povprašali doc. dr. Jano Hojnik s
primorske Fakultete za management, ki je
po osnovni izobrazbi psihologinja, znanega
psihologa, predavatelja, pisatelja in blogerja
Matica Munca, ter psihoterapevtko Alenko
Vujkovac, ki pa je po osnovni izobrazbi
diplomirana ekonomistka z dolgoletno
kariero v bančništvu.

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Kakšno je vaše mnenje glede tega, da
se naša življenja v veliki meri in izjemno
intenzivno prenašajo iz realnosti v splet?
V kakšni meri in smislu je to po vašem
pozitivno in v kakšnem smislu in meri
negativno? Je več negativnih ali pozitivnih posledic, ki jih ta trend prinaša, kaj
menite?

16

Doc. dr. Jana Hojnik, Fakulteta za
management Univerze na Primorskem:
»Ne morem opredeliti, ali je več pozitivnih ali negativnih
posledic tega trenda, ker smo si tako
različni, da vsakdo
ta trend drugače
dojema, doživlja.
Kar se tiče pozitivnega, mislim, da
privarčujemo s časom, ki bi ga drugače izgubili za vožnjo in poti vezane na sestanke in
podobno, pri čemer na tem mestu izhajam
iz sebe, ker imam delo precej oddaljeno od
doma. Po drugi strani je prehod na splet velik
plus za naše okolje, saj namesto vseh poti,
pa so bodisi z avtom ali letalom, so se le-te
zmanjšale na minimum. Mislim, da smo v
tem času videli, da se lahko srečamo, imamo
sestanke – tudi mednarodne, pa čeprav na
spletu, preko Zooma, Skypa, Teamsov ipd.
Vse in vsi so oddaljeni le en klik (ob predpostavki, da vse deluje, kot mora). Seveda ni
isto, ampak občasna kombinacija na ta način
mislim, da je dobrodošla. Po drugi strani pa
smo ljudje družabna bitja in seveda manjka
tista nujna in zaželena interakcija v živo, kjer
si izmenjamo besede, se gledamo neposredno v oči, se tudi dotaknemo. Verjamem pa,
da bolj introvertirani tega na doživljajo kot
takšno zlo kot ekstrovertirani posamezniki.
Ampak to še vse pride in verjamem, da bomo
še veliko bolj cenili vse, za kar smo bili sedaj
prikrajšani.«

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Matic Munc,
www.maticmunc.net:
»Zadnje dobro leto
nas postavlja pred
številne izzive, med
drugim tudi z nujnostjo po pospešeni
digitalizaciji mnogih
naših opravil – povezovanju s sodelavci, izdelovanju digitalnih sporočil, celo
preživljanju prostega časa. Tehnologija, ki že
tako doživlja eksponentno rast, je dobila zaradi razmer še dodaten zagon. V začetku pandemije smo celo mlade spodbujali, naj bodo
več na digitalnih orodjih, saj so živi stiki skoraj
zamrli. Sam ne dojemam dvojnosti realnostvirtualnost kot dve skrajnosti, temveč je tudi
virtualna realnost pač realnost z drugačnimi
principi. Tako kot vsi pojavi človeštva s seboj
prinaša prednosti in nevarnosti in precej napačno bi ji bilo pripisovati zgolj negativne značilnosti. Dostopnost do informacij, povezovanje
in velike razdalje in prihranek časa so prav gotovo prednosti. Tisto, kar nas lahko skrbi, pa
so zasvojenost, digitalna zasičenost in popoln
odmik od ‘žive realnosti’. Kako bomo znali
uravnotežiti to hibridnost, omogočati sobivanje več realnosti, je težka naloga za čas, ki ga
živimo. Prav gotovo pa digitalni svet še dolgo,
upajmo nikoli, ne bo nadomestil živega odnosa dveh ljudi, kot upamo, da elektronske knjige ne bodo povsem izpodrinile tiskanih knjig –
lahko pa sobivata obe obliki.«
Alenka Vujkovac,
www.psihoterapija-alenkav.net:
»Tako kot vsaka
stvar ima tudi pandemija koronavirusa
tako slabe kot dobre strani, naj se še
tako čudno sliši.
Ena od značilnosti
tega časa je zelo
očitna – vse smo
prestavili na splet.
No, skoraj vse; obstajajo svetle izjeme – recimo pravega poljuba preko spleta kljub vsem
tehničnim pripomočkom ne moremo dati. In
kaj je v tem pozitivnega? Če nič drugega,
smo si dokazali, da se skoraj vsi lahko zelo na
hitro naučimo novih digitalnih spretnosti in
uporabe novih orodij, kar velja tako za posameznike kot podjetja. Poznam zelo lep primer srednje velikega podjetja s približno 600

zaposlenimi iz finančne industrije, ki je že leta
2017 začelo uvajati delo od doma.
Vzpostavili so projekt in ekipo ljudi, ki je delala na tem in skoraj dve leti se ni zadeva skoraj
nikamor premaknila, ker je bilo toliko raznih
birokratskih in vseh drugih ovir. Končno so v
začetku leta 2020 začeli testirati celo zadevo
in to z desetimi zaposlenimi, ki so po en dan
na teden delali od doma. Nič ni zares prav
funkcioniralo, spet sami problemi, pa premalo opreme in znanja, ni da ni. Ne boste verjeli,
ampak konec marca 2020, je v tem istem
podjetju kar 50 odstotkov zaposlenih delalo
od doma. Nauk zgodbe? Če je res treba,
zmoremo veliko več, kot si predstavljamo.
Tudi posamezniki. Petinosemdesetletna mama enega od mojih klientov se je v času korone naučila uporabljati skype, čeprav prej
računalnika nikoli sploh ni uporabljala. Samo
zato, da je lahko vsaj na tak način, čeprav na
daljavo, videla svoje drage. Tako da pozitivni
učinki te pandemije gotovo so. Prav tako kot
žal tudi negativni. Eno je namreč, da se informacije seveda lahko tudi virtualno prenašajo
in ljudje med sabo komuniciramo na daljavo.
Drugo pa je, kako kakovostna je taka komunikacija. Srečanje v živo vključuje veliko več
kot samo sliko. Poleg slike imamo vonj, glas,
dotik, neverbalno – telesno govorico, energijo in še marsikaj, kar se preko spleta ne da
prenesti. Še en primer imam, tokrat svoj lastni, ko sem novembra lani kot ena od govorcev nastopala na HR&M konferenci, ki je bila
kot vse druge v tem času prestavljena na
splet. Oglašali smo se vsak iz svoje pisarne oz.
doma. In ja, morda je bila trema nekoliko
manjša, kot bi bila sicer, ampak ko sem podajala svoje vsebine, se mi je skoraj zdelo, kot da
govorim sama sebi. Zaradi varstva osebnih podatkov nisem smela videti udeležencev konference, niti nisem vedela, kdo so. Vprašanja so
mi lahko samo napisali preko pogovornega
okna in to je bilo vse. Ni bilo direktnega ‘feedbacka’, živih vprašanj, energije in pogovora, ki
se običajno razvije po predavanju. To pa je
tista negativna plat, če govorim samo o dogodkih in sestankih, ki so se preselili na splet
in se drugih stvari sploh ne dotaknem. S tem
mislim na vse tisto, o čemer slišimo vsak dan –
razni psihološki vplivi na vse generacije, o čemer pa tu ne bom govorila. Ali je več pozitivnih ali negativnih posledic tega intenzivnega
‘skoka na splet’, pa bo zagotovo najbolje pokazal čas.«
Alenka Lena Klopčič
foto: osebni arhivi sogovornikov

Gospodarska zbornica Slovenije

Novosti na področju embalaže
On 9 April 2021, the new Decree on packaging and packaging waste (Official Gazette no. 54/2021) was adopted in
Slovenia. The Decree requires companies that launch products in packaging on the market in the Republic of Slovenia
to manage such packaging, and abolishes the quantity threshold of 15 tonnes of packaging put on the market in
Slovenia, which gives rise to the obligation to pay the costs of the packaging waste management. It also imposes an
obligation to label packaging materials, and raises the awareness of care and the creation of eco-friendly packaging
via extended producer responsibility.

Kdo plačuje za ravnanje z
odpadno embalažo?
Po novem stroške ravnanja z odpadno embalažo plačujejo vsi proizvajalci, ki dajejo embalažo prvi na trg v Sloveniji, ne glede na količino in vrsto embalažnega materiala.
Embalaža je izdelek, za katerega velja na območju EU proizvajalčeva razširjena odgovornost. Slednja predstavlja sklop predpisanih ukrepov, ki zagotavljajo, da proizvajalci nosijo finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje
z odpadno embalažo. Te obveznosti lahko proizvajalci izpolnjujejo skupaj z drugimi proizvajalci
preko družb za ravnanje z odpadno embalažo
ali samostojno, ko proizvajalec daje na slovenski trg samo embalažo, ki se kot odpadna embalaža razvršča med nekomunalno embalažo.
Slednje vsem končnim uporabnikom omogoča
vračilo embalaže, ki jo kot embalirano blago
ali servisno embalažo daje na trg v RS.

Kdo so proizvajalci?
Med proizvajalce se prištevajo embalerji,
pridobitelji embaliranega blaga, proizvajalci ali
pridobitelji servisne embalaže, ki imajo status
pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika s sedežem v Republiki Sloveniji.
Proizvajalci so lahko tudi tuja podjetja, ki prodajajo embalirano blago prek sredstev za komuniciranje na daljavo neposredno končnim
uporabnikom. Vsi ti pa dajejo embalažo na trg
v RS. Tuje podjetje lahko pooblasti zastopnika,
ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik s sedežem v RS, da v njegovem imenu izpolnjuje določene obveznosti.

Za katero embalažo odgovarjajo
embalerji in pridobitelji
embaliranega blaga?
Embalerji odgovarjajo za embalažo, v katero kot dejavnost embalirajo, pakirajo ali polnijo

blago v embalažo pod svojim imenom ali pod
svojo znamko oziroma je na embalaži vidna
oznaka njegovega imena ali njegova znamka.
To velja tudi v primeru, da zanj druga oseba v
skladu s predpisi kot dejavnost embalira ali pakira ali polni blago v embalažo.
Pridobitelji embaliranega blaga odgovarjajo
za embalažo blaga, ki ga uvažajo ali vnašajo
na območje Republike Slovenije, z namenom
nadaljnje prodaje. Če ima uvoženo ali vneseno
blago znamko pravne osebe ali samostojnega
podjetnika s sedežem v Republiki Sloveniji, se za
embalerja šteje imetnik znamke. Za embalažo, ki
jo daje embaler na trg v RS, se štejeta tudi skupinska in transportna embalaža blaga, čeprav nista označeni z imenom ali znamko embalerja.
Pridobitelji embaliranega blaga so lahko
tudi pravne osebe ali samostojni podjetniki
posamezniki s sedežem v Republiki Sloveniji,
ki prek sredstev za komuniciranje na daljavo
kupujejo embalirano blago neposredno od tujega podjetja izključno za lastno uporabo v
okviru izvajanja svoje dejavnosti na območju
Republike Slovenije

Kdaj za embalažo odgovarja
proizvajalec ali pridobitelj
embalaže?
Proizvajalec ali pridobitelj embalaže odgovarja za servisno embalažo, namenjene za polnjenje blaga na prodajnem mestu. Obveznosti
za embalažo mora izpolnjevati ne glede na to,
ali je na tej embalaži znamka druge osebe ali
je ni.

Kdo mora prevzeti stroške v primeru, da le-ti še niso poravnani?
Sorazmerni del stroškov ravnanja z odpadno embalažo morajo prevzeti:
a) trgovci, če od dobavitelja kupijo embalirano blago ali servisno embalažo, ki jo je dala
na trg RS oseba, ki ni proizvajalec po uredbi:
b) pridobitelj embaliranega blaga za lastno
uporabo, ki kupi embalirano blago neposredno od tujega podjetja, ki nima svojega
pooblaščenega zastopnika.

Kako prepoznati, kdaj je embalažnina za ravnanje z odpadno
embalažo že poravnana?
Proizvajalec, ki svoje obveznosti izpolnjuje
skupaj z drugimi proizvajalci, mora z družbo za
ravnanje z odpadno embalažo skleniti pogodbo. O tem mora obveščati vse svoje kupce s pisno izjavo na računih ali dobavnicah ob dobavi
embaliranega blaga ali servisne embalaže.

Proizvajalec, ki samostojno izpolnjuje svoje
obveznost, mora z obvestilom na embalaži, ki
jo daje na trg v RS, ali s pisno izjavo na računih
ali dobavnicah seznaniti vsakega končnega
uporabnika z možnostjo brezplačnega vračila
embalaže neposredno ob dobavi embaliranega
blaga ali pozneje na za to določenem mestu.

Kaj prištevamo k embalaži?
Embalaža so vsi proizvodi iz kakršnega koli
materiala, ki se uporabljajo za to, da vsebujejo
blago (od surovin do končnih izdelkov), ga obdajajo ali držijo skupaj, za zaščito blaga, ravnanje z njim, dostavo in predstavitev blaga od
njegovega proizvajalca do uporabnika embaliranega blaga ali potrošnika. Kategorije embalaže so prodajna ali primarna embalaža,
skupinska ali sekundarna embalaža ter transportna ali terciarna embalaža. Primeri embalaže so predstavljeni v 1. točki Priloge 1, ki je
sestavni del uredbe o embalaži in odpadni embalaži.
Med embalažo spada tudi servisna embalaža, to so predmeti, ki sooblikovani in namenjeni za polnjenje blaga na prodajnem mestu.
Primeri servisne embalaže so navedeni v 2. točki Priloge 1 uredbe o embalaži in odpadni embalaži.

Kdo je končni uporabnik?
Končni uporabnik embaliranega blaga je
lahko potrošnik ali katerikoli drug zadnji uporabnik embaliranega blaga, vključno s pridobiteljem embaliranega blaga za lastno uporabo, ki zaradi potrošnje ali končne uporabe blaga loči embalažo od tega blaga ali jo izprazni.
Lahko je tudi trgovec ali distributer, ki zaradi
nadaljnje prodaje embaliranega blaga loči skupinsko ali transportno embalažo od tega blaga
ali jo izprazni.

Kakšni so torej roki za
zagotavljanje obvez na strani
zavezancev?
Prva obveznost, ki jo bo treba opraviti do
24. 5. 2021, bo vpis v evidenco proizvajalcev,
s 1. 7. 2021 pa vzpostaviti evidenco o dajanju
embalaže na trg RS in do 30. 10. 2021 že prvič
kvartalno poročati o embalaži, dani na trg RS.
Obveznost označevanja embalažnih materialov
pa nastopi s 1. 1. 2022.
Antonija Božič Cerar,
direktorica službe za varstvo okolja
Petra Prebil Bašin,
direktorica ZPPPI

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

V Sloveniji je bila 9. aprila 2021 sprejeta
nova Uredba o embalaži in odpadni
embalaži (UL 54/2021). Ta vsem podjetjem,
ki dajejo na trg Republike Slovenije
izdelke v embalaži, nalaga obveznost
ravnanja z embalažo. Ukinja količinski
prag 15 ton dane embalaže letno na
trg v Sloveniji za nastanek obveznosti
plačila stroškov ravnanja z odpadno
embalažo. Nalaga tudi obveznost
označevanja embalažnih materialov
ter preko razširjene odgovornosti
proizvajalca širi zavedanje za skrb in
kreiranje okolju ustrezne embalaže.

