Subscriptsoo g 1 $2.50 a year a || H |j $1.25 half year a I !*aue*l *vc-ry g Thursday JiuBtrcvan tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as second class matter Mdrch 12, 1921 at the post otfice at Nev Yorfc, N. Y., uncJer the Act of Marek 3. 1379. Letnik —^ Vohune IV. . Nev/ York, N. Y. March 31st — 31. marca., 1927 . No. — Št. 13. jevanje dnih POSLEDICA VIHARJA V NEW Y0RKU m j Ke.ntončani so obstreljevali Nan¬ king. — Mnogo Amerikancev v nevarnosti. — Ameriške in angleš¬ ke ladje so streljale na kantonsko vojsko. — Ameriško - angleški jiltimatum. Šanghaj, Kitajska. — Ko je kantonska vojska' obstreljevala j B Soconv Hill, kjer se nahajajo So,-j. conv naprave (Standard. Oil Oo., of Ne tv York) in kjer živi največ' Amerikancev, so ameriške in ,ait-' gleške ladje namerile ogenj lia kantonsko armado in jo obstret je -1 ib. Park se nahaja od hiše dvesto čevljev, vale, nakar sta poveljnika ameri- j i Jugoslavija in Italija sta podpisa, i U prijateljsko pogodbo. — Nape- to it med obema državama odstra¬ njena, — Mednarodna komisija ! bo preiskala jugoslovansko in ita¬ lijansko mejo. ! Run, Italija. — Napetost, ki je nad en teden vladala med Jugo- | slavijo iri Italijo, ker je Italija dol- j žila Jugoslavijo, da je mobilizira¬ la ob albanski in italijanski meji, Na. sliki je hiša Mrs. Mae Coons blizu Seneca Falls, N. Y. Zadnji i k° !lcno odstranjena. Kot poroča •vihar je odnesel streho nekega zabavišča v parku in jo treščil cb hi- ^ n ’ tet * P res8 > sta Jugoslavija in Italija podpisali pogodbo miru in prijateljstva. kitajskega nacijonalizma, temveč! P fniz - Francija. Jugosiovan- ške in angleške mornarice poslala j Angleška križarka Dauntless je kantoni tkem« vrhovnemu povelj-j na potu v \Yuhu. tudi postojanka svetovne revolu-: “ ,v ° ' italijanski spor glede Alba- niku ultimatom, da mora dovoliti! Po zavzetju Šanghaja je_kan- cije.” ni je iz gleda, da bo mirnim potoni vsem tujcem prost izhod iz mesta, tonski general Paj Cnng lisi izdal ;poravnan. Sir Austen Chamber- ker boste drugače mornarici pri- > razglas, v katerem pravi med dru- KAKO ZNA COOLIDGE MOL- ' - " n i” -^ristide Briand sta sveto- čeli streljati na vse kant (pisk e po- j gim : stojanke. Še-le na tretji ultimatom je kitajski poveljnik dovolil, da so smeli tujci oditi iz mesta. “Kitajski narod je vstal. Ljudje CATI IVashington, D. Kako i vala Jugoslaviji in Italiji, da naj po vojaški preiskavi, katero sta pa morajo razločevati med napa-’molčeč je predsednik Coolidge, ! obe državi sprejeli pajočim imperijalizmom in tujci, kar se tiče. njegovih osebnih zadev, | principu, klonete pogodbo, s katero bi obe Kantonski vojaki so oplenili a-, Tujcev ne smejo nadlegovati in je razvidno iz tega, da je Mrs. Coo- 1 državi skupno jamčili nedotak- msriške in angleške hiše in s pre- u ničevati n.jlLJastnino. bivalci zelo kruto postopali. Ko so bile ameriške in angleške I lidge pred nekaj dnevi vprašala j jivost in neodvisnost Albanije. ... ., - Zunanja numstra Francije m Skozi 80 let so imperijalisti njegovega, vojaškega pribočnika.: , ... - , . .. i , , ■ , , -Anglije upata, da bo taka pogod- pod zaščito krivičnih pogodb po- ako ve, kje bo predsednikova dru- , , - , . . ■ ...... , ... . . ,. vv .. v , .. ... . . - , , . ba odstranila spor, ki je nastal ladje pripravljene na streljanje, nizali Kitajsko na stahsce vazallte. zrna prebila prihodnje poletje. ! , , , v 1 « , • . - i ,, , ... , .. . i , med obema državama vsled itali¬ so prišli prvi tujci, namreč angle-.Po revoluciji leta 1911 so tuji im-| Jaz ne vem , je bil odgovor. , ,, , 1 ...... .... . , . i mnidco-albaiiske pogodbe v Tiranu purijalisti zalagali kitajske impe- Ali vi ne veste? ,, - , , ., , .. , ... . 'Mogoče bo ta pogodba tudi toliko rijaliste s puškami in kanoni, s ka¬ terimi so vodili vojno skozi 15 let. “Na eni strani so tuji imperija- sim, da mi poveste “Ne”, odgovori predsednikova žena. “Kadar pa izveste, vas pro- listi vstavili razvoj kitajske vzgo-i - je in industrije, na drugi strani j pa so sebi zagotovili posebne pra-j NESREČA NA JAPONSKEM vice. Zdaj pa se je kitajski narod. London, Anglija. Iz Tokija se zbudil in Šanghaj, največje trgov- poroča, da je pri rudniški nesreči sito središče na Daljnem Iztoku ne bilo usmrčenih 136 rudarjev. Kraj bo posta! samo močna postojanka nesreče ni naznanjen. NOV APARAT ZA MERJENJE ELEKTRIKE ški generalni konzul z ženo in de¬ setimi drugimi osebami. Za temi je prišel japonski konzul. Slednjič so pričeli prihajati Amerikami.— Vse so spravili rta bojne ladje. Oplenjene so bile vse ameriške hiše in ameriška misijonska posta¬ ja in skorogotovo je ista usoda za¬ dela vse hiše drugih tujih naro¬ dov. Več poslopij je bilo tudi za¬ žganih, med njimi teološki semi¬ nar in Hill Crest visoka šola. Vso uradno in osebno lastnino Ameri¬ kancev in Japoncev ter angleški konzulat so vojaki oplenili in uni¬ čili. Istotako so kantonski vojaki gr¬ do ravnali z moškimi in ženami, katerim so raztrgali Obleko. Nek kantonski častnik je vstrelil neke¬ ga kantonsfcega duhovnika. Ame¬ rikanka Miss Annn Moffat je bi¬ la. dvakrat prestreljena skozi no¬ go- ! Umorjen je bil A mori kanec J. j E. Williamš; podpredsednik vse¬ učilišča v Nankingu. Nevarnost jel bila tudi za ameriškega konzula j Davisa, katerega pa je opozorili nek prijazen Kitajec ter je pravo-[ časno odšel s svojo družino. Pri obstreljevanju angleških la¬ dij je bilo ubitih kakih sto Kitaj¬ cev. Pri prihodu kantomskega vrhov¬ nega poveljnika, generala Ca n g Kaj-šcka v Wnhu se je pojavilo v mestu veliko sovraštvo proti tuj¬ cem. Angleški admiral je zapove-1 General Electric Company je izdelala aparat, s katerim je mo-i dal. da se zberejo ob obrežju reke goče meriti desettisočinko milijona erapera v električnem toku. Taj “Naš Dom” mora v vsak sloveri- j premenjena, da bo po volji Ju go¬ li s’avije. Albanski poslanik v Parizu je rekel, da je v Albaniji vse mirno in da nikjer v deželi ni nobenega! znaka o kakem revolucijonar- nem gibanju proti Ahmetu Zogu. Jugoslavija je tudi izjavila, dal .nima nobenih zahtev do Albanijo' in da želi samo njen mir in razvoj. Italijanski krogi so mnenja, dal ' Mussolini nima ničesar proti vo¬ jaški preiskavi meje. Belgrad, Jugoslavija. — • Koti pravi angleški konzul v Korci 'j Albaniji, ni ob albanski meji no¬ benega jugoslovanskega vojaštva. Konzul John Purcdl je prekoračil mejo, da se prepriča, ako so itali¬ janske trditve utemeljene, da ima! Jugoslavija ob albanski meji mno¬ go vojaštva. Purcell celo trdi, da je v vojaškem oziru mnogo bolj živahno v Albaniji, kot pa v Ju¬ goslaviji. Poroča se, da jugoslovanska vla¬ da. pripravlja spomenico-na vele¬ sile. v kateri bo postavila svoje po¬ goje za vojaško preiskavo meje. — > Obenem pa bo tudi postavila pro- fiobtožbo proti Italiji, da ogrož# mir na Balkanu, ker oborožuje Al¬ bance in intrigira z Ahmetom Zo¬ gu. Jugoslavija bo tudi dolžila Al¬ bance, da izzivajo s koncentrira¬ njem vojaštva ob meji. ski dom v Ameriki! Stra.i 2 “NAŠ DOM”. 31. marca-, 1027. IZ NAŠIH NASELBIN l Kadar jo suho, jo človek prav krompirja in pijejo črno kavo. — lahko prebrede, kjer hoče. Kadar Spijo pa zunaj kot živali. Narode so nalivi, je res velika, in človek, si iz starih pragov nekake barake, ?*: ki ji je dal to ime. jo je moral pae za streho dobe kako staro ploeevi- I _ j videti ob nalivih, sicer bi ji ne bil no, tako da jih ravno sapa ne ed- New York, N. Y. Kakor vsa- uspeha in da bi kmalu pričeli iz- dal tega imena. Imenovana reka nese. Tako životarijo poleti in po- ko leto, tako bomo tudi letos pri-, dajati list po dvakrat na teden, izvira pri Crcdee v državi Colorado zimi, v lepem in grdem vremenu, redile Slovenske tamburašice d ozdravljam vse eitatelje in eita- } n teče potem skozi Nevv Mexieo Kot se vedno sliši, da ima Roc.ke- zabavo in sicer na Belo nedeljo, ’ tvljice “Našega Doma” 1 . 