NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA H* ::¥§X : AA:,; AA^te ; "A AA" : ■ ,.■;%•■ , • . . ’ : ?• > A A A -?r : - --;A f * V A A A r A,'A - A •' v ■/ A'"V-A V :J."> . ■■/ ■■*",'■■.. '-V' 11 '-/;; •'-i*. -r • -c?.' /-.'iv‘-V- .v.:'/••A - a;~v - ... .'S>• A-f- v-; A A ';§■■ ■ '-■■<: ■ *, 1 .■, i • . '"-f--' "-•. ' ?J!V. > f-'.-? ... , ■•v , AA. v* '>*■■'■v ;•;■••: -f-f-’ -■ • -■AASAA’'' '<• y'Vv • .« ■ ■ ■ • 2 * ■ • ' ■ •' • _x<-* .?!-?• .v - '- r , ' 'J * VŽ^fr'!.’ ■ ■>A ; AAtA :.» -' - ' * ■ , - ' 1 - '.' :i * 1 -v'" V' AAA.-. ■-• t A VA/A AA' VA/AA "* '-'""V \"y'’' A - ' ■ ■ '■ ‘A .. ' . ‘ a • . - ■ . . • . . w ■ .- ft. ■ '■ ;. 1? r Ha,,/*.. .v.f'--_' v v,- ; ■■ ; ?* T:f I 1 U- . - V ' '' ' . ' ( '• -,. V v"-V .v’ ' «.-v ■• -■ H , 1 ' ■ ' ’ ' •> > * 1 :■ ., » : ■ - ' • ■• . • . \ - . aaa AA k A-A > s- « - v? I A A AA A 'i:M A 'A ^ ^, ,„. e \ - ‘ ^ T -,-v•■’•',•■ -v--f-.' '• -»•»/Tv - tfi-u-s-r-t-C-r.*?:*, -.a ■* ■■■' : f '■ v . . . . . ■ ;■&■ -•>:?^ : • . ' f *» •''v* - : '''-•V'-*-‘r t: y ."V' .VAv ,tv '‘'Tt r ' ' % - r ' 1 \-'~ ■; •• • • - ■• •v.aA-. . -A"'. A - . As' A-v.A • **; ^ iV > v' 4 -- ■ <.' ■ ■ / ■ ■ ■ . ' . '« ‘ ■ : ■ ■ - ' J .i .. ■ . .' ' . • - 1 i , ■ , ■ -st I.. ’ ■ ■ • ■. ■ r ■ - . -J -• ' ' ' '' '•• • ' '.f v<. •• . ; , >* - . ' • -^r. -'.-v Kz j v:■■'.■ ■■ : ; r ■ ■■ . i ■ •<■: ■ •:-. .. ' -i. \ -,. J: vv-u 1 ,-tji :■ •.; i ‘/-(v-. - 'Hv' /j. 5 A-:-■* 'A*'’- .‘V'««’. A' A •* ' v ' • S ,-‘ f.:'A, vV: ■»•.'.■■'i-fJM.i .. " ‘ ' • ^ ^ ' - -r- . :■ ':C ... • , '■ --'.f. '■'. .: - F »Tov. - v ■ ■ . ' . ' v, '.. .. ■ ■ ' ■ , A - •' '> ■ 4, ^ A * A ' v,' v ./ v , t ■, - A' ‘ - , ;\! K 4 ■■■ •■■• v t .; • / . v .’•■■■■-■ ■■< ' ■ ' , • . ■ .' . .v. ■ ■ ■ ■ ■ • . . ;■ v .. ....... ■' .' 1 ' ’ : ■ , , ■ / "■ * f ' . .. - - - • ■ . ,«!■ . ■ : / ' ' . ' ■.' ' ■ ■ ^ »« • / v ii ^ ,, - '• v ( ■ ■.. •• , V: ,'ut;' /' * J ? *'' ' ' *■ ^Vva ; {J.V,v>t- * s;';.V 769o-i — — _ MORILEC HUGON ŠENK in njegova TOVARIŠA. MARIBOR 1884. ZALOŽIL IN TISKAL JANEZ LEON. [Ponatis prepovedan.] V J. Leonovi tiskarni in zalogi tiskovin se dobivajo sledeče knjige: Koroške in štajerske pesni, sp : sal Ahacel Mah. — Tretji pomnoženi natis. Q^S- Cena 72 kr. ~9Q Imenovana knjiga obsega več kot 60 pesen, ki se pojo na Koroškem in slovenskem Štajerskem. Vse so mične, polne lepili naukev in nedolžnih rožic pevske umnosti. Dodane so pa pesnami tudi navadne viže, v note postavljene. Majer-jeva pesmarica cerkvene ali svete pesni, ki jih pojo ilirski Slovenci na Štajerskem, Krajnskem, Koroškem, Goriškem in Benetskem, nekatere molitvice in svet križev pot. Ta vzevčna knjižica obsega 236 strani in velja Ufi Ar/lje, Pesmarica je zaklad narstarejših nar navadnejših in narlepših pesen, ki jih ilirski Slovenci iz glave znajo in jih pri božji službi pojo. Zbranih je vseh kup 81. Hrana apostolska bogoljubnim dušam, dana na branji apostoljskih listov in drugih bukev svetega pisma za nedelje ino praznike, 2 dela. Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dnšam dana na vse nedelje ino zapovedane praznike v leti. Vsaka knjiga obsega dva dela in velja melikovezana 1 gld. 60 kr. Spisali dušni pastirji na spodnjem Štajerskem: na svitlo dal Anton Sloniš ek; drugi pomnoženi natis. Imenovanih dveh knjig posebno hvaliti ni treba; priporočita se in kažeta svoje vrednost vedne že dovolj skoz to, da sta delo slavno znane roke, delo rajnega knezoškofa Lavantinskega, prvaka slovenskih pisateljev. Le eden glas, glas občnega dopadenja, občne polivale ste si povsod pridobile. Po pravici zamoremo reči, da od knjig enacega zapopadka, ki jih slovensko slovstvo več ima, še nobena hrana ni prekosila. CANKARJEVA KNJIGARN Ljubljana, mhwk.-» » 769 ba / MORILEC HUGON ŠENK in njegova TOVARIŠA. k,v.. <'m. Sodnijska obravnava proti Hipi Šenku, ijeprai krate Karoli in i na Dunaju 1884. leta meseca marca. Po stenografičnem zapisniku. Z 20 podobami. I. NATIS. Maribor 1884. ZALOŽIL IN TI S'K A L JAN. LEON. (Ponatis prepovedim.) 76934 CANKARJEVA KNJIGARi LJUBLJANA, Miklošičeva 16 Cč-OOOS^O PREDGOVOR. S prevodom končne obravnave proti HugOnu Šenku in tovarišem nameravam podati sloven¬ skemu ljudstvu podučno knjižico, iz katere se more človek mnogo naučiti. Od kar svet stoji, se taka grozna hudodelstva niso slišala. Hudo¬ delstva Hugona Šenka in njegovih tovarišev bodo še našim naslednikom in unukom srca krčila, ko jih bodo brali. Ta obravnava nam kaže, kam pripeljejo človeka lenoba, lahko- živstvo in druge strasti. Kdor na Boga pozabi in s prave poti zaide, ta se težko povrne; smrt v ječi ali na vislicah so pogosto konec življenja tacili ljudi. Zatorej opominjam posebno stariše, da od- gajajo svoje otroke v strahu božjem in jim dober verski temelj polože, kajti brez tega se zaide lahko na polzko pot, a težko se je vrniti. Ta knjiga je namenjena v prvi vrsti pro¬ stemu ljudstvu, zato sem jo napisal kolikor mogoče po domače, da vsak lahko razume. Ce se najde torej sem ter tj e še kaka stara oblika, prosim, da mi se ne šteje v greh proti slovnici. Na več krajih se nisem držal nemškega spisa, ter sem vse ono spustil, kar ni tako, da bi mogel vsakdo brati. Mislim, da je prav tako. V Mariboru, 25. marca 1884. PR K VODITELJ. V\o( 1, A ko bi mogel biti človek samo en dan ali eno noč vse¬ viden, pa da so mu razu n tega še peruti, na katerih bi se mogel vzdigniti ter plavati po zraku in gledati z višine tatvine, ropanja, krvava dela in ubijstva, katera se dogajajo po velikih mestih samo v eni noči! Lasje bi mu se ježili, krv bi mu se v žilah strdila, sree bi nehalo biti, — ud vtiska samo v enoj noči dovršenih nedel. Videl bi, kako zapušča izmeček člo¬ veškega rodu pod varstvom tmine svoja skrivališča, kakor sova in ropna zverad, ter posamezno ali v društvu krade, ropa, davi in ubija. Ali ker to ni mogoče, si tudi prav za prav ne moremo predočiti nočnega življenja in delovanja teh ljudi; le posamni zločini izbijajo na površino, kateri občinstvo bolj ali manj zanimajo in se strahom obdajajo. Policija, akoravno tisoč- oka, pri vsem prizadetju in pri največi marljivosti, najde sled le tnalo zločinom: velika večina njih ostane, neodkrita, ne¬ kaznovana. , ,\ Kdo ni še bral v tem ali drugem časopisu 'velikih mest. da je šivilja N. ali postrežnik B. zginiti ? Danes stoji tu črno na belo, a juter se že nihče ne zmeni več za to ali ono osebo, posebno pa še, ako je dotični služitelj, ali d etična služkinja, od kod drugod in nema v dotienem mestu staršev ali so¬ rodnikov. Bilo je pa ni in čez dan dva se k večemu še kak znanec zginulega spominja. Ali vpraša se: kje so vsi ti zginuli? Nekateri zapuste svoje službe ali svoja prebivališča od straha pred kaznijo, drugi se z gospodarjem ali službodavcem, Ijubčekom ‘ali ljubeznieo spro. pa si iščejo na drugem mestu zavetja ali službe: druge zopet goni lahkomiselnost od enega kraja v drugi. >Se drugi so, katerim se zdi krčmarjev račun v primeri ž njihovo moš¬ njo prevelik, pa jo popišejo brez: z Bogom! 8 Ali znaten del teh zginulih zapusti mesto in največkrat tudi življenje nehote, nevedoč ali pa v nadi bolje bodočnosti, mesto katere jih čaka navadno na vže naprej odločenem me¬ sto — zavratna smrt, kakor nam pokazuje sodnijska obravnava, o kateri nameravamo v sledečem obširno govoriti. Žrtve so se priprayile navadno za poroko; Bog ve s kako sladkimi ob¬ čutki in hrepenečim srcem so pričakovale dne, ko se bodo spolnile njih davne želje, ali mesto tega prišla je grozna smrt, zadana po lastnem „ženinu“ in njegovih tovarših. Odkar svet stoji, nam zgodovina ne priča o tacih krvavih delih,. kakoršne so doprinašali: Bimski car Nero je kristijane mučil in ubijal, ali jim ni lagal prijateljstva i. t. d. Kar so Neron in drugi rimski cesarji zoper kristijane počenjali, za to so imeli kot pagani temelja v Hugo Šenk in njegova^pomoenika lastni brat Karol Šenk in ključavničar Karol Šlosarek. 9 tadašnjih postavah; Hugo Šenk pa se prilizuje, ljubezeD laže in ko dobi žrtev v svojo mrežo, jo zavratno umori in oropa. Tukaj jasno vidimo, da je človek gorji od divje zverine, kadar zaide s prave poti. On nema na svoji črni duši samo onih žrtev, katere je umoril ali sam, ali v društvu, tudi nje¬ gova tovaraša brat Karol in Slosarek so njegove žrtve, kajti da ni Huga Šenka, bila bi dva morilca — Karol Šenk in Šlosarek Karol Šlosarek. manj, ali vsaj ni verjetno, da bi se bil eden od nju, ali oba- dva za tako grozne zločine odločila. Ali da začnemo se stvarjo! — Meseca maja lanskega leta bilo je brati v dunajskih časopisih, da je sobarica Josipina Timal-ova iz Dunaja zginula in da je odpotovala brž ko ne ž njenim ženinom, inženirjem Šenkom v Galicijo. Enake vesti eitajo se, kakor smo vže poprej rekli, pogosto, osobito po časo¬ pisih velikih mest, zato se nihče ni brigal. Tri mesece pozneje oglašajo novine zopet, da je zginula 10 kuharica Reza Keterl-ova. Vsled tega nastal je hrup po čas¬ nikih. Občno prašanje je nastalo: ,.Kje so vsi ti zginuli, da se ne more najti ni sledu ni tiru od njih? Tudi policija seje zavzela te stvari z večjo marljivostjo, ali videzno brez uspeha. Stvar je. kakor se je mislilo, zopet zaspala in nihče ni več o tej stvart govoril. Ali čuvarji javne varnosti niso držali križem rok, temveč so delali pod poveljništvom občepoznanega poli¬ cijskega svetovalca Brajtenfelda tajno ali uspešno. 10. januarja letošnjega leta preletela je hipu novica ves Dunaj, da je policija Hugona Šenka, morilca Reze Keterl-ove zasačila. Kmalu za tem morala sta iti tudi Šenkova tovariša, nje¬ gov brat Karol in ključavničar Slosarek v zapor. Ista osoda je zadela tudi Hugon Šenkovo ljubeznico Josipino Eder-jevo, ali jo je sodnija po kratkem -zaporu pustila na slobodo, ker se je prepričala, da Josipina za Šenkove zločine ne samo ni vedela, ampak bi bil Šenk tudi njo umoril, ako ga ne bi bili poprej zaprli. S prvega se jo mislilo, da je Hugon Šenk samo nevaren goljuf, ki je iz Linča, kjer je navadno prebival, v razna mesta potoval in ljudi sleparil. Ali kmalo se je pokazalo, da je me¬ seca avgusta tudi Rezo Keterl-ovo umoril. Toda to še ni vse. njegova somorilca obstala sta vse in priznala, da so umorili, raz ven vže omenjene Reze Keterl-ove, še ženske in sicer Jo- sipino Timal-ovo, njeno teto Katarino Timal-ovo in Rozo Fe- renci-jevo v in sicer poslednjo samo nekoliko dni prej. ko so Hugona Šenka zaprli. Razven tega prišlo je od vseh struni ovadeb, katerih sodnija ni mogla v obzir vzeti, ker niso bile tac-ega značaja, da bi se bila mogla ž njimi natanč¬ nejše pečati. V zatožbo so se vzeli samo še trije slučaji in sicer zavratna napada na Bauer-ja in Bodpero, kakor tudi za- peljanje Josipine Eder-jeve k tatvini. Preiskovalni sodnik in državni pravdnik napela sta vse živce, da stvar čem prej do¬ vršita, kar sta tudi v dveh mesecih storila. Končna obravnava se je začela 13., a dovršena je bila 15. marca. Obtožba se glasi: Obtožba proti Hugo Šenku in tovarišem. C. k. državno, pravd niši. vo na Dunaji toži: 1. Hugona Šenka ki je v Cehu na Moravskem rojen in tam n dom oljen, 35 let. star, katoliške vere, oženjen, brezposlen, vže dvakrat zavoljo hudodelstva goljufije kaznovan ; Policijski svetovalec Brajtenfeld. 2 . Karola Šlosareka, ki je v Žel. Brodu v českej rojen, v Moravsko Belocerkev udomovljen, 26 let star, katoliške vere, oženjen, sedaj brezposlen. zavoljo prestopka in hudodelstva tatvine kaznovan; 3. Karola Šenka, iz Jablonkove. v Tesen udomovljen pital nični služitelj ces. Jelisavetine zahodne železnice, 33 let star, katoliške vere, do sedaj še ne kaznovan, 12 in sicer, da je: 1. Karol Slosarek 3. aprila 1883 1. po navodu Hugona Šenka v vracovskem gojzdu pri Eohotecu, okrajne sodnije Gaja na Moravskem na mlinarskega pomočnika Frana Podpero iz ostro napolnjenega revolverja večkrat streljal v nameri, da ga umori in oropa, ter mu na ta način tri težke rane zadeti. S tem je kriv hudodelstva v poskušanega zavratnega umora. 2 . Hugon Šenk se je v istem času tukaj na Dunajujn na pod I. navedenem mestu, v sporazumljenju s Karolom Šlosa- 13 - rekom s Franom Podperom seznanil, revolver preskrbel, Šlo- sareka za izvršitev zavratnega ropnega umora najel. Šlosareka na mesto spremljal, tam stražaril in z dovršilcem o po izvr- šenji morebiti potrebni pomoči in odelitvi ropa dogovoril, ter se zakrivil, s tem hudodelstva sokrivstva zavratnega ropnega umora. 3. Karol Šlosarek in Hugo Šenk sta kriva hudodelstva ropa s tem, ker sta 21. aprila 1883 1. pod ogovoru vgozdupri Vajd- lingau-u v društvu, kot roparska druga kočijaša, Frana Bauer-ja s tem, da sta ga se žganjem, ki je bilo pomešano z onesve- tijočom tvarinom, popolnoma onesvestila in mu 170 goldinar¬ jev vzela. 4. Karol Slosarek in Hugon Šenk sta 21. maja pri tako- zvanem „Gevatterloh-u“ pri Toplicah, Belecrkvenskega okraja na Moravskem, sobarico .Josipino Timal-ovo z onesvestijoeom tvarinom onesvestila; Slosarek ji je privezal potem kamen okoli telesa in jo sunil v z vodo napolnjeno rupo. Oba roparja polastila sta se vrednostnih stvari Josipine Timal-ove. 5. Hugon Šenk, Karol Slosarek in Karol Šenk so 13. julija 18831. po noči na cesti vodeči vKrumnusbaum pri Pehlarnu ku¬ harico Katarino Timal-ovo blizo v Donave usmrtili in sicer na ta način, v da sta jo vrgla Karol Šenk in Karol Šlosarek o tla, a Hugo > Šenk ji je prerezal vrat do kosti, mej tem, ko sta jo Karol Šenk in Karol Šlosarek za roke in noge držala. Po njeni smrti polastili so se stvari Katarine Timal-ove. 6. Hugon Šenk je ustrelil 5. avgusta kuharico Eezo Ke- terl-ovo v sence in se polastil po njeni srmti njenih stvari. 7. Hugon Šenk in Karol Šlosarek sta ubila 29. decembra 18831. zvečer vVolfstalu pri Požunu deklo Rožo Ferenei-jevo drugače Nemetove s tem, da sto jo po glavi se sekiram tolkla in jo potem o Donavo vrgla. Po njeni smrti polastila sta se njenih stvari. Zatorej so krivi in sicer: Hugo Šenk pod 4., 5., 6. in 7., Karol Šlosarek pod 4., 5. in 7. in Karol Šenk po 5. hudo¬ delstva dovršenega zavratnega in ropnega umora ko neposredni izvršilci. 