O PAPIRNI PANOGI

News on packaging

17

Premisli
Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Izbira pravega embalažnega materiala
za ohranjanje zdravja ljudi in okolja

18

Single-use and reusable packaging is part of our daily lives. However, problems related to it were initially slightly
‘forgotten’ during the COVID-19 pandemic, but resurfaced in the spring of 2021 when clean-up events began in
individual municipalities. Single-use packaging in ‘to go’ packages, i.e. single-use wraps, coffee mugs, plastic
bottles, etc., receives most coverage, including media coverage. The said problem exceeds municipal borders,
as there is the Great Pacific Garbage Patch located between Hawaii and California, which covers over 1.6 million
km2 and is 16-times larger than what is visible to the naked eye (the iceberg effect). Packaging constitutes half
of the waste in the said patch.

foto / photo: Shutterstock

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

O PAPIRNI PANOGI

When selecting the right packaging material, balance and common sense are the best
combination to preserve the health of people and the environment

Embalaža, enkratna ali povratna, je del vsakdana, na problematiko katere pa se je
v času pandemije covid-19, najprej nekoliko ‘pozabilo’, nato pa v pomladnih časih
2021 znova izpostavilo, ko so se začele čistilne akcije v posameznih občinah. Najbolj
izrazito se izpostavlja, tudi v medijih, embalaža za enkratno uporabo, v paketih ‘to
go’, to so zavoji za enkratno uporabo, kavni lončki, plastenke itd. Omenjena
problematika presega občinske meje, saj obstaja t. i. ‘Veliko pacifiško odlagališče’,
ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo, in je večje od 1,6 milijona km2 oz. v realnosti
kar 16-krat večje od tega, kar je vidno očesu (učinek ledene gore). Polovica odpadka
v navedeni gmoti predstavlja ravno embalaža.
Pobud in idej za rešitev težav je nemalo, a
do dejanskega udejanjenja predlogov očiščenja nesnage v realnosti ne moremo pričakovati, vsaj ne v obsegu »popolne čistosti«.
Potrošnik dejansko nima prav velike izbire kupiti blago, ki ni vsaj delno pakirano v plastiko
ali se le-ta pojavi v neki obliki, kot del kompozitne embalaže. Pakirajo se vedno manjše količine živil. Tudi vedno manj izdelka se nahaja

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

v vedno več slojih embalaže. Kupovanje živil v
»razsutem« stanju, po načelu »prodaje izza
pulta«, je že davno preživeto.
Na srečo obstajajo alternative, le priložnost
jim moramo dati in jim dodeliti ustrezno mesto
v družbenem, potrošniškem prostoru. Največji
učinek ne bo dosežen izključno na osnovi izbire »pravih sestavin« in izbrane tehnologije
proizvodnje, temveč mora biti reciklabilna oz.

biorazgradljiva embalaža proizvedena iz obnovljivih virov, kot so npr. les, koruzni in krompirjev škrob. Uporaba plastike proizvedene iz
škroba ne bi smela biti težavna, saj imajo prehranski izdelki v večini primerov relativno kratek rok uporabe, kar pa bi embalaža iz škroba
z zanesljivostjo prenesla, saj bi se jo zavrglo, še
preden bi se pojavili prvi znaki pokvarjenosti
pakiranega živila. Tovrstna embalaža na gospodinjskem kompostu razpade v 7–8 mesecih
oz. na industrijskem biološkem kompostu v
60 dneh. Poleg embalaže za enkratno uporabo se vse pogosteje pojavljajo tudi embalaže
za večkratno uporabo oz. za ponovno polnjenje. Pogosta izbira embalažnega materiala za
večkratno, ponovno polnjenje, je aluminij, ki
ga je možno neštetokrat reciklirati, na njem pa
so nalepke narejene iz koruznega ali krompirjevega škroba. Toda proizvajalci se še vedno
srečujejo s precejšnjimi težavami, ko se odločajo proizvodni program embalirati v ekološko
embalažo. Večina proizvajalcev mora sama
proučiti alternativne možnosti klasični embalaži, kar jim predstavlja velik izziv. Ne nazadnje
pa se na koncu vedno srečajo z ekonomskim
vprašanjem, ali bo proizvod prenesel visoko
ceno na trgu, katere posledica je tudi izbira
ekološke embalaže. Nemalokrat je v medijih
moč zaslediti izjave direktorjev podjetij, ki poudarjajo trajnostno naravnanost, ki jo ima njihovo podjetje vključeno v strategijo razvoja.
Prepogosto so to žal zgolj fraze in se podjetja
izogibajo ambiciozno zastavljenim ciljem strategij okoljskega poslovanja, ker je drago. Tista
pa, ki to tudi finančno dejansko zmorejo, postavljajo zelo visok prag malim in mikropodjetjem ter podjetjem, ki se na trgu šele uveljavljajo
in ki so zelo občutljiva na vsakršne stroške ter
si poleg razvoja lastnega produkta ne morejo
privoščiti vzporednega razvoja trajnostne, po
možnosti, biorazgradljive embalaže.
Poznanih je kar nekaj rešitev, ki spodbujajo
vnovično uporabo embalaže na avtomatih, npr.
vino, tekoče milo, pralni praški ipd., pri čemer
se izognemo dodatnim odpadkom, embalažam in etiketam. Ideja je osnovana trajnostno,
pri čemer ponudniku storitve investicija predstavlja dolgoročno naložbo. Ena od možnih alternativnih rešitev je tudi uporaba plastike iz
mlečne kisline, na osnovi rastlin, tj. sladkornega trsa, koruze in naravnih olj, ki je v celoti

biorazgradljiva. Njeni stranski produkti pri biorazgradnji so voda in ogljikov dioksid. Pri PLA
je treba paziti le na to, da se jih odlaga v zabojnike za mešane komunalne odpadke, saj zaradi njegove rastlinske osnove, ne spada med
plastične odpadke.
Ločevanje odpadkov je ustaljena praksa večine gospodinjstev v Republiki Sloveniji. Zbirnim
centrom so ponujene nove tehnologije prebiranja zbranih embalažnih odpadkov, ki z
IR-skenerji prepoznajo vrsto/sestavo plastike,
ki jo s pomočjo komprimiranega zraka, sortirajo po surovinskih skupinah. Ločevanje je oteženo v primerih, kjer je v eni večji embalaži,
vstavljenih več drugih manjših, s čimer gospodinjstvo »pridobi« na prostoru v zabojniku, medtem ko jih stroj ne more prepoznati in ustrezno
sortirati.
Zakonodaja je v preteklosti poskušala poseči
po znižanju uporabe plastične embalaže, kar
se je v epidemiološkem obdobju na žalost zamaknilo. Že takrat se je v strokovnih krogih govorilo o papirju, kot alternativni možni rešitvi za
zmanjšanje plastične embalaže. Papir je stoletja
veljal za primarno pakirno sredstvo, vse dokler
ga ni izpodrinila plastika. Iz papirja je možno
narediti nakupovalne vrečke, jogurtov in kavni
lonček, slamico, krožnik idr. Rešitev je veliko.
Vprašanje je le, ali si jih želimo videti. Običajno
so nekoliko dražje in kompleksnejše od napihovanja raznovrstne plastike.
V tej točki si moramo odgovoriti na vprašanje, katera je prava in obenem varna embalaža
za živila. Večina potrošnikov se med nakupom
osredotoča zgolj na hranilne vrednosti živila in
veliko manj na samo embalažo, v kateri se

živilo nahaja. Primarna naloga embalaže za
živila je v zaščiti le-tega pred kontaminacijo z
bakterijami iz okolice in poškodbami. Poudariti
pa je tudi treba pomen plastike. Slednje v 100
odstotkih ne moremo niti ne bi smeli nadomestiti z alternativnimi surovinami, saj je v
veliki meri doprinesla k ohranjanju zdravja
človeštva. Torej nima izključno samo negativne
učinke. Je pa res, da bi se jo moralo količinsko
zmanjšati, saj ni prav nobene potrebe po pakiranju vsakega zrna v svojo plastično embalažo in je vse skupaj vstavljeno v papirno /kartonsko škatlo. Ravnovesje je ključna beseda, ko
se odločamo med enim in drugim, v nobenem
primeru pa skrajnosti niso, niti v preteklosti niti
ne bodo v prihodnosti, pripomogle k pozitivnim učinkom.
Embalaža, uporabljena pri prodajalcih »ulične hrane«, se po klasifikaciji živil in pijač, nahaja v neživilskem razredu, kar pomeni, da embalaža potencialno lahko škoduje zdravju. Če
se želimo izogniti nevarnostim, ki jo dopušča
uporaba neustrezne embalaže, je smotrno
upoštevati naslednje: neprepustnost (preprečimo vdor bakterijam), nepoškodovanost (brez
mehanskih poškodb, s čimer zagotavljamo tudi
prvi nasvet, tj. neprepustnost) in izbira klasificirane embalaže (seznam preverjenih in
dovoljenih embalaž ter etiket za distribucijo
hrane).
Dejstvo je, da vsakršna aktivnost, gospodarska ali negospodarska, vedno za seboj pušča
sledi. V Sloveniji letno nastane več kot 316
tisoč ton odpadne embalaže, ki je v majhnem
obsegu tudi ustrezno obdelana. Obstaja pa
še ena težava, in sicer razkorak med prija-

vljenimi in dejanskimi količinami odpadne
embalaže, ki trenutno znaša pribl. 90 tisoč
ton. Navedeno pomeni, da se za eno tretjino
odložene odpadne embalaže ne plačuje okoljska taksa, niti se zanjo ne odgovarja. Država si
je zastavila cilj, da s 1. 1. 2021 stopi v veljavo
nova Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki pa se zaradi pandemije zamika v pomlad 2021. Uredba ureja odpravo
razlik med prijavljenimi in dejanskimi količinami embalaže in odpadne embalaže, in sicer
preko družb za ravnanje z odpadno embalažo,
tj. DROE, ki bi preko pogodb, sklenjenih s podjetji, ki na trg dajejo embalažo, zanjo poskrbeli in jo ustrezno sortirali in/ali predelali. Zavezanci bi tako postali odgovorni, da z vključitvijo
v embalažno shemo ter z izbranim DROE, poskrbijo za odpadno embalažo in plačajo ustrezno embalažnino.
Vsaka pravna oseba ali samostojni podjetnik se mora po novi uredbi registrirati pri
Agenciji RS za okolje, vzpostaviti in voditi evidence vhodne in izhodne embalaže, se vključiti
v embalažno shemo, medtem ko imajo podjetja, ki dajo na trg več kot 15 t/leto embalaže
oz. dajo na trg PVC embalažne ali plastične
vrečke, še dodatno zavezo, tj. svojo dejavnost
v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi o obremenjevanju okolja zaradi dajanja embalaže na trg,
le-to prijaviti na FURS, ki mu je obenem dolžan
kvartalno poročati o izdani embalaži na slovenskem trgu.

O PAPIRNI PANOGI

Premisli

Klemen Možina,
Naravoslovnotehniška fakulteta
Univerze v Ljubljani

NARAVNO
MEHEK
IN OKOLJU
PRIJAZEN

Kljub uporabi recikliranih vlaken
je toaletni papir nežen do kože in
sluznice).

EUSE A

S TI C
LA

P

R

Dermatološko testiran

C LE D

16L

G

E
30 % R

CY

SH BA
A

T
SA R

IL FROM
FO

Večnamenska embalaža iz
reciklirane plastike
Embalažo lahko uporabite kot
vrečko za smeti s priročno vrvico.

Kompaktna kakovost
Več papirja za manjšo porabo
embalaže in manj pogosto
menjavanje rol.

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

www.paloma.si

19

Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS

Papirna embalaža za enkratno uporabo
bolj zelena kot plastična za večkratno
Single-use paper packaging greener than reusable plastic packaging

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

O PAPIRNI PANOGI

A new study shows that single-use paper packaging’s ecological footprint is better than that of reusable plastic
packaging.

20

Nova študija kaže, da ima papirna
embalaža za enkratno uporabo boljši
okoljski odtis kot plastična embalaža
za večkratno uporabo.
Nova študija ocene življenjskega cikla (LCA),
ki jo je izvedlo dansko inženirsko podjetje
Ramboll, kaže na jasne okoljske prednosti papirne embalaže za enkratno uporabo v primerjavi s plastično embalažo za večkratno
uporabo, zlasti ko gre za varčevanje z emisijami CO2 in porabo sladke vode, povzema študijo Two Sides Austria.
Študija LCA primerja vpliv papirne embalaže za enkratno uporabo na okolje z ogljičnim
odtisom plastične posode za večkratno uporabo v restavracijah s hitro hrano po Evropi.
Študija upošteva široko uporabo 24 različnih posod za hrano in pijačo v restavracijah s
hitro hrano, in sicer lončke za hladno in vročo
pijačo, različne vrste posode, kartonske škatle

za vroče jedi, sklede za solato s pokrovom,
skodelice za sladoled in jedilni pribor.
Po osnovnem scenariju je embalaža za večkratno uporabo iz polipropilena odgovorna za
2,5-krat več emisij CO2 in porabi 3,6-krat več
sladke vode kot papirna embalaža za enkratno uporabo. Razlog za to je, da zahteva embalaža za večkratno uporabo veliko energije
in vode za pranje, razkuževanje in sušenje.

Papirna industrija ima pomembno
vlogo v boju proti podnebnim
spremembam
»Sprva se morda zdi protislovno, toda študija podjetja Ramboll jasno kaže, da so nekateri trajnostni izdelki iz papirja za enkratno
uporabo res boljši za okolje kot plastični izdelki za večkratno uporabo. Upamo, da bo ta
študija Evropski komisiji pomagala pri pripravi
političnih ukrepov, ki temeljijo na dejstvih leta

CoverPlex / HydroPlex / CalPlex
kalcijevo karbonatni premazni pigmenti in polnila

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

2021, in sicer v okviru predvidene pobude za
trajnostne izdelke,« je študijo komentiral
Ignazio Capuano, predsednik evropskega združenja za papirno industrijo Cepi in izvršni direktor Burgo Group Spa.
»Evropska papirna industrija ima pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, saj ponuja hitre in cenovno dostopne
rešitve. Že danes obstaja 4,5 milijona ton plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki jih je
mogoče nadomestiti s papirnatimi alternativami s takojšnjim pozitivnim vplivom na podnebje,« je dodal generalni direktor združenja
Cepi Jori Ringman.
Vir: Two Sides Austria /
https://at.twosides.info/AT/eppa-2021einweg-geschirr-aus-papier-vorteilhafter/
Valerija Hozjan

Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS

Coca-Cola v Evropi napovedala uporabo
prvega prototipa steklenice iz papirja
Coca-Cola in Europe announces the use of the paper bottle prototype

Steklenico iz papirja so začeli preizkušati
februarja letos, uporaba prototipa papirnate
steklenice pa bo predvidoma stekla v drugem
četrtletju letošnjega leta.

Zakaj Madžarska in blagovna
znamka AdeZ ?
Novo vrsto embalaže bodo najprej uporabljali za izdelke rastlinske pijače AdeZ na
Madžarskem in bo na voljo 2000 kupcem.
»Ocenili smo, da AdeZ popolnoma ustreza
za preizkus našega prototipa papirnate steklenice,« je povedala Katalin Halász, direktorica
trženja prehranskih kategorij pri družbi CocaCola Europe. »AdeZ je pijača rastlinskega izvora, namen blagovne znamke pa je ‘olajšati
pozitivne spremembe’. Potrošniki, ki posežejo
po izdelkih AdeZ, se pogosto zanimajo tudi za
trajnost ter nove dosežke in inovacije na tem
področju. Tako se je AdeZ za nas izkazal kot
ustrezna blagovna znamka, ustrezna vrsta pijače z ustreznimi značilnostmi potrošnikov za
preizkus našega prototipa papirnate steklenice,« je pojasnila.

Načrte o uporabi papirnate
embalaže je predstavilo tudi
podjetje Kneipp. Tako je od
aprila letos v Kneippovih
trgovinah v omejeni količini
(2000 kosov) kupcem na voljo
njihova krema za roke ‘Intensiv
Handcreme’ v papirnati tubi.
Plastična obloga in pokrovček
bosta še vedno iz plastike. Cilj
podjetja je, da po letu 2025
svojih izdelkov ne bo več
ponujalo v plastični embalaži.

O PAPIRNI PANOGI

Steklenico iz papirja
bodo najprej uporabili
za izdelke rastlinske
pijače AdeZ na
Madžarskem.
Tehnologija, ki jo je v
sodelovanju s Coca-Colo
razvilo podjetje Paboco, je
zasnovana za razvoj 100odstotno reciklabilnih papirnatih steklenic iz trajnostno
pridobljenega lesa s slojem
iz materiala na biološki osnovi, ki zadrži tekočine, CO2
in kisik.
Trenutni prototip embalaže sestoji iz papirnate lupine s plastično oblogo in pokrovčkom,
ki ju je mogoče 100-odstotno reciklirati. Naslednji korak je najti rešitev za ‘steklenico’ brez
plastične obloge.
Končni razvojni cilj je ‘steklenica’, ki jo je
mogoče reciklirati kot papir, izpostavlja Stijn
Franssen, vodja raziskav in razvoja na področju inovativne embalaže pri Coca-Cola Europe.

Družba Coca-Cola se je zavezala, da bo do
leta 2030 zagotovila zbiranje, recikliranje ali
ponovno uporabo celotne količine svoje embalaže. Uporaba steklenice iz papirja na trgu
pomeni tako nadaljnji korak k uresničitvi globalne vizije družbe Coca-Cola o doseganju
‘sveta brez odpadkov’.
Valerija Hozjan

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Foto: arhiv podjetja

The paper bottle will first be used for its plant-based drink, AdeZ, in Hungary.