24. aprila. Uprizorile bomo veselo-! igro in igrale par novih komadov. ; Imele bomo še več drugih točk -na. programu. Bolj obširno bom poro- Chas Mishmash. ter nadalje ob teksaški meji in feller toliko denarja na razpolago Stari Mehiki do PovvnsviJle, kjer za razne zavode in cerkve; bi bilo so izliva v morje. Tukaj ima že tu- jako samaritansko, če bi se spom- di ime Rio Grande del Nortlie. NEW MEXICO... Drčava Nevv l\Iexic-o je zopet e- d * blie Mio Grande del Nortlie. j nil tudi teh siromakov, ki živijo j na tistih držav, ki so podobne Sa- Tudi v državi New Mexico 3 e slabše kot l >si - Ni ««*>© t«la.i. da cala pozneje. Za danes naj to za-[hari; sani pesek in kamenje in je l )Fem0 " največja industrija. Ako ima mož toliko miljonov, kajti on dostuje. .— .Cenjena društva V )Z£ ,j 0 Rl ^ na držayi ^ r - J , oni sam(| hi tega ne bilo, potem bi pač ljud- ne gre v družbo, kjer so navadni Greater Nevv_Yorku pa prosim, da, ^ N r e ^. jj^j eo ^ 0 jj ’ t j seve ’ e ne od Fesa i Mvet.i, ne kaj dobički, ampak kjer so kupi. da lati. kar nagrabi. —- Delo v tej državi Premogorovi. kjer se nahajajo ni baš preslabo, in dasiravno ni Ra ton. unije, vendar ni prevelike “skeba- vpostevajo to ni da ne prirejajo , . . , 1 , . delati .. . r ru. torej m tako vroča kot prej- veselic na isti dan. J. W. . . i •snja. j . v . Brooklyn, N. Y. — Zopet se jej Glavno mesto je Santa Fe, ki pa tud * ®^ oveu< ?'- so sledeči vrnila lepa pomlad, ki nas zopet ne premore niti deset tisoč prebi- oživi in nas kaj lahko izvabi iz na- valeev. Drugo mesto je Abuquer- ših stanovanj, bodisi v naravo, bo-;que, ki ga ljudje navadno izgovar- disi na kako zabavo. Popolnoma jajo Alberkrik, ker drugače bi ga Kooliler. Van Hauten, Sugarite, rije”, kot navadno imenujemo de- Davson in Gallup. - Posebno pri lo, ki je izven organizacije. Druga zadnjem je več premogorovov in družba, ki ima premogorove v .tej vsi 1i so na indijanskem ozemlju, okolici, je Santa Fe !R. R. Co., ki toplih dni ne bomo še imeli tako bilo res težko izgovoriti; od kod 0bratu -jf P h znana Rockefellerje- ne razlikuje od prve. Vsaka gle- kmalu, da bi mogli hoditi na pik- 1 izvira- to ime, ne vem. Skoraj go- riike, zato pa bomo skušali razve-1 to.vo pa je indijanskega izvora m seliti .se, dokler je še nekoliko bolj mogoče celo vzeto po imenu kake- 1 ! plaea. je tež va družba, katera bi morala pla- da, da dobi premog kolikor mogo- čevat-i od tone premoga sedem cen-, če ceno. Železnici sta samo dve, ki teče- hladno, v naših dvoraiinbJn dvo-, ga indijanskega poglavarja. Ker ranicah. ; san baš omenil Indijance, naj še ko vedeti. Skoro- gotovo pa je, dajta skozi to državo. Glavna prosa delavce prikrajša, kolikor mogo-! je Santa Fe, ki drži iz Chicago do Tako je sklenil klub .IPD., da povem, da ie v tem mestu lep in- žc ’ ker * ako bi družba Ph>čevalajSan Francisco. Farm tu ni; pae priredi svojo prvo pomladansko; dijanski muzej. Tu so vidi razno- P ° 1,0godbl ’ bl ] ‘° mojem raueilpl pa 80 nekake Eailclles ’ ki nima J° veselico a plesom v nedeljo, 1. ma-j \ rstuo indijansko orodje in orožje. 5 ! Indijancem ne bilo treba gledati drugega kot nekaj krav in konj ja in sicer v klnbovih prostorih j Tu je mnogo koles in dreves, ki! za del °’ kpt morajo .sedaj. Delajo (branco) in večje število ovac. j namreč zunaj, to je. da naklada- Tudi Indijanci se pečajo z o ve je¬ jo podpore, prage in drugo, kar je rejo, katere -pasejo navadno žen- potrebno, za kar prejemajo sijaj- ske. Tn če bi jih videli, kako zna¬ na 92 Morgan Are., v Brooklvnu. j m izraščena ; so nekake grče. vi-1 Kako zabave bo klub preskrbel • šoke do pet čevljev, mesto ročic posetn ikoni, bo še pravočasno na, pa imajo velike jelenje roge. Ta¬ tom mestu naznanjeno. Za danes kih bi bile danes težko najti. — sem to sporočil samo zato, da ka- Drugič vidite tu loke, sekire iz ka-‘ < ‘' 0 . prcjema J° , vs - tero drugo društvo ne bi istega..menja in drugo tako pripravo, ki dne priredilo kake zabave. ! 1 i je današnji človek niti v roke J. S. no prijel; potem je vsakovrstna no plačo, EN dolar dnevno! Pia- jo le-te jahati na neosedlanih kon- vsak dan sproti, ker jih! Niti uzde nimajo in vendar oni ne zaupajo družbi, da bi jim galopirajo, kolikor more konj te- jo držala ves mesec, kot se to go- či. Težkih ne marajo, ker se zde di pri ostalih delavcih. Sedaj pa preokorni in prepočasni. Imajo pa pride vprašanje, kako more človek tudi svoje šole in priznati je treba, Ambridge, Pa. - Cenjeno nred- ; J e pravo umetniško de- enim dolarjem na dan? - da bi bilo vsako mesto lahko po- lo, lepo okrašena v živih barvah „ . Jedo suh kruh. kaj od fižola m nosno na take sole. Zidane so iz in po indijanskem okusu. Kako to niš iv o: — Prilagam vam mone order za celoletno naročnino za list “Naš Dom” ter vas prosim, da l-osodo žgejo, mi ni znano, mislim’ mi ga tako redno pošiljate, kot do-' P«- da J e Uudi. ako sploh ka, zdaj.-— Po volji mi je Čtivo, tako> r h kl 1,1 sedeli, kako Indijanci to. m sre-! l >osod -0 žgo povesti, literatura, slike in nasve¬ ti. Če mi bo mogoče, bom dobil DENARNE POŽIL.IATVF v Jugoslavijo in Italil' Na-e rerse za oošilianje din Nadalje se tu vidi vsakovrstne' ri ” v irl ! >r so bile včeraj. «kur** opeke, in sicer za fante posebej in za deklice posebej. (Nadaljevanje, na 15. strani, j kakega prijatelja in znanca, da ' vo, l«ene odeje : dobe se tu tudi pre- ] se naroči, na. list ter tako pripomo¬ re k napredku lista. S pozdravom ! Anton Mdvlaucic. d>i -ge za po tleli ; vse. to je tkano j_seveda z rokami. Vse to ročno de-j ; lo ie navadno opravilo žensk. — Cul. sem. da -z indijansko odejo; igre človek lahko brez skrbi v sneg! Cleveland, Ohio. — Tu vam po- spat, pa se mu ni bati, da bi zmrz-! j -,, šitjam celoletno naročnino za list; uil. Največ barve rabijo Indijanei. j.- u . “Naš Dom”, katerega priporočani; rdeče, zelene, rumene in modre. Slovencem širom Amerike, ker je,Kako-jo napravijo in iz česa jo do¬ to res dober list. Chicago, 111. marca umrl zvest naročnik “Na¬ šega Doma”, rojak Frank Terse- licb. Bolan je bil nekako tri ted¬ ne ter je bil zadnji čas v bolnišni- — Pozdrav! j bivajo, je vprašanje. Pri tem pa je Mrs. A. Janc. ge. to, da je indijanska barva sta- i novitna. Preproga se lahko pere Tokaj je dne 18. . , ... , , . . , 1 m kuha, kolikor kdo hoče, barva ostane vedno ena in ista. Ravno tako je suhice ne prevzame. Videl sem Indijanke, ki so tkale, ampak , _ vv v . , . se nišem zanimal, da bi si ogledal, ci sv. Antona. Zapušča ženo m tri' . . . . . v . v , . , , , . I kako- delajo, saj nikomur ne hra¬ ma te otročičke, izmed katerih je j .. v , v, , ■ •! 1 nno. najstareisi. sest let. star. Pokojnik! • , , - . . , , , A „ c, • lorej, kakor sem ze omenil, je je bil rojen leta 1.890 v Skopicah ,. , pri Krškem ter je služil za časa vojne eno leto v, ameriški armadi. Spadal je k društvu sv. Štefana št, 1. KSKJ, k Podp, družbi sv. Moho.i-.ja ter k Mladen. Podp. Dru¬ štvu Danica; vsa ta društva se ga spremila k večnemu” počitku v pondeljek 21. marca. . .... • w , , • • i i i navadno samo tani, kjer je njegov Bodi mu blag spomin m lahka i, , , . . glavno mesto Alberkrik, ki šteje nekako 15.000 prebivalcev. Potem pride Silver Citv, ki pa nima niti 10.000 prebivalcev. Že samo ime pove,! zakaj se tako imenuje; tam So namreč srebrni rudniki, ki jia niso najboljši. Tudi kraj ni. da bi rekel, lep. Seveda, za delavca je poSipi.no sledeče* 500 Din . S 1000 Din . 2500 Din. 5000 Din . 10.000 Din .. 100 ... $ 5.20! 300 ..........,... ., $ 10.10 Lir 5.00 . .. $24,25 Lir 1000 -.. ... . ,...