8. Hugo Šenk je koncem 1883 1. leta Josipino Eder-jevo zapeljal, da je njeni gospodinji Hedviki pl. Malfaltijevi v Hi- cingu ukradla biserja v vrednosti presegajoči 300 goldinarjev. 9. Karol Šenk je sokriv hudodelstva ropa po § 196 k. p. ker je vzel v teku 1883. leta 14 a) znesek od 20—30 v goldinarjev a. v., za katere je po pri- povedanju Hugona Šenka vedel, da so Franu Bauer-ju šilom vzeti; b) siv kovček (Koffer) s žemskom oblekom, perilom in tri pare čevljev, za katere je vedel, da so bile Boži Feren¬ ci -jevi ropom vzete. Preden preidemo na obravnavo, ne bo odveč, ako po¬ gledamo nekoliko v preteklost morilcev. Osnovatelj in glava vseh krvnih poduzetij je bil Hugon Šenk. On je pisma pisal, nesrečne žrtne v svoje mreže ma¬ mil, a Karol Šenk in Karol Šlosarek bila sta, tako rekoč me¬ sarja, ki sta Hugon Šenkove žrtve klala. Hugon Šenk se je rodil JI. svečana 1849. L v Cehu na Moravskem. V Olomucu dovršil je štiri razrede niže gimna¬ zije, potem pa je stopil v topničarsko vojeno šolo, iz katere je prišel 1866 1. v stoječo vojsko. Njegov oče. Viljem je bil okrožne sodnije svetovalec in je 1859. leta umrl. Že v mladosti je bil grozovit. Ptičem je smejaje se oči izkopaval injjih potem zopet spuščal itd. Po odpustu iz vojske si je preskrbel narodno poljsko obleko iz baržuna, v kateri ga nahajamo tudi 1870. 1. v Litavi, kjer si je vedel pridobiti zaupanje udove Krček-ove, katero je opeharil za 1800 goldinarjev. Da bi jo laglje v svoje zanjke vjel, pripovedoval ji je, daje knezBelopoljski, iz Rusije prognan, a živi v Varšavi. Po Avstriji popotuje pod imenom Hugon Šenk, da je pred nihilisti varen. Tudi je izprosil od udove Kerček-ove njeno hčer za ženo. Iz ljubezni do njene Marice, tako je mater lagal, se hoče visoke službe in posestev, katere ima v Rusiji odrečei in pri angležki banki na Dunaju v službo stopiti. Gospa Kerček-ova je bila res tako lahkoverna, da mu je dala 500 goldinarjev v gotovini in 1600 goldinarjev v vred- nosnih popirjih, katere je Šenk potreboval, kakor je rekel, za kavcijo. Ko je dobil, kar je iskal, jo je popihal. Pisal je nekolikokrat, ter se izgovarjal na več načinov, kar pa se mu ni vrjelo. V istem času poiskal si je še drugo ljubico, gle- diščino igralko Ano Lanerjevo, kjer mu je pa vsled odločnega proti vi jenia njenega očeta spodletelo. 15 — Vsled ovadbe gospe Kerček-ove dobil je Hugo Šenk pet let težke ječe, ali je bil samo dve leti zaprt potem pa po- miloščen. Potem se jo klatil po Nemškem, bil je tudi v Parizu, v Bosni in Bog ve kje še. 1879. 1. se je oženil, pa mesto, da bi se bil sedaj poboljšal, je še le sedaj svoj rabeljski posel prav za prav začel, kajti kmalo po poroki z Vando, zginula je njegova ljubica Magdalena Vimer-jeva. 1881. 1. je bil obsojen na dve leti težke ječe, ker je neko Rezo Berger-jevo, obljubovaje ji ženitev, za 1500 goldinarjev ogoljufal Tu seje upoznal z Karolom Slosarokom, kije bil zaprt zavoljo hudodelstva tatvine. V ječi je imel dovelj prilike načrte za bodočnost delati in da jih je res izvršil, priča pet oropanih in zavratno umorjenih žrtev. Bog ve, koliko bi jih še bilo, da ga ni prejela čvrsta roka pravice. Karol Šlosarek je bil pri vsem samo izvršujoče sredstvo, — mesarski hlapec, ki je tako mirno klal in ubijal, kakor je njogov gospodar Hugon Šenk mirno komandiral. Že v prvi mladosti ga najdemo v zaporu in kmalo potem v ječi; obakrat zavoljo tatvine. Navadno kradejo le oni ljudje, ki nečejo de¬ lati ; tako je bilo tudi pri Šlosareku. Delati ni hotel, a brez dela in prihoda človek ne more živeti nikjer; torej ni čudno, da ga je Šenk za svoje načrte lahko pridobil. Prošle jeseni oženil se je s poštenim dekletom. Prigovor pravi, da žensko oko vidi za pet moških. Ni torej čuda, da je mlada žena kmalo sprevidela, da njen mož ne živi od po¬ šteno prodobljenega denarja in to tem manj, ker ni nič delal, v hiši pa je bilo vsega dovelj. Večkrat ga je skrbna žena popraševala, od kod dobi toliko denarjev, ali on ji ni alj nič odgovoril, ali pa tako, da je ravno toliko vedela, ko poprej. Posebno žalosten za Šlosarekovo ženo pa Je bil lanski badni dan in sveti večer. Ta dan je prinesel Šlosarok vsake vrste jedil domu, ter rekel svoji ženi, da naj za večerjo pripravi vsega dosti, ker hoče imeti prav dober „svoti večer“. Toda žena ga prosi vnovič, od kod v ima toliko denarjev, ker ve, da je brez posla in zaslužka. Šlosarek v mesto da ji odgovori, vstane in otide. Zvečer pride domu. Žena mu pravi z jokajo¬ čim glasom, da ne bode okusila nobene stvari, dokler ji ne pove, od kod ima toliko denarjev. Šiosarek se na to razjezi, prime skledo z ribo in jo loputne ob tla; potem pa hoče ženo pretepavati, ali sosedje priskočijo in jo otmo iz njegovih rok. Tak „sveti večer 11 je imela Šlosarekova žena v prvem in — posljednem letu njenega zakonskega življenja se Šlosarekom. Tri dni pozneje izdihnila je svojo dušo Roža Perenci-jevi od — 16 - sekirnih vdarov Šlosarekovih rok, a dva dni po tem umoru rodila mu je žena sina. Nesrečno nedolžno dete, ki bode no¬ silo ves čas svojega življenja duševne pege ptuje krvi, ka¬ tero je njegov oče krvniško prelival! I Roza Ferenci-jeva. O Karolu Šenku nemarno nič posebnega povedati. Kot osemletni otrok zgubil je stariše in ostal sam sebi prepuščen. Tudi je sedaj prvič na zatožni klopi. O njegovih duševnih zmožnostih so razne misli. Eni trdijo, da je tako zvit in po¬ tuhnjen, mejtem ko drugi vele, da je duševno slab. Za posljed- nje govori tudi to, da je brata Hugona, ki je bil samo dve leti stariji od njega, v vsem vbogal in mu bil bolj služabnik ko rojeni brat. Dobrega ni imel nikdar na svetu, kajti plače slu<-: % pri žele"!!mati zelo male, a Karol Šenk je imel še pve? mo d,-u je bil nazadnje svetovalec okrožne sodnije in je umrl 1859. 1. a mati 1860. 1. Otrok sta imela devet. Dalje pripoveduje Hugon Šenk o njegovem šolanju, o vojaški službi in o raznih poslih, s katerimi se je bavil. - 17 - Po tem kratkem vvodu preidemo na samo obravnavo: Po prebrani obtožbi pripoveduje Hugon Šenk na vpra¬ šanje predsednikovo, da se je Tešenu v Šležiji rodil. Oče mu 2 - 18 Preds: „Iz Vaše preteklosti vidim, da ni bilo Vam nikdar mar, da si preskrbite pošten posel ali stalno službo."' Zatož.: „Jaz sem se bavil mnogo s tovarništvom. Predsednik prebere potem spričalo o njegovem vladanju pri vojakih. „Vže takrat 1 *, pravi predsednik, „bili ste naklonjeni laži in zapravljivosti.“ Iz razsodbe okrožne sodnije olomuške se vidi, da je Hugon Šenk Alojzijo Krčekovo že 1860. leta za 1800 gold. opeharil, lagaje jo, da bo njeno hčer za ženo vzel. Tej ženi predstavil se je Hugon Šenk kot člen železniškega poduzetja iz Varšave in je tako govoril, da je bilo videti, da je knez Belopolski, a ime Hugon Šenk si je pridejal samo zato, ker je politični preganec iz Busije. Hugon Šenk je bil takrat komej devetnajst let star. Da bi se njegovim besedam lakše vrjelo, nosil je narodno poljsko obleko. Zavoljo te goljufije je bil obsojen Hugon Šenk na pet let težke ječe, katero je višja sodnija zmanjšala na poltretje leto, a v poti milosti popustilo se mu je še pol leta. „Te milosti", pravi predsednik, „skazali ste se zelo ne- vrednega 11 . Ko je kazen dostal, je šel prvo v Pasau na Baverskem, kjer se je, kakor pravi, pečal s tovarništvam. Tukaj se je za¬ ročil z neko osebo, ali ne pod svojim, ampak pod imenom knez Melopski. Dotična oseba še danes živi. Tu je bilo za svatbo že vse gotovo; tudi oklicana sta bila že vse trikrat, a tri dni pred poroko jo je Hugon Šenk popihal. 25. augusta 1879 oženil se je Hugon Šenk z Vandom, katera ga je precej po njegovi drugi obsodbi — za prvo sirota ni vedela — zapustila in živi sedaj kot odgojiteljea na Češkem. Bodila mu je dvoje otrok, katera sta v nežni mladosti umrla. Predsednik spomina njeno ime z vso častjo. Za veliko popa¬ čenost Hugon Šen kovo priča najbolj to, daje v tistem času, ko se je zaročil z Vandom, imel še drugo ljubico, prav navadno vlačugo — neko Magdaleno Vimer, s katero je živel še potem, ko se je bil z Vandom vže oženil. Nekoliko časa potem je ta grešnica Magdalena zginula. Nobeden ne ve, kako in kam, ali ker je bila, kakor že gori omenjeno prosta vlačuga, to se za njo nihče ni brigal. „To sicer ni predmet današnje obravnave", pravi pred¬ sednik, „ali jaz moram vendar-le omeniti". - 19 - 1881. leta zaročil se je Hugon Šenk z neko Eezo Berger¬ jevo, katero opeharil za 1500 goldinarjev. Za to goljufijo je bil obsojen na dve leti težke ječe. Da mu je tukaj spodletelo, ga je tako razjezilo, da je sklenil vsako žensko, s katero pride v ožjo zvezo umoriti, da — ga ne bi mogle tožiti in bi se na ta način obvaroval od temnice. Ko je bil na Dunaji v preiskalnem zaporu, se je upoznal s ključavničarjem Šlosarekom. Temu je večkrat pripovedoval o nekem Oaherlu, v ki je hotel nekoga oropati, pa mu se ni posrečilo. Hugon Šenk je hotel s tem Caherlem necega Skalo oropati. Da bi laglje svojo celj dosegla, zvabila sta ga blizo Trebiča v gozd, kjer so se že utrujeni vsi trije vlegli, da se od- počinejo. Ko se je Skala prebudil, je videl kako stoji eden od spremljevalcev z revolverjem za Djim, m da se Skala ni zbu¬ dil, bila bi ga gotovo usmrtila. Ko jima to ni posrečilo, izma- nila sta mu 70 goldinarjev, katere jima je v Skalajad dal, samo da se nju znebi. Vse to je pravil Hugon Šenk Šlosareku samo za to, Jla bi ga pridobil za svoje peklenske naklepe. Ko je prišel Šlosarek iz ječe, je pisal Šenkovi ženi, da ga bo ovadil zavoljo novih hudodelstev, za katere se v ječi pripravlja! 1870 izstopil je Hugon Šenk iz avstrijskega državljanstva, ker se je mislil, kakor sam pravi, v Ameriko preseliti. Da se je Hugo Šenk zlagleje vozil, kradel je njegov brat Karol Šenk vozne karte in mu jih^ dajal. Samo nekaj časa 1883. in za vse 1884. leto je Hugon Šenk vozno karto plačal, za katero je dal 250 goldinarjev. Tudi Hechsmanovi družini se je predstavil Hugon Šenk kot knez Belopoljski, ki se skriva pred nihilisti, da ubeži nji¬ hovi zaroti. S to družino upoznal se je še poprej, ko je mo¬ riti začel, in je ves čas ž njo najprijazniše občeval. Emilijo Hehsmano-ovo je tako v svoje mreže zaplel, da ga ima še danes rada, če prav za vse njegove krvoločnosti ve. Na vprašanje predsednikovo pripoveduje Hugon Šenk napad na Podpero tako, kakor je v obtožbi. Ko so prišli v gozd pri Bohotecu, je šel Šlosarek z Podperom, a Hugon Šenk je šel blizo za njima po stranski poti. Ko je pot zgubil, ni šel dalje in na to je prišel kmalo Šlosarek krvav nazaj jter mu je pravil, da je ob¬ streljen. Predsednik praša na to Šenka, če jo res, da sta bila oba tako potrta, da sta se ^hotela ustreliti, ker se njima krvno delo ni posrečilo, na v kar Šenk odgovori z „da!“ Ko sta se po¬ vrnila na Dunaj, je Šenk sam Šlosareku kroglo iz rane iz¬ vlekel in ga zdravil, kajti ako bi bil poklical zdravnika k njemu, bil bi kaznovan zavoljo nedovoljene porabe orožja. — 20 - Drž. pravdnik: „Kako ste Vi hoteli dobiti od Podpore denarje, katere je bil poslal v Sternberg na pošto? Za to Vam je bil potreben pismen uraden dokaz — dokument. Ste-li ve¬ deli, da ga ima Podpera pri sebi?“ Zatož.: „Da!“ Drž. pravdnik: „Vi ste rekli, da je imel Šlosarek nalogo Podpero ubiti. Zakaj pa sta tudi Vi tja šli?“ Obtož.: „Jaz sem hotel iti na pošto po denarje, mej tem, ko bi Podpera v nesvesti ležal‘. - 21 Hugo n Šenk trdi, da je Šlosarek dalje išel, kakor mu je bilo zapovedano. Drž. pravdnik: „Je-li ste slišali strel?" Obtož.: „Nisem!“ „Naš dogovor je bil", pravi Hugon Šenk dalje, „ Pod pero še le čez tri dni ubiti, ker bi bila imela mnogo večji uspeh." Za tim pokliče predsednik ključavničarja Šlosareka na odgovor. Šlosarek je večji od Šenka, čeravno ni tako močen. Oblečen je bolje in čistejše od Šenka. Govori razumljivo in odločno, ali na izgovarjanju vidi mu se. da nemščina ni njegov materin jezik. Hugon Šenk mej tem pogleduje s smeječim obra¬ zen poslušalce a Karo! Šenk sedi mirno. Kakor se je vsedel, tako sedi vže celi dve uri. K a vpadlih licih pokazujejo ge okrogle rudeče pege, 22 - Šlosarek pripoveduje na predsednikovo vprašanje, da je 26 let star in še le od lanske jeseni oženjen. Predsednik omeni, da je bil Šlosarek pri vojakih dva in dvajsetkrat kaznovan. Eazven tega je bil kaznovan, kakor smo videli iz obtožbe, še dvakrat za¬ voljo tatvine. Poslednjič je bil obsojen 1. oktobra 1881. leta dan pozneje kot Hugon Šenk. Se Šenkom se je upo- znal v ječi. Ta mu je pravil, da je inženir in da mu bode službo preskrbel ko pride iz ječe Šlosarek naj se obrne samo na njegovega brata Karola, ako bo prišel poprej iz ječe, kot on Šenk mu je pravil vže tukaj o zavratnem napadu Caherla na Skalo, kateri pa se ni posrečil. Predsednik: „Je-li Vam rekel Šenk, da morate Vi bolje izvršiti kot Caherl? Šenk pravi, da ste mu Vi rekli, ako bi bili Vi Caherl. bila bi stvar bolje izpadla". Zatoženee: „To ni res!" Preds.; „Vi ste pisali Šenkovi ženi o zavratnem napadu Caherlevem, kaj ste hoteli s tem?“ Zatož.: „Hotel sem ga ovaditi." Šlosarek se pritožuje v dalji obravnavi, da mu je Hugon Šenk službo obljubil, a ne dal. Tudi denarjev mi ni dal in ko se je odpeljal k svoji ženi, ga je pustil brez službe in brez denarja. Napad na Frana Podpero. Preds.: „Kedaj Vam je Šenk o tem napadu prvič govori) ?