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

21

Your Challenge,
Our Mission
We manufacture and supply
specialty chemicals to the
paper and board industry.
We have a clear understanding and deep insights
of the industry’s position
and every-day challenges.

With innovative specialty chemical
solutions and applications, we can
support you in developing successful and sustainable products that
will both improve and sharpen your
competitive edge.

We have a wide range of products
and technologies to meet your
needs, in combination with our
expert knowledge.
At BIM, we are with you every
step of the way!

BIM Kemi GmbH • gottfried.seisenbacher@bimkemi.com • www.bimkemi.com

Premisli
Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS

Tisk in papir - zavajajoča sporočila
v nogi e-pošte

Vedno pogosteje lahko vidimo
e-pošto, ki vsebuje zavajajoča sporočila
v »nogi sporočila«. Sporočila, kot so na
primer »Razmislite, preden tiskate«
ali »Ali res želite natisniti to e-poštno
sporočilo? Škodovalo bo okolju.«, ne
upoštevajo edinstvene trajnosti tiskanja
na papir in jih je treba izzvati.
Osnovna surovina za izdelavo papirja je celuloza, narejena iz lesa, ki je obnovljiv vir. Papir
je eden izmed najbolj recikliranih surovin v
Evropi in velik del energije, ki se uporablja za
proizvodnjo papirja, prihaja iz obnovljive biomase. Tisk in papir sta tradicionalen način komunikacije in če je papir po uporabi ločeno
zbran in nadalje recikliran, je takšna komunikacija tudi okoljsko trajnostna.

RAZMISLITE,
PREDEN
TISKATE
Zavajajoča sporočila v nogi e-pošte lahko
označimo za t. i. green-washing, torej potvarjanje okoljske neoporečnosti ali v tem primeru
škodljivosti za okolje. Gre za način zavajanja
potrošnikov, ki zaradi pomanjkanja informacij
težje presodijo, kako je z zadevo v resnici.
Trditve o škodnem vplivu papirja na okolje ne
temeljijo na zanesljivih podatkih in znanstvenih dokazih ter namigujejo, da elektronska
komunikacija manj vpliva na okolje kot tiskani
materiali. V resnici pa sporočilo zamolči, da
tudi elektronska komunikacija povzroča veliko
porabo električne energije ter ogromne količine odpadkov elektronske opreme, ki zastruplja naše okolje in ogroža zdravje.
Torej, če potrebujete priročno in trajno
kopijo e-poštnih sporočil, se ne počutite
krive zaradi tiskanja, ampak prosimo poskrbite, da boste papir po uporabi ločeno
odložili in bo prešel v nadaljnji cikel recikliranja.
Ponujamo vam nekaj predlogov sporočil za
vašo »nogo« e-pošte:
Sabina Kličić
ZPPPI

Print and paper is renewable,
sustainable, and powerful.
If you print, please recycle.

Tisk in papir sta obnovljiva,
trajnostna in zmogljiva.
Če tiskate, prosimo reciklirajte.

Responsibly produced paper has
unique environmental features.
It is highly recyclable and comes
from a renewable resource.
If you print, please recycle.

Papir ima edinstvene okoljske
značilnosti. Mogoče ga je reciklirati in
prihaja iz obnovljivih virov surovin.
Če tiskate, prosimo reciklirajte.

Printed e-mails create a permanent
and sustainable record but please
ensure all waste paper is recycled.
Responsibly produced print is
renewable, recyclable and
Powerful. Visit www.twosides.info
for more information.

Natisnjena e-poštna sporočila
ustvarjajo trajno in trajnostno
evidenco, vendar poskrbite, da se ves
odpadni papir reciklira.
Odgovorno izdelan tisk je obnovljiv,
recikliran in zmogljiv. Za več informacij
obiščite www.twosides.info.

Paper production supports
sustainable forest management.
If you print, please recycle.

Proizvodnja papirja podpira
trajnostno gospodarjenje z gozdovi.
Če tiskate, prosimo reciklirajte.

Print on paper is a practical,
attractive and sustainable
communications medium.
If you print, please recycle.

Tisk na papir je praktičen, privlačen in
trajnosten komunikacijski medij.
Če tiskate, prosimo reciklirajte.

Paper production helps maintain
working forests. Thanks to
sustainable forest management,
the number of trees growing in
Europe has increased by 30 % in
the past 50 years.
If you print, please recycle.

Proizvodnja papirja pomaga
vzdrževati gozdove. Zaradi
trajnostnega gospodarjenja z gozdovi
se je število dreves v Evropi v zadnjih
50 letih povečalo za 30 odstotkov.
Če tiskate, prosimo reciklirajte.

In Europe, there is no shortage of
trees. Responsibly produced paper is a
renewable and recyclable product and
can be an environmentally
sustainable way to communicate.
If you print, please recycle.

V Evropi ne manjka dreves.
Odgovorno proizveden papir je
izdelek, ki ga je mogoče obnoviti in
reciklirati, ter je okolju prijazen način
komuniciranja.
Če tiskate, prosimo reciklirajte.

Ensure you choose paper from
companies that source fibre from
well-managed, certified forests.
If you print, please recycle.

Poskrbite, da boste papir izbrali pri
podjetjih, ki pridobivajo vlakna iz
dobro urejenih, certificiranih gozdov.
Če tiskate, prosimo reciklirajte.

Paper is a biodegradable,
compostable, and renewable product
made from trees. Sustainably
managed forests are good for the
environment, providing clean air,
clean water and carbon storage.

Papir je biorazgradljiv, kompostabilen
in obnovljiv izdelek iz lesa. Trajnostno
upravljani gozdovi so dobri za okolje,
saj zagotavljajo čist zrak, čisto vodo in
zaloge ogljika.

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

It has become common practise to see emails with misleading footers. Messages, such as 'Think before you
print.' or 'Do you really need to print this email? It will harm the environment.' ignore the unique sustainability
of print on paper and should be challenged.

O PAPIRNI PANOGI

Print and paper – misleading messages in email footers

23

Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS

Slovensko zagonsko podjetje razvilo
jedilno bioplastiko iz mlečnih odpadkov
A Slovenian start-up, MilkyWaste, which provides packaging companies with solutions for circular packaging,
is among the finalists of the European and the world’s largest innovative green ideas competition
‘ClimateLaunchpad’ with their edible bioplastics from milk waste.
Slovensko zagonsko podjetje
MilkyWaste, ki embalažnim
podjetjem ponuja rešitev za krožno
embalažo, se je z jedilno bioplastiko
iz mlečnih odpadkov uvrstilo med
finaliste evropskega in globalno
največjega natečaja za inovativne
zelene ideje ‘ClimateLaunchpad’.
Planet se utaplja v plastičnih odpadkih, izpostavljajo v podjetju. Pri tem je 40 odstotkov
vse proizvedene plastike uporabljene za embalažo, 70 odstotkov plastike pa konča na
odlagališčih. Obenem smo v Evropi priča zniževanju cen mleka na eni in povečanju proizvodnje mleka v prahu na drugi strani. »To
lahko povzroči, da bodo kmetje v EU ostali
brez dela,« poudarjajo.

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

O PAPIRNI PANOGI

Slovenian start-up develops edible bioplastics from milk waste

24

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Da bi sočasno zaščitili kmete in okolje, so
v podjetju iznašli okolju prijazen način uporabe kazeina iz mleka, in sicer za proizvodnjo
biorazgradljive, celo užitne plastike in premaza za potrebe embalažne industrije.
Z izdelki podjetja MilkyWaste lahko uporabnik ne le podaljša rok uporabnosti shranjenega, temveč tudi zmanjša odpadke in stroške
prenosa odpadkov ter prispeva h krožnemu
gospodarstvu, poudarjajo v podjetju.
Kot še izpostavljajo, je edinstvena tudi njihova folija, saj ne ubija živali in ne onesnažuje
okolja.
Trg bioplastike v EU predstavlja sicer 25 odstotkov svetovnega trga bioplastike, od tega
se 31 odstotkov bioplastike uporabi kot embalažni material, še navajajo. Pred kratkim pa
je podjetje pristalo tudi na zemljevidu novega

pospeševalniškega programa TECHHOUSE
v avstrijskem Gradcu, ki ga vodi Slovenka
Urška Jež. Poleg petih ‘izbrancev’ (od 117 prijavljenih) so namreč v programu in v prostorih
novega pospeševalnika pristali tudi t. i. ‘lokalni junaki’, med njimi torej tudi slovenski
MilkyWaste.
Izbrane start-up ekipe se bodo 29. julija,
po izvedenem štirimesečnem pospeševalniškem programu, predstavile potencialnim
investitorjem, nato pa bodo imele možnost, da v nadaljnjih osmih mesecih, v dolgoročni fazi pospeševanja, svoje poslovne
ideje še izboljšajo, nam je povedala Urška
Jež.
Valerija Hozjan
foto: arhiv MilkyWaste

Paloma, d. d.

Investicija v nov papirni stroj v Palomi

V Palomi zaključujemo največjo investicijo v slovensko papirniško industrijo v
zadnjih 40 letih, s katero Paloma postaja kompetenčni center Skupine SHP za
visokokakovostne izdelke higienskega papirja in vodilni proizvajalec v tem
delu Evrope.
Za investicijo v nov papirni stroj sta se uprava Palome in lastnik družba ECO-INVESTMENT
odločila zaradi povečanja proizvodnih kapacitet ter produktivnosti in izboljšanje delovnih

Novo avtomatizirano skladišče matičnih zvitkov

pogojev. Z izvedbo investicije je Paloma izboljšala učinkovitost in povečala proizvodne kapacitete v Sladkem Vrhu na 90.000 ton papirja
letno.

Pri izvedbi del je sodelovala interna ekipa
skupaj s strokovnjaki iz Palome, ki je vodila
in koordinirala izvedbo del. Investicija vključuje novi papirni stroj s širino 5,5 metra in hitrostjo obratovanja 2.000 m/minuto ter previjalec in novo skladišče za matične zvitke. S tem
smo zmanjšanje operativa tveganj, zmanjšali
stroške proizvodnje ter izboljšali kakovosti
papirja in povečali količine proizvodnje, da bi
zadostili povečanim potrebam na trgu v regiji
JV Evrope, v Nemčiji, Avstriji in v Švici.
Projekt, na katerega je v zaključni fazi vplivala tudi korona kriza in vsi ukrepi za zajezitev
virusa, je od idejne zasnove do končne izvedbe
trajal tri leta. Nov papirni stroj smo zagnali 6.
oktobra 2020 in je že marca dosegel maksimalno kapaciteto. Trenutna dosežena hitrost je
1960 m/min, vendar pričakujemo, da bo stroj v
kratkem času dosegel več kot 2000 m/min.
Investicija je bistveno izboljšala kakovost papirja, ki ga bodo naši kupci zaznali v gotovih izdelkih.
Z novim strojem in novo tehnologijo je bilo
potrebno tudi novo znanje, zato se zaposleni
predvsem v proizvodnji papirja redno izobražujejo in nadgrajujejo znanje.
Stevan Lomić,
član uprave Paloma, d. d., in direktor
investicijskega projekta Impulz

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Paloma is completing its greatest investment in the Slovenian paper industry in the last 40 years, making it a
competitive centre of the SHP Group for high-quality toilet paper, and the leading producer in this part of Europe.

NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE

Investment in a new paper machine at Paloma

25

MM, Količevo Karton, d. o. o.

Ženske v Količevo Kartonu

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE

Women at Količevo Karton

26

Količevo Karton is a traditional production company with a hundred-year history. Our company, like other
production companies, is predominantly male. At first glance. There have been quite a few female papermakers
who also significantly contributed to the success of the company. Like our male colleagues, we are driven by the
same values: passion, performance, and responsibility.

Količevo Karton je tradicionalno
proizvodno podjetje s stoletnim
stažem. Kot za druga proizvodna
podjetja tudi za nas drži, da smo
pretežno moško podjetje. Na prvi
vtis. V zbranih papirničarskih vrstah
je namreč kar nekaj papirničark, ki
so skozi zgodovino prav tako
pomembno prispevale k uspehu
podjetja. Tako kot naše moške
sodelavce nas ženejo iste vrednote:
strast, doseganje in odgovornost.

prodajni servis, logistika, nabava, planiranje
proizvodnje, tajništvo vodstva podjetja). Vsaka
izmed nas ima svojo zgodbo. Vsekakor vsaka
izmed nas popestri delovnik.
Osebno sem v Količevo Kartonu zaposlena
od leta 2006. Ni bilo dneva, ko ne bi z veseljem prišla v službo. Včasih zaradi dela, v katerem uživam, vedno pa zaradi dobrih ljudi, ki
jih imam okoli sebe. Seveda obstajajo dodatni
izzivi na račun spola, vendar jih jemljem kot izziv in spodbudo, da postanem še boljša v
vsem, kar počnem. Priložnosti, da se učim in
pridobim nove veščine in znanja, je ogromno.
Od vsakega posameznika je odvisno, ali jih je
pripravljen izkoristiti. In to ni pogojeno s spolom. Hvaležna sem za vse dobre sodelavce in
sodelavke. Od vseh sem se v preteklosti veliko
naučila in enako si želim tudi za v prihodnje.
Količevo Karton nismo samo moški in ženske.
Smo odlična ekipa, ki s svojim znanjem in trudom skrbi za to, da je naše podjetje DOBRO
ZA LJUDI IN DOBRO ZA NAŠ PLANET!

Brez dvomov in preizkušanj seveda ni šlo,
toda povsod, kjer je volja, se najde tudi pot in
začetno nezaupanje se je kmalu spremenilo v
odlično sodelovanje z vsemi oddelki, tako znotraj naše papirnice kot s prodajno strukturo
koncerna Mayr-Melnhof in odkrito priznam,
da se resnično veselim dneva, ko bomo v naši
papirnici spet lahko pozdravili obiskovalce, naše kupce in jih bom popeljala na pravi, ne le
virtualni ogled največje papirnice v Sloveniji.

Ladka Perič, vodja planiranja
proizvodnje

Lidija Zupančič, vodja komuniciranja
in pomočnica direktorja
Od leta 2009 pa do danes se je pri nas upokojilo 14 sodelavk, od katerih so skoraj vse vso
svojo delovno dobo preživele v Količevo Kartonu KK. Zaposlene so bile na paletni stezi (zdaj
je avtomatizirana). Dolga leta je tam delala
Jagoda, ki jo je nadomestil robot Jagoda, ki ni
tako simpatičen, je bil pa edino ustrezno nadomestilo za Jagodine pridne in marljive roke.
Druge sodelavke so se trudile v zalednih pisarnah, na planiranju proizvodnje, v kadrovski
službi, v tajništvu vodstva podjetja, v računovodstvu in financah ter prodajnem servisu.
Trenutno nas je v podjetju zaposlenih 32
žensk, kar predstavlja 8 odstotkov vseh zaposlenih, od tega nas je 8 na pripravi vzorcev, v
laboratoriju in v skladišču gotovih izdelkov,
preostale pa smo zaposlene na področju administracije (računovodstvo in finance, kadri,

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Irena Rupnik, vodja prodajnega
servisa
Planetu Količevo Karton sem se pridružila
pred sedmimi leti in čeprav sem bila pred tem
že zaposlena v papirni branži, je bil to zame
resnično vstop v nov svet, ki je funkcioniral po
povsem svojih pravilih in zakonitostih.
Vendar me je kljub temu osvojil na prvo žogo in z največjim veseljem sem prevzela vlogo
Mill Service Managerja oz. vodje prodajnega
servisa, še posebej zato, ker mi je bila dana priložnost, da se na poziciji, ki je bila do takrat
namenjena le moškim, uveljavim kot predstavnica nežnejšega spola.

V Količevo Kartonu sem zaposlena 35 let,
torej vso mojo delovno dobo, v času katere
sem doživela veliko sprememb, od menjav lastništva, do velikih tehnoloških izboljšav v podjetju.
V tem času sem zamenjala kar nekaj delovnih mest in si s tem pridobila veliko delovnih
izkušenj, ki mi še danes pomagajo razrešiti
marsikateri problem.
Trenutno sem zaposlena na delovnem mestu »vodja planiranja proizvodnje«, kjer sprejemamo povpraševanja in naročila, ter jih nato
umeščamo v proizvodni proces.
To predstavlja prav poseben izziv, saj je
treba kar se da najbolj optimalno izkoristiti širino strojev, torej izmeta, hkrati pa določiti čim
manjše število zvitkov za razrez.
Ker ne maram monotonosti, so mi vsakodnevni izzivi, razgibano in zanimivo delo na
tem delovnem mestu pisani na kožo.
Ponosna sem, da smo del skupine MayrMelnhof, saj naši lastniki nenehno skrbijo za
tehnološke izboljšave in digitalizacijo, ter nam
tako olajšajo delo in zagotavljajo socialno
varnost.