$47.50 1 NAZNANILO Cenjenim čitateljem naznarija- , mo, da naš zastopnik 9 - 45 l MR. frank lckanctcii 18.60 potuje po državi Pennsvlvania in 46.25 _ Ja jo pooblaščen pobirati naročni- 9“-00 , no za “Naš Dom". Cenjenim roja- 183.00 i kom ga toplo ]ož tako, da je s hrbtom dvanajsta ura, ko poteče jaekson- j bil naslonjen na lokomotivo. Stro- villska pogodba in v glavnih ura- j-j orodja James'Burns in kurjač S, dih United Mine Workers vladajRiee L sta slišala izpod tovornega največ ji molk. Uradniki.se hranijo! voza kletev in sta takoj vedela, da govoriti o možnosti stavke, v pre- mogarski industriji po. 31. marcu. Vhi poiskijsi za splošno- .poravna* vožso se do sedaj izjalovili:. Predsednik premogarjev John L. Leuvis “nima ničesar povedati’'’ glede začasnega sporazuma izven osrednjega premogarskega okrož¬ ja. Znano je, da se je izven držav Indiana, Illinois, Ohio’ in zapadita Pennsjdvania poskušalo doseči za¬ časni sporazum, bi ho pripeljal do stalne pogodbe. Odbor, ki ima na svoji rami odgovornost vodstva, v je 0’Co.mtOT še pri življenju, da pa se nahaja v zelo nevarnem po¬ ložaju. Skušala- sta ga izvleci, toda to je bilo za. nju pretežavno podjet¬ je. Ker ju je 0’Connor zmerjal in preklinjal zaradi njune počasno¬ sti, sta tudi onadva klela, samo da sta 0’Connorja obdržala pri dob¬ ri volji. Prišla sta še dva polici¬ sta, pa vsi skupaj niso imeli nika- kega uspeha. Prišla je še požarna hramba., ki je pa tudi bila brez moči. - Vsi- ognjegasni stroji niso ti za en palec. Dr. Bdwin Goebel je prišel z ambulance- in prinesel tudi stekle- tmijski upravi v slučaju, da bo mogli dvigniti tovornega voza ni razglašena stavka, se bo moral ravnati po tem, kak obseg bodo zavzele krajevne poravnave. A k o M mnogo okrajev izven osrednje-‘niča dobrega žganja. 0’Connor se ga premogarskega okrožja skleni-:je takoj zmislil, da mu bo žganje lo, sporazum, da se s kopanjem, olajšalo njegov žalostni položaj, premoga začasno nadaljuje po do-!In res pri vsakem požirku se je sedanjih cenah, bo stavka razgla-j počutil boljšega. Ivoneno je še re¬ šena samo v osrednjem okrožju, jkel, da lioče prej izprazniti stekle- Pri tem bi bilo prizadetih 16.0 nico, pred n o ga bodo izvlekli, tisoč premogarjev v državah In-j Zdaj pa so tudi delavci hoteli diana, Illinois, Ohio in 'zapadita j imeti nekaj žganja in pričela se Pennsvlvania. Izven tega okrožja'je tekma za žganje med njimi in 0’Connorjem. Pripeljali so veliko dvigalo in 0’Conuor je naglo pil, medtem ko so vlekli tovorni voz navzgor. Ven- U>: pa je okoli 180.000 organiziranih premogarjev. A ko pa bodo zunanji okraji spo¬ ročili, da se niso mogli pogoditi z lastniki rc-vov, je splošna stavka dar pa steklenice'’ ni izpraznil, ko neizogibna. Posebno operatorji v so ga- prepeljali v bolnišnico. — Indiani si prizadevajo, da bi skle- Zdravniki so mnenja, da bo v nili separatni sporazum s premo- -kratkem okreval, garji. no čaka, kaj bo kabinetukrenil, da odvrne stavko. Pričakuje se, da bo vlada storila vse, kar je v njeni meči, kajti , dežela že trpi pod veliko gospodarsko depresijo,' ki je posledica dviganja cene fran¬ ka. Vladni, poskusi znižati življenj¬ ske izdatke so se. izjalovili, všled .česar pravijo premogarji, da ne bodo privolili v znižanje plač, do¬ kler se tudi sorazmerno ne zniža¬ jo mene živilom. ANGLIJA IN AMER. STAVKA London, Anglija. — Anglija z j velik^ pozornostjo opazuje premo- garski položaj v Združenih drža¬ vah ter upa, da bo cena šterlirrga šla navzgor, ker bo angleški pre¬ mog našel obsežnejši trg in bodo pogodbe za ameriški trg zbrisane. Ameriški premog zelo tekmuje j s premogom v "VValesu, škotski premog pa uspešno tekmuje s premogom s kontinenta. Zato se tudi AVales zelo zanima za premo- garski spor v Ameriki. VELIKONOČNI IZLET CUNARD PROGE V OSREDNJO EVROPO Veliki parnik Cunard proge — “BERENG-ARIA”, ki odpluje iz New Yorka 5. aprila, bo vozil po¬ sebni velikonočni izlet v Jugosla¬ vijo in ga bo vodil Air. S. Al. Vu¬ kovič, potniški zastopnik te proge. Mr. Vukovič je izkušen potovalec ter skrbi za zabavo in razveselje¬ vanje potnikov. Ako odpotujete s j tem parnikom, boste videli svoje domače kraje v lepem pomladan¬ skem, času. Chicago. III. — Ker je skoro g.o.- tovo, da bodo 1. aprila preniogar- ji prenehali s kopanjem premoga, je izvrševalci odbor Illinois Goal Operators Association sklenil, da TUDI STAVKA V FRANCIJI Pariz, Francija. — Franciji pre¬ ti s 1. aprilom splošna premogar- ska stavka po celi deželi. Narod¬ ni odbor, ki predstavlja federaci¬ je sedaj dolžnost premogarjev na-j jo podzemeljskih delavcev, je na praviti v tem oziru prvi korak. j.posebni seji v Parizu soglasno skle Predsednik operatorjev je. svo-. nil, da rajši zastavkajovkot da bi jim tovarišem naznanil, da je pre- sprejeli znižanje plač, ki ima sto¬ je! s-seje operatorjev države Iowa piti v veljavo 1. aprila. Na seji je sporočilo naslednje vsebine: — “Operatorji države lovva so soglas¬ no sklenili, da odklanjajo nad olj¬ no kopanje premoga po sedanji plačilni lestvici.” “To ojačuje naše stališče”, je rekel predsednik Miller. “Drugega nam ne prec-stane, kot čakati. Pri današnji seji nismo mnogo govo¬ rili,'ker nismo imeli ničesar nove¬ ga. Tudi ne morem vedeti, ako bo kaj novega na prihodnji naši se¬ ji. Ena stvar pa je gotova, namreč da premogarska industrija v dr¬ žavi Illinois ne more obratovati po sedanji plačilni lestvici, ker je to obratovanje gospodarsko napačno — tako za operatorje, kot za pre- mogarje.” PRISOTNOST DUHA Železniški zavirač Richard O’- Connor je pokazal veliko hladnost, ko je ležal pod kupom 14.000 fun¬ tov težkega železa in je živ prišel ven. 0’Cfcnnor se je peljal na tovor¬ nem vozu New York Dock Go., ko je lokomotiva skočila s tira in pre-j obrnila tovorni voz z železnimi bilo tudi sprejeto geslo: “Niti e- nega centima od plače, dokler se tudi življenje ne giblje po tej po¬ ti.,” : S tem je bil dan ultimatum last¬ nikom rovov in vladi. Skupina komunističnih premogarjev, ki je redkokdaj našla kaj simpatije pri bolj konservativni federaciji, je sklenila, da se pridružijo federaci¬ ji in zastavka j o. V resnici so ko¬ munisti sklenili že pred dnevi za- stavkati. 'Sklep lastnikov rovov za zniža¬ nje plač je v soglasju s splošnim mnenjem v industriji, da je po¬ trebno znižati plače, ako hočejo znižati cene. Lastniki trdijo, da 65 odstot¬ kov vseli izdatkov pri obratovanju rovov gre za delavske. plače. Ako hočejo tedaj znižati ceno premo¬ gu, morajo znižati delavske plače za osem in pol odstotka. Nova plačilna lestvica je bila dvakrat odgodena všled preteče stavke, toda to lestvico bo treba izvojeva- ti 1. aprila. 'Piremgarji so obvestili vlado o svojem sklepu in javnost nestrp- Samomor. Ustrelil se je na Jesenicah finan¬ čni pripravnik Štefan Frangež. Pred nekaj časom je.grede iz služ¬ be padel na ledu ter nezavesten obležal Od tedaj ni bil več popol¬ noma normalen, ker si je pri pad¬ cu pretresel možgane. Dolgočasno. Vajenec: “Kako dolgočasen po¬ sel je to! Kaj naj delam!” Mojster: “Ali si že odtrgal go¬ renji list s koledarja?” Vajenec: “Da, gospod-” Mojster: “Potem pa čakaj toli¬ ko časa, da pride drugi na vrsto.” KAKO SE JE REŠILA REVMATIZMA Ker iz svoje strašne izkušnje pozna bolečine, katere... povzroča revmatizem, je Mrs. J. E Hurst, ki stanuje na 204 Davis. Ave., E 110, Bioomington, 111, je tako hvaležna, da je ozdravila, da iz sa¬ me hvaležnosti hoče povedati tudi dru¬ gim, ki trpe všled revmatizma, kako se ga morejo doma prav lahko rešiti. Mrs. Hurst ne prodaja ničesar. To naznanilo samo izrežite, pošljite ga ji s svojim imenom in naslovom in ona vam bo drage volje poslala vsa pojasni¬ la brezplačno. Pišite ji takoj, predno pozabite. — Arh.’* SLOVENSKE COLUMBIA PLOŠČE a) NAJNOVEJŠE: 25057 —Slovenec sem, kvartet ‘Jadran’ Perke, kvartet “Jadran”. 25050—0 mraku, poje kvartet ‘Jadran’ Dolenjska, poje kvartet ” . 25055 — Vigred se povrne, moški kvartet Oj Dsberdob, moški kvartet. 25054-^Bodhno veseli, polka, dom. godba. Na Jadranski obali, dom. godba, 25053—Jaz bi rad rudečih rož, kvartet Hribčki ponižajte se, kvartet, 25052—Na veselje svatje, harmonika. Na adriatskem bregu, harmonika. I) POSEBNO ZA PBEDPUST: 25044 — Triglavski valček, 3 harmonike Coklarska koračnica, ” ” 25043—Polka štaparjev, ” Ti si moja, valček, ” 25041—-Veseli rudarji, - ” Sladki spomini, ” 25040—Hojer valček, ” Pečiarska polira, ” 25027—Sobotni večer, — harmonika in ksilofon, Nedeljska polka, harmonika in ksilofon, 25020—Štajerska, Fr. Lovšin, — harmonika, Stari kranjski valček, — harmonika, 25019—Goriea, igra slovenski tercet. Štiglic, igra slovenski tercet. 