“ Zatož.: „Ko se je vrnil od svoje žene. Pisal je več »ogla¬ sov" za časnike s katerimi išče v službo ljudi, ki imajo kav¬ cijo. Jaz sem te „oglase“ odnesel v dotična opravništva". Šlosarek pripoveduje potem, da je poiskal Podpero po naredbi Šenkovi v njegovem stanovanju in ko ga ni našel do¬ ma, pustil je v njegovem stanovanju košček popirja, na kate¬ rega je bil Šenk vže poprej napisal, kje se bosta našla. Šlo¬ sarek pripovoduje tudi, da mu je dal Šenk pred odpotovanjem v Bisenz revolver. Na vprašanje predsednikovo, zakaj bi mu bil revolver, pravi Šlosarek, da je hotel^ ž njim Podpero ubiti ali vsaj obstreliti, potem pa na pošto v Šternberg hiteti in Pod- perine denarje, katere je bil poslal tja, vzeti. Šlosarek pripoveduje dalje: „Z Podperom sva se našla v neki gostilnici blizo javnega vrta na Dunaju. Jaz sem se mu predstavil kot mašinist parnega mlina blizo Šternberga na Mo¬ ravskem in mu ponudil službo v tem mlinu s petdeset goldi- narji mesečne plače, stanovanjem, osvetlenjem in ogrevom. Podpera bi imel 500 goldinarjev kavcije položiti. Tudi me je vprašal Podpera, ako bi mogel položiti kavcijo v hranilnični knjigi mesto v gotovem novcu. Jaz sem mu odgovoril, da se moram radi tega doma tele- grafično izvestiti. To sem storil pa samo za to, da bi se moj govor Podperi vrjetnejši zdel. Dogovorila sva se, da se sni¬ deva popoldne zopet v isti gostilnici. “ Popoldne sta se sporazumela, da odpotujeta vže drugi dan B. aprila v Šternberg, a Podpera da pošlje 500 goldinar¬ jev v Šternberg po pošti. Šenkova in Šlosarekova namera je bila speljati Podpero v gozd, tam ga ubiti in oropati, potem pa denarje na pošti vzeti. Prišedša v gozd šla sta dalje in sicer Podpera naprej, Šlosarek za njim. Ko se Podpera med potjo nazaj ozre, vidi da je Šlosarek v tistem trenutku revolver nanj napel. Tu nastane borba za življenje in smrt. Šlosarek je Pod¬ pero v boju trikrat ranil, ali tudi on dobi kroglo, katera mu je ostala v meči in več ubodov. Ko se je Podpera Šlosareka otresi), pobegne ves krvav. Tudi Šlosarek umakne in najde okoli 50 korakov zadej Šenka, ki mu je revolver vnovič v na¬ polnil ter hotel za njim, toda Podpera več ni bil blizo. Šenk je Šlosareku rane izpral in zavezal, potem pa sta se vrnila na Dunaj. V tem slučaju morilca ne bi bila dosegla svojega namena, kajti Podpera ni bil poslal denarjev po pošti, ampak je le ma¬ teri pisal, da naj mu pripravi 500 goldinarjev. Pri sebi je imel Podpera samo 41 goldinarjev in da bi se njima bilo po¬ srečilo izvršiti, kar sta nameravala, šla bi bila Podperova glava za 41 goldinarjev. Šlosarek odgovori na vprašanje predsednikovo, da mu ni znano, če je tudi Karol Šenk o tem napadu vže takrat vedel, ali pozneje je vsakako o njem zvedel. Karol Šenk pravi odločno, da je še le pozneje o tem zvedel. Preds.: „Ali se Vam ni gnjusilo na Vašega brata, ko ste o tem zvedeli ?“ Karol Šenk: „Zelo sem se vstrašil, ko sem zvedel, ali kaj sem hotel? Trebalo mi je denarja in moj brat mi je pomagal." Preds.: „Od brata., ki je kriv tacega hudodelstva, bi jaz ne bil vzel podpore. Inače pa Vam povem, da ste Vi za vse vedeli in ste mnogo več zakrivili, nego to, za kar ste toženi.“ Karol Šenk pripoveduje, da je živel v nuždi. Imel je 25 goldinarjev mesečne plače in 125 goldinarjev st^novnine rr leto. Oženil se je 1877- 1, — 24 — V spričevalu o Šlosarekovem obnašanju in vladanju pravi njegova občina, da je vže kot učenec nagibal k tatvini, za to ga je njegov mojster tudi spodil. Pozneje naučil se je dim¬ nikarskega posla; dobrega se o njem ni nikdar slišalo. Priča Mikula, pri kateri^ je Pran Podpera meseca marca stanoval, pravi odločno, daje Slosarek isti, ki je iskal Podpero v njegovem stanovanju. Potem pokliče predsednik poškodovanega Prana Podpero. Podpera prosi predsednika, da bi smel izpričati v svojem materinem jeziku, ker nemškega ni kaj dobro zmožen. Pred- Državni pravdni k Dr. Carol pl. Pelser. sednik mu na to odgovori, da to ni potrebno, ker je nemš kega jezika že toliko zmožen, da se more razumeti. Podpera pripoveduje ravno tako, kakor Slosarek sam pri¬ zna. v torej ni treba da tu ponavljamo; samo dodaje še, da bi bil Šlosareka na mestu ubil, da je imel palico. 25 — Napad na Frana Bauer-ja. Fran Bauer, kočijač brez službe je tudi bral Šenkov oglas v časniku v in ker je imel nekoliko kavcije, se je za službo oglasil. Šlosarek mu je obljubil službo pri nekem gospodu v Vajdlingau-u, h kateremu bo moral iti osebno, da ga Sodnijski predsednik grof Edvard Lamezan. vidi, in ž njim še drugo dogovori. Kavcijo je imel precej seboj ponesti. Hugo Šenk pravi, da je čakal, dokler Šlosarek ozdravi, potem pa je napisal „oglas“ v časnik, vsled katerega je prišel Fran Bauer radi službe. Tudi tukaj je pripravil Šenk dve steklenici žganja, katero je bilo v eni steklenici se strupom pomešano. Bazven tega je Šlosarek še steklenico samega strupa, — 26 - s katerim se je hotel ostrupiti, ako bi videl, da je v nevar¬ nosti. Preds.: „Kdo je sprožil to misel? 1 * Šenk: „0 napadu dogovorila sva se zajedno; to je bilo, rekel bi, nadaljevanje prvega napada.“ Preds.: „V preiskavi ste rekli, da Vas je Šlosarek na to prisilil. Dalje ste rekli, da ste mu morali obljubiti drugi napad v ker se prvi na Podpero ni bil posrečil.“ Šenk opisuje potem napad v vajdlingauškem gozdu na¬ tančneje. Dan prej poiskali so za to sposobno mesto, a Šenk je bil prevzel naloga gospodarja, h katerim bi imel Bauer v službo stopiti. Med potjo je dal Šlosarek Bauer-ju piti prvo samega žganja potem pa pomešanega. V gozdu srečala sta Šenka, ka¬ terega je predstavil Šlosarek Bauer-ju kot novega gospodarja, na kar je Šenk odgovoril, da pijanih slug ne potrebuje in je šel dalje. Bauer je bil namreč od ©strupenega žganja vže omamljen in se je malo po tem. ko je Šenk odišei v nesvesti zgrudil. „Ko je Bauer padel", nadaljuje Šenk, „ga je Šlosarek oropal in meni 110 goldinarjev prinesel. 1 * Preds.: Šlosarek trdi, da ste dali od gornjih 110 gold. 20 — HO goldinarjev Vašemu bratu Karolu. Šenk: „To je odločno neistinito. 11 Preds.: „Karol Šenk je bil tudi z Vami, ko ste iskali za to sposobno mesto." Šenk: „Da ali ni vedel, kaj nameravamo." Preds.: „Mogoče, ali Vaš brat je vsakako vedel, da tu ne gre za kako šalo." Šenk: „To je istina." Drž. pravd.: „Kdo je začel.“ Šenk: „Jaz sem naredil načrt, a Šlosarek ga je izvršil." Šlosarek pripoveduje o napadu v vajdlingauškem gozdu ravno tako, kakor je v obtožbi razložen in kakor ga je Hugo Šenk priznal, torej ni treba, da njegovo izjavo ponavljamo. Ko je vse izpričal, ga vpraša predsednik, kje je bil Šenk mej tem, ko je on (Šlosarek) Bauer-ju denarje jemal, na kar Šlo¬ sarek odgovori, da je bil Šenk komej 30 korakov zadej. Šlo¬ sarek je vzel precej 10 goldinarjev, a ostali denar je dal Šenku. Temu je bilo 110 goldinarjev premalo, za to je rekel Šlosareku, da se bo treba prijeti druzega zdatnešega dela, kajti to še ni dovelj za popotne in druge stroške, Preds,:J„Koliko ste dobili Vi od te svote?" - 27 — Šlosarek: „Deset goldinarjev sem precej sam vzel, po tem 4—5 goldinarjev in drugi dan še deset goldinarjev.“ Na to pozove predsednik Karola Šenka. Preds. : v „Na kak način ste se Vi tega ropa udeležili ?“ Karol Šenk: „Mene sta poslala, da najdem za to ugodno mesto." Preds. :,„Kakšno ugodno mesto?" Karol Šenk: „Kako oddaljeno mesto." Preds .i „Ste-li mislili, zakaj imate najti tako mesto?" Karol Šenk: „Mislil sem, da bo kaj tacega." Preds.: „Govorite jasno in odločno, kaj ste mislili, da bo — “. Karol Šenk: „Mislil sem si. da bosta nekaj napravila." Preds. : v „Nekaj? kaj je to nekaj? Kaj ste si mislili?" Karol Šenk: „nič.“ Preds.: „Ako niste na nič mislili, tudi niste mogli mis¬ liti. da se bo tam nekaj zgodilo." Po daljem vprašanju in odgovoru prizna Karol Šenk, da s početka ni vedel, zakaj gre tukaj ali je zvedel vse še pred izvršetkom napada, ali se napada na nikak način ni vdeležil. Po izvršenju tega napada začel se je Šlosarek bati. da bi ga dobila policija v pest, zato mu je dal Karol Šenk svojo želez¬ niško obleko, v kateri bi mogel pobegniti v Belocrkev. Karol Šenk odločno taji, da je dobil za to 20—30 goldinarjev, prizna pa, da je dobila njegova žena od Hugona 10 goldinarjev na pot v Požun. Na več vprašanj državnega pravdnika odgovarja Karol Šenk dokazovaje, da ga je sama nužda in revščina nagnala, da je svojega brata Hugona vbogal in mu pomagal. Na to pokliče predsednik oškodovanega. Prana Bauer-ja, kateri izpovedujo ravno tako, kakor pred njim Šenk in Šlosarek, samo glede vzetih novcev se njegova trditev razlikuje od iz¬ povedi prešnjih. Bauer namreč trdi, da je imel vsega de¬ narja v listnici 320 goldinarjev, od katere svote mu je Šlosarek 170 goldinarjev vzel. Preds,: „Kako je to, da Šlosarek ni vsega vzel?" Bauer: „Za to, ker je bilo 150 goldinarjev v drugem predalu, pa jih ni videl." Bauer zahteva, da mu se povrne vzetih 170 goldinarjev. Šlosarek tudi priveda, da mu je Šenk še v ječi svetoval, da naj po poti spremljevalca onesvesti. 28 Vže gori smo povedali. da se je Hugon Šenk jezil, ko mu je Slosarek samo 110 goldinarjev prinesel in djal, da se bo treba poprijeti druzega zdatnejšega dela. Za to so se mu zdele najboljše ženitne ponudbe, kajti tu se more veliko več „zaslu- ž,iti“, kakor smo videli pri Rezi Berger-jevi, katero je bil oplahtal pred dvemi leti za 1500 goldinarjev. Kes je, daje moral živeti za to dve leti v Štajnu na držav ne troske, to je, v ječi, ali to inu je bilo nekako šolo, kjer je imel dovolj časa učiti se od 29 druzih. ali pa sam ,,študirati". Tu se je morala najti pot ali sredstvo, da ga v prihodnje opeharjene ženske ne bi ovadile in gonile, a lo bi moglo bili samo, ako te ženske — poubijajo. Šenku je bilo v tem obziru lahko, kajti njemu ni bilo potrebno žrtev iskati, kakor je to pri druzih morilcih navadno, da morajo večkrat v nevarnosti, da zgube slobodo ali še tudi življenje, hoditi in delati, da pridejo do žrtve. Se Šenkom so šle ženske kadar je hotel in kamor je hotel po dnevu in po noči mislece, da je ta človek njih bodoč ženin in soprug. Na - 30 - ta način jih je odpeljal na oddaljena mesta navadno v gojzd, kjer ni bilo blizo žive duše. Tu so jih čakalo navadno vže morilca jakih rok. Okoli ledij privezan kamen in brezdno ali voda, bili so navadno njihov grob in spomin. Hugon Šenk šeni mnogo pripravljal; ravno mesec dni po napadu na Bauer-ja pala je prva žrtva. Josipina Timal-ova. Ž njo se je seznanil Hugon Šenk tudi po v „oglasu". Josi¬ pina je bila sobarica. Jimalo potem, ko se je se Šenkom sezna¬ nila, je po nasvetu Šenkovem službo pustila. Kojčeta (kofra) je spravila pri Karolu Šenku. Šlosarek je bil Šenkov sluga. Predsednik omeni pri početku, da je bila Josipina. Timal-ova umorjena ravno mesec dni po tem, ko je Šlosarek Bauer-ja oropal. Hugon Šenk pravi, da se je se Šlosarekom tudi v tem slučaju pred umorom natanko dogovoril in sporazumel, ker Šlosarek ni hotel več sodelovati pri tako nevarnem poslu, ka¬ kor je bil napad na Podpero in Bauer-ja. Preds.: „Tukaj se v Vaša izjava se Šlosarekovo zopet ne vjema. Vi pravite, da Šlosarek ni hotel dalje ropati, ker je nevarno in daje premalo zaslužka." Šenk: „Takoje! Timal-ova mi je na moja pisma odgovorila in pisala, da ima 500 v goldinarjev. To je bil dovoljno, zatorej sva se dogovorila se Šlosarekom, da jo ubijeva. “ Preds.: „Je-li bil Šlosarek z Vami soglasen?“ Šenk: „Popolnoma, samo sem mu jaz rekel, da jo sam ubije, ali jaz ne bom sodeloval pri ubijanju". Dalje pripoveduje Šenk, da Timal-ova ni imela 500 gol¬ dinarjev, kakor mu je pisala, nego samo 40 goldinarjev goto¬ vine in 200 goldinarjev v hranilnici. Predsednik navede, da je pisala Timal-ova svoji teti Ka¬ tarini Timal-ovi, da ima ženina, kateremu je rekla, da ima 500 goldinarjev, pa ima le 300. Zato jo prosi, da ji posodi 200 goldinarjev. Šenk temu ugovarja in trdi, da ni imela več kot 200 goldinarjev. Preds.: „Kako je to, da se je Josipina Timal-ova pod¬ pisovala v pismih kot Josipina Sigel, rojena Timal? Iz tega se vidi, da ste občevali ž njo pod tujim imenom?" — 31 — Šenk: „Ne, nego sem mislil, da je moje ime yže pozab¬ ljeno, pa nisem hotel, da v pride zopet na površje 1 '. Predsednik vpraša Šenka, če je bil vže poprej v belo- crkvanski okolici, kar pa Šenk zanikuje Dalje ga vpraša pred¬ sednik, ako bi poznal Tima! ina kovčeka, kar Šenk pritrdi in pokaže izmed nakopičenih stvari raznih žrtev Timal-ina kov¬ čeka. — Šenk pripoveduje dalje, da je pisala Timal-ova njeni teti še iz Dunaja. Preds.: „Kedaj?“ Šenk: „Zadnji dan, pred odhodom/ 1 Preds.: „V pismu je bilo pisano, da bosta poročena v Krakovu, zakaj ni bil zapisan tudi dan, katerega je bilo pismo pisano? Šenk: „To sem hotel pozneje jaz dodati. 11 Preds.: ,.Kedaj? Po njeni smrti?- Šenk: „Da!“ O umoru pripoveduje Šenk, da je ostal s Timal-ovo v gostilnici, mej tem ko je šel Šlosarek na odločeno mesto, ter še enkrat vse pregledal. Ko se je vrnil, dala sta Timal-ovi toliko piti 1 , da je bila pijana. Preds.: „Kaj je bilo v steklenici? 11 Šenk: „Samo vino. 11 „Po hodu od poldruge ure 11 , pripoveduje Šenk dalje, „prišli smo na odločeno mesto. Šlosarek je šel kamen iskat, jaz sem se pa vsel z Timal-ovo na trato. Preds.: „Kdo Vam je dal vrv? 11 Šenk: „Seboj sva njo prinesla. 11 Preds.: Je li Vam znano, da je bil izbran iz prvega za to usnjat pas, s kakoršnim se vežejo listine. Šenk: „Da! ali jaz sem bil temu protiven, ker bi se bil mogel najti lahko sled po pasu. „Od tod' 1 , nadaljuje Šenk, „smo šli še 60—70 korakov s pijano Timal-ovo, potem jo je odpeljal Šlosarek še 5—6 kora- čajev, ji je kamen privezal in jo je v vodo pahnil. Jaz se je nisem ne dotaknil, nego sem blizo stal in gledal 11 . Preds.: „Tudi tukaj se Vaša izpoved ne vjema se Šlosa- rekovo, kajti on je vže v preiskavi rekel, da sta jo o b ed v a v vodo pahnila." Šenk: „To je vže zavoljo tega nemogoče, ker na onem mestu dvojica ni stati ne moreta. 11 Preds.: „Meni se neverjetno zdi, da bi bili Vi stali brez sodelovanja in gledali. 11 32 — Šenk: „Tojebila moja pogodba, katero sem Šlosareku vže naprej stavil.“ Preds.; „Zakaj ste stavili tako pogodbo." Šenk: „K er sem vse drugo storil, kar je tre¬ ba 1 o z a u m o r. Preds.: „Tudi Šlosarek trdi, da je bilo v vinu strupa." Šenk: „To je pomota, katere jaz ne razumem." Preds.: Saj Vi niste mogli vedeti, da bo toliko pila." Šenk: „Ako bi bilo v vinu strupa, Timal-ova ne bi bila mogla iti ni govoriti, ali ine svestno pogledati. Ko je Šlosarek k meni prišel je rekel: Da ste videli, kako me je milo pogledala, ko sem jo v vodo sunil." Josipina Timal-ova Preds.: Je-li ste slišali, da je v vodo padla V" Šenk: „Da!“ , Šenk pripoveduje daljo, da sta se vrnila se Šlosarekom potem v gostilnico, kjer sta tudi prenočila Denarje sta med¬ se razdelila. Svojemu bratu Karolu, pravi Šenk. da ni nič dal. a po dalji razpravi vendar prizna, da mu je dal 30 goldinar¬ jev, ali ne kot delež, ampak mu je samo vrnil, ker mu je bil dolžan. Državni pravdnik: „Vi ste rekli, da je bila Timal-ova vže zelo pijana, ko je šla se Šlosarekom, kako ste ji tedaj kamen privezali ?