Skupaj postavljamo dobre temelje za delovanje podjetja v prihodnosti, nam zaposlenim
pa tudi ne primanjkuje elana in energije za prihajajoče nove izzive.

Poznate junake iz otroške knjige Kartonko, avtorice Alenke Lene Klopčič
in ilustratorja Romana Peklaja? Prijatelji našega Kartonka sedaj krasijo
tudi naše zabojnike v zbiralnih akcijah. Žal se vse prevečkrat zgodi, da v
zabojnikih za papir pristanejo tudi druge vrste odpadki, zato je potrebno
dodatno sortiranje. Če pa pomotoma kaj uide v proces proizvodnje
kartona pa to lahko poškoduje stroje in povzroča dodatno škodo.
Papir je eden izmed najpogosteje recikliranih materialov na svetu. Pri
odgovorni rabi papirja je najpomembnejše, da papir odložimo v ustrezen
zabojnik in s tem zagotovimo recikliranje. Papirna vlakna se lahko
reciklirajo od 6 do 8 krat.
Količevo Karton podpira zbiralne akcije lokalnih šol, vrtcev ter ostalih
ustanov. V ta namen smo naše zabojnike opremili s posebnimi nalepkami.
Ko se določena ustanova obrne na nas, ji priskrbimo zabojnik za papir,
ki ga dostavimo na lokacijo in ga po zaključeni zbiralni akciji tudi
odpeljemo. Zbrani papir stehtamo, uredimo dokumentacijo in plačamo.
Akcije potekajo celo leto, čeprav se je v preteklem letu, predvsem na
račun epidemičnih omejitev, zbralo zelo malo papirja.

NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE

Samo za papir

Lidija Zupančič

Pravljičnih dvanajst let sem že del družine
MM, Količevo Karton, d. o. o. S timom sodelavk skrbimo za to, da vsi kadrovski procesi potekajo gladko in ob tem stalno prežimo za izboljšavami. Naš cilj je, da so vsi deležniki z našimi storitvami zadovoljni.
Skozi leta vse zadolžitve področja ostajajo
enake, poudarki pa se nenehno spreminjajo in
razvijajo. Še nedolgo tega je delo na kadrovskem področju predstavljalo ogromno administrativnega dela. V zadnjih letih pa so se razmere drastično spremenile in je kadrovska
funkcija postala strateška funkcija v vseh pomenih te besede. Zavedamo se odgovornosti
za razvoj naših sodelavcev. Da nam ostaja dovolj časa za tovrstne teme, pospešeno optimiziramo in digitaliziramo kadrovske procese.
Papirja je čedalje manj, izzivov, možnosti za
ustvarjanje ter radovednega pričakovanja, kaj
vse nam bo še prihodnost prinesla, pa ogromno.
To, kar združuje naš tim, je predanost našim sprejetim vrednotam in iskrena želja po
ustvarjanju, pomoči in vsesplošni podpori našim sodelavcem.

Z veseljem prisluhnemo vašim načrtom zbiranja starega papirja. V
kolikor potrebujete zabojnik in bi ga želeli rezervirati za določen
termin, se lahko obrnete na gospoda Milana Žitnika, telefon 040
341 058. Za vse ostale informacije smo na voljo na elektronski pošti
KK-Contact@mm-karton.com , oziroma po telefonu 01 72 90 511,
gospa Lidija Zupančič.

Lidija Zupančič,
vodja komuniciranja in pomočnica
direktorja

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Karlinca Dolar, vodja splošno
kadrovskega oddelka

27

Muflon d.o.o.

Have you already written the nicest message of this spring?
With this slogan, Muflon introduced a line of products that use a fresh, spring-like design, to slide into dreams,
into the fresh wind, into the first spring rays, into love.

S tem sloganom je družba Muflon
predstavila pomladno linijo izdelkov, ki
nas s svežo, pomladno obliko zazibljejo
v sanje, v svež veter, v prve pomladne
žarke, v ljubezen.
Svežo pomladno obliko so dobili spiralna
zvezka, blokca za zapisovanje opravil, namizna kocka za sporočila in paket voščilnic. Izdelki predstavljajo praktično darilo ob številnih
priložnostih, od valentinovega, dneva žena,
dneva mučenikov, gregorjevega, materinskega dne do običajnega vsakdanjika.

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE

Ste že napisali najlepše sporočilo te
pomladi?

28

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Pomladni izdelki so plod domačega oblikovanja in dela, narejeni iz okolju prijaznih materialov. Namesto danes običajne poti čez pol
sveta so lahko na policah prodajaln po resnično kratki poti znotraj Slovenije. S tem so bistveno prijaznejši do okolja, v katerem živimo,
in hkrati zagotavljajo delovna mesta v lokalni
skupnosti.
Novo linijo izdelkov so v družbi podprli s promocijsko kampanjo na družbenih omrežjih.
Izdelki so na voljo na policah izbranih trgovin,
v njihovih spletnih trgovinah in v spletni trgovini trgovina.muflon.si.
Maruška Cerar Bebar,
prodajna predstavnica

Muflon d.o.o.

To je pomembno za otrokov razvoj

Ni staršev, ki si ne bi želeli, da bi se
njihov otrok razvil v uspešno odraslo
osebo. Pri tem lahko svojim otrokom
pomagate, ampak zagotovo ne tako, da
stvari naredite namesto njih. V vsakem
obdobju odraščanja mu lahko kot starši
stojite ob strani in ga na različne načine
spodbujate k razvijanju kreativnosti,
miselnosti in samostojnosti.
Velikokrat nenamerno in z mislijo, da boste
dober oče ali mama, otroku obujete copate,
zavežete čevlje, rešite matematično nalogo,
dovolite igranje igric in gledanje televizije ter
mu pritrjujete, da šola resnično preveč zahteva
od njega. Verjetno ste že večkrat prebrali, da
opravljanje stvari namesto otroka še ne pomeni, da ste najboljši starši. Veliko boljši boste,
če boste otroka spodbujali k samostojnosti in
mu dovolili, da sam doživi različne izkušnje,
saj se bo le tako razvijal in pripravljal na realno
življenje.

Vloga staršev pri razvoju otroka
Otroci so že sami po sebi radovedni ter
imajo željo po raziskovanju in učenju, vendar
jim predvsem v prvih letih pri tem pomaga
tudi najožje okolje. V otroštvu in v vsakem obdobju odraščanja je vloga odrasle osebe zelo
pomembna. Pomembno je, da otroka spremljate z navdušenjem, ga pohvalite in skupaj z
njim doživljate pomembne trenutke, kot je
dan, ko začne otrok samostojno voziti kolo,
plava brez pomoči, se nauči zavezati vezalke
– in še bi lahko naštevali. Vaš doprinos k otrokovemu zadovoljstvu, ko je nekaj raziskal sam
in se z vajo tudi nekaj novega naučil, bo velik,
če mu boste stali ob strani, ga spodbujali in se
z njim veselili novih dosežkov. Spodbujajte
njegovo radovednost, tako da mu omogočite
okolje, v katerem se bo počutil varnega in mu
bo dopuščalo spontano in naravno učenje
skozi igro.
Omogočite jim različne izkušnje
Velikokrat slišimo, da se tako otroci kot
tudi odrasli učijo iz izkušenj, in to tudi drži. Ko

se otrok uči hoditi, se najprej dviguje ob
kavču, išče oporo v okolici, naredi en korak,
dva koraka, nato pade in se pobere ter tako
nekaj dni vadi in se pozneje v vsakem koraku
počuti suverenega. Na enak način se uči odrasla oseba, ko na primer prvič stopi v kuhinjo
in začne pripravljati kosilo. Prvič bo hrana na
krožniku slabega okusa, meso na njem bo
premalo ali pa celo preveč pečeno, zelenjava
bo zažgana, krompir pa na pol surov. Z vajo
in vsakodnevnim kuhanjem bodo kosila
vedno boljša in slastnejša. Seveda pa je vse
skupaj odvisno od tega, v katerem starostnem
obdobju so otroci, saj je pomembno, da jim
ponudimo izkušnje, ki so primerne glede na
njihove trenutne interese in stopnjo razvoja.
Če bodo izkušnje in učenje potekali skozi igro,
si bo otrok lažje zapomnil stvari in predvsem
pristopil k njim z radovednostjo in željo po raziskovanju. Z učenjem naravoslovja lahko denimo začnemo že pri majhnem otroku, tako
da ga jeseni peljemo v gozd in ga pustimo, da
skozi igro sam raziskuje plodove dreves, šumenje listja in zvoke ptic.

Ustvarite zanimivo okolje
Svoj dom, otroško sobo ali pisarno spremenite v zanimivo okolje, ki bo spodbujalo raziskovanje, kreativnost in samostojnost. Samolepilne tapete »piši in briši« znamke
Muflon so super ideja, ki bo popestrila vaš
dom ali drugo okolje, in so lahko rešitev za različna starostna obdobja. Imate doma male
ustvarjalce, ki izjemno radi rišejo tudi po stenah? S samolepilnimi tapetami »piši in briši« jim lahko ustvarite kreativni kotiček v otroški sobi, na hodniku ali v dnevni sobi, kjer bodo lahko brezskrbno izražali svojo kreativnost,
ne da bi pri tem poškodovali stene. Hkrati se
bodo lahko med zabavo in ustvarjanjem s flomastri ali kredami tudi učili črk, številk, abecede, računanja in risanja raznih oblik ter počeli
vse, kar jim otroška domišljija dopušča.
Resda so odlična rešitev za ustvarjanje
kreativnega otroškega okolja, vendar so zelo
praktične tudi v kuhinji za razna sporočilca, seznam opravil in nakupov ter pisanje dnevnega
jedilnika, pa tudi v pisarni za pisanje dnevnih
nalog in beleženje kreativnih idej. Samolepilne tapete »piši in briši« znamke Muflon
lahko enostavno večkrat odlepite in znova prilepite. So odlična in udobna alternativa klasičnim tablam in posebnim zidnim barvam za
krede. Iz modulov (30 x 30 cm) lahko oblikujete več različnih oblikovnih rešitev in tako
ustvarite površine, po katerih lahko pišete s
flomastri ali kredo. Tapete »piši in briši« so
enakih dimenzij kot Muflonove samolepilne modularne tapete z motivi, kar omogoča njihovo medsebojno kombiniranje za še
prijetnejše in ustvarjalnejše okolje.
Maruška Cerar Bebar, prodajna predstavnica

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

There is no parent who wouldn’t want their child to become a successful adult. You can help your children
achieve that, but not by doing things instead of them. As a parent, you can stand by their side in each period of
their development, encouraging them to be creative, think independently, and be independent.

NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE

This is important for a child's development

29

NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE

Radeče papir nova, d. o. o.

Radeče papir nova razvila in
certificirala HP Indigo papir za HP
Indigo Digital Presses
Radeče papir nova develops and certifies HP Indigo paper for HP Indigo Digital Presses
At the beginning of 2021, Radeče papir nova, d.o.o. proudly presented HP Indigo certified paper for printing with
digital printers HP Indigo Digital Presses (HP Indigo 12000, HP Indigo 10000, HP Indigo 5000, HP Indigo7000, and
multishot) for generations S2, S3, and S4.
V Radeče papir nova, d. o. o., smo v
začetku letošnjega leta s ponosom predstavili HP Indigo certificiran papir za tisk
z digitalnimi tiskalniki HP Indigo Digital
Presses (HP Indigo 12000, HP Indigo
10000, HP Indigo 5000, HP Indigo7000 in
multishot) za generacije S2, S3 in S4.
Uspeh naše razvojne ekipe nam je odprl
vrata na rastoči trg digitalnega varnostnega
tiska, v katerem vidimo veliko priložnost.

HP Indigo Digital Presses predstavljajo nov
način digitalnega varnostnega tiska. Digitalne
tiskarske tehnologije do sedaj niso imele vidnejše vloge pri tisku zaščitnih elementov; nasprotno, uspešno so se uporabljale za ponarejanje dokumentov. Družba HP Indigo se je skupaj s podjetjem JURA in v sklepni fazi pri izbiri
papirja tudi ob podpori družbe Radeče papir
nova, d. o. o., odločila narediti premik na tem
področju.

Zaščite v HP Indigo papirju

HP Indigo digitalna tehnologija deluje s pomočjo posebnih elektro barvil (electro-liquid
ink), ki za dober oprijem barve na tiskovno
podlago potrebujejo tiskovno podlago s posebnim premazom.
Dober premaz omogoča kakovosten prenos barve v procesu tiskanja, poveča oprijem
barve na papirju in s tem vpliva na obstojnost
digitalnega zapisa.
Na tržišču smo prvi certificirani dobavitelj HP
Indigo papirja z zaščitami. Papir, ki smo ga razvili, je namenjen za tisk davčnih znamk (predvsem tobačnih in alkoholnih), različnih certifikatov in diplom. Papir z zaščitami pa bo vsekakor tudi povečal zaščito blagovnih znamk.
Papir, ki smo ga razvili, omogoča odličen
tisk in uporabo vseh zmogljivosti varnostnega
tiska HP Indigo Digital Presses.
V Radeče papir nova, d. o. o., proizvajamo
HP Indigo certificiran UV temen papir v gramaturah 65 g/m2 do 110 g/m2. Varnostni elementi vključujejo UV in vidna vlakna, vodni znak in
kemično občutljivost na različne reagente.
Možna je izbira med različnimi formati pol.

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Sabina Cesar, tehnologinja

30

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papirnica Vevče d. o. o.

V prihodnost s prenovljeno podobo
It is our pleasure to present our new corporate design to our customers, partners, friends, and readers of the Paper
Magazine. Papirnica Vevče and our parent company Brigl & Bergmeister are well-known in the paper industry, and
stand for quality, tradition, flexibility, sustainability, and particularly close customer relationships. The new design
language connects the two companies, and gives them a modern and contemporary look with a unified identity. In
the future, we promise to continue to develop the optimal paper solutions in close cooperation with our customers
and partners, to preserve the highest quality products, and to deliver on time. When modernising our corporate
design, we also gave our website a facelift. We kindly invite you to visit us at www.papir-vevce.com.
optimalne rešitve iz papirja, jih izdelali po
najvišjih standardih kakovosti in pravočasno
dostavili.
Hkrati z modernizacijo celostne podobe,
smo posodobili tudi spletno stran in lepo vas
vabimo, da jo obiščete na spletnem naslovu
www.papir-vevce.si ter bolje spoznate nas
in naše izdelke.

www.papir-vevce.si

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Veseli nas, da lahko našim kupcem, partnerjem in prijateljem, kakor tudi bralkam in
bralcem revije Papir, predstavimo našo novo
celostno podobo.

Papirnica Vevče in njeno matično podjetje
Brigl & Bergmeister sta v papirni industriji dobro znana po kakovosti, tradiciji, prilagodljivosti, trajnostnosti in še posebej po tesnih odnosih s kupci.
Z novo celostno podobo povezujemo podjetja ter jim nadevamo moderen in sodoben izgled z enotno identiteto. Hkrati se zavezujemo, da bomo tudi v prihodnosti vedno tesno
sodelovali s svojimi partnerji, in skupaj razvijali

NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE

To the future with a new corporate design

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

31

Novice partnerjev
Eurofins ERICo Slovenija, d. o. o.

Integrated environmental services upgraded with a new biological laboratory
The strategic orientation of Eurofins ERICo Slovenija d.o.o. is towards providing integrated environmental services
in one place. We upgraded our existing services in 2020 by establishing a modern microbiological laboratory,
substantial investments in laboratory equipment, simplified ordering of analytics within the Eurofins group, and
redesigning our website.