25014—Planinsko veselje, — domača godba, Čevljarska polka, — domača godba, 25013—Ob planinskem jezeru, — domača godba, Mlatiška polka, domača godba, 25002—Juhu valček, Fr. Lovšin, — harmonika, Domžalska polka, F. Lovšin, —• harmonika« 25050—Orlovska koračnica, — Orjuna koračnica, godba s petjem, 25048—Na kranjskih gorah, — igra orkester, Gospodarstvo, igra orkester. 6137—Sijaj, sijaj sobice, — Ponočni pozdrav, moški kvartet 7993—Milka, oj srček moj, — moški kvartet, Deklica mila, tesani kvartet, 3 plošče skupno s poštnino stanejo, $2.50. 5 plošč skupno s poštnino stanejo, $4.00. 10 plošč skupno s poštnino stanejo $7.50. Za Canado stane vsaka plošča 85<š skupno s poštnino. Z vsakim naročilom od 5 ali več plošč pošljemo 100 igel zraven zastonj. V zalogi imamo še mnogo drugih plošč. PIŠITE PO CENIK NA: ~ JUGOSLAV AMERICAN CHRP. 485 W. 42nd Street, New York, N. Y. JOSEPH REAL ESTATf Kdor si želi postaviti hišo, kakoršno hoče imeti, naj se obrat, na mene in mu preskrbim zidavo. Taka L»»«» ga bo veljala manj ko* pa bi kupil že gotovo hišo 42 Halleck Ave. Ridgewood, L. I. Telephon: Evergreen 6566 Stran 4 “NAŠ DOM", 31. marca, 1027, NAS DOM (OUR HOME) Slovenian \veekly issued eve-ry Thursda.v Owned and publisfced by:NAš DOM UU BLISllIN G 1 O . Dr. J. M. Plese, Preš., Ignacij Hude. Manager Office: 455 W. 42nd St., New Vork.. N. Y_ ^ Slovenski tednik za gospodarstvo,, izobrazbo in za¬ bavo. Izhaja vsak četrtek. Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina za Združene države in Kanado za celo leto $£.50, za poi leta $1.25. Za Evropo za celo leto 3.VJ0 Dopise, članke, naročnino in sploh v. e, kar ira a stik z uredništvom ali upravništvom,. naj se pošlje na naslov: ; NAŠ DOM, 455 W. 42nd Sl., New Vork, N. Y. VAŽNOST KITAJSKE DRŽAVLJAN¬ SKE VOJNE mesto brez odpora, so šaiighalski delaVci VazgTasili"generalno stavko in so še takoj pridružili kantouški vojski, ko je-vkorakala v Šanghaj. Poveljujoči general južne armade je ob prihodu v mesto izdal oklic, v katerem pravi, da pomeni padec Šanghaja pričetek svetovne revo¬ lucije. ' Tu se jasno vidi vpliv Rusije v južni kitajski armadi, medtem ko ima niandžurski diktator pomoč ruske beie armade, ki se je po svojem porazu -od strani rdeče armade razkropila na vse strani, v veliki mno¬ žini pji‘na Kitajsko. In zopet, so'Rusi, Ivi se v dveh ali celo v treh nasprotnih si kitaj¬ skih armadah bore eden proti drugemu. Vsa znamenja pa kažejo, da .bo zmagala južna kitajska armada in. ž, njo-ruska sovjetska-politika. Sicer- se sedaj še ne more reči, .da pomeni padec Šanghaja pri¬ četek-svet ovne revolucije, to.da. Rusija bo s tem dosegla padec angle¬ škega svetovnega imperija in do je .njen. poglavitni namen. Ob zavzetju Nankinga, je .južna kitajska armada., obstreljevala ameriška posel — Rockefellerjeve naprave,.Standard Oil Co. Angleš¬ ke in ameriške ladje, zasidrane v reki Jang-ee, se- pričele obstrelje¬ vati kitajske postojanke. -Menda so se tudi Araerikanci in Angleži privadili kitajske nava¬ le, da ne objavijo resničnih dejstev, kajti iz poročil ne moremo po¬ snet i. koliko Amerikanccv in Angležev je bilo usmrčenih; toda Kitaj- M trdijo seveda v svojo propagando, da je angleško in amerikansko obstreljevanje zahtevalo 2-00.000 kitajskih življenj. Ta trditev je.imela .svoj zažglj-eni. uspeli. • .dirom dežele, se je dvignil krik o‘'‘Doli s kristjani!.” Kristusovo podobo, so sne:i s križa, jo kazali množici in smešili kitajske kristjane, katerim očitajo, da razširjanjo evropski imperija- Kitajska nam je bila vedno nerazumljiv pojili,. Najboljši možem ski diplomati niso razumeli njene politike. Kitajec je pač nezaupljiv, posebno proti tujcem, pri tem pa zvit in dosleden v svojem mišljenju in dosleden v svojem (sovraštvu do tujcev. Do zadnjega časa sc je Kitajska trdovratno branna vsakega tu¬ jega vplival Vsled tega je razvila svojo lastno kulturo, katera je mno¬ go starejša kot evropska in se od nje bistveno razločuje. Kitajci so že pred Kristom imeli svoj časopis; tiskanje jim je bi¬ lo znano mnogo prej kot “kulturnim” Evropejcem in smodnik so po¬ znali stoletja prej kot pa .ga je v Evropi iznašel menih Berchtold Bclivvartz. • Kolos je Kitajska, ki šteje 400 miljc-nov prebivalcev in takega velikana ni.lahko voditi po poti. modernega sveta, vsled tega je tekom zadnjih stoletij daleč, zaostala za razvojem zapadnega sveta. Vsled razmer pa je bila prisiljena stopiti, v zvezo z zapadmmi na rodi in jim odpreti svoja vrata. 'Tujci sb tako.j zapazili njena bogast¬ va in so se vedno bolj zajedali v njeno zemljo, izrabljajoč njeno di¬ ploma tičnb neiskušenost in nezmožnost za odločen ..odpor. Scasom so zapadne države pod raznimi pretvezami izsilile od nje dalekosežne koncesije, katere so skušale izrabiti v svojo korist. Kadar pa se Evropejec zagrize v kako deželo, tedaj se je drži kot klop in vsakikrat se obnovi basen o ježu in. lisici. To lahko opazi¬ mo po vsem svetu. Zlasti Anglež je v tem mojster, ki si je na ta način osvojil skoro polovico sveta in izkoriščal ter izsesaval podjarmljene narode do kosti. Sicer si niso Angleži, niti drugi evropejski narodi podjarmili ce¬ le Kitajske, toda dosegli so A njenem obrežnem ozemlju mnogo pra¬ vic, ki mejijo na lastnino zemlje. Zadnja desetletja pa so Kitajci prišli do spoznanja, da- jo tujci samo izkoriščajo in prišlo je že večkrat do odkritega sovraštva pro¬ ti tujcem. Kako lahko bi tak velikanski narod namah pognal peščico tujcev 'iz dežele, ako bi bil organiziran! Toda organiziran ni, zlasti ne v vo¬ jaškem oziru, da bi se mogel odločno vpreti proti vsem tujim izko¬ riščevalcem. Ravno zadnje dneve beremo v časopisju o državljanski vojni na Kitajskem. Ta- vojna traja že nekaj let in nikdo ni vedel, kaj je njen povod in kaj nje smoter. Pa posezimo nekoliko let naza v tej vojni. Dr. Sut-Yat-Sen je od- 'cepil južne pokrajine od ostale Kitajske in razglasil Južno kitajsko republiko s sedežem v Kantonu. Severni del je, ostal kot svoja drža¬ ja s starodavno prestolico Pekingom. Naenkrat pa se je pojavil niandžurski diktator general Čang-Co lin in nadlegoval s svojo vojsko kitajsko vlado v Pekingu, Kitajska je bila tedaj razdeljena v tri tabore. Tega zamotanega položaja pa menda ni razumel nikdo. drugi kot Kitajci sami, kajti mnogokrat smo imeli priliko 'brati v času iških poročilih, da je ta ali drugi general nudil pomoč tej ali drugi nasprotni armadi. Evropske države same niso vedele, s katero stranko bi se poga¬ njale, da ohranijo svoje pravice na Kitajskem. Poslale so tja svoje bojne ladje in vojake ter čakale, kako se raz¬ bijejo dogodki. Zdaj se nekoliko jasni: Južna, .takoimenovana kan tonska, armada, jo imela zadnje dni velike uspfehe m je zavzela hhjvečje kitajsko pinstanišče- Šanghaj. Zasedla je tudi Nanking, ki leži mnogo milj višje proti severu, Tu pa je zapadhi svet dobil malo več vpogleda v celi zamotani položaj. Še pred padcem Šanghaja;, čegar hranilna vojska je : zapustila ližem. Vsled tega trdijo Amerika, m evropske.'države.' da je južna ki¬ tajska armada boljše viška. Ni boljševiška, temveč revolucij onarna — proti tujcem. Toda resnica .je, da imata sovjetska Rusija in kantonska armada eno skupno željo: oslabiti angleški vpliv na Ivitajsskem in moč -fu¬ gi i j c same sploh, Sovraštvo proti Angliji na Kitajskem je splošno vkoreninjeno v narodu, kajti Anglija si je prva med vsemi narodi izsilila pot na Kitajsko zaradi trgovine. Da si vgladi pot, je pošiljala r deželo misijonarje, ki so preobra¬ čali Kitajce k protestantizmu in jih skušali vtrjevati v veri, da jim je Anglija naklonjena. Njenemu vzgledu so sledile druge zapadne države m slednjič tudi Amerika. Vsak narod pa je.skušal imeti svoj dobiček in Kitajci so polago¬ ma iznreglr-dali in videli, da jim je tujec le v škodo. f Rusiji so sl.edniič dobili moralno in materijalno pomoč in pro¬ ti tujcem je znova vskipelo sovraštvo, ki bo imelo slabe posledice za vs» zapadne države, v prvi vrsti pa za Anglijo, kajti ako se posreči Kitajcem otresti se angleške posesti, se bo zbudila tudi velika in mo¬ gočne. Indija, kjer že dolgo' vre in če se tudi Indiji posreči otresti se angleškega jarma, tedaj je odbila zadnja ura angleškega svetovnega gospodstva Indija je na videz mirna. toda. na tihem vre in prav gotovo ča¬ da na, razvoj dogodkov na Kitajskem. Prevelika je Kitajska, prevelika je Indija, da bi mogli za bodoč¬ nost prerokovati, ka j se vse lahko zgodi, toda gotovo je, da bo.vsaka izpromemba na Daljnem Iztoku imela odmev v Evropi. Vzhodni na¬ rod' se probniajo in to pom eni konec zapadnemu gospodstvu in v pr¬ vi vrsti Angliji. Bliža, se, dan. ko bo izbrisano angleško geslo: ‘Britannia impera!’ (Anglija, vladaj!) In tedaj bo malo več miru na svetu, kajti ravno Anglija je bila, ki je dolga stoletja podjarmljala narode, vznemirjala svet in ga razburjala, da nikdar ni bilo miru. Večjih dogodkov v svetovni zgodovini ni bilo, kot se porajajo ravno sedaj. Tn ne motimo se. ako rečemo, da je ravno od sedanjih dogodkov daleč v Aziji odvisna u-oda celega sveta. Disharmonija pospešuje razvoj. Medsebojni boj različnih življen- skih tokov in tvorb pospešuje gib anje. rast. Nastajanje in propada¬ nje, oboje je razvoj, oboje je ritem vesoljstva. Zato prikazuje umet¬ nost oboje, kajti oboje pomeni le dvojni obraz porajanja. * ” Narodi, ki so srečni, nimajo zgodovine. * * V *; Kdor se boji življenja, se boji tudi smrti. ' '■ A _ . * * * .Vest je merilo mojega življenja. NAROČILNI LISTEK Ime in priimek ....... Naslov: hiš al; box št. ......... Mesto: ... > drž. .. S tem Vam pošljem znesek $..... za celo- (pol-) letns naročnino na “Naš Dom.” “Naš Dom,’ 455 West 42-nd Street, New York, N. Y. (Ta naročilni listek iž?ez>ite, ga izpolnite in ga pošljite isfe©. »'TT &J. naročnino) “NAŠ DOM", HI. marca, 1927. Stran 5 ( Nadaljevanje.) Štefanova smrt je pomenila za¬ četek težkih notranjih borb, ki so se slednjič končale s tem, da je prišla Hrvatska pod oblast tuj e 'dinastije in tuje države Madžar¬ ske. Madžarska stranka je posta¬ la močnejša, pridružili so se ji ne¬ kateri plemiči in dalmatinska me¬ sta. ter poslali odposlanstvo k ogr¬ skemu kralju Ladislavu, bratu y .temveč so se pogodili Hrvatje mir- ** inim potom s Kolomanom. Dva- Inajst prvih velika še v, predstavni¬ kov dvanajstih hrvatskih plemen, je sklenilo ž njim pogc Ibo. (Dalje prihodnjič.) SPOMIN NA DOMOVINO Piše Joe Hribernik. Naj povem, da je imela naša vas nekako 63 številk takrat, ko j kraljice - vdove Helene. Ta je že j sem šel jaz od doma. — Vsakemu, | sam smatral, da ima po svojem so- ; |-j j e 0 sta 1 doma, želim, da bi mu| vodstvu pravico do hrvatskegajbilo tako dobro, kot je bilo meni — Nekatere hiše so stale tako v so vse druge, vendar pa. ker je bil senčni strani, da pozimi sploh ni- gospodar skrbeh in menda tudi so poznale solnca. Pa to ni motilo razumen mož, je sčasoma hišo se- naših ljudi. Ako jim je kdo reke), zidal. Tudi pokril jo je z opeko, da, ne poznajo solnca, so rekli: — kar je bilo nekaj novega za tiste “Samo počakaj; kadar pride vro- čašo in v tisti vasi. Tako so je lo¬ čina, bomo pa mi dobri.” In to je čila. od vseh drugih v vasi. Koli- bito tudi res. Druge hiše pa so sta- k.o so imeli otrok, ne vem. vem pa, le bolj proti sol neti, nekatere pa da jih je bilo precejšnje število: tudi tako v hribu, da si videl do- Najstarejši je bil fant in ko je za- stikrat zjutraj na vrh strehe kozo, čel hoditi v ljudsko šolo, je imel ki je gledala, ako so sosedje že menda poseben talent, vsaj tako vstali. Nekaj posebnega pa je bilo, je njegova mati kaj rada povoda« |ker so imeli sredi vasi kapelo. Res la. Ko je fant dovršil ljudsko šo« lepo jo je bilo videti, obdano s lo. so ga na prigovarjanje učitelja smrekami, kakor bi je lepše naj- in po svoji lastni želji poslali v viš« prestola, zato je spomladi 1091'U- 0 SPni prišel sem. Ako pa hočem j boljši slikar ne mogel naslikati, je šole. Poslali so ga v Ljubljano, ■ Potem pa še križev pot je bil pod kjer se je dobro učil, kot navadno udaril z vojsko čez Dravo ter jei opisati vas, iz katere sem prišel, brez posebnih bojev pridrl v lir-j moram povedati, da je taka, kot vatsko. \ pokra jini Gvozda. — ta-j bi bil šel skozi siromak, ki je imel ko se je imenovalo v srednjem ve-! s i a b 0 vrečo. Sprvega se mu je ma¬ ku gorovje: obe današnji Kapeli j i 0 raztrgala in je izgubil nekaj, ter Petrova in Zrinjska gora — pa .m postajal odpor vedno ljutejši. ostala je hiša poleg hiše. ali bolje Še prodno pa je mogel prodreti do lv čeno. koča poleg koče, vse s sla- merja, je prišel glas, da so divji] mo ]- r j to . Nekatere hiše imajo še Kumam pridrli na Ogrsko; I/adi-1 za pi sano letnico 1700, vendar pa slav se je moral obrniti ter odbito- s0 j 0 takrat, ko sem šel jaz od tam hribom. Na to so bili vaščani po- vsak učenec, ki pride s kmetov. Ko ]sobno ponosni in velikokrat so ve- pa so nastopile počitnice, sva sko« deli povedati, da je malo manjka- ro vsak dan lovila postrvi v vaš- lo, da. niso dobili ‘sv. šteng’, kate- kem potoku. Ribič je rekel, ko je re imajo sedaj pri Sv. Joštu nad izvedel, da midva loviva, da ji* mi« Kranjem. Otroci smo se hodili tja vlil. da se je priklatila odkod vid* po,c m P a ■ & .K nagnkiat , ] ov p j u motit ljudi, ki so molili ra. ker postrvi ni bilo več toliko križev pot. Obenem pa smo gledali kot'poprej. Pa saj ni čudno: vsa le judo in za vsakega smo vedeli, kn- dan sva jih ujela 12 do 15 in vsalc mu je podcfben. Gotovo pa je. da mora vedeti, da jih mora na ta. mi¬ niti oni, ki je križev pot slikal, ni čin zmanjkati. Deloma smo jih po- nikdar videl judov, pač pa le koli- jedli doma, ali pa sva jih skrivaj ,• v • -vri . J U.tvtlčt I V J U.C1 .1 LILI v» V . 1>'U. I 'rt- IL IVG1I- '.Hill UPlllfl', cl JL1 \J<\ ^ o ivi .» » «.■ j f) zoper nevarnega sovražnika. Vi s« ij 11( ii P v v,;;], stanovali Da so 4 V . . , . • , , rt .. , . . ' . ’ . v . ' k"T jo slisal o n.pb m po tem se ,ie prodala. Jaz sem imel posebno do- osvojcnem delu Ilrvatske, sever-J pip ]j uc ij e bolj siromašni, kakor] no od G vozda. med Dravo in &>-] bogati. to je nepotrebno omenjati,] !ravnal, ko je slikal njihove obra- bro uravnano: nosil sem jih nam« vo, je postavil za brvatskega kra-]j, a j V sak, ki pozna take vasi v do- 1 ja svojega nečaka Almoša (1091 — 1095). ze. j reč h kapucinom; seveda so mi de- pojdiine. v sredo vasi. pa bomo tam če pa je tudi, da sem že pozabil. 1 eno na piko. ( Izprva je bila ta hiša lesena, kot f Dal je prihodnjič.) ko PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ priredimo na francoskem parniku ‘ ‘ PARIŠ ’ odpluje iz New Yorka na 23. aprila 1927. “PARIŠ” je zlasti za tretji razred priznano najboljši par¬ il k. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bo.lo tudi to pot nudile naš m potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastop¬ nik bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti lie-državljani. da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom povratveno dovo¬ ljenje (Fermit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. DRUGO SKUPNO POTOVANJE SE VRŠI ISTO- TAKO na PARNIKU “PARIŠ” in sicer 4. JUNIJA. t Razume se, da Kas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom. . Ako bi hotel o vsaki hiši poso-jjali, da ne smem nikomur pove. |ino\ inni, e, tako je iu ka.vsno ,v. j bp j pj sa fp p ;1 ko se je imenovala i dati. ker drugače bi imeli kapuci« |Io. (j his, so leseno in s K <)mn jm kaki'so bili ljudje, bi vzelo pr-] ni sitnosti pri sodniji. Kam jih je Medtem pa je bizantinski cesar j bi il c, in to bi oz izp.me, tu< 1 i im j v j- p re več prostora, drugič, jia tn- ! on nosil, ne vem natanko, ker ta« Aleksi j zopet obnovil bizantinsko j mko v takrat ni bilo v vasi vee kot,.