“ - 33 - Šenk: „Tega nisem videl. Šlosarek je bil kamen in vrv vže poprej pripravil. Timal-ovo sva samo tja pripeljala, a Šlo¬ sarek ji je privezal vrv okoli ledij.“ Zagovornik Dr. Lihtenštajn praša Šenka, je-li res hotel pobegniti z denarji, ako bi bila imela Timal-ova 1500 goldi¬ narjev, čemu Šenk pritrdi. Predsednik navede tukaj, da je Šenk njegov del, to je 55 goldinarjev v enem tednu zapravil in pravi, da bi bil mo- 3 — 84 — ral biti varčnejši, da ne bi bilo potrebno zopet tako hitro moriti. Predsednik praša na to Šlosareka, da-li je res, da je hotel le pod tem pogojem pomagati, ako se dotične osebe umore., Šlosarek: „To je ravno nasprotno. Šenk mi je rekel, da je bil vže enkrat kaznovan zavoljo ženske, katero je ogo¬ ljufal, zatorej hoče vsako, s katero se bo seznanil zavoljo de¬ narjev, ubiti, da ga ne bo mogla ovaditi. Takrat se je bil s Timal-ovo vže seznanil. 11 Preds.: „Je-li Karol Šenk vedel, kaj namerava njegov brat?" Slosarek: „Vedel je, da nekaj namerava. 11 Preds.: Kaj ? Slosarek: „Karol Šenk je vedel, da namerava njegov brat Timal-ovo umoriti in oropati." Preds.: „Je-li ste tudi Vi s Karolom Šenkom o tej stvari v govorili?“ Šlosarek: „Se ve da. Tudi sva s Karolom Šenkom naši ženi iz mesta odpravila, da bi bili sami in laglje izvršili." Preds.: „Kaj je bilo ž njenimi kovčeki? 11 Šlosarek: „Kar je bilo večje vrednosti, sva jaz in Ka¬ rol Šenk deloma zastavila, deloma prodala, a denarje Hugonu Šenku dala. Nekaj manj vrednih stvari je še ostalo, kar sem prodal jaz za 8—9 goldinarjev. Od te svote sem dal Karolu Šenku 5 goldinarjev, a ostalo sem za-se obdržal. “ Preds.: „Kdo je kupil vrv?“ Šlosarek: „Meni je Hugo Šenk rekel, da naj kupim vrv, vendar se ne spomnim več, kdo jo je kupil." Šlosarek pripoveduje dalje, kako so potovali v Belocr- kev, kjer je Hugon Šenk v gostilnici nekoliko pisem pisal, med njimi tudi Hehsman-ovi. Potem so odšli na odločeno mesto, ali umora nista mogla izvršiti, ker je bil še dan. To¬ rej so šli v bližnjo gostilnico, kjer so zopet pili. Tu je videl Šlosarek, da je Šenk prelival nekaj iz večje steklenice v manjo. Vračaje se je rekla Timalova, da je sicer malo natrkana, ali vendar lahko gre. „Ko sem se vrnil s kamnom", nadaljuje Šlosarek, ,,je ležala Timal-ova na v tleh v nesvesti. Potem sva ji privezala kamen okol ledij; Šenk jo je držal, a jaz sem kamen privezal. Ko sem kamen privezal, jo je v Šenk spustil in padla je v vodo. Preds.: ,,Je-li ji vzel Šenk dragocenosti, preden jo je pahnil v vodo?" — 35 - Šlosarek: „Tega ne vem, jaz jih nisem vzel/- Preds.: „Koliko ste dobili od svote, ki je bila v hra¬ nilnici?" Šlosarek: „80—90 goldinarjev za-se in 50 goldinarjev za Karola Šenka." Predsednik praša na to Hugona Šenka, zakaj mu ni dal polovico, na kar mu Šenk odgovori, da mu je dal ravno po¬ lovico tega, kar je ostalo od stroškov. Karol Šenk prizna, da je hranil Timal-ina kovčeka in da je dal eno obleko Ti- mal-ino svoji ženi. Dalje tudi prizna, da je dobil 50 goldi- nerjev, samo dostavlja, da mu je bil Hugon Šenk 30 goldi¬ narjev dolžan. Priča Katarina Timal-ova sestra^ Josipinina pravi, da je vedela o zvezi njene sestre s Hugo Šenkom. Na to prebere predsednik pismo Josipine Timal-ove, katero je Šenk ponaredil in še le po nje smrti sestri poslal. Pismo se glasi: Ljuba sestra 1 „Danes je bila moja poroka. Jaz sem zelo srečna. Zal mi je, da te ne bom dolgo časa videla. Želim ti enako srečo« ter te poljubim in pozdravim „ Josipina." Priča pripoveduje dalje, da je prišel Šenk nekega dne' v Feslau, ter prašai za napis Katarine Timal-ove, ali ni po¬ vedal, kdo je. Tudi ji je pravil, da ima njena sestra Josipina. na Dunaji prav dobro službo. (Takrat pa je bila uže mrtva.) Preds.: „To so bili njegovi prvi koraki za Katarinin umor. Ste-li dobili pozneje kakih vesti v Vaši teti ali s Josipini?" Priča: „Nikdar več 1“ Preds.: „Kedaj ste ovadili?" Priča: „Po leti, ali so mi rekli, da ni nikomur o tem, nič poznato. Vdrugič bila sem po zimi v policijo. Preds.: „Takrat je bilo vže prepozno 1 *. Priča Frančiška Timal-ova sestra Katarinina in teta Jo¬ sipinina ve samo, da jo je Josipina povabila, da naj pride na posestvo njenega moža, na katerem bo njena teta Katarina go- spodinila. Premoženje Katarinino ceni Frančiška Timal-ova na 2000 goldinarjev. Priča Kristina Timal-ova, Josipinina sestra, videla je to poslednjikrat binkoštni pondeljek. Pri tej priliki ji je Josipina pripovedala, da se bo v kratkem z nekim inženirjem poročila in 14. maja ž njim^na Bavarsko odpotovala. Josipina ji je tudi pravila, da je Šenk premožen. Šenka pa priča ni nikdar videla. Preds.: „ Je-li Vam pravila Vaša sestra, da ji nosi slu- žitelj v uniformi pisma od njenega ženina". 2 * — 36 - Priča: „I)a!“ Preds.: „To Vam je pripovedala za to, da bi Vam poka¬ zala, da je njen ženin nekaj več. Je-li imela Vaša sestra premoženja ?“ Priča: „Blizo 500 goldinarjev!" Preds.: „Ko je Vaša sestra zginula, ste je Vi morebiti iskali ? u Priča: „Da, šla sem prašat njenega bivšega prijatelja, da-li mu je znano kaj o njej." Preds..* „To je taisti, kateri je bil zavoljo tega po ne¬ dolžnem v preiskovalnem zaporu". Priča: „Da!“ Preds.: „Kaj ste slišali o Vaši teti Katarini ?“ Priča: „Da je popotovala k Josipini, pa tudi zginula. Dalj časa nisem slišala ni o eni ni o drugi, dokler se je pričela pre¬ iskava. Priča spozna jokaje obleko njene sestre Josipine, ka¬ tero ji predsednik pokaže. Frančiška Timal-ova ml. zahteva kot zastopnica Emilije Timal-ove, da se ji izroče Josipinine stvari, katere so v sodišči. Sploh pa zahteva rodbina Timal- ova 476 goldinarjev od umorilcev po kazenski poti. Predsednik pokliče na to Hugon Šenka in pravi: „Tukaj imam še navesti, da je pripovedovala neka Reza Šlezinger- jeva, da ji je Josipina Timal-ova o zvezi s Hugo Šenkom pra¬ vila, da je Šenk inženir, ki dela na Ogerskem železnico na svoj račun. Šenk je zahteval, da Josipina precej službo po¬ pusti, da bo oznanjena kot zasebnica, kajti njegovi sorodniki nečejo, da vzame služavnico za ženo. Priča je Josipino večkrat svarila, kajti njej se stvar ni zdela poštena, ker Šenk Josi¬ pini niti ni hotel povedati, kje stanuje. O Šenku je govorila, da je lep človek, ki ima lepo brado. Ste-li imeli takrat brado ? Šenk : „ Nisem !“ Preds.: „Brada je zato velike važnosti, ker se omenja tudi pri umoru Reze Keterl-ove. Kedaj Vam je prišla misel umoriti Katarino Timal-ovo?" Šenk: „Kmalo po umoru pravil sem Šlosareku, da ve Katarina Timal-ova za našo „poroko“, in mi je svetoval, da tudi njo umoriva". Preds.: „ Torej je Šlosarek dal povod temu umoru?" Šenk: „Da, ali jaz iz početka nisem hotel na to pristati?" Preds.: „Zakaj ne?“ Šenk: „Ker nisem hotel še dalje moriti!" Preds.: „Pa ste pozneje še dve osebi umorili?" - 37 - Šenk: „Ako bi bil botel Katarino Timal-ovo umoriti, bi bil mogel to precej storiti, ne bi bilo trebalo čakati dva meseca". Preds.: »Zakaj jo niste poprej umorili, ne Vem, ali zna¬ čajno je, da ste se pripravljali precej za drugo ubijstvo, ko ste potrošili denarje, katere ste vzeli Josipini Timal-ovi.“ Šenk: „Ne gospod predsednik, hotel sem samo poštonošo oropati." Preds.: „Kdo v je bil prvi za ta rop?" Šenk: „Jaz; Šlosareku sem naznanil mojo misel še-le pozneje". Preds.: „Je-li ste ga podučili?" Šenk: „Se ve da. Jaz sem vedel, da hodi poštonoša vsaki den iz Pehlarn-a v Artšteten in nazaj." Preds.: „Vi ste nekaj časa tam stanovali?" Šenk: »Da! s Hehsmanovo". Preds.: »Pripovedujte dalje?" Šenk: »Jaz sem Šlosareka pridobil za ta napad in sva se peljala oba v Artšteten, da se Šlosarek prepriča, da res hodi pismonoša res vsaki dan sem in tja, torej ga je lahko oropati." Preds.: »S tem, da mu da piti in ga onesvesti z ostrup- Ijeno pijačo." Preds.: »Je-li kraj tam samoten?" Šenk: „Da!" Preds.: »Kedaj gre poštonoša?" Šenk: „0 poldne." Šenk pripoveduje, kako sta se Šlosarekom pismonošo Frana Strajta pričakala in mu piti dala, Preds.: »Šlosarek pravi, da je bil napad 24. junija a Vi trdite, da je bil prvega julija. Prvi dan mislim, da je pravi, kajti Vi ste početkom meseca julija vže za Katarino Timal-ovo pozvedovali. Pri več stranih odnošnjih je lahko mogoče, da ste pozabili, katerega dne je bilo." Predsednik na to razjasni, kako sta hotela poštonošo oro¬ pati. Da ne bi bil napad zastonj, ali samo za neznatno svoto, naročil je Šenk v imenu nadšumarja Frana Hauser-ja in žup¬ nika Dorn-a iz Artštetena 1250 nemških mark, *) katere jima je dotični bankar po pošti s poduzetjem poslal. Če tudi morebiti drugih denarjev ni nesel, ali pa le kako malo svoto, gornjih 1250 mark je bilo gotovih, in ta znesek bil bi za Šenka in Šlosareka zopet za nekaj časa.Ali tu je jima spod¬ letelo, kajti s poštonošo je šel slučajno taisti dan neki kmečki fant. Ko tukaj ni bilo nič, hoteli so tamošnjo pošto oropati. *) Marka je 60 kr. a. v. - 38 — V ta namen poslal je Šenk svojega brata Karola, da stvar malo pregleda in preuči. Ali ta se je vrnil s kislim obrazom. Tu ni bilo masla za njih, kajti zraven poštne pisarnice je poštar se svojo družino stanoval. Preds. :„Kdo je prvi misel o oropanju pošte sprožil Šenk : „ Šlosarek, ki je rekel, da mora pošto oropati, ako tudi vso poštarjevo družino umori". Preds.: „Kaj je bilo potem?" Šenk: „Jaz sem mu to iz glave zbijal in ga tolažil s Katarino Timal-ovo, v kjer bode bolja žetev . 11 Na to vstane Šlosarek in pravi, da Šenk pripoveda o stvari ravno narobe. Istina je, da je šel tudi on — Šlosarek — pošto ogledovat, ali je tudi našel, da je stvar nemogoča. Potem je šel še Šenk sam in se je prepričal, da ne bo što in „dragi bratje 14 so se vrnili praznih rok na Dunaj. Tu je Šenk začel delovati precej na tem, da izmami Katarino Timal-ovo na Dunaj, jo oropa in umori. Preds.: „Kako ste jo izvabili na Dunaj?" Šenk: „Ko sva se jaz in Šlosarek o tej stvari dobro do¬ govorila, pisal sem jaz po njo, ali sem dobil odgovor, da je odpotovala vže na Dunaj k njeni sestri. Preds.: „Kje je bila njena sestra ? 11 Šenk: „Služila je v Novara-ulici pri neki glediščni igralki. Jaz sem je šel tja iskat, ali tu sem zvedel, da je odšla ž njeno gospodinjo v Feslau . 11 Odšla sva tedaj v Feslau, kjer sva zvedela pri policiji njeno stanovanje. Potem je šel Šlosarek k njej in ji rekel, da sem jaz tu." Preds.: Yi, kot mož Josipine Timal-ove, je-li? Šenk: „Da!“ Preds.: ,,Vidite Šenk, tukaj razpade vse Vaše zagovar¬ janje. Torej ni res, da ste mislili še le potem na Katarino Timal-ovo, ko se Vam oropanje poštonoše in poštarja ni posrečilo. Vi ste to nameravali še dokler je bila Josipina Timal-ova živa . 11 Šenk; „Ne, ne! Tu je zmota, Josipina ni sama pisala, nego sem jaz sam to dodal in sicer in na zadnji strani pisma." Preds. : „Povem Vam, da se človeku lahko pamet zmeša če vse Vaše pisarije pregleduje in sporeduje. Ali tudi to ni - 39 — res, kar sedaj trdite. Vi ste brzojavili v Budjeviee še preden je pismo prišlo". Šenk: „Jaz nisem brzojavil." Preds.: „Vi ste Vašemu bratu brzojavko narekali v ime¬ nu Josipine Sigel-nove, da naj teta precej na Dunaj pride. Na to brzojavko je prišel odgovor od nje, da Josipine Sigel-nove ne pozna, naj toraj jasneje piše". Šenk: „Da!“ Preds.: „Je-li ste pisali Katarini Timal-ovi, da naj prinese stvari ^seboj'?“ Šenk: „Nisem". Preds.: „Mogoče, ali Vi ste si gotovo mislili, da bo pri¬ nesla hranilnieno knjigo in druge vrednostne stvari seboj, kajti taki ljudje se težko ločijo od trdo prisluženib grošev. — Kako ste odpotovali?" Šenk: „Jaz sem jo čakal na kolodvoru in ko je prišla, sem ji rekel, da se peljava v Pehlarn." Preds.: „Je-li bila tako lahkoverna, da Vam je verjela, akoravno je bila Josipinino pismo iz Krakova pisano, a Vi ste ji rekli, da greste v Pehlarn?" Šenk: „Jaz sem ji rekel, da sva kupila v Pehlarnu malo posestvo." Preds.: „Je-li bila slaboumna?" Šenk: „Tega ne vem. S kolodvora sva se peljala v Fuh- sovo gostilnico, kjer sta bila tudi v moj brat Karol in Šlosarek. Tu smo se dogovorili, da gresta Šlosarek in Karol poprej v Pehlarn, ter najdeta ugodno mesto, kjer bi mogli Katarino Timal-ovo v vodo vreči, a jaz da pridem ž njo za njima." Preds.: »Pripovedujte dalje." Šenk: »Moj brat in Šlosarek odpeljala sta se z vlakom o poldne, a jaz s Katarino Timal-ovo zvečer. Dogovorjeno je bilo, da stražari moj brat z ene strani, a jaz z druge, Šlosa¬ rek jo pa umori. O polnoči prispela sva o Krumnusbaum. Ko sva šla s Katarino Timal-ovo s kolodvora, naji je pra- šal Šlosarek, ako potrebujeva voznika." Preds.; „Je-li bil to dovoljeni znak?" Šenk: „Da!" Preds.: „Zakaj?“ Šenk: „Da bi šla za njim. ker jaz nisem vedel za mesto. Moj brat je bil dalje od nas na cesti. Šlosarek je šel pred nama kot kažipot. Ko smo šli blizo 100 korakov naprej, slišim na enkrat udar iu . . . . Preds.: „Tu se Vaša trditev ne vjema se Šlosarekovom." — 40 - Šenk: ,,Slišim udar in precej na to je rekel Šlosarek: „ J a z sem preslab, držite ji roke in dajtemi nož!" Druzega nisem videl, samo sem še slišal nek glas, kakor da se je komu vrat prerezal." Preds.: „Tu imam navesti, da ste rekli v preiskavi, da ste bili kaeih 10 —15 korakov preč, ko je Šlosarek Katarino Timal-ovo zaklal. Pozneje ste pa rekli, da je bilo samo pet koračajev." Šenk: „ Ta krat, ko jo je zgrabil in ob tla vrgel sem bil samo kacik pet korakov od njega". Preds.: „Vi s tem hočete dokazati, da niste neposredno morili." Šenk: „Vsaj tudi nisem." 41 Preds.: „To Vaše zagovarjanje se vleče skoz celo obrav¬ navo kot rudeča nit. Ali povem Vam, da je to glede kazni za Vas popolnoma isto, ko da ste vse žrtve vse sami zaklali ali umorili." Šenk: „To mi je znano." Preds.: „Iz Vaših pisem in spominov, katere ste bili za¬ čeli pisati je razvidno, da se Vi na to opirate poglavito za to, da Vas ne doleti smrtna kazen, ali se motite." Šenk: „Dobro vem, kaj mi je namenjeno, zato tudi tako govorim, kakor je bilo." Preds.: „Vaše izgovarjanje je lažnjivo. Bes je, dane mo¬ remo dobiti mrtvega trupla Katarine Timal-ove, ali Vam bomo vendar dokazali, da lažete." Predsednik pravi, da jo verjetno, da je dal Hugon Šenk Šlosareku nož, da zakolje Katarino Timal-ovo. „Lahko je mogoče", pravi predsednik dalje, „da ste drugi dan z istim nožem kruh rezali." Šenk tem živo ugovarja. Preds.: „Zakaj se tako branite, morebiti se Vam gadi ?" Šenk: „V tem pogledu se mi gadi." Hugon Šenk pripoveduje o zaklanji Katarine Timaln-ove, kakor kdo. ki ga stvar nič ne briga in samo od daleč gleda. „Slišal sem", pravi, „ grgrajoč glas, kakor da se je komu vrat prerezal. Potem sem videl v pomrčini dve osebi, ki ste vlekli mrtvo telo k vodi." Preds.: „Dragi moj, to presega vsako mejo. Vi ste pa¬ meten človek. Ne delajte se, kakor da niste bili zraven. Ne imejte me za bedaka! — „Je-li ste preiskali žepe Katarine Ti¬ mal-ove, potem ko ste jo zaklali?" Šenk: „Da!