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

foto / photo: Eurofins

NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE

Celostne okoljske storitve nadgrajene
z novim mikrobiološkim laboratorijem

32

Eurofins ERICo Slovenija, d. o. o., se
strateško usmerja v ponudbo celostnih
okoljskih rešitev na enem mestu. Naše
obstoječe storitve smo v letu 2020 še
dodatno nadgradili s postavitvijo
sodobnega mikrobiološkega laboratorija,
obsežnejšimi investicijami v laboratorijsko opremo, poenostavljenim
naročanjem analitike znotraj Eurofins
skupine in prenovo spletne strani.
Leto 2020 je za podjetje pomenilo večje investicije v laboratorijsko opremo in postavitev
mikrobiološkega laboratorija za testiranje in
analize pitnih voda. Z odprtjem novega mikrobiološkega laboratorija vstopamo na nova testna področja, ki vključujejo testiranja materialov namenjenih stiku z živili, hrane, krme in pitnih voda. S tem sledimo našim ključnim ciljem
po kakovostni, hitri in celostni storitvi »vse na
enem mestu« – Testing for Life.

Celostne okoljske storitve
Cilj, omogočiti našim partnerjem pridobivanje informacij s področja okoljskih storitev
na pregleden in učinkovit način, je botroval
prenovi naše obstoječe spletne strani. Prijaznejša spletna stran sedaj omogoča enostaven

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

pregled ključnih informacij s kontaktnimi podatki okoljskih ekspertov in lažjo ter bolj osebno povezavo z njimi. Oseben odnos z našimi
eksperti vam omogoča izdelavo sklopov testiranj prilagojenih prav vašim potrebam.

Med prvimi na področju
Izhodiščnih poročil za IED
zavezance
Eurofins ERICo Slovenija je med prvimi v
Sloveniji začel pripravljati izhodiščna po ro čila po Uredbi IED. Slednja obvezuje IED
zavezance k izdelavi ocene možnosti onesnaženja tal in podzemne vode oziroma izhodiščnega poročila. Za več zavezancev, med
drugimi za Palomo, d. d., Papirnico Vevče,
d. o. o., Vipap Videm Krško, d. d., smo že opravili storitve v povezavi z zavezami Uredbe IED,
in sicer priprave seznama zadevnih nevarnih
snovi s strokovnimi obrazložitvami, izdelave
vrtin in vgradnje piezometrov, izdelave posnetka ničelnega stanja tal in podzemne vode
na podlagi terenskih, fizikalnih ter kemijskih
analiz ter programov obratovalnega monitoringa tal oziroma podzemne vode.

farmacije, materialov namenjenih za stik z živili in tudi papirništva. Hitro in enostavno vam
pripravimo ustrezen nabor testiranja, ki ga
oblikujemo na podlagi vaših želja. Vzorce
lahko predate naši kurirski službi, ki bo poskrbela za hiter in varen transport v katerega koli
izmed 800 laboratorijev po svetu.

Odslej tudi mikrobiološka
testiranja
Ponosni smo, da smo v letu 2020 uspešno
zaključili pomembno investicijo – investicijo v
mikrobiološki laboratorij. Laboratorij je vzpostavljen po najsodobnejših LEAN kriterijih, ki
z vpeljanim eLIMS sistemom omogoča določitve parametrov potrebnih za ugotavljanje
mikrobiološke ustreznosti pitnih voda po najvišjih standardih. Širitev področja testiranja
predstavlja vstop podjetja na nova področja in
diverzifikacijo naših storitev.
Matej Šuštaršič,
direktor Eurofins ERICo Slovenija, d. o. o.

Testing for Life – »vsa testiranja
na enem mestu«
V letu 2020 smo zaključili z vzpostavitvijo
sistema, s katerim omogočamo našim partnerjem dostop do več kot 200 tisoč akreditiranih parametrov s področja okolja, hrane,
Promocijsko besedilo

Inštitut za celulozo in papir

ICP razmišlja in deluje krožno
The ICP has been engaged in numerous organised online events. Researchers actively participated at an
event that contributed to science and development. They presented their work and thoughts in the field
of circular economy.

Na Fakulteti tehniških znanosti v Novem
Sadu je v novembru 2020 potekal 10. mednarodni simpozij o grafičnem inženirstvu in
oblikovanju, ki se ga je udeležil raziskovalec
Inštituta za celulozo in papir dr. Igor Karlovits.
Predstavil je možnosti uporabe lignoceluloznih
biopolimerov pri izdelavi embalaže. Takšne
vrste materialov se lahko pretvorijo v nove produkte z dodano vrednostjo in so uporabni na
različnih področjih. Glavni nadaljnji proizvodi
predstavljajo različna naravna vlakna, ki jih je
mogoče nadalje predelati v mikro- ali nanofibrilirano stanje in jih lahko v veliki meri uporabimo pri nadgradnji črnil, lepil in embalažnih
materialov. Vlakna in njihovi derivati se lahko
uspešno povežejo v biokompozite ali pene na
osnovi vlaken za uporabo v zaščitni embalaži.
Hemiceluloza, kot druga najpogostejša sestavina, je bila raziskana za uporabo v lepilih in
premazih iz papirja in kartona. Biopolimeri na
osnovi lignina se lahko uporabljajo v številnih
različnih aplikacijah, od aditivov v pregradnih
premazih na embalaži do aktivne embalaže in
celo kot pene na osnovi lignina. Vse te aplikacije so trenutno v razvojni fazi in zajemajo segmente tržnih niš, pričakuje pa se, da bodo
rasle in se bodo uporabljale na prihodnjih
trgih. Poleg omenjene tematike je dr. Karlovits
predstavil tudi učinkovitost papirne površine
barv Inkjet na papirjih iz biomase iz agro in invazivnih rastlinskih vrst. Izdelava papirja je potekala na pilotnem papirnem stroju Inštituta za
celulozo in papir. Na podlagi izvedenih analiz
lahko zaključimo, da je tovrstna biomasa primerna za izdelavo papirja ter učinkovitost nanašanja barv Inkjet.
Konec novembra 2020 je potekal spletni
seminar z naslovom Biorazgradljivo ali primerno za kompostiranje?. Vodila ga je Daša
Medvešček, mag. mikrobiologije in raziskovalka Inštituta za celulozo in papir. Krožno gospodarstvo zahteva premik k načrtovanju vpliva izdelka na okolje v vsaki fazi njegovega življenjskega cikla, od zasnove do predelave,
zbiranja in ne nazadnje recikliranja. Izdelki
morajo biti učinkovito zasnovani za konec življenjske dobe. Zato je sposobnost materiala,
da se razgradi v naravnih pogojih, zelo pomembna pri izbiri materialov za uporabo v izdelku. Nepravilna raba izrazov »biorazgradljiv« in »kompostabilen« je lahko za kupca

zavajajoča, zato je zelo pomembno, da med
tema izrazoma razlikujemo. Med seminarjem
smo razjasnili vse mite povezane z izrazi biorazgradljivost, kompostiranje in ekotoksičnost
ter pregledali aktualne standarde in predstavili postopke testiranja in pridobivanja izjave o skladnosti v skladu z aktualno zakonodajo.
Februarja 2021 je dr. Karlovits na spletni
konferenci Zelene Slovenije Priložnosti in izzivi
krožne embalaže predstavil prispevek z naslovom Od ideje do prototipa trajnostne embalaže iz papirja in kartona iz alternativnih surovin. Predstavitev je vsebovala prikaz uporabe alternativne surovine, kot so agro-ostanki,
industrijski odpadki in invazivne rastline iz urbanega zelenega odreza, ki predstavljajo vir
potencialnih surovin za izdelavo krožnih materialov. V predstavitvi so bili predstavljeni postopki in primeri, kako iz alternativne surovine
proizvesti unikatno embalažo z upoštevanjem
surovinskih, eko-oblikovalskih in tehnoloških
procesov.
Marca 2021 je v sklopu General Assembly
COST akcije CA19124 Circul-a-bility potekala
predstavitev aktivnosti Inštituta za celulozo in
papir in razvoja krožne embalaže, sodeloval je
tudi dr. Igor Karlovits kot MC predstavnik
Slovenije v COST akciji. Predstavljene so bile
možnosti in raziskovalna infrastruktura ter rezultati preteklih projektov in portfelj razvitih
papirjev in papirnih izdelkov iz alternativnih surovin.
Projekt BIOEASTsUP je organiziral seminar
v marcu 2021, katerega ključni cilj je bil predstaviti finančne in poslovne priložnosti z namenom boljšega izkoriščanja krožnega biogospodarstva. Predstavljeni so bili različni koncepti

foto / photo: Igor Karlovits

ICP je zelo dejaven na številnih spletnih
dogodkih. Raziskovalci so aktivno
sodelovali na dogodku, ki je prispeval
k znanosti in razvoju. Predstavili so
svoje delo in misli s področja krožnega
gospodarstva.

biorafinerije, inovativni krožni produkti ter
omrežja, ki so ključnega pomena za izvajanje
poslovnih modelov in inovativnih rešitev. Naša
sodelavka dr. Tea Kapun z Inštituta za celulozo
in papir je predstavila Inštitut in aktualno raziskovalno delo pod nazivom “How to better
utilize our Natural Resources”.
V aprilu 2021 je bil preko spleta organiziran zaključni dogodek Interreg projekta Alp
Bio Eco z naslovom Biogospodarstvo: nova
razvojna in poslovna priložnost v agroživilstvu
(organizacija GZS Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij), dr. Igor Karlovits je svoj prispevek
naslovil: Potenciali biomaterialov v agroživilstvu
– od odpada do embalaže, kjer so bili predstavljeni krožni poslovni modeli in načini uporabe
lignoceluloznih in drugih bio odpadkov, predstavljeni so bili tudi stranski materialni tokovi,
kot viri za krožno embalažo. V sklopu predstavitve so bile predstavljene metode in izdelki, ki
se razvijajo na Inštitutu za celulozo in papir v
različnih projektih in v sklopu lastne blagovne
znamke CiP.

Mija Sežun
foto: Igor Karlovits

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE

ICP thinks and works circularly

33

Inštitut za celulozo in papir

ICP gosti Erasmus+ študenta
In April, the team of the Pulp and Paper Institute was joined by Jakub Brózdowski, a doctoral student from the
Faculty of Forestry and Wood Technology in Poznan (Poland). In two months, he will upgrade his knowledge
of the wood industry with the basics of papermaking. Work at the Institute will be presented practically
through work with biomass from an invasive alien plant called black cherry (Prunus serotina) he had brought
from Poland. We asked Jakub some questions he answered with a little help from me.
V mesecu aprilu se je ekipi Inštituta
za celulozo in papir pridružil Jakub
Brózdowski, doktorski študent s
Fakultete za gozd in lesno tehnologijo
v Poznanu (Poljska). Svoje znanje s
področja lesarstva bo v dveh mesecih
dopolnil z osnovami papirništva. Delo
na inštitutu mu bomo prikazali s praktičnim delom na biomasi invazivne tujerodne rastline pozne čremse (Prunus
serotina), ki jo je prinesel s seboj s
Poljske. Jakubu smo zastavili nekaj vprašanj, na katera je odgovoril z malo moje
pomoči.

Kako bi se opisali?
Foto: Jakub

Hmm. Taka vprašanja mi niso všeč, zato mi
je pomagala Tea (smeh). Jakub je študent, ki
bi ga vsakdo želel v svoji ekipi. Je zabaven in
klepetav; v njegovi družbi ni nikoli dolgčas. Ima
dober smisel za humor. Ko je treba delati, se
ne ustraši, ampak je popolnoma osredotočen
in opravi svoje delo. Je radoveden in čeprav je
šele doktorski študent, nam bo pomagal razviti
nove metode, ki jih trenutno ne izvajamo, so
pa nujne za določanje lastnosti biomase.

Foto: ICP arhiv

NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE

ICP hosts an Erasmus+ student

Jakub in Mija v laboratoriju. / Jakub and Mija in
the lab.

Ob reki Ljubljanici. / By the riverside Ljubljanica.

eni uri lahko prideš na obalo ali greš na pohod
v Alpe. Zagotovo mi bo pomagalo priti v dobro
formo po (korona) zaprtju.

34

V Slovenijo sem prišel zaradi možnosti, ki
jih ponuja program Erasmus+. Sem doktorski
študent na Oddelku za lesno kemijsko tehnologijo Fakultete za gozd in lesno tehnologijo
na Naravoslovni univerzi v Poznanu. Želel sem
razširiti svoje znanje s področja papirništva. Ko
sem pregledal ponudbe različnih evropskih inštitutov, sem se odločil, da bi bil primeren
Inštitut za celulozo in papir v Ljubljani. Napisal
sem elektronsko sporočilo in zaprosil za pripravništvo. Strinjali so se in zdaj sem tukaj.
Še ena stvar mi je pomagala, da sem se
odločil za Ljubljano. Pred dvema letoma sem
bil pripravnik na Oddelku za agronomijo
Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Lepo je iti v mesto, ki ga poznaš in kjer imaš
prijatelje.

Kaj se vam tukaj zdi najbolj
zanimivo v zvezi z delom in
prostim časom?
Pri delu mi ICP omogoča, da praktično poglabljam svoje znanje o papirništvu. Celotna
ekipa inštituta me je prijazno sprejela. Učim se
o najnovejših trendih v papirništvu in predajam nekatere svoje izkušnje kot lesarski tehnolog.
Glede prostega časa pa sta Ljubljana in celotna Slovenija kraja, kjer se lahko sprostiš.
Narava v Sloveniji je čudovita. Hribi, morje, v

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Kaj je najbolj zahteven del
življenja v Sloveniji?
Najtežje pri življenju v Sloveniji je jezik.
Nimam težav s sporazumevanjem v angleščini,
v slovenščini pa skoraj ne razumem niti besede, čeprav govorimo slovanska jezika. In trgovine so odprte čisto premalo časa v primerjavi
s trgovinami na Poljskem, kjer so odprte 24
ur.

Kaj ste vedeli o Sloveniji kot
državi in njeni papirni industriji,
preden ste prišli sem, in kako se
je vaše mnenje spremenilo,
potem ko ste tu preživeli nekaj
časa?
Slovenija je majhna država z zelo bogato
in raznoliko pokrajino. Res mi je všeč, takoj za
Poljsko. Narava v Sloveniji je čudovita. Alpe,
jadranska obala. Krasno je, da grem lahko po
službi na sprehod ali kolesarit po bližnjih gričih
ali pa se zapeljem v prekrasni Piran. Tudi
Ljubljana je zelo očarljivo mesto. Rad si kupim
kavo in se sprehodim po središču mesta, kar
je zelo sproščujoče. V času prejšnjega pripravništva v Sloveniji sem izvedel za papirnico blizu
Ljubljane Količevo karton. V dveh tednih sem
izvedel, da jih je pravzaprav šest (smeh).
Upam, da bom nekatere od njih lahko obiskal
v teh dveh mesecih (razmere zaradi koronavi-

Foto: ICP arhiv

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Kaj vas je prineslo v Slovenijo?

Olaf na vrhu celuloze. / Olaf on the top of cellulose.
rusa). Vem, da je tudi nekaj velikih proizvajalcev papirniških pripomočkov. Do konca pripravništva (in z nekaj pomoči ekipe ICP) bom
zagotovo vedel več o papirni in papirno predelovalni industriji v Sloveniji.

Kaj upate ali si želite, da boste
odnesli od tega?
Moji poklicni in akademski karieri sta precej različni. Poklicne izkušnje sem pridobil
predvsem v papirništvu, moja raziskovalna zanimanja pa zajemajo kemijo stranskih proizvodov gozda. Upam, da bom povečal svoje
znanje o papirništvu na bolj znanstven način
in se domislil, kako kombinirati obe karieri.

Tea Kapun, raziskovalka
Jakub Brózdowski, doktorski študent

Inštitut za celulozo in papir

ICP s tremi novimi blagovnimi oznakami
Pulp and Paper Institute Ljubljana recently registered three new labels; ICP BIODEGRADABLE, ICP
INDUSTRIAL COMPOSTABLE and ICP HOME COMPOSTABLE. A product declaration of conformity declares
that a product meets defined criteria and evaluation schemes formally confirmed by Pulp and Paper
Institute Ljubljana.

Skrb za povečanje okoljske ozaveščenosti
sodi med temeljna načela trajnostnega razvoja in proizvodnje trajnostnih materialov.
Razvoj proizvodnje trajnostnih materialov je
usmerjen v to, da proizvajalci prednjačijo in
pridobijo tržni delež za prihodnost. Priznane
testne oznake potrjujejo, da je neodvisna
organizacija preverila in odobrila kakovost izdelka. S tem lahko podjetja ustvarijo lastniški
kapital za svoje izdelke, tako da so vidni, zapomnljivi in vrhunski v kakovosti in zanesljivosti. Zato je ICP izdal tri registrirane oznake, in
sicer ICP BIODEGRADABLE, ICP INDUSTRIAL
COMPOSTABLE in ICP HOME COMPOSTABLE.