^ fedo bJ sp 2animal za vsako po J ka stvar je morala biti tajna celo oblast v dalmatinskih mestih, ka-j štirje, in se ti ^ rJ adu.. o je sui s . ajripmo ko £ 0 v domovini. Torej med najboljšimi prijatelji; mogo- terim se ni nikdar odrekel. Bizan- sredi vasi. 5 aščani so bili posebno j 'finoi so kot nasprotniki Madžarov j ponosni na to. da so imeli barona A gotovo vplivali tudi na Ilrvatsko.iv svoji sredi", niso pa vedeli, da soj kjer se je močno ojačila domo-iredili gada na svojih pršili. Vedclij ljubila stranka, postavila si zal so tudi povedati, kako jih baron kralja domačina, nekega Petra Tl, I ljubi; pa kolikor som jaz videl, ni ki je stoloval v Kninu. Ta je kma-l posebno ljubil vaščanov, pač pa lu domala vse Hrvate združil o -1 tem bolj njih žene in hčerke, kafri krog sebe. AImoš se je vrnil na,j marsikateri teh zen in deklet je Ogrsko, kjer pa jc med tem. 1. 1095 ( razkazoval, kake sobe in postelje Ladislav umrl. Njegov naslednik ima." in kako s-vradu živi. Ako je Koloman je imel načrt, svojo dr-j bilo vse res. kar je povedal, je se- žavo razširiti do morja, zato je ob- j veda. vprašanje: Gotovo pa je. da novil zahtevo do Ilrvatske. Z do-j je lagal, kot navadno vsak, ki za- bro oboroženo vojsko je udaril, peljuje. Jako rad je tudi pravil, preko Drave, kjer mu je šla na- da je bil v vojski pod Radeckijem sproti hrvatska vojska pod Pet-' m je kazal tudi svojo čelado, ki je rom. V gorovju Gvozd se je vne-j imela na vrhu rdečo perjanico, la huda bitka med Madžari in lir-] potem pa sabljo, ki je bila pa žp vati, v kateri so bili slednji pre- dokaj zarjavela. Kakor je on trdil, magani, zadnji hrvatski narodni, je bila to baje italijanska kri. — vladar sam, Peter, je v bitki pa-]Koliko je bilo resnice na tej trdit-j del; po njem je dobilo gorovje Pe-vi, ne vem. Vendar pa se mi zdi. i t.rov gvozd. danes Petrova gora, da je bila tista rja bolj nemar-i svoje ime. Madžari so sedaj pro- nest,Iker se mu ni ljubilo snaziti. j drli dalje do morja, kjer so zavze- Vendar resnici na ljubo moram j li Bel grad ob obali. Predno pa si povedati, da je nekoč, ko so bili vo-[ je osvojil še ostale dele Ilrvatske,'jaki na vajah, stavil z nekim čast- j je odšel Koloman, k' je bil eden mkom, da bo pripeljal top skozi! najpodjctnejših ogrskih kraljev, dva metra široka vrata v grad. ne preko Karpatov v Galicijo; tu so da. bi so kani zadel. Stavil je tisoč ga leta. 1099 Rusi p I Przemvslom goldinarjev in stavo tildi dobil, popolnoma potolkli. MedteVn je; Pa poglejmo nazaj našo vas, — •nastal na Hrvaškem velik upor; Hiše so v nekaterih krajih tako plemstvo se je bilo dvignilo in po-'na. kupu, da človek skoraj skozi gnalo madžarske posadke iz deže-; ne more. Najlažje lahko povem ta¬ le, dalmatinski otoki in mesta pa ko le: Ako so seplve ali tri sosede so se podala pod vrhovno 'oblast: skregale,- jim 'hi bilo treba hoditi Benečije, ne da bi bile pravice Bi- na cesto, ampak so kar okna od- zanca. ki je bil zaposlen s prvimi prle ter si medsebojno brale koz- križarji, formalno ukinjene. Da bi je molitvice. Sicer pa nista bili pa drug drugemu zagotovili osvo-.dve sosedi nikdar prijateljici. Je j eno ozemlje, so sklenili Madžari že prišlo kaj, da so imele priliko se in Benečani zvezo med seboj. ] skregati. Prijatelji so bili samo Uporni Hrvatje so dobro vedeli,! oddaljeni vaščanje. vendar pa.! da se Koloman ne bo zlepa odrekel, kadar je kdo umrl, niso poznali j Hrvatski, zato so. se skrbno pri-] sovraštva; prišli so vsi skupaj in' pravljali na boj. In res je pridrl ; hvalili umrlega, kako dober in pa- j Koloman 1102.. proti Hrvatski, to- meten človek je bil. Vse so vedeli ] da. že na Dravi ga je čakala hrvat- povedati-o njem. samo slabega ni-; ska vojska. Do boja pa ni prišlo, si slišal nikoli v takem slučaju. — Ravno tako se vselej obrnite na nas: 1) kadar ste namenjeni poslati denar v stari kraj; 2) če želite dobiti denar iz starega kraja; 3) ako ste namenjeni dobiti kako osebo v to deželo; 4) kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali notarsko listino, ali če imate kak drug opra¬ vek v starem kraju. SLOVEF3KA BANKA 455 W. 42nd Street New York, N. Y. Stran 6 “NAŠ DOM”, 31. marca, 1927. * A MAŠE B©il¥i — — I " J ,S#J - J ® 1 — 1 ^ - J '— iMananHi ■ lliii!illlllllWI«Mlll[|l!IIBIIiipmillIIIIBIilll!llillMllllliaWMllllllll!!IIHIIIIIII[MII[ll3!!liiill[llll!llllllllllllllllllll[llllllllil l l BI !iliilliSM sati vsaj sedem minut, da ne sto-[človek začne zalivati ž njim. — Ker se po zaužitem žganju navad- KUHINJA Omaka cd divjačine. Naredi jo kakor omako pljučne pečenke, sa¬ mo da vzameš namesto govejih kosti, kosti od divjačine; lahko so sveže, ali pa že od pečene divja¬ čine ; prilij omaki tudi malo kvaše od divjačine in žličico Maggijcve dišave. MRZLE OMAKE Jabolčni hren. Olupi tri jabolka ter jih zribaj na krušnem strgal- nikeu; pečke odstrani. Obribaj pet majhnih koščkov sladkorja ob pi gotovi omaki olje na. vrh.) Omaka iz kaper. Zreži dve žli¬ ci kaper bolj debelo s krivim no¬ žem; pretlači skozi sifo šest rume¬ njakov ali štiri trdo kuhanih ja¬ jce ter deni zraven; malo posoli, prilij med vedfiim mešanjem malo olja im žlico kisa; skleda v kateri mešaš, naj stoji-na ledu ali v mrz¬ li vodi. Ko je dobro premešano, daj na mizo k mesu ali k "Velikim kuhanim ribam. Zelenjavna omaka. Skuhaj štiri rumenjake v trdo obribaj pol žem¬ lje in namoči v vodi; oskubi tri vršičke zelenega opranega pehtra- ICer morda vsak bralec ne ve. kaj no izloči manj vode iz našega te- je alkohol, naj mu v pojasnilo za-j lesa kakor sicer, to kaže, da se v dostuje razlaga, da je to vinski,telesu ni toliko duščevnastih tva- cvct. Poznali so ga že Arabci v 12. ‘rin predelalo, kakor sploh. To je stoletju in od njih je prešla bese-! vzrok, da dostikrat ohole ledice. da alkohol na današnje čase. Lie-jSrce je po zaužitem alkoholu pri- big je torej prvi rekel: — Pusti siljeno delovati huje, kar smo že alkohol, ker je strup tvojemu te-J na drugem mestu razložili, lesu! — To se ve, tla čistega alko- " “ Čitateljem “Našega Doma” naznanjam, da sem otvoril v CLEVELANDU TRGOVINO Z MUZIK ALI JAMI hola nihče ne pije, ker ga ne more zaradi prehude pekočine. Toda pije se alkohol zmešan z vodo in drugimi..rečmi pod imenom razne¬ ga žganja, piva, vina, pa ostane j ^ so e i 8e gramofonske plo¬ šč vedno alkohol, čeprav silno raz-! 8 ® 6 P iano - ro - 8 so ve ^ n0 v za ' redčen. j Liebeg je dalje rekel: — Ako! 'K^POŠiljam po vseh slovenskih na ravno toliko zelenega peterši pomarančo ter deni v skledo k ja-! lja kl ' obul P Ce kislice in drobnja-j alkohol tudi ne škoduje vselej na- bolkom. Prideni še sok ene poma- ka ’ dva lista iz srca od zeleile teruavnost ur lnpoma človeškemu te- ranče ter polovico limone, malo H drobno zreŽi; ožmi žeml - io ’ H 1 * 8 *" m '\ 3 ° Poguben žara vina in dve žlici zribanega hrena, j” f v koVnik * ^ W ročnino v moji trgovini. lejijavo ter vse skupaj dobro, stol-: moči, katere telo sicer potrebuje, . _ . v • y • , • i • 11 -- .tlL.ia.jM -is. U J.Ža. Ci, pretlači skozi sitQ, dem v skle-l za. zmagovanje notranjega dela,, _ , , . v . i rn , v , , ,. ,, I 6221 St. Clair Ave., • drčo. prilil med vedmm mešanjem — Glede redilne vrednosti alko-. . 