“ Preds.: „Tedaj ste Šlosareka slabo podučili, kajti ko so leš Katarine Timal-ove iz vode izvlekli, so našli denarjev pri njej." v Šenk: „Šlosarek je vedel, pa je v naglici pozabil." Šenk pripoveduje dalje, da so se peljali po izvršenem delu na Dunaj. Ker pa niso imeli denarja, je zastavil Šenk manji v kovček Timal-in pri načelniku postaje, a Šlosarek in Karol Šenk sta se peljala zastonj, ker je bil poslednji sč prem- Ijevalcem — kondukterjem — vlaka poznan. Drugi dan so vzeli denarje iz hranilnice. Bilo je 1200 gold. 60 kr. Večji del zadržal je Hugon Šenk za sebe, a ostalo je razdelil med brata in Šlosareka. - 42 Preds.: „To je bil dober zaslužek, je-li? Zakaj pa niste takrat v Ameriko pobegnili, kakor ste vže davno nameravali? Tu ste imeli najboljo priliko, ker ste imeli dovolj denarja. Ali Vam ni bilo do tega, da bi šli v Ameriko, Vam je šlo nekaj druzega po glavi." . To zaklanje Vam je pokazalo, da ni dobro, da je človek pri taeih prilikah v društvu, ker pojedini premalo dobi. Za to ste sklenili, da v bodoče sami koljete, kajti ako je človek sam, mu ni treba deliti plen z društvom." Drž. pravdn.: „Vi pravite, da Vas je Šlosarek klical v pomoč, ko jo sam ni zmogel in je od Vas nož iskal." Šenk: „Da!“ Preds.: „Kako je to, da je iskal nož od Vas, ysaj ga je imel sam?" Šenk: „Jaz sem samo videl nekaj na tla pasti. Menije pozneje Šlosarek pravil, da jo ni mogel zmoči, zato me je kli¬ cal v pomoč in iskal nož od mene. Ker pa jaz nisem hotel dati mojega, je vzel svoj nož." Drž. pravd.: „Sedaj zopet drugač govorite." Preds.: „Šlosarek, pridite Vi bliže in povejte, kedaj je nastala misel, umoriti Katarino Timal-ovo?" v Šlosarek: „To misel je sprožil Hugon Šenk in sicer pre¬ cej po tem, ko nam je oropanje poštonoše in poštarja spod¬ letelo." Šlosarek pripoveduje umor obširno. Ko so po daljem is¬ kanju zvedeli, kje Katarina Timal-ova stanuje. v si je Šlosarek 25 goldinarjev izposodil. „Po nalogu Hugona Šenka sem vzel seboj kamen in kol, da jo laglje v vodo pahnemo." „Ko smo šli s kolodvora," pripoveduje Slošarek dalje, „je šel Karol Šenk naprej. Za njim sta šla Hugon Šenk in Katarina Timal-ova, a jaz kacih 20 korakov za njima. Ko smo sprišli na odločeno mesto, me je prašal Hugon Šenk, če bi se mogli na ono stran pripeljati, To je bil znak za napad. V tem hipu jo je napadel Karol Šenk od zadej a jaz od spredaj; vrgla sva jo o tla in jo počela daviti, Ko v je na tleh ležala, se je začela braniti. Na v t,o je rekel Karol Šenk: „Jaz ne mo¬ rem več držati. Hugon Šenk je to slišal . . . ." Preds.: „Zakaj ste jo vrgli o tla, vsaj s tem niste mogli doseči Vašega namena V" Šlosarek: „Hugon Šenk je rekel, da bo padla v nesvest, ali morebiti tudi umrla, ako jo daviva za vrat. Ko pade v nesvest, morava hiteti, da jo vrževa v vodo. Ko je pa Karol Šenk rekel, da jo ne more več držati, je Hugon Šenk priskočil, ter ji ž nožem vrat prerezal. Mej tem sem jo držal jaz za - 43 — eno roko, a Karol Šenk'za drugo. Hugon Šenk je še rekel, da naj ji preiščeva žepe a nož je dal meni, da ga vržem v vodo, kar sem tudi storil. Nož je kupil takrat, ko sva iskala stano¬ vanje Katarine Timal-ove za 60 krajcarjev. Potem sva ji jaz in Karol kamen privezala in v vodo vrgla." Preds.: „Hugo Šenk pravi, da je slišal, da ste vrgli vaš nož v v vodo." Šlosarek: „Jas noža nisem imel." Preds.: „Tu se Vaša izjava se Hugon Senkovom, kar se njega tiče. ne samo ne vjema, ampak je ena drugi ravno na¬ sprotna. Hugon Šenk! ostanete Vi pri Vaši izjavi?" Šenk: „Da!“ Preds.: „Tedaj Vi trdite, da Šlosarekova izjava ni res¬ nična ?“ Šenk: „Da!" „Pri povratku na postajo", nadaljuje Šlosarek, „me je Hugon Šenk vprašal, če sem vzel Katarini Timal-ovi denarje in zlatnino, na kar sem mu odgovoril, da nisem. Tudi Karol Šenk je rekel, da ni nič vzel. Ker nismo imeli denarjev za poravnanje troškov v gostilnici in za železnico, je Šenk manji kovček zastavil. Dogovorili smo se, da bomo vzeli iz hranilnice ves denar razun 10 goldinarjev, katero svoto je hotel pozneje Šenk tako ponarediti, da bi vzeli še enkrat vso svoto. S tim me je v hotel pa samo navesti na pot, da me policija ugrabi." Šlosarek pripoveduje dalje, da je Hugo Šenk enkrat zahteval, da privežemo neko žensko za drevo, potem jo pa s petrolejom polijemo in zažgemo. Hugo Šenk se pri teh besedah smeja. „Ne smejajte se, Hugon Šenk", zavpije predsednik. „Vi nemate prava smejati se! Jaz Šlosareku vrjamem, če¬ ravno hudodelec, a Vi se ne smete smejati. Ako te listine prebiram, najdem dokaze Vaše najstrašnije grozovitosti. 21. ju¬ lija ste Josipino Timal-ovo umorili, 22. ste vzeli denarje iz hranilnice in ste se peljali z Emilijo Hehsman-ovo v Melk, a zvečer ste šli ž njo v gledišče. Tako propalega člo¬ veka morebiti še ni bilo na svetu . . . .“ Šlosarek: »Gospod predsednik, Hugo Šenk je hotel zapeljati svojega brata Karola, da ubije mojo ženo." Preds.: „Bes je, da je Šlosarek propadla duša, ali jaz mu vendar vrjamem; Vi pa ste lažnjivec, kakoršnega še ni mati rodila, Vi ste mesece in mesece grozno lagali; Vaše žrtve ste lagali in varali ; danes ste eno pogubili, juter ste vže za drugo gledali. - 44 — Preds.: „Karol Šenk ! Je li ste tudi Vi pomagali iskati stanovanje Katarine Timal-ove? Karol Šenk: „Da tudi jaz sem zanjo popraševal." Preds.: „Kaj veste o brzojavkah, ki jih je Hugon Šenk pošilal v Budejevice?" Karol Šenk: „Hugon je poslal dve brzojavki v Budejevice ; prva je imela podpis Josipina Sigel a druga Josipina Sigel rojena Timal. “ Preds.: „.Je li prišel iz Budejevic kak odgovor na te brzojavki ?“ v Karol Šenk: „Iz Budejevic je prišlo pismo pod napisom: Herman Sigi poste restante, Fiinfhaus, v katerem se je Hugonu naznanil prihod Katarine Timal-ove. Karol Šenk pripoveduje o pripravi za umor tako, kakor Slosarek, samo ne prizna, da jo je držal. Trdi namreč, da je bil več od 100 korakov preč. Po daljem razgovoru vendar prizna, da se je roki umil in ko ga predsednik vpraša zakaj, pravi da zato, ker so bili oblatni. »Morebiti ste bili pa krvavi/ pravi predsednik. kajti žrtva, kateri se je vrat prerezal, je zgubila brez dvombe dosti krvi, zato je prav lahko mogočo, da ste bili okrvavljeni. Vi, Karol Šenk ste vsakako somorilec Katarine Timal-ove, su¬ kajte Vaše besede sem ali tja.“ Karol Šenk ostane pri tem, da ni neposredno niti sam pomagal, niti videl, v da ji je brat vrat prerezal. Državni prav¬ dnih pravi Karolu Šenku, da ne pomaga tajiti, kajti Slosarek odločno govori, da je tudi on — Karol Šenk — pomagal; ra- zun tega je v preiskavi on sam priznal, da jo je držal. “ Karol Šenk; „Šlosarek mi je rekel, da naj jo držim.“ Drž. preds.: /Tedaj vendar priznate!" Branilec dr. Steger vpraša Karola Šenka, kaj ga je pri¬ moralo, da je pomagal moriti. Na to mu ta odgovori, da ga je slabo materijalno stanje k temu nagnalo in prosi, ga bi smel malo opisati. Preds.: „Dovolim Vam, ali Vam naprej povem, da niste imeli pravega uzroka. Vrjetno in pojmljivo je, da se vkrade iz nužde hlebec kruha, ali iz nužde moriti — ta je prazna. Vi ste imeli bolji prihod, kakor marsikateri revež, ki s pra¬ znim želodcem dela, pa vendar pošten ostane. Karol Šenk pripoveda, da je imel 30 — 40 krajcerjev dnevno, pa mu se je še od tega marsikaj odbijalo. Eazun tega moral je plačati še od 1877. leta mesečno 25 krajcerjev za kolek (štempelj) od naimenovalnega pisma. — 45 - Preds.: »Torep za to, daste morali plačati mesečno 25 krajcerjev kolekovine, ste postali morilec! To je vže preveč!" Potem se prebere zapisnik o stvareh, katere je imela Katarina Timal-ova in zapisnik o njenem paranju, katerega je sestavil pehlarnski zdravnik. Iz zapisnika vidi se, da je imela Katarina Timal-ova več ubodnih ran. Kazun tega imela je še rane, katere so ji bile zadate z trdo in tumpasto stvarjo. Ko so jo našli, bil je pri njej kamen navkriž privezan. Pri njej so našli tudi 10 goldinarjev v popirju in 3 goldinarje v srebru. v Za tim prebere predsednik brzojavko, katero je bil po¬ slal Šenk Katirini Timal-ovi 7. julija lanskega leta. Ta se glasi: »Naznanjam poroko. Josipina Sigel-nova.“ — 46 - „Iz sestavljanja brzojavke," pravi predsednik dalje, „vi- di se, da jo je Hugon Šenk napravil." Šlosarek spozna več stvari, ki so na sodnijski mizi, kot lastnino Josipine in Katarine Timal-ove. Priča Bukvald vzel je bil več stvari od Šenka v zastavo, druzega ne ve povedati. Kakor smo vže malo prej rekli, Hugon Šenk ni bil za¬ dovoljen, da mora deliti „krvavo" zaslužene krajcarje s svojima tovaršima. Zatoraj je je hotel v bodoče sam delati — klati in ubijati — in tudi sam plen imeti. Ko je bil denar od Katarine Timal-ove vže precej pošel, zbral si novo žrtvo Rezo Keterl-ovo. Predsednik ga vpraša, kako se je seznaninil z Bezo Ke- terl-ovo. Hugo Šenk: „Gospod predsednik! Vi mi nič ne ver¬ jamete, zato je tudi škoda, da odgovarjam, posebno pa ker me stavite povsod na laž." Preds.: „Ne spodtikajte se v to, kar govorim, ampak odgovorite na to, kar Vas prašam. Jaz sam ne bom tako nič razsodil, ampak gospodje sodniki." Šenk na to mrmraje nekaj odgovarja, kar se pa ni mo¬ glo razumeti, razun besedi „ telesno in duševno mučenje." Preds.: (strogo) „Ne komedijajte tukaj! Mislim, da veste, da imam prilično eneržije! Tukaj ni mesto za komedije. Ni res, da Vas je kdo mučil. Ako nečete odgovarjati, je tudi prav, bom pa prebral, kar ste rekli v preiskavi. Bad Vam veljam, da ni lahko pripovedovati tek tako krvavih hudobij v nazočnosti tolike množice in to še pri belem dnevu. Preisko¬ valnemu sodniku se to še nekoliko laglje pove, ali tukaj ne gre tako lahko. Vi bi radi temu izbegli, zato komendijate in govorite o mučenju Dobro premislite, kaj hočete storiti." Šenk: „Gospod predsednik, ja več ne bom od¬ govarjal! Obsodili mi boste tako ali tako. Jaz vem, da sem moje življenje zaigral. Tudi se proti Vaši razsodbi ne bom pritožil niti za milost pro¬ sil. Obsodite me tedaj, jaz vem kaj me čaka in sem z mojo sodbo zadovoljen, ali mučiti se ne dam. — 47 - Preds.: »Mislim, da ni prav vse tako, kakor Vi pra¬ vite, drugače ne bi bili poskušali resnico tajiti in zvijati. Ako nečete odgovarjati na moja vprašanja,^vsedite se. Predsednik bere zapisnik: »Še preden sem Timalov-o končal, sem se vpoznal po v časniškem oglasu z Rezo Keterl-ovo“. Tu se predsednik obrne Šenku in veli: „Vi pravite, da Vas v deželni sodniji telesno in duševno mučijo. Prosim Vas po¬ vejte mi v čem obstoje te muke?“ Šenk: „Vže pri prvem zaslišanju mi je policijski sovet- nik gospod Brajtenfeld obljubil in besedo dal, da mi bo spol¬ nil dve pohlevni želji. Danes mi je obljubil a juter je obljubo oporekel. Tukaj v deželni sodniji sem moji prošnji ponavljal 4 '. Preds.: »Kašni ste ti prošnji?" Šenk: „Prva je, da sem hotel dobiti odpuščenje od taistih oseb, katere sem razžalil. Zavoljo tega nisem spal toliko noči. Ta prošnja se mi ni uslišala, niti mi je bilo dovoljeno, da prosim odpuščenja pismeno". Preds.: „A druga prošnja?" Šenk: „Da smem izdati moj životopis v korist moje žene, da bi s prihodom moje dolgove poplačala. Skoraj nisem več vedel, kaj delam. Prečul sem cele noči. Ko sem bil delo vže začel, zabranilo se mi je nadaljevati. Včeraj so me utaknili v sobo, ki je za norce". Preds.: „V tem poslopji ni sob za norce!" Šenk: »Da, da! Kajti vse stene so se slamo obložene 14 . Preds.: »Da gospodje sodniki vedo, v čem je stvar, bom tukaj v kratkem razložil. Za mučenje v deželni sodniji, o ka¬ terem toži Hugo Šenk v prevzamem jaz vsako odgovornost. Stvar je pa ta. Kar govori Šenk, o prošnji za odpuščenje od tistih oseb, katere je ali razžalil ali pa poškodoval, je samo to, da me je prosil, da sme občevati z Josipino Eder-jevo. S to osebo je več mesecev živel in jo tudi zapeljal, da je njeno gospodinjo okradla, za kar je obsojena na tri leta ječe. Jaz sem bil mnenja, da to ne gre, toraj mu tudi nisem mogel dovoliti. Potem me je prosil, da ji sme pisati, na kar tudi nisem mogel pristati, kajti ne gre, da si osebe, ki so v tem poslopji zaprte, dopisujejo. To sem storil pa tudi s tega, ker sem prepričan, da Šenku to ni prišlo od srca, nego, da je samo hinavstvo ! Druga prošnja, ko so ga doveli v deželno sodnijo, je bila, da mu dovolim pisati njegove spomine — memoare. To se mu je izjemno tudi dovolilo jaz pravim izjemno, kajti v obče kaz- — 48 - njencem nij dovoljeno imeti pisalne priprave. Pisal je več časa in okoli 14 listov, napisal svojega životapisa. Vže pri poeetku rekel sem mu jaz, oziromo tudi načelnik tega poslopja, da se mu bode vse odvzelo, samo ako bo poskušal zlorabiti to stor¬ jeno mu uslugo. Hugon Šenk obljubil je se ve da in dal svojo lastno besedo, da se bo posluževal pisalnega pribora izključ- čivo samo za pisanje svojega životopisa. To je trajalo nekoliko tednov. Nekaj dni pred početkom končne obravnave napisal je Šenk Emiliji Hehsmanovi pismo v katerem jo prosi, da mu pošlje strupa, da se bo osrupil, ravno takrat, ko ga bodo hoteli obesiti, samo da se ne bo mogla izvršiti nad njim smrtna obsodba. Evo pisma! Kar Šenk trdi, da je hotel se životopisom svoji ženi koristiti, tudi ni res, kajti pisal je, da pripade izvesten del Hehsmanovi, drugi del njenem detetu in samo en del njegovi ženi". Šenk: „Polovica Hehsmanovi, druga polovica moji ženi". Preds.: „Zakaj trdite, da hočete Vašo ženo podpirati, vsaj je vse laž". Šenk: „Vsaj je tukaj zapisano". Preds.: „Smešno je, da razpolažete z Vašim životopisem. kakor s kako dragocenostjo. Kaj mislite, da je