Daša Medvešček, raziskovalka

Pogoni FlexoDirect®
Direktni pogoni za celotno proizvodnjo papirja
FlexoDirect® je baterijski sklop za zanesljivo delovanje vsakega papirnega stroja. FlexoDirect® je prilagojen zahtevam vašega
stroja za papir ali lepenko.
Ena sama kompaktna komponenta vsebuje kombinacijo nemotenega delovanja, visokega navora, učinkovitosti in zanesljivosti.
Ne glede na to, ali se uporablja pri načrtovanju trdnih ali votlih gredi za uporabo v sušilnem valju, obstaja primeren FlexoDirect®
za vsak položaj na stroju.
Zlahka se doseže navor med 100 in 50000 Nm.

www.as-drives.com/directdrives

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Inštitut za celulozo in papir je nedavno
registriral tri nove blagovne oznake:
ICP BIODEGRADABLE, ICP INDUSTRIAL
COMPOSTABLE in ICP HOME
COMPOSTABLE. V izjavi o skladnosti
izdelkov je navedeno, da izpolnjujejo
določena merila in sheme vrednotenja,
ki jih je uradno potrdil Inštitut za
celulozo in papir.

Te oznake predstavljajo izjavo o skladnosti s
standardi: SIST EN 13432:2001 – embalaža –
zahteve za embalažo, primerno za kompostiranje in biorazgradnjo; preskusna shema in
ovrednotenje meril za sprejemljivost materiala, ki se uporablja za plastično embalažo in
lignocelulozne materiale; SIST EN 14995:2007
– polimerni materiali – vrednotenje primernosti za kompostiranje; preskusna shema in specifikacije, ki zajemajo širšo vrsto aplikacij.
Izjava o skladnosti izdelka potrjuje, da izdelek
izpolnjuje določena merila in sheme ocenjevanja, ki jih je uradno potrdil Inštitut za celulozo in papir, ki je akreditiran laboratorij v
skladu s SIST EN ISO/IEC 17025 in s strokovnim znanjem o karakterizaciji materialov ponuja neodvisna testiranja skladnosti različnih
materialov in izdelkov.
Naša strokovna ekipa vam nudi svetovanje
na vsakem koraku in vas s preprostimi in neposrednimi navodili vodi skozi celoten postopek pridobivanja registriranega znaka vašega
izdelka.

NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE

ICP with three new registered labels

35

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE

Mayr-Melnhof Gernsbach GmbH

36

Visoko učinkovita pogonska tehnologija
v novi enoti za premazovanje podjetja
Mayr-Melnhof Gernsbach
Highly efficient drive technology in the new coating section of Mayr-Melnhof
Gernsbach GmbH.
Since September 2020, the board manufacturer Mayr-Melnhof has been operating a new coating section with
state-of-the-art drive technology at its mill in Gernsbach (Germany). The new and more powerful coating
section is driven gearless with synchronous machines.
Od septembra 2020 ima proizvajalec
lepenke Mayr-Melnhof v svoji tovarni
v Gernsbachu (Nemčija) novo enoto
za premazovanje z vrhunsko pogonsko tehnologijo. Novo zmogljivejšo
enoto za premazovanje poganjajo
sinhronski stroji brez prestav.

Cilj projekta
Na KM2 nemški proizvajalec lepenke proizvaja premazano lepenko gramature med 200
in 500 g/m². Cilj projekta obnove je bil izboljšati kakovost lepenke in površine. Zato je bilo
treba povečati zmogljivost premazovanja in sušenja. Med drugim bi bilo treba vgraditi dodatne premazne agregate in več infrardečih sušilnikov. Da bi pridobili dodaten prostor, je bilo
treba razširiti enoto za premazovanje.
Visoke zahteve pogonskega sistema v tej
enoti je še poslabšala dodatna znatno povečana temperatura in posebej tesen prostor za
vgradnjo. Skupaj z vse pomembnejšo energetsko bilanco celotnega pogonskega sistema je
treba najti kompaktno in visoko učinkovito rešitev. Pogonski sistem mora biti še posebej
učinkovit in dinamičen, vendar tudi preprost
za vzdrževanje in trajen.

Direktni pogon FlexoDirect® kot pogon vodilnega valja / FlexoDirect® direct drive as guide roll drive

Novi pogon

Vrhunski direktni pogoni za novo enoto za premazovanje / State-of-the-art direct drives for new coating
section

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Visoka temperatura okolja in omejen prostor za vgradnjo sta privedla do rešitve podjetja
AS Drives & Services GmbH (v nadaljnjem besedilu: podjetje AS Drives).
Podjetje AS Drives je prevzelo snovanje
novega pogonskega koncepta in se zanašalo
na direktne pogone, ki so jih razvili sami. Sinhronski pogon FlexoDirect® zagotavlja maksimalno učinkovitost na najmanjšem prostoru za
vgradnjo. Zaradi visoke gostote moči se vsi
FlexoDirect® za papirno industrijo temperirajo
z vodo. Tako se zaprti krog loči od temperature
okolja in zlahka prenese okoljske vplive, ki se
lahko pojavijo. Brez težav lahko deluje neposredno v enoti za premazovanje. V nasprotju z
zračnim hlajenjem, ki se običajno uporablja s
standardnimi asinhronskimi motorji, je Flexo
Direct® popoln tudi za uporabo v prašnih in
vročih prostorih. Hladilno sredstvo ima običajno temperaturo približno 60 °C. Vsi pogoni
so proizvedeni v razredu izolacije H, tako da je
vedno na voljo zadostna toplotna rezerva. To
pomeni, da je FlexoDirect® mogoče upravljati
neposredno pod pokrovom sušilnih skupin in
Promocijsko besedilo

vgrajen brez težav. Podjetje AS Drives je izvedlo
vse, od zasnove, demontaže starih napeljav,
dostave in montaže nosilcev do vgradnje celotnega pogona in mazalne tehnologije, vključno z vodenjem vgradnje.

NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE

Kalandrski pogon v različici s podstavkom / Calender drive in the foot version

Pogon stiskalnice za globoki vlek prek FlexoDirect® / Drive of the draw press via FlexoDirect®
v toplotno zahtevnih pogonskih položajih v
enotah za premazovanje.
Hladilno sredstvo, ki se uporablja za reguliranje temperature (npr. vode), zagotavlja centralna enota za reguliranje temperature podjetja AS, Cooliflex®, v zaprtem krogu. Stranka
mora le razpršiti energijo na sekundarni strani.
Dovajanje hladilnega sredstva v motorje prevzamejo inteligentni krmilniki pretoka vode
FlexoFlow®. To omogoča, da sistem varno in
preprosto zagotovi popolno količino vode. Vse
to se zgodi med delovanjem popolnoma samodejno.
Za pogon vodilnih valjev brez dodatnih gredi ali delov okvirja se motorji FlexoDirect® priključijo neposredno na tečaj vodilnega valja.
Reakcijski navori, ki se pojavijo, se razpršijo z
navorno ročico.
Motorji FlexoDirect® se v različici s podstavkom uporabljajo v stiskalnici za globoki vlek in
na območju Varibar. Nameščeni so na konzoli
in valje poganjajo prek kardanske gredi. Vse
ostale mehanske pogonske komponente, kot
so predhodne prestave, ipd., niso potrebne, da
ne pride do dodatnih izgub, ni treba vzdržePromocijsko besedilo

vati menjalnika in se lahko doseže kompaktna
oblika. Kljub visoki zmogljivosti se FlexoDirect®
popolnoma prilega v razpoložljiv prostor za
vgradnjo.
V novo enoto za premazovanje je bilo vgrajenih 32 motorjev FlexoDirect®. Nazivni navori
so bili med 100 Nm za vodilne valje do 2100
Nm za druga pogonska mesta.

Dodatni ukrepi obnove
Poleg pogonske opreme enote za premazovanje je podjetje AS Drives vodilne valjčne
ležaje enote za premazovanje opremilo tudi s
popolnoma avtomatiziranim oljnim mazalnim
sistemom. Za nadzor olja se uporabljajo inteligentni krmilniki pretoka FlexoFlow®. V tej različici FlexoFlow® popolnoma samodejno regulira stopnjo pretoka olja. Vsi novi krmilniki pretoka olja so bili vgrajeni v obstoječi krožni oljni
mazalni sistem. Podjetje AS Drives je prevzelo
montažo, vključno z vsemi napeljavami.
Nad sušilnikom je bilo treba vgraditi dodatni dovajalni valj. Tudi tukaj je podjetju AS Drives
uspelo prepričati s pogonom Flexo Direct®.
Kljub tesnemu prostoru je bil direktni motor

Komentar g. Spissingerja (vodja projekta pri
Mayr-Melnhof Gernsbach GmbH)
Z novim pogonom in mazalno tehnologijo
ter celotno izvedbo podjetja AS Drives smo izjemno zadovoljni.
Zaradi prostorskih pogojev in visokih temperatur je bilo projekt mogoče uresničiti le v
tej obliki z uporabo FlexoDirect®. Zaradi motorjev je potrebnih mnogo manj vzdrževalnih
del in inventar rezervnih delov se je drastično
zmanjšal. Zdaj zadostuje le nekaj kompaktnih
rezervnih motorjev. Kakovost krmiljenja vsakega motorja omogoča natančno upravljanje
vseh pogonskih mest. Ker za FlexoDirect® niso
potrebni vmesni menjalniki ali ostale mehanske komponente, ima celoten pogonski sklop
zelo dobro približno 97-odstotno učinkovitost. Pri izbiri motorjev smo se prepričali, da
so bili zasnovani za večje hitrosti stroja v prihodnosti.
Pred modernizacijo oljnega mazalnega sistema smo imeli le preprosti ročni regulator
pretoka olja brez možnosti spremljanja. Z novimi krmilniki pretoka smo zelo zadovoljni. Vse
vrednosti pretoka, razen pretoka hladilne vode
in olja, lahko zdaj v celoti in priročno spremljamo iz kontrolne sobe. Imamo tudi popoln
pregled nad trenutnimi vrednostmi na lokaciji
v registrih. Pri obeh krmilnikih pretoka vidimo,
kaj se dogaja na pogled in na zaslonih na
dotik. Prilagoditev vseh krmilnikov pretoka je
popolnoma samodejna, kar nam močno olajša
delo.
Naslednji korak bo vključitev preostalih mazalnih mest (npr. ležaji valjev in suhi skupinski
menjalniki) v novo mazalno tehnologijo. Tudi
to so prednosti novih krmilnikov pretoka. Vse
je že pripravljeno.

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Situacija po obnovi

37

Vplivi na pokanje premazov
Effects on the cracking of paper coatings

IZVLEČEK

UVOD

Raziskava vplivov pokanja premazov je bila izvedena v sklopu magistrskega dela
in v sodelovanju s Papirnico Vevče, z namenom določitve optimalne kombinacije
sestavnih delov osnovnega papirja in premaza, ki bi izkazovala najnižjo tendenco
pokanja premaznega sloja na prepogibu. Dodelavni postopek premazovanja
papirja vpliva na izboljšanje optičnih in tiskovnih lastnosti, s sočasnim poslabšanjem
fizikalno-mehanskih lastnosti, kamor uvrščamo tudi prepogibanje papirja [1−3].
Nizko odpornost proti mehanskim poškodbam izkazujejo papirji, ki se jim
pogosteje prekinejo medvlakenske povezave in pretrgajo vlakna, kar je povezano
z vrsto, dolžino in številčnostjo celuloznih vlaken, kot tudi z debelino papirja in
njegovo stopnjo anizotropije. Na debelino papirja ima znaten vpliv količina
premaza, kar ima dokazano negativni učinek, tj. poslabšuje odpornost na pokanje.
Najvišja korelacija med pokanjem premaza pri prepogibanju je bila opazna pri
proučevanju vplivov posameznih sestavnih delov premaznih mešanic proučevanih
vzorcev etiketnih papirjev. Sposobnost elastičnega odziva na zunanje obremenitve
je značajna lastnost, na kar vpliva izbor pigmentov in veziv. Kalcijev karbonat je
z izometrično oblikovanimi delci ustreznejša izbira v primeru višjih fizikalnomehanskih obremenitev, saj ti zaradi svoje geometrijske oblike ne poškodujejo
vlaken. Ob osni obremenitvi boljšo odpornost proti pokanju izkazuje kaolin s
svojimi ploščato oblikovanimi delci [4]. Na elastični odziv vpliva tudi izbira
ustreznih veziv. V raziskavi proučevanih papirjev sta to bila škrob in lateks. Škrob,
ki je v primerjavi z lateksom, še vedno relativno pogosto uporabljen kot vezivo,
izkazuje nizko stopnjo elastičnosti, kar vodi do pogostejših mehanskih poškodb
premaznega sloja ob učinkovanju zunanjih obremenitev [5, 6].

Premazovanje papirja je tehnološki postopek oplemenitenja površine papirja, s katero
se doseže boljša potiskljivost, kot posledica izboljšanja optičnih lastnosti (beline, neprosojnosti, zrcalnega sijaja, gladkosti površine in
znižanje poroznosti materiala) in sposobnosti
enakomernega navzemanja tiskarske barve
[1–2, 6–7]. Premaz na površini papirja poslabšuje elastično odzivnost papirja ob prepogibanju, kar privede do pokanja vrhnje plasti
premaza in papirja, ki kot posledica razkrije
osnovno plast na območju prepogiba [4].
Težnja proizvajalcev premazanih papirjev je
izognitev pokanju premaznega sloja na prepogibu, z namenom višje kakovosti končnega
proizvoda in zmanjševanja reklamacij, kar je
bil poglavitni razlog za raziskavo, v kateri smo
z eksperimentalno izmerjenimi in izračunanimi
vrednostmi definirali vplive na tendenco pokanja premazov na proučevanih etiketnih papirjih Papirnice Vevče.

ABSTRACT
The study of the effects of coating cracking was carried out as part of the master's
thesis in cooperation with Papirnica Vevče in order to determine
the optimal combinations of base paper and coating components that have the
lowest tendency to crack. The finishing process of coated paper improves optical
and printing properties, while worsening physical and mechanical properties,
which includes the folding of the paper [1−3]. Low folding strength is exhibited
by papers in which inter-fibre joints and fibre breaks occur more frequently,
which is related to the type, length, and frequency
of cellulose fibres, as well as the paper thickness and degree of anisotropy.
The amount of coating on the surface has a significant effect on the thickness
of the paper, which has been shown to deteriorate the crack resistance.
The highest correlation in the cracking of the coating during bending was
observed when studying the effects of the components of the coating mixture
on the samples studied. The predominant influence is elasticity, which is affected
by the choice of pigments and binders. In the case of isometrically shaped CaCO3
particles, calcium carbonate is the more favourable choice at higher loads, since
their shape does not damage the fibres. On the other hand, for axial loag, kaolin
showed better results in
crack resistance due to its flat particles [4]. Elasticity is also influenced by
the choice of binders, which were starch and latex for the papers studied.
Starch is a commonly used, low-cost binder that has low elastic properties,
resulting in more frequent damage to the coating under load, compared
to latex, which achieves higher elasticity [5, 6].
Keywords: paper, coating, coating cracking, paper folding.

MATERIALI IN METODE
Za namen raziskave je bilo proučevanih 5
(Preglednica 1) med seboj različnih vzorcev
etiketnih grafičnih papirjev Papirnice Vevče.
Osnovna podlaga za izbor vzorcev je bila težnja po višji kakovosti končnega proizvoda in
zmanjšanju števila reklamacij papirjev zaradi
pokanja premazov na prepogibu. Premazani
grafični papirji so po surovinski sestavi raznoliki in so enostransko premazani, z različnimi
formulacijami premazov. Primerni so za oplemenitveni postopek kaširanja in namenjeni izdelavi gibke embalaže ter etiketnim papirjem
[10-13].
Vzorcem smo izmerili in izračunali osnovne
lastnosti (Preglednica 1): gramatura (ISO
536:2019), gostota (ISO 534:2011), specifična
prostornina (ISO 534:2011), vsebnost vlage
(ISO 287:2018) in vsebnost pepela (ISO
1762:2019).
Izmerili in izračunali smo tudi površinske lastnosti (Preglednica 2): hrapavost – Bendtsen
(ISO 8791-2:2013) in kontaktni profilometer
TR-200 (ISO 4287: 1997); ter strukturne lastnosti: togost po Clarku [14].
Vzorci so bili potiskani na polindustrijski
ofsetni odtiskovalnici na UL-NTF. Nadalje so
bili papirji proučevani po ofset tisku s črno,
prekrivno barvo in prepognjeni pod pogoji, tj.
masa obtežitve 1 kg, za čas 1 minute. Za določanje vplivov in korelacije premaznih mešanic na stopnjo pokanja so bili v omenjeni
stopnji raziskave uporabljeni prepognjeni in
neprepognjeni papirji.
S slikovno analizo v MatLabu smo določili
obseg pokanja. Slike pokanja so bile zajete z
optičnim mikroskopom Leica S9i in obdelane
v Adobe Photoshop, za omenjeno slikovno

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Ključne besede: papir, premazovanje, pokanje premaza, prepogibanje papirja.