1 , , - 1 , - T • i ■ i ■ ■ 4. I Cleveland, Obio. dobrega olja m kisa; skledica naj holove pravi Liebig, da jo je v to-j___ stoji na ledu ali v mrzli vodi, sicerlliko moke, kar jo gre na noževo! ni jo v kovnik z rumenjaki in ze-jdi tega, ker;mu pobere notranje Dobro premešaj; če je pregosto, prilij še malo vina; če je kislo, prideni še malo sladkorja ter daj k mesu na mizo. Jabolčni hren drugače. — Deni! . „. , v skledo pint vode in mal kozarec j ^ P 0 ™^ olje na vr]l - Prideni | pst, izdatno vec. kakor pav petih j kisa, nekaj zrn soli, žlico sladkor-| šfe mal ° sladkoi ^ a in soli ’ P rirae - bokahh da ™^a ji. in dve žlici zribanega hrena. V\**i fe špinačnega sira, za katerega to zribaj dve ali tri olupljena ja-! vzemi dve P esti S l )luac ' e - Vse do ‘ 1 Mka, dobro premešaj, pa je go- br0 Premešaj, pa daj na mizo k naselbinah širom Amerike ter se rojakom toplo priporočam. Clevelandski naročniki “Naše¬ ga Doma” tudi lahko obnove na- 1 o\ Jajčni hren. Skuhaj 4 do 5 jajc v trdo, olupi jilc pretlači skozi si- mesu ali kuhanim ribam. Gosta pa naj bo kot jajc ji hren. najboljšega POZOR, KDOR SE VOZI! PriporoCam se svojim rojakom, ki Žganje ni drugega, nego mami- se jim kam mudi, da se obrnejo na lo, ob katerem revež pozabi, da je 1UP11 °’ kor imam velik piva. lačen, obenem pa mesto brane po-j privatni avtomobil uživa svoje lastno* zdravje... Al- : in Zmešana omaka. Osnaži tri sar- kohol, torej tudi žganje, použit. popeljem, kamor želi. Joseph Paulin to v skledico, pa postavi ha led ali [dele, zreži jih, pa še žlico kaper;! že v majhni meri. draži razno or-; v p v mrzlo vodo. Vliva j počasi i pretlači štiri rumenjake trdo ku-igane in vlaknine telesa in se more 110 E. Ist Street, New York City V-u- žlic olja, medtem pa mešaj j haiii h jajce'z-dvema beljakoma | vsled tega^ prištevati pr e j hrupu V a j kakih 7 minut. Prilij tudi ma- skozi sito ; deni vse v zato name- kakor pa živežu. Da alkohol ne _ ‘ _ more biti živež, se razvidi že iz te-, IZBRANE NAJBOLJŠE ga, ker takoj zagori, kakor hitro) SLOVANSKE to kisa, prideni dve žlici zribanega i njeno skledo; prilij med rednim hrena in nekaj zrn soli. Nato prav mešanjem na ledu ali v mrzli vodi odbro premešaj, pa je gotov. Jajčni hren g krompirjem .Nare¬ di vse kakor za jajčni hren, le na¬ mesto pet jajec vzemi samo dve, ostale tri nadomesti s krompirjem ki ga skuhaj v slani vodi ter dve jajci vred pretlači skozi sito. Krompirjev hren. Pretlači sko¬ zi sito dva olupljena in v slani vo¬ di kuhana krompirja. Hladnima prilij med mešanjem dve žlici ol¬ ja. prideni dve žlici zribanega hre¬ na in, če treba, nekaj zrn soli, in tudi malo fino zrezane čebule in zelenega peteršilja primešaj. Lah¬ ko prideneš tudi košček sladkorja, če ti ugaja. Fižolov hren. Pretlači belega žlico dobrega olja in kisa pa malo soli ter daj h govedini na mizo. ZDRAVSTVO” Varuj se pijanosti! Ni ga grjega na svetu kakor je pijanec! On pozabi, da je ustvar¬ jen po božji podobi ter se pogrez¬ ne v blato, kjer se valjajo živali. Pijanec zavrže človeško dostojnost ter postane živina. Kdo je temu vzrok? Ljudje sami. Saj že negod¬ ne otroke zalivajo s pijačo. Mclescliott je bil eden prvih, ki so popolnoma prepričani trdili, da spadajo alkohol, kava in Čaj kuhanega fižola skozi sito, prime, med tisti živež, ki' nam telo v naj- šaj olja, kisa, soli in nekoliko na-j višji meri ohranjuje in ga varuje z besedami. ; Jaz pa za eno deklico vem ....$1.00 .$ 1.00 pride v naše telo — ne da bi kaj j sledu pustil za seboj, iz katerega'0 | A M O /\ | J* bi šele dobivalo moč in okrepče-i * “ ^ ** ^ Es JU -valo. Naše telo je namreč tako li¬ ro j on o, da vsako zaužito reč neka¬ ko tako predela, kakor ogenj neti- vo v peci ter izločuje izgorke iz se- .. . be. Odpravlja jih deloma skozi ; ene ” slou nekih narodnih čreva in ledvic, deloma pa skozi; h u ' m * ckdl . $1.00 pljuča na kožo. Prvi so odpadki in! (II. < VC-bk 's. : >:■<-. / . GROVELAND PARK '5 & 'V! B&vnm & sr«^: 1 • • ' ■ ' ;:?$g|pgp: Zavor-;var. o ;>; i . . \\ VOUK TITUK AiOiiJ OAGrJ sa‘, vo .a, > Ig-. v- jg p iriKU, IiOuTlikl. :i8| ,\o ionih n a k .a c; ugotit-ii ''«« jauišcin < lsupna i>o£otiu* Zemljišče, od katercko*! strani ga opazujemo, vstvarja najveejc boga¬ stvo. To je bilo že večkrat dokaza¬ no, ne samo z ozirom n i dobiček, tem¬ več z ozirom na to. kako srečo prine¬ se s seboj. Zemljišče je sklad : šče, ki je vedno vidno; ni podvrženo menja-: vasiju tržnih cen in ne izgubi svoje no¬ tranje vrednosti. Investiranje v dru¬ gih poilje'jih se re more primerjati z vrednostjo, ki ffi v dobro izbranem zemljišču. f Izbira zemljišča. I Morda bi kdo vprašal, kje si naj bi izbral zemljišče, ki ima vs> priložnost za razvoj. Tu je samo en odg svor in veščaki bodo takoj odgovorili, da je Long Islaiul jedro razvitji^. Njegova bližina New Yorkh. njegov naraščaj v prebivalstvu, njegov napredek v vrednosti, njegova, prednost glede zdravja — vse (o glasno govori, kaj je še zanj namenila bodočnost. Vrednost zemljišč. Kot primer prave vrednosti zemlje, izgleda, da ima severno obrežje Long Islanda največjo priložnost ker je to v resnici kraj vrtov Greater Nev. Vov¬ ka, ki ne nudi ssma p ari prosim - , kjer bi si postavili hišo, temveč tudi pod¬ žiga nagnjeneje do lova, kopanja, ri¬ bolova. veslonja iii do drugih športov i — pravi raj. kjer lahko človek vživa vse veeslje človeštvi:,. Nahajajoč se Eli z« najbolj zgodovnskega kraja Longi Fslanda, Millers Plače, tam se razpro- j stira Groveland Pariš. Najbližji kraj.! Port defferso:!. ki je bogat po svojmi zemljišču, naj vam bo ved n'k, k)j sme¬ te pričakovati. Ko je Port Jefferson vprvič dahnil svojo važnost v širni svet, je b'l se zaspan in kktveni kraj. oddaljen od današnje udobnosti, toda je imel t iko strategično lego. da je od¬ prl pot mišljenju možem s p gledom v bodočnost. Kar je bilo pred le i vredno en dolar, je sedaj vredno več sto, in kakor je rastlo mesto, tako je rasti« tudi prebivalstvo s posledico, da so nekateri lastniki zenTje postali bogati in uvaževani eclenm lslr-nda. okraju Long Važnost Groveland Parka. (irovciaipl Park s svojo veliko raz¬ sežnostjo lepega obrežja, s čistini o- zraejem vsied vis ke lege — Grove¬ land Pšrts. ki z bujnim drevjem in o- brežjem daje osvežujoč -z vek, ki je nujno potreben za zdravje miad : h iti sferi h — Groveland Park. ki je tako blizu železniške postaje in ki ima tako lepo cesto za avtomobile — vse to c- znanja vredno t proti pričakovanju veščakov, ki sedaj razvijajo (o o- zemlje. Pristanišče sreče. Kako čud švtto zavetišče za mlade poročen« - ; kako privlačen prostor za e trohe in kako oživi mrke in ženske, ki. so d.ose ;it starost, katerim lepota okolice to'ik > p meni. Prav je imel pesnic, ki je rekel, da šumenje morja in šuštenje dreves povzdguje človeške misli — nobena povest, nobena pesem pa ne more d a li ubrano popisati, kaj je Grovoand Park. Najboljša priložnost. In pom šiite, da imate v tem vrtu sreče pri ožrost sl kupiti zemljišče in za t"'io ceno katero lahko vsak žep prenese. Ilružba tega krasnega p >d- 'etja — G; e.vel - ud Park Corporation, ka' e e. uradi se nahajajo na l itih L T-rdvva.s, Nev. - York Cii? , je sestav¬ ljen.! iz veščakov \ zemljiških pod- je j.b, vsi poznani in zanesljivi. Ta družba je pripravljena pomagati vsem enim, ki hočejo imeti svoje zemljišče in 'ako kupec ne mere takoj plačati cele kupnine, sprejme družba napja- čilo v takem znesku; ki ga kupce mo¬ re plačati. In zopet, predn ; kdo krpi, mu družba nudi pr ložncsf, da se v n- dobriem avtomobila p e je na mestu ‘n si ogleda zemljo in is polo njene ckcii- 'ee. S tem, da bedeči lastnik zemlje o- sebno vidi, kako zelo je naprftl :vai Long fsland in kako iuu more Park, kjer bo nekega dne imel svojo hišo, prinesti vse bližje, c; čemur je sanja! in za kar je strdil. Veljava v posestvu. Grove and Park Corporation jamči svojo pogodb? z Nev, Vorli Tit!« & j Mortgagc Coirpa - \v, ki je /.'