svet res izven- redno radoveden brati Vaša nedela in hudodelstva? Toda ne bo prilike brati Vaš životopis, to Vam jaz jemstvujem. Kar se tiče Vašega nesramnega pisma, jaz njegove vsebine ne bi ni omenil, ali Vi sami ste mi dali povoda za to. V pismu pišete: »Kakšno vživanje ostati trden do zadnjega a v poslednjem tre¬ nutku izmakniti se rabeljnu iz pesti!" Vi se Vaših grehov ne kesate in še v zadnjem trenutku ne mislite na povratek in na obžalovanje grehov. To pismo, ste bili dali Vašemu to- varšu, ko je bil puščen iz ječe, in za to se Vam je zabranila dalja poraba pisalnih stvari". Na to prebere perovodja izpoved Šenkovo v preiskavi. Ta se glasi ravno tako, kakor je v obtožbi opisana. Hugon Šenk pripoveda namreč, da jo je zvabil v gozd, da jo umori. Ali ko sta prišla v gozd ter se tam z jedjo in pijačo okrepčala, zapustil ga je pogum in se ni upal izvršiti umora. Da bi pa vendar dosegel svoj namen, poslužil se je zvijače, vs!ed ka¬ tere se je Beza Keterl-ova sama sebe ubila. Šenk veli, da se je igral s praznim revolverjem in je Keterl-ovo šaleči se na¬ govoril, da obrne tudi ona cev proti svoji glavi in sproži. - 49 — Ker je bila cev prazna, se ni mogla zgoditi nikakšna nesreča. Potem je šel Šenk nekoliko nastran. je revolver napolnil in se zopet vrnil. V razgovoru dal je Šenk Keterl-ovi vnovič revol¬ ver in rekel, da naj poskusi še enkrat. Keterl-ova misleca, da je revolver tudi sedaj prazen, je pomerila v glavo, sprožila in se mrtva zgrudila. Ako sodnija to izjavo vzame kot resnično, je Šenk ven- dar-le njen morilec. Ali državni tožilec misli, da Šenk, ki je vže poprej morij, mi človek, ki bi zgubil tako hitro pogum, nego da jo je v Šenk zavratno umoril. To se vidi tudi vže iz tega, da je Šenk to izjavo pozneje preklical in drugo šemanje vrjetno basen pripovedal, namreč, da je umoril Keterl-ovo nek nepoznan človek z imenom Karol ali Kihard Vagner. Zopet pozneje, je Šenk tudi to izjavo preklical, ker v se je valjda in njemu v nevrjetna zdela in je ostal pri prvi. Še v drugi izjavi pravi Šenk, da ni videl, kako je Vagner Keterl-ovo umoril. Predsednik pravi, da je škoda za čas, ker je vse sama laž. — Predsednik pokliče na to Karola Šenka, ki je iz prvega trdil, da o umoru Keze Keterl-ove nič ne ve in ga vpraša, kedaj je zvedel o umoru. Karol Šenk: „Še-le 22 . avgusta". Preds.: „Kdo Vam je povedal?" Karol Šenk: „Moj brat Hugon". Preds.: „Tedaj Vam je on sam pravil; niste-li vže prej sum n j ali ?“ v Karol Šenk: „Da, ko sem bral oznanila po voglih, v ka¬ terih je bilo opisano umorjeno dekle in njen morilec. A ko sem bral, da je imel morilec brado, sem si mislil, da ni Hugon". Preds.: „Kaj Vam je pravil Hugon 22 . avgusta?" Karol Šenk: „Tega se več ne spominjam". Preds.: „Bom Vam pa jaz pomogel. V preiskavi ste djali — ali se še v ne spominjate?" Karol Šenk: „Ne!" Preds.: „Pojdite, pojdite! Vi niste samo premeteni, am¬ pak ste tudi nespametni. V preiskavi ste rekli, da Vam je pra¬ vil Hugon ravno tako, kakor ste culi iz obtožbe, namreč da je revolver napolnil in ga Keterl-ovi dal, da se igra ž njim, kakor poprej, dokler je bil prazen in tako se je Keterl-ova sama ustrelila." Karol Šenk: „Da, tako mi je Hugon pravil". 4 50 Karol Šenk tudi prizna, da je dobil pri tej prili ki od Hugona 30 goldinarjev, katero svoto mu je dal iz ropa izvr¬ šenega nad Rezom Keterl-ovom. Preds.: „Vsled te Vaše izjave se bo sodnija posvetovala, da-li je Karol Šenk sokriv umora Reze Keterl-ove“. Predsednik praša na to Karola Šenka je-li res, da je on _ Karol Šenk — v ravnateljski pisarni karte za brez¬ plačno vožnjo ukradel in jili bratu dal. - 51 — Karol Šenk odgovori, da je našel dotične karte v pisarni na tleh in jih bratu dal, ali to se ne pravi krasti. Preds.: „To je pa vže preveč. Vi nimate ni najmanjega pojma o služiteljskem poštenju, čudom se moram čuditi, da morete kaj tacega reči". Predsednik pokliče na to Hugona Šenka. — „Je-li ste sedaj voljni odgovarjati ?“ Hugon Šenk: „Da!“ Preds.: „Zato Vam moram čestitati, da se hočete z menoj razgovarjati. Vsakako je bolje za Vas.“ Predsednik izjavi, da je hotel Hugon Šenk Keterl-ovi prebijeno železnično karto, ki je glasila za progo „ Vergl-Solno- grad" v žep vtakniti, da bi na ta način obrnil sled na drugo stran". Priča Roza Kajlvert-ova, hči v florijanski ulici stanujočega trgovca je videla Rezo Keterl-ovo večkrat z možem, kije imel brado. Predsednik pravi, da je vže imel Šenk tudi pri Josipini Timal-ovi brado, torej je gotovo, da je imel umetno brado. Pohišnica hiše, v kateri je Keterl-ova služila, ne ve dru- zega povedan, kot da je videla Keterl-ovo večkrat v družbi s Hugonom Šenkom. Predsednik prebere izjavo 5lletne Ane Nader-jeve, ki je stanovala v isti hiši, kot Keterl-ova. Reza Keterl-ova pravila ji je o zvezi s Hugo Šenkom, kakor tudi o nameravanem iz¬ letu. Nader-jeva je Keterl-ovo svarila pred njenim ljubčekom, ker ji je neki notranji glas rekel, da jo bo umoril. Preds : (Hugonu Šenku.) „Je-li ste pustili Vi zaboj v vagonu ?“ Šenk: „Da!" Baron Bušman, pri katerem je Keterl-ova služila, priča, da je ostalo v njegovem stanovanju še 112 goldinarjev Ive- terl-inih. Preds.: ,.Kaj ste našli v Keterl-inem kovčeku?" Šenk: „Uhanov, zapetno iglo, prstanov, uro in verižico. Večino teh stvari dal sem Hehsman-ovi." Preds.: „Kedaj ste vzeli denarje iz hranilnice?“ Šenk: ,,Denarje sem vzel 6. avgusta iz hranilnice; vrednostne papirje sem prodal pri „Merkurju" za 12 — 1400 goldinarjev." Pri „Merkurju" so bili prodani v istem času vrednostni popirji za 1189 gold. in 70 kr. Iz beležek Reze Keterl-ove je razvidno, da so to isti po¬ pirji, ki so bili njena lastnina. 4 * - 52 - S tim je obravnava, glede umora Eeze Keterl-ove do¬ vršena. Predsednik pokliče Emilijo Hehsman-ovo. Emilija Hehsman-ova je bila edina, kateri je bil Hugon Šenk nesebično naklonjon. Preden preidemo na obravnavo, mislim da ne bo od več, da spregovorimo nekoliko besedi o tem bitju, ki je bilo s prvega namenjeno smrti ravno tako, kakor druge žrtve, pa si je vedelo'pridobiti sčasoma prijatelj¬ stvo in ljubezen te zveri v človeški podobi, da ni samo ne hrepenel po življenji, ampak ji je bil tudi naklonjen. Deklica je visoke rasti in lepega obraza. v S koncem aprila lanskega leta spoznala se je s Hugonom Šenkom po časopisu. 26. aprila sta se prvikrat sejila, a drugikrat 1. maja. Pri zadnjem sestanku jo je spremljal Šenk do Šembruna. Tako je prešlo nekaj mescev. Šenk je pravil Hehsman-ovi da bo nastopil 12 . avgusta dobro službo pri arlbreški železnici. Tudi dotieno naimenovalno pismo ji je pokazal in rekel, da je vže 1200 goldinarjev kavcije položil. Sredi maja lanskega leta preselil se je Šenk s Hehs- man-ovo v Melk. Tu ga je začela naganjati in nagovarjati, da se poročita. Šenk je^. rekel, da to ne more biti, ker je ruski nihilist.*) On ni Šenk, ampak rusko-polski knez z ime¬ nom Belopolski in ako jo vzame s tem imenom za ženo, za¬ kon ne bo veljaven. Torej je bolje, da tako živita. Dekle mu je vse vrjelo in je ostalo pri njem. Pripovedal ji je tudi, da ima v severni Ameriki bogatega strica, ki ima naj manje 7 milijonov dolarjev.**) Da bi mu laglje vrjela, je rekel, da naj mu piše, da položi 5000 dolarjev za njo v kaki hranilnici, kar je Hehsman-ova tudi storila in od tega časa njegovim la¬ žem še raji vrjela. Kmalo potem ji je rekel, da mora iti v London po de¬ narjev in ko je videla, da nema dovelj za pot, mu je dala 200 goldinarjev. 28. junija je dobila pismo, ki je bilo pisano v Prerovi a v Belicrkvi na pošto dano. Bavno v tem času, *) Nihilisti so ljudje, ki so se zarotili v Rusiji zoper državo, javni red in ruskega cesarja, Prejšnjega ruskega čara Aleksandra II, so tudi nihilisti umorili. **) Dolar je po našem 2 gld. v zlatu. 58 — ko je bil Šenk z doma, ste zginili Josipina Timal-ova in njena teta Katarina Kmalo potem se je vrnil Šenk domu ter djal, da v Lon¬ donu ni dobil denarjev, ker ni mogel dokazati, da je knez Belopolski, ali je dobil denarjev na drugem mestu. Hehs- man-ovi je dal 200 goldinarjev nazaj in zraven tega še večji znesek. Nekoliko dni pozneje odpotoval je Šenk z Hehsman-ovo. 18. julija vrnila sta se s pota in sta pripovedovala soglasno, da sta bila v Cirihu poročena. Da bi bila stvar bolj vrjetna, je naročil Šenk pri Rona- herju svatovsko večerjo, za ktero je plačal 70 goldinarjev. Šenk je stanoval od sedaj pri svaku Hehsman-inem, Fogtu po imenu. 3. avgusta je rekel, da mora odpotovati po diplo- matičnih opravkih, da se bo pa vže drugi večer vrnil in se bodo našli v Foglsangovi gostilnici. 4. in 5. avgusta Šenka ni bilo videti na Dunaji in ravno ta čas je bila Keterl-ova umorjena. 5. avgusta ob 10. zvečer prišel je s železnico in je šel precej v Foglsangovo gostilnico, kjer so ga njegovi pričakovali. Šenk je rekel, da je zelo la¬ čen, kajti delal je tako ves božji dan, da ni imel časa jesti. Potem je potegnil iz žepa prilicno velik zavoj in rekel: „Vi- diš Emilja, kaj sem prinesel. Imel bi bil dobiti 9000 goldi¬ narjev, pasem dobil le 3000. Toliko so vredni namreč ti popirji." Potem je dal Hehsman-ovi uro, prstan z briljantom, ovratni kinč in uhane, vse lastnina Reze Reterl-ove, katero je neko¬ liko ur poprej umoril. Šenk je šel s Fogtom v Štetin, kjer je Fogt trgovino začel. Tri dni po odhodu je brzojavil Hehsman-ovi, da naj pride precej v v Breslavo, kjer jo pričakuje. Ko je prišla v Breslavo, ji je Šenk pravil, da ga nihilisti vedno preganjajo in mu po življenju strežejo. Tudi biserje, katere ji je dal, nihilisti poznajo, zato ga je treba prenarediti. Na to ji je vse odvzel in nekaj prenaredil, drugo pa, kakor tudi uro, prodal. Po naključbi govorilo se je enkrat o umoru Keterl-ove. Šenk je djal pri tej priliki. „Moj Bog! baron jo je kam po¬ slal v varen kraj, kjer dobro živi, ljudje pa mislijo, Bog ve, kaj je ž njo. Tudi se misli, da sem jaz njen morilec, ali to razširjajo samo moji neprijatelji. Razun tega je tam jasno pisano, da je imel dotični brado, jaz je pa nimam." Predsednik reče Hehsman-ovi naj se vsede, ker je no¬ seča in bolna. — 54 — Preds.: „0d kedaj poznate Hugona Šenka?" Priča: „Od 26. aprila lanskega leta." Preds.: „Kako sto se ž njim spoznali?" Priča: p Po časopisu." Preds.: „Kaj je rekel, da je?" Priča: „Inženir.“ Predsedik bere potem pjsmo, katero je pisal Šenk iz Belecrkve isti dan, ko sta s Slosarekom Josipino Timal-ovo umorila. Preds.: „Je-li ste imeli kaj lastnega premoženja?" Priča: „Blizo 600 goldinarjev." Priča pripoveduje dalje o potovanju v Breslavo in o po¬ vratku v Solnograd, kjer jo je Šenk samo dvakrat obiskal. Preds.: „Se ve da, kajti imel je mnogo posla. V istem času živel je z Ederjevo in Ferenci-jevo, torej ni mogel biti mnogo pri Vas". Pred odhodom vstane Hehsman-ova, gre proti Šenku ter mu hoče roko podati, ali predsednik zaupije nad njo: „Neiditeblizn, varujte se tega človeka do¬ takniti." Dekle začne jokati, potegne počasi roko nazaj in zbeži iz dvorane. Bila je govorica, da mu je hotela dati pri tej priliki strupa, ali v stvari ni bilo tako. Po kratkem počitku, katerega porabi Hugon Šenk v to, da se pogovarja s svojim zagovornikom, se obravnava nada¬ ljuje. Šenk izjavi še enkrat, da je Keterl-ovo Vagner umo¬ ril. kar mu pa predsednik ne verjame. Potem pokliče pred¬ sednik Josipino Eder-jevo. Ta je bila obsojena 8. februarja 1884 1. zavoljo tatvine na tri leta težke ječe. Sedaj je bolna in v ječini bolnišnici. Jo- sipina pripoveda, kako jo je Hugon Šenk nagovoril in k tat¬ vini zapeljal, ker mu je, kakor je rekel, potrebno denarjev za njegovo tovarno. Vse, kar je ukradla, je dala njemu. Potem se prebere zapisnik pl. Malfattijeve, pri kateri je služila Eder-jeva tri leta. Njena izjava je brez važnosti. Eder- jeva gre jokaje iz dvorane. Za tim pokliče predsednik Hugona Šenka, da izpriča o umoru. — 55 — Rože Ferenci-jeve. Šenk pripoveda. da se je seznanil z Božo Ferenci-jevo vsled oglasa v časopisu in da je zvedel, da ima 800 goldinar¬ jev denarjev. Pred«.: „To je malo,“ Šenk: „Imela je samo 5u0 goldinarjev.“ Šenk pripoveduje dalje, da je stopila Ferenci-jeva iz službe po njegovem prigovarjanju. Gospej Hocejevi, kjer je nazadnje stanovala, predstavil jo je kot sestro. Ferenci-jevo umo¬ riti sklenil je še le takrat, ko mu je Šlosarek grozil, da se mora zopet nekaj izvršiti, drugače bo vse ovadil in vsi trije bodo prišli na vislice. Ta posel se vendar ni mogel prej iz¬ vršiti, ker je bila Ferencijeva hranilnično knjigo zgubila in jo je morala še-le preklicati (amortizirati). Dne 21 . decembra dobila je drugo knjižico. Preds.: „Kako Vam je prišla misel Eožo Ferenei-jevo umoriti “ — 56 - , iskali smo vkupaj za to vgoden kraj. Bili smo Olumucu. Prerovi i. t. d. Ko nismo našli, kar smo iskali, je rekel Karol, da je v Požunu mnogo vode. Zato smo šli v Požun. Šenk: ^Obljubil sem ji bil, da se bova v decembru po¬ ročila. torej mi ni dala miru in je rekla, da gre z menoj v j Solnograd. Jaz sem ji rekel namreč, da v Solnogradu sta¬ nujem. Da se jo znebim, sem sklenil jo umoriti. Preds.: „Je-li tudi Karol Šenk vedel poprej, kaj name¬ ravate ?“ - 57 — Preds. : Eder-jeva pripoveduje, da od 26. do 29. decem¬ bra niste bili v Linču. Pisali ste več pisem, ter jo tolažili, da boste kmalo prišli. Šenk: „V tem času sem bil v Požunu." Šenk pripoveduje, kako je šel po njo v njeno stanovanje in dal kovčeka odnesti k Karolu. Potem je kupil malo sekiro. „Ko smo prišli v Požun", pripoveduje Šenk dalje, „smo šli v gostilnico in pustili Ferenei-jevo nekaj časa samo. Ko sva se vrnila, sem jaz s Ferenci-jevo večerjal in potem smo šli na pot. Bilo je vže tema. V žepu sem imel revolver in malo svetijnieo. Jaz sem šel prvi, Koža Ferenci-jeva za menoj, a za njo Šlosarek. Tako smo prišli na odločeno mesto, dobre četrt ure hoda od Požuna." Preds.: „Na desnem bregu?" Šenk: „Da, kakor sem vže rekel. Pot, po kateri smo šli je precej daleč od brega. Tudi bi je ne bi bili mogli vreči v vodo, ker se spušča breg po malo proti vodi. Morali smo jo tedaj na poti umoriti. Ko smo šli nekaj časa, slišim udar in ko se nazaj ozrem, vidim, da Ferenci-jeva na tleh leži Šlosarek jo je bil s sekiro po glavi udaril. Ka to vzamem revolver iz žepa, ga napnem in stopim pod bližnje drevo." Preds.: „Zakaj?