RAZISKAVE IN RAZVOJ

Kaja BRESKVAR, Klemen MOŽINA

39

RAZISKAVE IN RAZVOJ

Vzorec
Lastnost

ISO standard

V1
PackPro 7.1

V2
NiklaPack

V3
NiklaSelect

V4
NiklaPET

V5
PackPro 7.5

G [g/m2]

536 (2019)

71,0 ± 0,9

79,0 ± 0,9

70,0 ± 0,9

70,0 ± 0,4

71,2 ± 1,1

d [mm]

534 (2011)

0,060 ± 0,002

0,069 ± 0,002

0,062 ± 0,002

0,062 ± 0,003

0,040 ± 0,002

ρ [kg/m3]

534 (2011)

1194 ± 42

1153 ± 29

1137 ± 32

1127 ± 47

1784 ± 86

ν [cm3/g]

534 (2011)

0,838 ± 0,029

0,868 ± 0,022

0,880 ± 0,024

0,889 ± 0,036

0,562 ± 0,027

V [%]

287 (2018)

2,6 ± 0,2

3,3 ± 0,7

2,9 ± 0,7

3,7 ± 0,2

2,3 ± 0,2

VP [%]

1762 (2019)

24,24 ± 0,22

21,17 ± 0,12

19,58 ± 0,02

23,46 ± 0,06

18,74 ± 0,03

Preglednica 1: Osnovne lastnosti / Table 1: Basic properties

Vzorec

Lastnost

V1

V2

V3

V4

V5

30 ± 9

15 ± 5

20 ± 8

15 ± 6

22 ± 7

MD

0,992 ± 0,079

1,209 ± 0,099

1,105 ± 0,356

1,031 ± 0,119

0,150 ± 0,117

CD

1,190 ± 0,140

1,026 ± 0,101

1,144 ± 0,175

1,051 ± 0,98

1,300 ± 0,226

MD

3,63 ± 0,08

3,66 ± 0,11

3,60 ± 0,05

3,57 ± 0,04

3,52 ± 0,06

HB [ml/min]
Ra [mm]
C [km/s]
E [GPa]
CS [Nmm]

CD

2,65 ± 0,05

3,49 ± 0,04

2,73 ± 0,00

3,45 ± 0,03

2,53 ± 0,11

MD

15,74 ± 0,73

15,47 ± 0,95

14,74 ± 0,42

14,38 ± 0,31

22,06 ± 0,73

CD

8,37 ± 0,31

14,03 ± 0,30

8,46 ± 0,00

13,40 ± 0,23

11,45 ± 1,00

MD

0,28 ± 0,01

0,42 ± 0,03

0,29 ± 0,01

0,29 ± 0,01

0,12 ± 0,00

CD

0,15 ± 0,01

0,38 ± 0,01

0,17 ± 0,00

0,27 ± 0,00

0,06 ± 0,01

Preglednica 2: Površinske in strukturne lastnosti (MD-vzdolžna smer, CD-prečna smer) / Table 2: Surface properties (MD-Machine direction, CD-Cross direction)

40

Osnovne lastnosti
Osnovne lastnosti (Preglednica 1) opredeljujejo vpogled v raznolikost oz. enotnost preiskovanih grafičnih papirjev. Izhajajoč iz podobnih gramatur (pribl. 70 g/m2) so razlike
med njimi kljub vsemu zaznavne in opazne.
Predpostavili smo, da vzorci, ki jim je bila izmerjena večja debelina, dosegajo sorazmerno
večji obseg pokanja, kar dokazuje primerjava
vrednosti debeline s podatki o pokanju premaza. Izrazito najtanjši vzorec je tisti, ki naj bi
bil najmanj dovzeten za pokanje premaza, tj.
V5 s končno debelino 0,040 mm (Preglednica
1). Domnevo potrjujemo zlasti zaradi dejstva,
da je omenjeni vzorec, V5, glede na debelino
edini, ki izraziteje odstopa od preostalih v raziskavo zajetih vzorcev etiketnih papirjev. Pri
drugih vzorcih etiketnih papirjev so si izmer10

MD

10

CD

8

8

6

6

OP [%]

OP [%]

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

REZULTATI Z RAZPRAVO

jene vrednosti debeline precej podobne, tj. V1
(d = 0,060 mm) < V3 = V4 (d = 0,062 mm) <
V2 (d = 0,069 mm). Količina anorganskih snovi v papirju je opredeljena z vsebnostjo pepela,
ki v primeru grafičnih papirjev dosegajo vrednosti tudi do 40 % [23-25]. Visoka vsebnost
anorganskih pigmentov izkazuje pozitivni
vpliv na optične in tiskovne lastnosti ter negativni vpliv na fizikalno-mehanske lastnosti
materiala [26]. Na podlagi navedenega smo
predpostavili, da obstaja povezava med vsebnostjo anorganskih snovi in tendenco pokanja premaza na prepogibu. Anorganska polnila se »usedejo« na celulozna vlakna, kar znižuje potencialne medvlakenske povezave in
njihove številne preplete, saj delujejo kot fizična ovira. Šibkejše povezave med vlakni privedejo do hitrejšega in intenzivnejšega pokanja premaza, zlasti pri papirjih, ki izkazujejo
nižjo prepogibno odpornost, saj se sestojijo
navadno iz kratkih celuloznih vlaken listavcev.
Posledica tega je pretrganje posameznih celu-

4
2
0

OP

loznih vlaken in prekinitev medvlakenskih
vezi [27]. Po podatkih proizvajalca je razvidno,
da je vsebnost CaCO3/H60 prisotna v predpremazih vseh preiskovanih vzorcev papirjev,
z izjemo V4, kjer je uporabljen zgolj škrob,
medtem ko je CaCO3/H90 prisoten v vseh
tiskovnih premazih V1–V5 [6]. Kot pigmenta
sta v premaznih mešanicah prisotna tudi
grobo in fino mleti kaolin (V1 in V2). V premaznih mešanicah V2 in V5 je uporabljen
zgolj grobi kaolin v tiskovnem premazu ter fino mleti kaolin v premaznih mešanicah V1, V4
in V5.
Kombinacija CaCO3 in kaolina je v premazni mešanici uporabljena za zapolnjevanje
prostih mest med vlakni, kar znižuje naravno
reliefnost strukture površine papirja. Vsebnost
pepela je grafično prikazano na sliki 2, iz katere razberemo, da je vzorec z najmanjšim
obsegom pokanja, V5, tisti, ki vsebuje najnižjo količino anorganskih snovi, tj. pepela,
20,31 %. V4 potrjuje domnevo, da količina
30

VP

25
20
15

4

10

2

V1

V2

V3

V4

V5

Slika 1: Obseg pokanja premaza papirjev po prepogibu / Figure 1: Area of paper
coating cracking after folding

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

0

5

V1

V2

V3

V4

V5

Slika 2: Povprečje obsega pokanja premaza papirja in vsebnosti pepela /
Figure 2: Average area of paper coating crack and ash content

0

VP [%]

analizo in ovrednotenje obsega pokanja premazov na proučevanih papirjih.

Površinske lastnosti
Vpliv količine premaza na tendenco pokanja je osnova za domnevo, da je količina premaza sorazmerna z obsegom pokanja. Vzorci
so premazani z različnimi količinami premaza,
kar smo opredelili z vsoto predpremaza (PP) in
tiskovnega premaza (TP). Najmanjša količina
premaza, 14 g/m2, je nanesena na V5 in največja na V2, tj. 20,7 g/m2, kar se odraža tudi
v stopnji hrapavosti, ki je za V2, merjena z metodo Bendtsen, znašala 15 ml/min, medtem
ko je za V5 znašala 22 ml/min (Preglednica 2).
Količina premaza (∑ KP = PP + TP) od najnižje
do najvišje je, kot sledi: V4 (13–14 g/m2) < V5

Strukturne lastnosti
Kakovost papirja je odvisna od ustreznega
razmerja kratkih (listavci) in dolgih (iglavci) celuloznih vlaken, njihove fibrilacije, stopnje
mletja, morebitne vključitve mehanske meljavine, polnil in vsebnosti drugih produkcijskih
pomožnih sredstev [1, 19–20]. Ustrezna kakovost celuloznih vlaken, ob sočasnem upoštevanju nastavitvenih parametrov papirnega
stroja, precej vpliva na končno sposobnost odzivanja papirja na zunanje fizikalno-mehanske
obremenitve [21]. Vsi proučevani vzorci etiketnih papirjev vsebujejo vlakna listavcev (V1–
V3 zgolj vlakna evkaliptusa) in iglavcev [6]. V5
je glede na obseg pokanja najbolj optimalno
proizveden vzorec papirja, z najvišjo skupno
vsebnostjo celuloznih vlaken listavcev (∑ [listavci (preostali) + evkaliptus] = 77 %). Višja
prepletenost celuloznih vlaken, gostota in debelina sten celuloznih vlaken listavcev zagotavljajo zaradi »močnejše« strukture, višji
elastični odziv na zunanje fizikalno-mehanske
obremenitve, tj. tudi prepogibanje [4]. Rezultati meritev se ujemajo s teoretičnimi izhodišči
tudi v preostalih primerih preiskovanih vzorcev
papirjev, saj sta V1 in V3 vzorca, ki dosegata
visoko stopnjo pokanja premaza (Preglednica

Obseg pokanja – OP [%]
V1

V2

V3

V4

V5

MD

5,55

4,61

8,08

8,18

8,17

CD

6,07

6,74

7,17

6,03

2,44

OP

5,81

5,68

7,62

7,1

5,3

Preglednica 3: Obseg pokanja raziskovanih vzorcev / Table 3: Extent of paper coating cracking

V1

V2

3), hkrati pa vsebujeta nizko vsebnost celuloznih vlaken listavcev, zgolj vlakna evkaliptusa,
kar ima znatni vpliv na nizko odpornost pri fizikalno-mehanskih obremenitvah. Celulozna
vlakna iglavcev so v največjem obsegu prisotna
pri V1 (36 %) in V2 (25 %) in v najmanjšem
pri V3, V4 in V5 (V3 = V5; 23 % in V4; 22 %).
Anizotropija je sprememba fizikalno-mehanskih lastnosti, kar je posledica različne
usmeritve strukturnih celuloznih vlaken v papirju. Anizotropne lastnosti neposredno vplivajo na krčenje in raztezanje papirja [16-19].
Iz Preglednice 2 razberemo podobnost stopnje anizotropije, tj. hitrost širjenja zvočnega
impulza, C [km/s], v MD in CD za V1, V3 in
V5, medtem ko V2 in V4 nimata izrazitejših razlik med MD in CD. V povprečju vseh
petih preiskovanih vzorcev papirjev je tendenca pokanja premazov manjša v smeri CD
(OPCD = 5,69 %), kot v MD (OPMD = 6,91 %).
Izračunano razmerje razlike glede na usmerjenost vlaken je tako 17,75 %, kar nakazuje
na poudarjeno stopnjo anizotropije, ki se
odraža v fizikalno-mehanskih lastnostih, v odvisnosti od smeri izvajanja obremenitev. Zaradi
prepogibanja papirja v MD, glede na smer
prepogiba, je bil obseg »zloma« papirja večjega obsega kot v primeru pokanja vzporedno
s smerjo prepogiba. Večji obseg pokanja v MD
smeri ne velja za vse posamezne vzorce, kot
lahko razberemo s Slike 1, ki grafično prikazuje, da je v primeru V1 in V2 povprečje višje
v CD. Najopaznejšo razliko v pokanju premaza
pri posameznem vzorcu glede na usmerjenost
celuloznih vlaken v papirju, razberemo pri
vzorcu, ki najmanj poka, tj. V5; OP = 5,30 %,
kjer je razlika kar 70,1 % (Slika 1), ki obenem
izkazuje tudi najnižjo stopnjo togosti po
Clarku, tj. 0,12 Nmm v MD in 0,06 Nmm v CD
(Preglednica 2). V3 dosega, kot že omenjeno,
najvišje vrednosti pokanja premaza na površini
papirja (V3; OP = 7,62 %); hkrati je razmerje
pokanja MD : CD najbolj enakovredno in je
razlika med vrednostima najnižja, tj. 11,3 %.

V3

Obseg pokanja premaza
Obseg pokanja premaza na površini papirjev je bil izračunan na osnovi razlike slikovnih
pik med zajetimi slikami neprepognjenih in
prepognjenih vzorcev. Posnetki zajeti z optičnim mikroskopom, Preglednica 4, prikazujejo
primere pokanja vzorcev papirjev ob prepogi-

V4

V5

MD

CD

RAZISKAVE IN RAZVOJ

(14 g/m2) < V3 (18 g/m2) < V1 (19,8 g/m2) <
V2 (20,7 g/m2). Iz podanega zaporedja lahko
razberemo, da je V5 tisti, ki korelira z obsegom pokanja, saj je ta vzorec premazan z najmanjšo količino premaza. Izrazito neskladje
opazimo v primeru V2 (OP = 5,7 % in KP =
20,7 g/m2) in V4 (OP = 7,1 % in KP ≈ 13–14
g/m2). Povprečje obsega pokanja v smeri CD,
v primerjavi s količino premaza na preiskovanih vzorcih papirjev, potrjuje predpostavko, da
je količina premaza sorazmerna obsegu pokanja, in to z visoko stopnjo ujemanja v vseh primerih preiskovanih vzorcev papirjev.

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

anorganskih snovi v papirju, 23,46 %, v precejšnji meri vpliva na obseg pokanja, medtem
ko pri V1–V3 korelacije med izmerjenimi vrednostmi ni mogoče z gotovostjo ne potrditi ne
ovreči (slika 2). Posebej izstopajo vrednosti V3,
pri katerem smo glede na povprečje določili
eno izmed nižjih vsebnosti pepela (19,58 %),
hkrati pa se izkazuje največji povprečni obseg
pokanja (7,62 %). Vpliv sestave premazne mešanice V3, z največjim deležem CaCO3/H60
(83,86 %) in grobega kaolina (29,05 %), je v
največji meri vzrok za nastanek pojava pokanja premaza na prepogibu v večjem obsegu.
Sklenemo lahko, da višja vsebnost CaCO3/H60
doprinese k zvišanju obsega pokanja premaza
(Slika 2), zato je, če se želimo izogniti večjim
razsežnostim pokanja premaza na prepogibu,
optimalnejša izbira višja vsebnost CaCO3/H90.
Kaolin je pigment z delci ploščate oblike in je
v primeru prepogibanja v aksialni smeri
ugodnejša izbira v izogib pokanju premaza na
prepogibu [4]. Višji delež grobega kaolina
(29,05 %), tj. geometrijsko večji, ploščati
delci, v premazni mešanici V3, nakazuje na
prepogibanje pravokotno na os delcev in posledično večjem obsegu pokanja premaza.

