List 35.
Prešičja bolezen.
Dopis iz Podbrezij prosi „Novice", ? naj bi mu povedale pomoč zoper bolezen, ki napada in mori prešiče. To isto smo slišali tudi iz Notranjskega.
Al ni čuda, da po hudi vročini, kije bila letos, se je vnela kužna bolezen,   ki ni druzega kakor  č r m
(Anthrax) in obstaja v tem, da kri postane črna kakor oglje in gosta kakor kolomaz (šmir); ta strupena kri se vrže zdaj v možgane, zdaj v grlo in na vrat, zdaj na pljuča, zdaj na vranico, zdaj na kožo in še na druge dele in ima različna imena: vrančni prisad, metljaji, kušarji, pereči ogenj (kadar je koža prešičja rdeča) itd.
Tako se pokaže zdaj tako, zdaj drugač, in ima zdaj to ime, zdaj drugo — in vendar je natura bolezni zmiraj ena, ktera izvira iz gori popisane krvi, in je zmiraj nagla.
Ko bi vsaka vas imela saj ene bukve, ki sta jih dr. Bleiweis in dr. Strupi dala na svitlo pod imenom „Živinozdravilstvo", imeli bi posestniki zmiraj pravega svetovalca pri rokah — al žalibog! da se se zmiraj težko spravljajo potrebne bukve v hišo. Se v6, da same bukve niso še vselej zadosti, ako ni živino-zdravnika pri rokah; vendar je včasih taka, da se tudi yo bukvah kaj pametnega da storiti. Tudi kdor ima „Novice" prejšnjih let, dobi poduk v njih, ker našemu listu je vselej skrb bila ne pisati le reči, ktere se danes ber6, jutri pa lahko pozabijo.
Pomoč sploh pri vsaki taki bolezni obstaja v tem, da se skrbi za zračen in čeden svinjak ali da se dene bolna živina pod milo nebo; piti naj se daje živini hladna, dobra voda sama ali nekoliko okisana z jesihom ali kislim sadjem, tudi kislo mleko je dobro. Hlad v svinjaku in hladna voda odvrneta večkrat bolezen, da živina ne zboli, in če zboli, jej je istega treba.
Zdravila so: večkratno polivanje živine z mrzlo vod6, in potem naj se oriba do suhega; tudi puščati jim je treba in to zdatno puščati na repu in ušesi.
Kadar se hoče bolezen vsesti na grlo, pomaga živini, ako se jej cmeri k e da, da kozla, se ve da le toliko, kolikor čmerikovega prahu grč na špico noža. Pri perečem ognji pomaga tudi po celem životu jo umivati z jesihom. Dokler kaj pij6, so kislikaste reči, kakor kislo mleko, prav dobre; tudi se jim kuhinjske ali grenke soli dajati more. Kadar pa je živina že po bolezni zelo izdelana, naj se jej da kafre, kolikor je gre na špico noža, kake trikrat na dan.
Al vse to more pomagati le, če je pomoč hitro v začetku; kmalu je prepozno, ker brž se ostrupi kri in potem je prepozno.
Nikoli pa se taka živina ne sme za klati, predno pogine, češ, da še ni crknila in je tedaj še za vžitek. Veliko ljudi je že smrt storilo,  ki so jedli tako
meso.
Bolezen je kužna;   živina  in človek morata se je
varovati.