“ Šenk: „Bati se je bilo, da bi nas kedo videl ali slišal in napah Šlosareku sem bil vže poprej naročil, da naj ji vzame uro in gotovino iz žepa in sedaj sem videl izpod drevesa, da ji se silo obleko trga. Potem sem čul še več udarov in ko je prenehal, jo je vlekel Šlosarek proti vodi. Kmalo pride k meni ž njeno obleko in pravi da ni ure v žepu. Jaz sem mu rekel: „Le iščite, gotovo jo boste našli." Šlosarek se je vrnil in slišal sem zopet udarce. Čez nekaj časa je k meni prišel ali sopet prazen. Potem je odsekal vejo in je ž njo mrtvo Ferenci-jevo v Donavo zvaljal. Poprej ji je še uhane vzel, kajti jaz sem mu rekel, da mi jih mora prinesti. Jaz sem vžgal svečo v svetilnici. da bi našla uro. Šla sva 100 korakov nazaj, ali ure ni bilo nikjer. Mislil sem namreč, da jo je Ferenci- jeva morebiti po poti zgubila.“ Šenk pripoveduje vse to tako mirno in hladnokrvno, ka¬ kor da gre tu za liter vina, a ne za glavo. Predsednik v vpraša na to Slosareka, da-li je res, da je on — Šlosarek — Šenka silil, da si preskrbe zopet denarjev. Šlosarek: „Iskal sem dela, pa ga nisem našel, ker moje poslednje spričalo ni bilo v redu. Potreboval sera denarjey, — 58 - da bi mag«] vzeti zimsko suknjo iz zastavnice, toraj sem pisal Hugonu, da mi pošlje nekoliko." -Preds.: „To so pisma, o katerim je Šenk govoril. Vi in Karol Šenk ste iskali novcev od njega." Šlosarek: „Jaz sem mu pisal, da mi priskrbi dela, kar pa ni storil. Na to sem pisal Karolu, da sem v slabem po¬ ložaji in sem rekel, da bi bilo bolje, da ovadim vso to stvar policiji." Preds, „To je že precejšnji pritisek, ako se človeku, ka¬ kor Hugon Šenk, s policijo grozi. Vsled tega je prav vrjetno, da je moral misliti na novo ropanje." Šlosarek; „Ne, jaz sem iskal samo dela." Šlosarek pravi, da sta imela Hugon in Karol Šenk po¬ sebne črke, s katerimi sta pisala pisma mej seboj. Predsednik pravi, da je našel sled teh črk v žepni knjižici Šenkovi, Šlosarek priča, da mu je Hugon Šenk pravil, da bi se moglo »zaslužiti" pri Eoži Ferenei-jevi 450 goldinarjev. Poz¬ neje mu je pravil, da ga priganja k poroki, toraj jo mora umo¬ riti, samo mora še malo čakati, dokler dobi denarje iz hranil¬ nice, da jo ne bo zastonj umoril. Šlosarek pripoveda, kako sta Šenk in on iskala za to ugodno mesto. Prvo sta šla v Požun, kjer sta našla, kar sta iskala. Imela sta zato ugodno mesto tudi' blizo Melka, ali tja se Šenk ni upal iti, kjer so ga bili prijeli poprej zavoljo pr¬ stana. Preds.; „Dobro se spominjate. Šenk je bil dal taraoš- njemu zlatarju Lacinger-ju prstan z dijamantom, katerega je pa ven vzel, in mesto njega drugega ponarejenega noter dati dal. To se je zdelo zlatarju sumljivo, zato je naznanil stvar sodnijskem pomočniku Uirihu. Ta je pričakal Šenka na po¬ staji in mu zapoveda, da dokaže, kdo je. Šenk mu je poka¬ zal na to stalno vožno karto, na kateri je bilo pisano, da je inženir, in to je bilo Uirihu dovolj." Šlosarek: »Omenjenega dne sva šla po Ferenci-jevo v njeno stanovanje in okoli poldne smo se odpeljali v Požun." Preds.: »Pod kakim imenom ste šli Vi ž njima?" Šlosarek: „Kot dober znanee." Preds.: »Ste-li imeli ves čas sekiro pri sebi?" Šlosarek: »Da! Okoli petih popoldne prišli smo v občin¬ sko gostilnico v Volfstal. Šenk me je k malo po prihodu po¬ klical na dvorišče in mi povedal, kaj imam storiti. Djal je, da z revolverjem ne bo mogel nič opraviti, ker je tam blizo lovčev dom." - 59 - Preds.: „Se ve da, tara bi bili pok slišati. Pripoveduje se, da so slišali ljudje v bližnjem domu prav takrat krik in jok; tudi psi so močno lajali, ali se nihče ni upal iz hišo". Šlosarek: „Iskala sva celo uro, preden sva našla odlo¬ čeno mesto v temi. Ferenei-jeva je bila 10 korakov pred nama. Šenk mi je dal znak z revolverjem. Jaz sem se tresel, in sem jo vendar udaril se sekiro po glavi. Padla je na roke, a ko sem to videl, sem vrgel sekiro na stran in sem šel kamen iskat. Šenk je sekiro pobral in jo začel po glavi tolči. Preds.: „ Kaj ste videli, ko ste nazaj prišli?" Šlosarek: „Šenk jo je preiskaval in je tudi meni rekel, da naj iščem po žepih uro. Iskala sva, toda nisva nič našla." Predsednik da razvezati culo, v kateri je bila obleka Ferenci-jeve. „Morali ste y dobro vleči, kajti vsi gumbi in za- poni so odtrgani", pravi Šlosareku, To obleko so našli pozneje v vodi na mestu, kjer je bila Ferenci-jeva v vodo vržena, a mrtvega telesa niso našli. V ostalem pripoveda Šlosarek ravno tako, kakor Šenk, torej ni treba ponavljati. Dalje pripoveda Šlosarek, da je rekel Hugon Šenk, da bo uhane ženi za spo¬ min poslal. Ob treh zjutraj^ peljala sta se na Dunaj nazaj in sta šla naravnost h Karolu Šenku. Drž. pravd.: „ Jeli Ferenei-jeva vpila, ko ste jo udarili?" Šlosarek: „Ni glasa ni dala." Drž. pravd..- „Morebiti je vpila, ko jo je Šenk po glavi tolkel ?“ Šlosarek: „Nisem slišal." Drž. pravd.: „Je-li bila Ferenci-jeva mrtva že od prvega udarca?" Šlosarek: „Ne vem ali ganila se ni. Ko sem prišel na¬ zaj, je bila že mrtva." Drž, pravd, (vpraša Šenka): „Ostajete Vi pri tem, da niste bili Ferenci-jeve sč sekirom ?" Šenk: „Da! ni enkrat je nisem udaril." Preds.: „Tudi v preiskavi ostala sta Šenk in Šlosarek pri svojih izjavah." Drž. pravd.: „Kje je bila sekira?" Šlosarek: „Jaz sem jo imel ves čas pri sebi, ko sem jo udaril, sem jo vrgel na tla, a po dovršenem umoru vrgel sem jo v vodo." Predsednik pokliče na to Karola Šenka. Preds.: „V preiskavi ste rekli, da pri tem umoru niste imeli nikakšnega deleža, razven, da ste spravili samo kovčeka?" — 60 - Karol Šenk: „Da! En kovček Ferenci-jeve sem poslal k zahodni železnici, druzega pa v pisarno." Preds.: „Je-li ste nosili Ferenci-jevi tudi pisma od Hu- gona Šenka ?“ Karol Šenk: „Da! ali ne v uniformi." Preds.: „Je-li ste vedeli, da mora Ferenci-jeva umreti?" Preds.: „Hugon mi je pozneje pravil, da jo mora odstra¬ niti, ali na kak način misli storiti, mi ni povedal". Preds.Je-li ste vedeli, da je bil Hugon Šenk v 01omuci?“ Karol Šenk: „Da šel je, da najde ugodno mesto". Preds. : v Je-li ste vedeli, da je bil v Melku ?“ Karol Šenk: „Da!" Preds.: „Veste-li tudi, zakaj ni odpeljal Ferenci-jevo tja, da jo umori?" Karol Šenk: „Zavoljo prstana." Preds.„Je-li govoril z Vami o potovanju v Požun?" Karol Šenk: „Vprašal me je, kako je tam". Preds.: „Kaj ste mu Vi rekli na to?" Karol Šenk: „Opisal sem mu okolico 11 . Preds.: „K preiskavi ste pa rekli, da je tam mnogo ugodnih krajev za ta „posel", kakor tudi da je tam mnogo vode". Karol Šenk nazadnje vendar-le prizna, da je bilo tako. Preds.; „Je-li ste pri tem umoru tudi še drugače sode¬ lovali?" Karol Šenk: „Ne!“ Gospodar Eoze Ferenci-jeve, Fran Posar, priča, da mu je Ferenci-jeva pričala, da se bo omožila z nekim inženirjem Karolom Šenkom. Na njeno prošnjo popraševal je^ o njem in so mu povsod o Šenko le dobro prepovedali. Šenka pa ni videl nikar. Ferenci-jeva mu je pravila, da ima očali in rudee- kasto brado." Drž. pravd, (vpraša Hugona Šenka): „Je-li ste nosili očali ?" Šenk : „Sem ter tje“. Preds.: „Vi imate vrlo dobre oči, toraj niste nosili očali zavoljo slabih oči". Priča Leopoldina Popovič-eva pripoveda, da ji je pravila Ferenci-jeve večkrat o njenem ženinu. Priči gospej Hoce-jevi pravila je Ferenci-jeva. daje njen ženin ravnatelj pri neki železnici in da jo bo v kratkem vzel za ženo. Ko ji okoli božiča nekaj dni ni pisal, bila je obupna. - 61 — 25 . decembra brzojavil ji je, da je vlak zamudil, da bo pa drugi dan prišel. Ko je drugi dan prišel, ji je prinesel brazlet od belega biserja. Preds.: »Katerega je ukradla Eder-jeva gospodični Mal- fati-jevi“. Hugon Šenk: „Da!“ Po tem se prebero izjave onih oseb, ki so našle na mestu, kjer je bila Ferenci-jeva umorjena, krvavi sled. v Preds.: „Imam tu še navesti, da je bil Šenk v ravno istem času v zvezi z osem drugih deklet 11 . Pisem je poln kovček. Šenk; „Imel sem dosti poznanja, tedaj bi bil spravil lahko dosti oseb na drugi„ svet, da sem hotel. Storil sem to le takrat^ kadar me je Šlosarek na to nagnal. Tudi Franja Hajder-jeva bi bila šla z menoj, kamor bi bil hotel." Na prošnjo branilca Dr. Steger-ja izjavi predsednik, da Karol Šenk do sedaj ni bil kaznovan in da je revnega stanja. S tem se obravnava konča. Na to govori državni pravdnik Dr. pl. Pelzer: „Slavna sodnija! Glas vesti, katero je dobrotljivi stvarnik vsadil v srce vsacega človeka, imela bi biti ob enem tudi nje¬ gov angelj varuh, ki ga spremlja skozi celo življenje od roj¬ stva do groba. Srečen človek, ki posluša glas vesti, kajti more mirno glavo nasloniti s prepričanjem, da ni nič slabega storil. Nesrečen pa oni, ki glasu vesti ne posluša; angelj varuh ga zapusti in tako pride prej ali slej na pot hudodelstva. Le redkokrat se zgodi, da izvleče prijazna roka tacega zgubljenca zopet na pravo pot, ga obvarje popolne propasti in ga stori srečnega, K tako srečnim prišteval bi Hugona Šenka. Komaj pred letom dni prišel je iz ječe. Tu ga je čakala njegova so- pruga kot drugi angelj varuh, dala mu je lepo svoto denarjev in je vse mogoče storila, da ga spravi na pravo pot. Srčno nehvaležnostjo povrnil je Hugon Šenk v njeno dobroto in v malo urah bo izrekla sodnija, da Hugon Šenk ni samo hudo- deloc, ampak tudi večkratni morilec. Mislim, da je dolžnost človeškega društva izreči na tem mestu, da njegova sopruga ni samo ne sokriva krvavih del Hugona Šenka, ampak da ji gre tudi zahvala za njen trud, s katerim si je prizadevala čuvati njenega sopruga od dalj ih hudodelstev. Kakor norčevanje zdi se mi njegova včerajšna izjava, da jo je hotel podpirati s tem, da napiše v njeno korist svoj životopis. Naj si opere najprej roke od tolike krvi, ako 62 - mu je mogoče, a Vanda Šenkova odpoveduje se danes skoz moja usta taki podpori. Hugon Šenk javil je svojemu bratu in Šlosareku še pre¬ den je prišel iz ječe. Vže v ječi ju je izbral za pomočnika. Hugona Šenka označuje najbolje to, da je govoril Šlosareku še v ječi o „delu“, s katerem se more mnogo zaslužiti, da ceni krvava dela po prihodu in stroških in da govori se zado¬ voljstvom, da je bilo pri zaklanju prve žrtve tako malo stroškov. Kar se tiče Šlosareka, moram reči, da je to človek, ki je sposoben za vse. Pustil je službo, kjer je imel 7 goldinarjev na teden, ter se je združil se Šenkom za drugi — krvavi po¬ sel. Da bi njegova spridenost dospela vrhunec, poda pred oltarjem zaročnici krvavo desnico v in sedaj bo nosila z detetem vred mladež na sebi do groba. Človeško društvo siroti ženi ne bo štelo v greh, da je bila sopruga morilca. Hotela ga obrniti na pravo pot in ko mu to ni ugajalo, je sklenil tudi njo umoriti. Glede tretjega zatoženca imam navesti, da je imel službo in mirno zavetje, ali vse to ga ni moglo zadržavati, da se ne udeleži ubijstev. Inakoravnoje imel, kar mu je bilo potrebno, je vendar jemal od brata krvavih denarjev, ter od njih živel.“ Na to preide državni pravdnik na pojedina hudodelstva in pravi: „Hrabrosti Frana Podpere se je posrečilo odbraniti se napadnika. Mislim, da ne bo preveč, ako sem tudi jaz Podperin-ega mnenja, da mi je žal, da ni imel orožja pri sebi, da ga, kakor pravi, na mestu ubije, človeško društvo bi mu bilo za to hvaležno, tudi za Šlosareka bi v bilo bolje. Glede ropa v Vajdlingau-u obtožujem tudi Karola Šenka, kot sokrivca." Državni tožitelj pretrese potem vsako hudodelstvo posebej in konča s temi besedami: „Govoril se o vsem, kar more služiti za lagljo presojo poje- dinih hudodelstev. Nisem ostal pri tužnih slikah dalje, nego je bilo treba. Vsaj ne moremo oživeti nesrečnih žrtev, ki gle¬ dajo danes na nas iz svetlih nebeških višin. Tudi ne moremo ostalim živim žrtvam povrniti časti, slobode in premoženja, kar so vse zgubilo v dotiki se zatoženimi. In ako ne moremo zbuditi v teh ljudeh s tigrovim sr¬ cem glasu vesti, nekaj druzega moremo, a to je soditi jih po vsi veličini njihove krivice in kazniti jih po vsi strogosti po¬ stave. Obsodite jih za vsa hudodelstva, katera so navedena v obtožbi in izrecite, da so zatoženci s tolikimi hudodelstvi za¬ igrali to, kar so pri svojih bližnjih tako malo čislali: živ¬ ljenje. — 63 — Branilec Hugona Šenka dr. Svoboda pravi iz prvega, da je obsodilo zatoženca občno mnenje vže pred početkom obrav¬ nave. Pot, katere se mora branilec držati, je v načrtal obtože¬ nec sam z njegovim zagovarjanjem. Hugon Šenk prizna, da je bil o hudodelstvih sporazumljen, ali neposredno se jih ni vdeležil. ^Branilec govori potem o tem, čegave izjave so ver¬ jetnejše Šenkove ali Šlosarekove. Za olajšanje navodi branilec, da zgubil Hugon Šenk očeta, ko bil komaj 10 let star; mati imela je skrbeti za devet otrok. Ni mu manjkalo poduka, ali nihče ni skrbel za pravo odgojo. Hugon Šenk je psihologična zagonetka. Danes pes- nikuje, jutri zavratno mori. Branilec konča z besedami : „Ako sem dokazal, da brez Šlosareka ne bi bilo Šenka, mislim, da sem mojo dol¬ žnost popolnoma storil," Dr. Lihtenstern, branilec Šlosarekov pravi, da opisuje obtožba Hugona Šenka prav dobro. Ta zločinec je svoje žr¬ tve tako v svoje mreže zaplel, da niso mogle vun. Tako sle¬ po sredstvo njegove strašne volje je bil tudi Karol Šlosarek, človek, ki je bil slabemu vže naklonjen. Dal mu je vsako¬ vrstnega orožja za ubijanje Jn umor njegovih žrtev. Res je, da se je bil Šlosarek vže poprej proti postavi pregrešil, ali na rop ali umor prej nikdar ni mislil. Ko je prišel Šlosarek novembra 1882. 1. iz ječe, je 4 mesece pošteno delal in se ni proti postavi ni najmanj pregrešil. Marca meseca 1883. 