Preglednica 4: Pokanje premaza raziskovanih vzorcev papirjev / Table 4: Cracking of studied paper coatings

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

41

RAZISKAVE IN RAZVOJ
Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

42

banju v MD in CD smeri teka celuloznih vlaken [6]. Pokanje premaza proučevanih pet
vzorcev papirjev je v MD izrazitejše kot v CD.
Preglednica 3 prikazuje obseg pokanja (OP),
tj. skupno v obeh smereh, MD/CD, in sicer
najvišjega za V3, tj. 7,62 % in najnižjega za
V5, tj. 5,30 %. Razlika med najvišjo in najnižjo
izračunano vrednostjo pokanja preiskovanih
premazanih etiketnih papirjev znaša 30,50 %.
Vpliv na pokanje premazov ob primerjavi s
surovinsko sestavo papirjev je bil najbolj zaznan pri primerjavi uporabe svežega polnila
v sestavi papirja, kjer je bilo ujemanje med
pokanjem premaza in svežim polnilom po
vrstnem redu, kot sledi; V3 > V4 > V1, V2 in
V5. V3 in V4 sta edina vzorca etiketnih papirjev, ki vsebujeta dodatek svežega polnila, tj.
V3 = 1,0 % in V4 = 0,6 % in sočasno vzorca,
pri katerih je bilo pokanje najbolj zaznano; OP;
V3 = 7,62 % in V4 = 7,10 % (Preglednica 3),
kar opredeljuje dejstvo, da višja vsebnost
polnil poslabša prepogibno odpornost in odzivnost na zunanje fizikalno-mehanske obremenitve po premazovanju. Učinek mehanske
meljavine na obseg pojava pokanja pemaza
se je odrazil pri V3, ki je edini z vsebnostjo beljene termično obdelane mehanske meljavine
(V3; BCTMP = 5 %) in dosega najvišji obseg
pokanja, tj. 7,62 %.
V analiziranih etiketnih papirjih so uporabljena naravna (škrob) in sintetična (stirolbutadienski lateks) veziva. Veziva imajo vpliv na
tendenco pokanja premaznega sloja, saj vplivajo na elastičnost materiala. Škrob je vezivo
s trdim filmom, ki ima nizko elastično sposobnost in je bolj nagnjen k pokanju, kot npr. lateks, ki zaradi elastičnih lastnosti izboljšuje
togost in odzivnost papirja na fizikalno-mehanske obremenitve [4]. Kovezivo, škrob, je
uporabljeno v vseh mešanicah proučevanih
papirjev v različnih količinah predpremaza
(PP). Najvišjo vsebnost škroba ima V4 v predpremazu, tj. 100 pph [6], ki vzporedno izkazuje tudi visoko stopnjo pokanja premaza, kar
bi lahko pripisali ravno veliki količini škrobnega veziva. Nizka vsebnost škroba ima za posledico nizko tendenco pokanja premaza na
prepogibu, izmerjeno pri V1 in V2. Vsebnost
škroba v premazih V1-3 in V5 je za 80–92 %
nižja, kot pri V4, zato večjega vpliva na pokanje premazov pri teh vzorcih ne moremo z gotovostjo potrditi, zlasti ker ima V3 zelo nizko
vsebnost škroba in največji obseg pokanja.
Vezivna komponenta sintetičnega izvora (stirolbutadienski lateks) je v premaznih mešanicah vzorcev V1–V3, prisotna v praktično
enakih količinah, tj. 10,5–11,5 pph. Razlika
med količinami pri omenjenih vzorcih je največ za 7,0 %, tako da je vrstni red med navedenimi vzorci praktično irelevanten, saj je pri
V4 in V5 vsebnost lateksa v primerjavi z V1–
V3 nižja za 23,8 %. Premazani papirji, ki vsebujejo več lateksa, so po predvidevanjih bolj
prožni in togi, kar nam potrdijo ujemajoče se
vrednosti za V2–V4, pri obsegu pokanja premaza (5,68–7,10 %) in vsebnosti lateksa
(9,02–8,73 %). Pri vzorcih, tj. V3 in V5, ki dosegata skrajni meji pokanja, tj. najvišjo in najnižjo, tega ne moremo potrditi. V5 je vzorec z
najvišjo vsebnostjo lateksa 11,27 %, in je, kot
predvideno, vzorec z najnižjim obsegom po-

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

kanja premaza, 5,30 %, medtem ko ima V3
med preiskovanimi vzorci najnižjo vsebnost lateksa, 8,35 % in najvišji obseg pokanja premaza, 7,62 %. Premazan papir je kompozitni
material in vsaka od sestavnih delov kompozita doprinese k celostnemu obnašanju materiala pri fizikalno-mehanskih obremenitvah. V
primeru V3, tj. z najnižjo vsebnostjo lateksa,
tako na obseg pokanja premaza vplivata še visoka prisotnost CaCO3/H60, 83,86 % v predpremazu in grobi kaolin, 29,05 % v tiskovnem
premazu.

ZAKLJUČEK
Višjo stopnjo odpornosti premazanih papirjev na pokanje dosežemo primarno s primerno izbiro osnovnega papirja, saj so od kakovosti osnovnega papirja odvisni vsi nadaljnji
dodelavni postopki, tj. tudi premazovanje.
Kratka vlakna listavcev dajo papirju ustrezno
stopnjo togosti in mu, skupaj z dolgimi vlakni
iglavcev, omogoča visoko stopnjo odpornosti
na zunanje fizikalno-mehanske obremenitve,
kar se odraža kot pokanje premaza ob prepogibanju papirja, ki je predvsem posledica ozkega območja elastičnosti. Premazni sloj naj
bi imel dobre sposobnosti vpijanja v strukturo
papirja in naj bi dosegal visoko stopnjo prožnosti. To dosežemo s čim manjšo količino premaza nanesenega na površino papirja in predvsem z ustrezno izbiro pigmentov ter ne nazadnje tudi veziv, ki zagotavljajo elastičnost in
zaradi svoje strukture omogočajo deformacije
brez vidnih poškodb pri zunanjih obremenitvah, kot je primer pokanje premaza na površini papirja.

LITERATURA
1. ČERNIČ, M. Kakovost grafičnih papirjev v
digitalnih tehnikah tiska: pregledna strokovna
študija. Ljubljana, 2017, str. 4-34.
2. NOVAK, G. Grafični materiali. Ljubljana:
Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za
tekstilstvo, 2004, str. 95-110.
3. ČERNIČ LETNAR, M. in HERNAUS, A. Vpliv
lastnosti papirja na tiskarsko prehodnost v
elektrofotografiji. Papir, 2002, let. 30, št. 3-4, str.
69-79.
4. MOŽINA, K. Pregibanje papirja. Grafičar,
2006, št. 3, str. 28-32.
5. KYUDEOK, O., DONGIL S., HYE J. Y., YONG
M. L., SEUNG U. Y., HAK L. L. Effects of coating
composition and folding direction on the fold
cracking of coated paper. Nordic Pulp & Paper
Research, 2016, vol. 31, no. 2, str. 347-353.
6. BRESKVAR, K. Pokanje premazov na
specialnih grafičnih papirjih: magistrska naloga.
Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška
fakulteta, 2020, 78 str.
7. ULLRICH, H. The development of a
pigmented multi-purpose ink jet paper. V PITA
Coating conference proceedings. PITA, Zeebra
Publishing, Manchester, Velika Britanija, 2003,
str. 135-138.
8. LEHTINEN, E. Introduction to pigment coating
of paper. Book 11, Pigment Coating and Surface
Sizing of Paper. Paper Engineers Association,
Jyväskylä, Finska, 2009, str. 12-28.
9. PackPro 7.1. Tehnični list, [citirano 17. 3.
2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
https://www.brigl-bergmeister.com/sl/izdelek/
packpro-7-1/>.

10. NiklaPack. Tehnični list, [citirano 17. 3.
2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.brigl-bergmeister.com/sl/izdelek/
niklapack/>.
11. NiklaSelect. Tehnični list, [citirano 17. 3.
2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.brigl-bergmeister.com/sl/izdelek/
niklaselect/>.
12. NiklaPET. Tehnični list, [citirano 17. 3. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.brigl-bergmeister.com/sl/izdelek/
niklapet/>.
13. PackPro 7.5. Tehnični list, [citirano 17. 3.
2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.brigl-bergmeister.com/sl/izdelek/
packpro-7-5/>.
14. OKOMORI, K, ENOMAE, T. in ONABE, F.
Evaluation and control of coated paper stiffness.
Journal of Pulp and Paper Science, 2001, vol.
27, no. 8, str. 262–267.
15. ČERNIČ, M. in SCHEICHER, L. Kakovost
časopisnega papirja za ofsetni tisk. Grafičar,
2008, let. 21, št. 1, str. 31-34.
16. KULACHENKO, A. in UESAKA, T. Direct
simulations of fiber network deformation and
failure. Mechanics of Materials, 2012, vol. 51,
str. 1-14.
17. KULACHENKO, A., LINDSTRÖM, S. in
UESAKA, T. Strength of wet fiber networks –
Strength scaling. V Proceedings of Papermaking
Research Symposium. Editors E. Madetoja, H.
Niskanen in J. Hämäläinen, Kuopio, Finska,
2009, 10 str.
18. LAVRYKOV, S., LINDSTRÖM, S. B., SINGH, K.
M. in RAMARAO, B. V. 3D network simulations of
paper structure. Nordic Pulp and Paper Research
Journal, 2012, vol. 27, no. 2, str. 256-263.
19. IGLIČ, B. Kratka tehnologija pridobivanja
vlaknin za proizvodnjo papirja in kartona.
Ljubljana : Biotehniška fakulteta, Oddelek za
lesarstvo, 1988, str. 9-11.
20. ČERNIČ, M., HLADNIK, A., DOMJAN, L.
Vrednotenje enakomernosti papirja. Papir, 2010,
let. 38, št. 3, str. 33-37.
21. ČERNIČ, M. in SCHEICHER, L. Kakovost
časopisnega papirja za ofsetni tisk. Grafičar,
2008, let. 21, št. 1, str. 31-34.
22. AHLROOS, J., ALEXANDERSSON, M. in
GRON, J. Influence of base-paper filler content
and pre-calendering on metered film press
coating-paper and print quality. TAPPI Journal,
1999, vol. 82, no. 5, str. 94-100.
23. GANE, P. A., KETTLE, J., MATTHEWS, G. P. in
RIDGWAY, C. Void space structure of
compressible polymer spheres and consolidated
calcium carbonate paper-coating formulations.
Industrial and engineering chemistry research,
1996, vol. 35, no. 5, str. 1753-1764.
24. ELTON, N. J. in PRESTON, J. S. Polarized light
reflectometry for studies of paper coating
structure. Part I. Method and instrumentation.
TAPPI Journal, 2006, vol. 5, no. 7, str. 8-16.
25. Določevanje ostanka (pepela) pri žarjenju pri
525 °C. SIST ISO 1762:2002, 4 str.
26. MOŽINA, K. Viskoelastične lastnosti
grafičnih papirjev: doktorska disertacija.
Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška
fakulteta, 2017, 200 str.

Naravoslovnotehniška fakulteta
Univerze v Ljubljani
Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje

Odpadne jajčne
lupine – nova
surovina v papirni
industriji?

Slika A-D: SEM posnetki laboratorijskih listov brez (A, C) in z jajčnimi lupinami (B,
D) / Figure A-D: SEM images of paper sheets without eggshell (A, C) and filled
with eggshell (B, D)

RAZISKAVE IN RAZVOJ

Povzetki iz tuje strokovne literature

Eggshell waste – a new material in
papermaking?
Eggshells are an important by-product in the food
industry. They are composed of calcium carbonate,
proteins, and carbohydrates. The latter improve paper
strength and increase the retention of inorganic fillers.
All these facts pushed Egyptian scientists forward and
below are some of their results.

A

Fahmy, T. Y. A.: Professional Papermaking 18 (2020) 2: 64-67

Eggshell
content (%)

Breaking
length (km)

Tear index
(mN m2 g -1)

Bursi index
(Kpa m2 g -1)

0

3.5

6.28

2.6

5

3.3

5.39

2.58

10

3.1

5.32

2.52

15

2.9

4.75

2.41

20

2.7

4.72

2.34

25

2.6

4.71

2.16

B

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

Jajčne lupine so pomemben stranski produkt živilske industrije.
Sestavljene so pretežno iz kalcijevega karbonata (96 %), proteinov
(2 %) in ogljikovih hidratov. Za slednje je bilo že dokazano, da izboljšajo
mehansko jakost papirja in povečajo retencijo anorganskih polnil. Vsa
ta dejstva so znanstvenike iz Egipta gnala naprej in pred vami je nekaj
njihovih rezultatov.
Za svoj eksperiment so uporabili bagaso (Quena Company, Egipt) z
naslednjo kemično sestavo: 68,5 % alfa celuloza, 29,5 % hemiceluloza,
0,8 % lignin in 1,2 % pepel, in z morfološkimi lastnostmi, pridobljenimi
po mletju v PFI mlinu pri 1500 obratih: dolžina 0,670 mm, premer 28,5
μm, grobost 0,06 mg/m in vsebnost finih delcev 20,5 %. Jajčne lupine
so zbrali v kampusu hrane v Grenoblu v Franciji. Pred uporabo so jih
sprali z vročo vodo, pri čemer so odstranili umazanijo in jih v nadaljevanju
ločili od membrane. Sledilo je 24 h sušenje na 105 °C. Suhe jajčne lupine
so zmleli in presejali skozi 40 μm sito. Laboratorijskim listom gramature
70 g/m2 in različnim deležem jajčnih lupin so izmerili gramaturo (ISO
536), debelino (ISO 534), utržno dolžino (TAPPI 494-06), raztržno odpornost (ISO 1974) in razpočno trdnost (ISO 2758). Rezultati so zbrani
v Tabeli 1.

C

Tabela 1: Mehanske lastnosti laboratorijskih listov / Table 1: Mechanical
properties of laboratory sheets
Filler
content (%)

Thickness
(μm)

Gramage
(g/m2)

Opacity (%) Brightness (%)

0

113.6

60.2

73.3

59.3

5

149.6

62.3

77.2

65.7

10

184.3

69.8

79.9

63.1

15

187.4

76.4

82.1

63.8

20

191.7

78.2

85.5

64.8

25

203.5

82.5

89.1

65.1

Tabela 2: Optične lastnosti, debelina in gramatura laboratorijskih listov / Table 2:
Optical properties, thickness, and grammage of laboratory sheets

D

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

43

RAZISKAVE IN RAZVOJ

Dodatek jajčnih lupin vpliva na povečanje tako gramature in debeline
(Tabela 2) kot tudi opacitete in beline laboratorijskih listov. Opaciteta naraste z začetnih 73,3 na 89,1 %, medtem ko se belina poveča z 59,3
na 65 %.
Poleg klasičnih meritev je karakterizacija laboratorijskih listov zajemala
še vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), rentgensko difrakcijo (XRD)
in termo gravimetrično analizo TGA. Rezultati so prikazani na Sliki 1,
Sliki 2 in Sliki 3.

Slika 2: XRD lista brez in z jajčnimi lupinami / Figure 2: XRD of paper without
and with eggshells
Jajčne lupine so pokazale potencial v papirni industriji, saj izboljšajo
optične lastnosti papirja in nekoliko znižajo njegove mehanske lastnosti,
vendar ne več kot običajna anorganska polnila. Uporaba jajčnih lupin
pa promovira trajnostno naravnanost tako živilske kot tudi papirne industrije.
Tea Kapun, raziskovalka
Inštitut za celulozo in papir

Slika 3: TGA lista brez in z jajčnimi lupinami / Figure 3: TGA of paper without
and with eggshells

Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g g/m2

ORGANIZATORJI:

44

PULP AND PAPER
INST ITUTE, LJUBLJANA
Innovative Cellulose Products

ZLATI SPONZOR:

2

CIRCULAR
PACKAGING
CONFERENCE

September 9-10, 2021
Slovenj Gradec (Slovenia) + online
Številni zanimivi govorci iz tujine in slovenskega gospodarstva
o izzivih krožne embalaže v različnih verigah.
2 masterclass-a na tema琀ki recikliranja plas琀ke in biorazgradljivos琀.

Več informacij na: h琀ps://www.昀po.eu/CircularPackaging
ali h琀p://icp-lj.si

¡ | Pomlad 2021 | 25 | XLIX

tinex.si

Spletna
trgovina

Poslovna cona B 20
SI-4208 Šenčur
Slovenija / Slowenien

Internet-Shop

40.000
Izdelkov
vedno
na zalogi
40.000 Produkte
immer auf Lager

Širimo poti za
celovito podporo
vsaki industriji.

Strokovna
pomoč in
Podpora
24 / 7 / 365
Professionelle Hilfe
und Unterstützung
24 / 7 / 365

Z najsodobnejšimi orodji in naprednimi storitvami
povečujemo odzivnost, nadgrajujemo ponudbo celovitih
rešitev in postajamo vodilni ponudnik industrijske tehnične
opreme v Evropi in širše. Skupaj. Za vas. Več kot 30 let.

Wir erweitern unsere Wege,
um jede Industriebranche
umfassend zu unterstützen.
Mit modernsten Tools und fortgeschrittenen Dienstleistungen erhöhen wir
die Reaktionsfähigkeit, erweitern das Angebot umfassender Lösungen und
werden zum führenden Anbieter industrieller technischer Ausstattung in
Europa und darüber hinaus. Zusammen. Für Sie. Mehr als 30 Jahre.

TINEX
WORLDWIDE

Konsignacijska
skladišča
Konsignationslager

Dostava
Lieferung