1. pride Hugon Šenk iz ječe, ki je vže 1881. L, tedaj takrat ko Šlosareka še poznal ni, rop nameraval in deloma tudi dovršil. K prvem zavratnem napadu je Šlosareka, kakor obtožba sama pripozna, Hugon Šenk zapeljal in potem je šlo hitro nav¬ zdol. V tem zapeljanem človeku zbujene so vse divje strasti. Še enkrat se oglasi vest v njem; po napadu na Podpero se hoče sam usmrtiti, ali Hugan Šenk mu ne da. Po umoru Josipine in Katarine Timal-ove zapusti Šlosarek svoje društvo, a Hugon Šenk zapelja med tem Eder-jevo k tatvini, Keterl-ovo pa sam umori. Po postavi je za zapeljivca in zapeljenega enaka kazen, a brez dvombe zasluži zapeljivec večjo kazen. »Slavno sodišče! Glede velikosti kaznilnih del, ki jih je Karol Šlosarek dovršil in glede zadostenja, ki ga zahteva človeško društvo, je moja naloga, h kateri me kliče dolžnost, zelo omejena. — 64 - Karol Šlosarek je skesano vse obstal in to je edina svetla pika v tej žaloigri. Prepuščam modrosti slavnega so¬ dišča, da prevdari, ako je zavoljo tega, in ker je Šlosarek zapeljan bil, mogoče staviti predlog za pomiloščenje. Vršeči svojo dolžnost usojal sem se izgovoriti te besede za zatoženca s prepričanjem, da, ko potihne moj glas, ni člo¬ veka na svetu, ki bi imel pravico v korist Karola Šlosareka besedo spregovoriti.“ Branilec Karola Šenka Dr. S t e g e r govori sledeče : Veleslavno sodišče! Branilca obdaje občutlej zmage in veselja, kedar brani človeka nepravično gonjenega, kadar se bori za zmago če¬ dnosti ali za povratek po nedolžnem zgubljene ali omadeže¬ vane časti. Ali jaz občutim danes kot zagovornik vse nekaj druzega. Zatoženec, katerega imam braniti, je kriv prelivanja človeške krvi in ves svet mu tega madeža ne more zbrisati. Pa da ga jaz, ki imam zastopati pravo in resnico, branim? Pač! Slišim pomirljivo besedo postave, ki veli braniti tudi največega hudodelca in pravi, da sta pozvana hudodelec in branilec iskati pravo zajedno. Pri brezdnu, v katero gleda brez pomoči hudodelnik, stoji tudi njegov zagovornik kot po¬ slednji, ki ga smatra še za sodržavljana z enakim pravom in mu proži pomagajočo roko. Glavno vprašanje je tukaj: Kako je mogoče, da je za¬ šel Karol Šlosarek s pota, ki ni do preteklega leta zakrivil ne za dlako, akoravno se je boril neprestano z veliko revščino in nuždo. Kako je mogel postati tak hudodelec človek, ki je toliko let s svojo družino rajše gladoval, kakor da bi se po¬ lastil tujega imetja, katerega je ležalo vse polno okoli njega? Odgovor na to vprašanje ni lahek, kajti ne sme se od¬ govorit na to vprašanje površno. V njegovo notranje moramo pogledati, da bomo mogli razumeti, kaj ga je nagnalo, da se z morilcima druži in z njima davi in mori. Vendar pa naj¬ demo tudi tukaj velik razloček mej njim in tovarišima. GrospodaJ Poznana mi je obsodba, katero boste izrekli nad Karolom Šenkom. Izrekli boste, kar postava tirja, katero moramo nepogojno vsi spoštovati. Odveč bi bilo govoriti na tem mestu in sedaj, da-li je smrtna kazen nujna in potrebna ali ne. Govoriti hočem le o tem, o čemur govori § 341. kazen, postave, po katerem je Vaša človekoljubna dolžnost, da po izrečeni obsodbi prevdarite, da-li Karol Šenk zasluži, da ga priporočite milosti ali ne. - 65 Prosim samo še za nekoliko besedi, kajti vem, da se protivi Vašemu blagočutji slišati samo zatoženea, a zago¬ vornika ne. Ako je res, da noben človek ni tako spriden, da se ne bi mogel poboljšati, imam pravo prositi za pomiloščenje Karola Šenka iz več razlogov." Branilec navede potem vse razloge, kateri govore za njegovo pomiloščenje in skončuje: „Držim za sveto dolžnost, opozoriti še na nedolžno dru¬ žino in rodbino zatožencevo, na njegovo ženo in otroke, ki bodo zapadli največi nuždi. Kdo bo podal morilčevim otro¬ kom hrane, obleke itd.? Bodniki zatožencevi zavzimajo častna mesta, so čislani in spoštovani. Zavoljo nedolžnih in nesreč¬ nih otrok zatoževih, slavna gospoda, prosim za milost in sem trdno prepričan, da bo zatoženi pa da je njegovo hudodel¬ stvo še toliko, svoje moči vnovič spoznal in jih za dobro porabil. Sedaj sem pri kraju. Ako so šle moje besede k srcu, kakor so tudi od srca prišle, boste Vi, gospodje sodniki obr¬ nili Vaše oči od krvave pozornice, ne boste poslušali, kaj za¬ hteva svet, ne boste mislili na osveto, ampak boste sodili po Vašem prepričanju in srcu, ter boste pustili žarek upanja v obnočeno dušo zatožencevo in v njegovo osamelo ječo; boste sodili v duhu človečanstva, ki je vže od nekedaj naj lepši kinč avstrijanskega sodništva. 11 Dne 15. marca ob L / 4 6 popoldne prebral je predsednik obboženim sledečo Obsodbo: V imenu Njegovega Veličanstva cesarja. Ces. kr. deželna kot kazenska sodnija na Du¬ naju našla je vsled pred včerajšne, včeraj sne in današnje končne obravnave proti Hugonu Šenku, Karolu Slosareku in K ar o v l u Šenku za pravo, da so krivi in sicer: Hugon Šenk in Karol Šlosarek hudodelstva z a. vrtnega ropnega umora in (hudo¬ delstva ropa, Hugon Šenk razven tega tudi hudo¬ delstva udeležbe tatvine; 6 - 66 - K a r o 1 Š e n k p a z a v r a t n e g a r o p n e g a umora, ude¬ ležbe ropa in udeležbe zavratnega ropnega umora po § 136 k a z. post. ter se imajo kaznovati s kazno smrti na vislicah. Gledo iz vršenja smrtne kazni je sodišče odločil^o, da se obesi prvi Karol Šenk, za njim Karol Šlosarek in poslednji Hugo n Šenk, Obsojeni imajo plačati in sicer : Hugon Šenk in Karol Šlosarek vkupno Franu Podperi 77 goldinarjev, Franu Bauer-ju 170 goldinarjev in dedičem Josipine Timal-oye 476 gold.; a vsi trije skupno in sicer naslednikom Katarine Timal-ove 1260 gold. 60 kraje, in varuhu zapuščine Beze Keterl-ove 1177 gold., 1185 gold. in 25 gold. Bazven tega imajo plačati stroške kaz- njenega postopka in izvršitve kazni. Predsednik prebere na to razloge obsodbe redoma in do¬ dajo, da je sodišče Šlosarekove izjave povsod kot istinite v obzir vzelo, kajti iz vsega je razvidno, da ja Šlosarek, akoravno je tak liudodelnik, kot Hugon Šenk, vendar-le resnico govoril, bodisi, da si je hotel s tem v olajšati vest ali pa kazen. Hudo¬ delstva Hugona in Karola Šenka razvidna so deloma iz nji- nega lastnega priznanja, deloma iz pričanja svedokov in iz Šlosarekovih besedi, a Šlosarek je, razven tega, da pričajo sve- doki za njegova hudodelstva tudi sam vse obstal. Kar se tiče trditve Hugona Šenka, da je Keterl-ovo umord nek Vagner, je to nevrjetno, kajti Šenk sam prizna, da Vagner od Keterl-nih stvari in denarja ni nič dobil. Torej je tudi popolnoma vrjetno, da jo bo ustrelil. Ali ake sodišče vzame ta izgovor kot vrjeten, je Šenk tega umora ravna tako kriv, ker je Vagner-ja zanj najel, kakor da jo je sam umoril. Pred.: (k zatoženemu Hugonu Šenku): »Hočete-li se po- služiti kacega v pravnega sredstva proti tej obsodbi ?" Hugon Šenk: „Jaz sem zadovoljen s tem, kar je sodišče sklenilo in se ne bom pritožil. Pripravljen sem umreti." Preds.: v „Vi se tedaj ne boste pritožili?" Hugon Šenk: „Ne!" Preds. »Šlosarek, tudi Vi imate pravo pritožiti se proti tej obs v odbi.“ Šlosarek molči. Preds.: »Govorite!" Šlosarek molči. Preds-: „Je-li ste me razumeli?" - 67 — Šlosarek zopet molči. Preds.: „Imate pravo tudi pozneje povedati, kaj mis- liie?“ v Šlosarek se obrne proti svojemu branilcu in pravi: ,,Jaz ne bom nič storil." v Preds.: v „ Karol Šenk: Je-li ste tudi Yi razumeli?" Karol Šenk: „Jaz se ne bom pritožil". Preds.: „Druzih pvavnih sredstev ni, jaz torej oglašujem, da je postala v ta obsodba izvršna." Hugo n Šenk poslušal je obsodbo ves čas mirno, kakor da bi se njega najmanj ne tikalo. Šlosarek je prebledel kot stena, a Karol Šenk je sedel mirno z naprej nagnjeno glavo . Hektična rudečica pojavila se je na obrazu še bolj, kot poprej. Še le ko je predsednik rekel, da bo Hugon Šenk poslednji obešen, je prehlade!, ali kmalo je polila njegov obraz rudečica in potem je mirno dalje poslušal. Tečni in neomahljivi pravici je s tem zadosteno, trije morilci Hugon Šenk, Karol Šlosarek in Karol Šlosarek obso¬ jeni so na smrt. Ta obsodba naredila bo dober vtis povsod, kjer vlada pravica. Kdor se proti postavi in proti postavi in proti človečanstvu tako pregreši, kakor ta trojica, naj vrnre na vešalih. Preden se poslovimo od bralcev, podamo še pismo, kiga je pisal Šlosarek dan pred končno obravnavo njegovi ženi. To pismo se glasi: „Moja ijuba žena, otrok, brat in s estre! To je moje zadnje pismo, katero ti pošlem, moja ljuba žena pred končno obravnavo. Ljuba Marija, javi mi, če je naše dete še bolno ali je vže zdravo in ti je mogoče, prosim te pridi v sredo k meni, jaz Taji bom željno pričakoval. Ako ti pa, draga žena, ni mogoče priti v sredo, te bom pričakoval z otrokom pa v ponedeljek po obravnavi. Ker mi je gospod predsednik, grof Lamezan, rekel, da bo svaku dovolil priti k obravnavi, te prosim pozdravi ga in pokaži mu v soboto sobo, v kateri je gospod predsednik. Draga žena, ako je dete še bolno, idi k zdravniku, dokler še ni prepozno; pazi tudi na sebe, da ne tuguješ promočno in ne zboliš. Tem da ti bo 5 * HRRODNR IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000265391 zelo težko slišati mojo obsodbo, kakor meni, ali prepustiva to, draga ženi, Bogu in pravičnosti. Prosi Boga za-me, kakor ga tudi jaz prosim v dolgih nočeh za-se, za-te in za naše dete. Torej kadar dobiš to pismo, pridi precej ali mi pa javi, da bom vedel, če prideš ali ne in da me umiriš zavoljo otroka, ker bi rad vedel ali je zdravo ali ne. Tolaži se in misli, da je še mogoče doseči srečo in v revščini ali srečno vkup živeti. Pozdravljam in poljubim te moja sestra Ana in te prosim, zavzemi se moje nesrečne žene in otroka. Draga sestra, Bog ne bo pozabil, kar tem nesrečnim dobrega storiš. Pozdravljam svaka in moji dobri sestri Ano in Marijo in ostanom Vajin žalosten brat Karol." Dotatek: „Draga in dobra moja žena sprejmi srčni pozdrav in misli večkrat na tvojega nesrečnega, v tebe ljubečega in tebi zvestege sopruga Karola Slosareka. Pridi gotovo, da te vidim in tudi otroka. Ako svak hoče, naj prosi predsednika, da more po obravnavi z menoj govoriti." 7 J. Leonovi tiskarni in zalogi tiskovin se dobivajo sledeče knjige: Sveti zakon. Kaj je, odkod in pa ktere dolžnosti naklada. Ženinom, nevestam, posebno pa zakonskim v poduk, po mnogih izvirnikih. Spisal A. Vilhar, velja mehko vezano 40 kraje. Priporočamo omenjene bukve krščanskim mladenčcm in devicam, ki mislijo se podati v zakonski stan. Ženini in neveste najdejo v njih prelepe nauke, kako naj se vedejo in pripravljajo, da bodo tudi z Bogom v ta stan stopile. Stric Tomaž, ali življenje zamorcev v Irti od Hennriete Stowe. Svobodno za Slovence izdelal J. B. Z. z 6 podobami, velja 30 /sr., trdno vezana S O /sr. V priporočbo imenovanih bukev omenimo samo, da, kar je v pre¬ teklem in sedanjem času povestnih bukev prišlo na svetlo, nobene niso ljudem tako se dopadle, kakor ravno omenjene, ki jih je spi¬ sala Henriete Stovve v Ameriki. Knjiga je olepšana z 6 podobami, beseda domača in lahko razumljiva. Bog nikomur dolžen ne ostane, po nemškem z eno podobo, Velja 20 kr. mehko vezana. ~Z9C Prelepa povest je namenjena ljubi mladini v poduk, pa tudi od- raščenim dela kratek čas. Naj pripravna je za šolske darila. V J. Leonovi tiskarni in zalogi tiskovin se dobivajo sledeče knj ge: Drobtince za novo leto. Učiteljem in učencem, staršem in otrokom v poduk in kratek čas. Leto: 1849 po 60 kr., 1857— 1858 po 8o kr. (Drobtince za 1. 1847, 1848, 1850—1856 niso več na prodaj.) Ni bukev v slovenskem jeziku tako koristnih in za ljudsko omiko tako pripravnih kakor so Drobtince. V raznih predalih hranijo sestavke vsake vrste, kakor razlaganje božje besede, premišljevanje svetih resnic, zanimive životopise imenitnih mož; pripovedujejo žalostne in vesele prigodbe, prilike in basni; obsegajo tudi izvrstno ogledalo za šolo in domačo reja in h koncu ne manjka svetih in posvetnih pesmic. Slovensko berilo za nemce, spisal Anton Janežič. D^f velja 35 kraje. -S9G Obsega sploh lahko razumljive sestavke; pogovore, liste, pesnice, basni, povesti in druge manjše zgodovinske in natoroznanske reči. Vse je prav primerno izbrano. Na koncu je pridjan tudi abcedni imenik. Cujte, cujte, kaj žganje dela, prigodba žalostna in vesela za Slovence. Z eno podobo, po¬ slovenil F. Globočnik, vetja 20 Krajcarjev. Malo je za ljudstvo tako pripravnih bukev v slovenskem jeziku, kakor so ravno omenjene. V mičnih pogovorih kažejo, daje žganje škodljivo za easnost in večnost. Kinča je prelepa podoba sv. Janeza. ’ ' ' M > • 7 . ” •:> J' ' />-:^ . ' ' - ■ . . ' . . ^ 5 *> V^V^V mr . ■ . ■ ■m': i&£’0£ ■ •■ ' - .* m %m m \ & ■' #: ■yy ■'■•{.fy. m ■ ; ■ .'-AV: AS ' ' r ' : * ' - ' " ’ ■••''•v,-- --.,w • •. ■'. • : -' vjr./? r. - a^S r • .-2 ■ ■•■i’ ■,■•■■ ■•?-£ '■■•.. ,, ■ "' v % 1 .Tt- 1 --v-.- . A A ; 7 Vj^v- A; . v ' : . •-....• . ' 'V !. A- Jr. v..,.' ; . ' -i ^ . ^ ••-/v-'-"'?".' A *• -X ' V- ' ,'A' A : fe\SA ■ ' . ■ •:• '.v.:. v / :v‘. - v .-r/. / A -r/-r^S ~ Y> . T '.-: , -u!... . ' W- Vfr-rvi-vv* . ^ *, . a: y V ;i. ^. •' .: a; Spf V ! i * |g ; ^ j > f v vi £* " v a . ' '* } j Z' ' i ■' ■ ■ ArA.sA,--]'?' ■ ; :,t : aa: -.a:vA' .,..:;->-.^v SS: s. 15 i M i ■, ir r .. ■ U A ■ ;.hy ,.. Mp M r s^' Mj m,.-. v;.'/ . 'VX' < * A -i ' - V--. 1 - f .A, '. . ?VA ;v ..' <• • . t ,' -v ; = ' ; .■ ‘r ■ ..; ? ' w$ -viV:, n M ■ AA'-'‘‘S* ' • ,‘v. . ■ .. •r i .'- -;•••■' ' ' •''' C' .••'■ 3?;V.- ;V ' ';A :'-. 'X - • 'V . /■' .v •'.-' •.'v (L-/m ■•■ ;•■': ; * , -'V; '.-“A AAi, . *• . T**?-'-' - / ••' /•. ‘«4 :•*■ Ar . -r :-:A. '. • .... v >- - - ■> ■ ■ ; • ■ ^!5-A : : • • ; ; A ;\a>: ■•.<.' -'•.•• •■'•', v 4 v. ,\ cK"- ,>»* 'iA*.- ' r u , j \/*., ■ a,-a■. ;,•■ ■ * ' •* -j r a i Ar v,-. ? /-.A - ^ : .;4 jN -;• x ■ . ■ S ‘ - ' - V'.-.- ^ 'l ■ :-U. X, '. ■' A • T * .. ';' ; ^ 5 -A : V ./ v-.-jt, v . ' : ,V-.', i • ,« . - t - 't -v-■■ \, r AVf.ro/; V 4 irv A? ->.>• p-V.'-'..-: \> /v ; r? r i-r-X ; v' : '< iV- r • % " Jj • ' ' N .‘'* •• •. •''■ . \fv'v s • • ; 4 - -i -vf:- • j ■-'J~: .■r-:"- aa-a a, ■ - X . , •■■;■;■• S < y <, >V'l * :' r , , r A:,;V ■ •.’\' ; A . : v, : ^ . ' f-vV.i • '• A.' •.:■ i:. . •' v. • : > -■ a;;- 'Aa ■'i* r.AiiAV •vj.;: .A A 5^i, Ak|aaV A*«.,« ‘ W A 4 I r A; ■>&. r?\", i *!« •_ 'v. ;*?•>-> ., .. ., ■■' a „ ; .,./v : ; .. ■ ■■ iZjfS ’y?- ? ’ V T** ~ ‘ ^ iJ rSK - kfi 't- • ' *' ■:. -m £" if W»v'v^ •■-. V.&; ] ;■' 'št* « r *:;■. : .■■■ :■ .-s . . T v,v ^ 1 ^ r ' ' VV> S'/- ?• .. ' : . • . . : l / '■*"*'"* T« jr- ^ ^ » ^v;« v \ > v ?/eV' •;- v- ■ ^ ^ OvV::v; fc ;S# S 5 /'; sr - : ■ ■ . ■. ' , ' "■■■ ' ■.;■ ■ % i 4 0 . & ' : < /' ' ’ / ' • ■ ■ ; r y* -. i •■; v 5 ■f-.v *■*»*.- ; r » *.* ••••• .-.v? *• -s v '* V a •■■ /m- '■ >- ■<-•;,