.neti ki je l zelo previden v pogodbah mi zavod,-ki pod nobenim pogojem ne dovoli, ds bi I se rabilo njegovo Ime. dokler ni pose;d ; prenesla vse preiskušnje in dokler n; prodajalna družbo sestavljena iz mož, ki so dosegli ugled v prodaji zemljišč. j Zemljišče je sedaj mogoče kupiti od j sililo naprej; vsaka parcela zemljišča | meri 25 x 10?, kei j- p op dni lot v mestu. Ceste so izmerjene; tam je že veda, elektrika in v delu s« Se druge naprave, tako da ho Groveland Park kraj, ki bo sla,; na. prvem mestu v svojem okraju. Za družbe, ki konceh« tedna vzel" (a-bc-ri/o, al. pa imajo radi življenje v bungalovi'-, ri lepšega kia- ,i:, kol io ja'no in prt lepo obrežje. u PA 1400 EEOADWAY, NEW YOEK CITY 757.: \Viscons':i 8973 — 8989 Zastopnik JOSEPH ČEŠ AR K 42 HALLECK A VE., RIDGT^OOD, L. I Tel.: Eeerareev 6566 Poziv k razumu. Arthur Brisbane je v uvodnem i L.ii- ku v Ncvv York Kvening Journa' IS. marca naravnost rekel: “Long Iud je igr-šče Nev, Torka, najbolj p«zna¬ ne g.: mes a sveta, toda še ni prišel as, ko bo mogel zapisati dobiček. !;, im presenetil deželo deleč okrog. - ’ Iz , o ved.uiega je razvidno, da z v s i j - uri¬ co povdar,jasno veliko važnost posestev v Groveland Parku, ki se nahajajo rav¬ no »a po j zemljiškega razvoja in ni¬ kakor ne moremo vedeti, kako vls^o se bo,š-e njih cena dvignila. Pomij&tii pa moramo tudi, da severno obrežje Long Ishirala ni zapuščeno, temveč na¬ preduje vedno stalno in gotovo. To ni trgovina-, ki se je porodila čez noč v ; p; kvlsfivre namene, temveč se vodi skrbno in previdno in največja briga prodajalcev je, ohraniti naravno kra¬ soto te zemlje, njeno veljavo iu da¬ jat : vspodbrdo za zidavo. Kadar bomo to dosegli, tedaj bo “Groveland Park sv.:! na vrhuncu in ga bo treba vpošte- vati, Lg.dar se bo podeljevala čast »n '.redno.t bogatim in obsežnim dohod¬ kom, ki bodo prišli raznim skupinam na Long Islandu. Odkrito sodelovanje. Grča'er Ne - ,v Vovk mora s svojim obsežnim gospodarskim delom dvigniti Long Tslm: na točko, kjer sam za se¬ be razglaša :las o svoji slavi telemu svetu. In kadar bo to izvršeno, tedaj bo Groveland Parit dosege! svoj višek, ker imel dobiček vsied svoje čudo- vi c lege; rastja bo vrednost in vsied vseh ugodnih pogojev, ki ga obdajajo, b« vreden, da postane mesto, kakoršiio Loč v biti, Groveland ParfC Corporation je pri¬ pravljena pomagali enim, ki hočejo zidati na svojih lotil:; njeni uradniki so izkušeni, da jV.i morejo svetovati pK,de mortg.iges in zavarovalnine in |le pol? tega sodelovanja hočejo utr¬ ni'i prija‘e!'sivo, ki naj obstoja med prodajalci boljše vrste zemljišč in last n’.ki zemljišč, kav naj bi sluzilo v d«* bro vsem. *' ju, “NAS DOM”, 31. marca. 1927. Stran 8 ODPOKLICANI POSLANIK NEMCI HOČEJO OSTATI MLADI A' Nemčiji se' jei-prlčelo živahno gibanje pod ge,slom “nazaj naravi.” Mladi moški so zaposleni pri raznem napornem d malo oblečeni, v namenu, da zmanjšajo obse rišče /še nahaja v We' Slika nam predstavlja mehiške ga poslanika v "VVashingtonu Ma- nuela Telleza, ki ga je njegova vlada odpoklicala. POZAB V PRISTANIŠČU JESS 1Y CITY I ..s sliki je tajnik' novo vstanov- Ijeiiegf! kanadskega poslaništva v TVashingtonn Thomas A. Stone. PGSLANIŠKI TAJNIK PLAČILO ZA JUNAŠTVO Hov. D. M. Clark, baptistovskij pastor v Houston, Tex„ je bil pred! 33 leti na potti iz Avstralije v A-1 ineriko. Med potom je velik vali odnesel čez krov dve deklici, —j ('laik j" lakaj skočil v morje in; deklici' tolike, časa držal nad vodo, j da sta bili rešeni. Stari oče dekleti ki je bil tudi na ladji, se je (Marku j Zahvalil za. njegov junaški čin in mu obljubil, da se ga bo spomin-1 jul. Obe dekleti sta pred nekaj ča-i sa u m vit. Nedavno je tudi umrl. lijih .stari oče in je v svoji oporo-! ki zapustil vse svoje premoženje j Clarku v znesku $800.000. 1 Slika, nam predstavlja požar v pristanišču v Neiv Jersev Citv. Zgorelo je 30 tovornih železniš- voz I Vmisvlvanske železnice. Skoda se ceni na miljen dolarjev. LADJA VEZENA NA OBREŽJI Na sliki vidimo ladjo Montc la ir, pitan in štirje mornarji. katero je vihar vrgel na obre Ko se je ameriška ladja Pige on, k-zcero je videti na gorenji sli ki, zopet polastila ladje Standard družbe v leangu, jc bilo pogn anih z ladje sto oboroženih Kitajcev, ki o« ; ZOPETNO ZAVZETJE AMESIS IE LADJE Le7.š.. '-f' ...š..,.. “NAŠ DOM”, 31. marca, 1927. Stran 1 n ODLIKOVANJE POŠTNEGA LETALCA ALEKSANDER KERENSKY j Predsednik (deolidge je poštnemu letalcu Sliirlev J. Shortu podari! Ilrrmonovo trofejo z;i loto 1 To odlikovanje so vsako let) podeli onemu letalcu, ki tekom leta najbolj dokaže varnost m za¬ nesljivost aeroplana kot transportno sredstvo. Na sliki od leve na de-no so: prednik L. D. Oardner, . vedsednik Ooolidge, generalni poš'ar Ilarrj*. S. Ne\vs, nadoniestni generalni poštar \V. I*. (llover in Hhirlev .T. Sliort. VELIKANSKI VIHAR NA MAD iGASKAfcJU Slika nam kaže pristanišče Tanambao na otoku Madagaskarju, katero je ciklon skoro popol- ii'' -«a uničil. Poroča se, da je -bilo ubitih 509 oseb -in pet ladij je Izgubljenih. E 8 S POTRES NA JAPONSKEM j. .— ..—_y.-—v..*—- -t. 4-\ ■- Zadnji veliki potres na Japonskem je napravil velikansko lišče potresa, je bilo mesto Kobe, ki ge; vidimo na sliki. škodo. T T bitih je bilo nad 500!) ose ■sapi - - -_<) £-1 m Aleksander Kerensltv, ki je bil I načelnik prve revolucij onarne vla¬ de v RusijiJeta 1917, je pred krat¬ kim prišel v Ameriko. Keren.sk v pravi, da njegov prihod nima ni- ke.kega političnega ozadja. Slika nam predstavlja španske- ! ga diktatorja Prim o de Rivera. ŠPANSKI DIKTATOR POROČENA PO NAMESTNIKU Miss J. NeafP. kivtero je videti na sliki. i/. Amsterdama, je bila poročena, z Jim o m Kouingom iz M< vdminster. Canada. prodno je 'odpotovala v Kanado. Pri poroč¬ nih opravilih sta bila narazen 7000 milj. Ker pa holandski zakon do- 1 vol ir ir roroko potom po sredoval¬ ca,- je bii za ■'ženina” njegov brat. Stran 10 DOM”, 31. marca, 1927. Stopinje v slov. literaturo. JUNAK IZ LIKE V NEW YGRKU AJDOVSKI GRADEC Josip Tominšek. (Dalje in konec) Zato naj se mi potniki in izletni¬ ki pridružijo, da poselimo Črtom i- rovo lastnino. — Vlak nas pelje od Bleda proti Bohinju. prerili smo se -kozi sotesko, vlak se ustavi: dospeli smo na prijazno postajo N« nienj. Tu se ozrimo po dolini naprej v smeri vožnje. Dolina se v neznatni meri zožuje, dokler je v daljavi primeroma ene ure gozd¬ nato gorovje ne stisne od obeli strani; a prav na sredi jo navidez- . ni delovala. Morda krije prst na I našem Gradcu kak važen pomnik j na staro zgodovino Bihinja. “Ajd- j je” na Gradcu še čakajo poklica- • nega buditelja, ki jih bo pozval na j dan in nam povedal, kdo so. Tn merila bedo. dali pesniku prav. ki je tu v duhu videl boj, “mesarsko klanje”. 1 Ivo stojiš na vrlin griča in se ozreš iio okolici, postal boš prese¬ nečen : prehodil si morda že mno¬ go sveta, ali gotovo še nikjer ni¬ si naletel na točko, ki bi — sama eb sebi videti tako neznatna —r tako obvladovala vse okrožje, kar se ga vidi, kakor baš Ajdovski gradeč. Gradec straži naravnost vse vhode in prehode v Bohinj.! no popolnoma zatika polokrožen, jo raste! grič, in ta grič'je — A j- Tckn Savc proti vzllodn more oLo (lovski gradeč. Odslej ga imamo sledltl onstran P roti za '1 lahko trajno pred očmi. Vlak drči padu ^ P r * d «««» razprostrta vsa dalje im proden se zavije na levo 8iroba Ihstmka dolma ‘ l ,rotl na Savski most, stopite vsi na le- mereiu P režatkim ki so I jre ' vo stran k oknom; globoko spodaj feo " ora P rl!ezjl z Goriškega, m se zeleni bistra. Sava. a onstran re-! na severa obvladam P ot ’ ki drži ke se dviga, le nekaj korakov od-!" ez v Jer(>ko i51 od tod v - daljen od brega, z deloma navpič- ! Sred,, ' 1 ° vas a)l ? or v lmbe l ,rotl nimi. v razpokali z grmičjem p0 .-l Ivoprivmku m Gcrjušam — skrat- rastlimi stenami naš Ajdovski gra-‘ ka: vs tako da ta P revaž ' nasipu tako blizu Gradca, da bi ;»a. za trdnjavo pripravna točka ni gr. dosegel vsakega otroka lučaj. Ko postojimo v naslednji minuti na postaji v Bohinjski Bistrici, vidimo razločno, da. ima Gradec na južni strani pravcate senože¬ ti. Tu izstopimo in prekoračimo takoj cesto, ki drii v vas; po stop¬ nicah dospemo navzdol do pešpota in kolovoza: ki nas vodi tik ob že- mogla ostati prezrta. Pa tudi griček sam kot tak je za trdnjavo jako pripraven. Na vrhu je dovolj prostoren, da se umestijo potrebne stavbe, in je od treh stra¬ ni prav dobro zavarovan, a od ju¬ ga vendar toliko pristopen, da so mogli prebivalci brez posebnih te¬ žav vzdrževati, promet. Pravcatega, uradu seveda ni mo- Mr. Marijan Matijevič, znan pod imenom .“Junak iz Like”, se nahaja v naši sredini. -Matijevič je najmočnejši človek na svetu in mu ga ni para v ro¬ koborbi in drugih vrstah športa, pri katerih pride v poštev velika moč. Jugoslovanski “Moderni Samson” je poznan po celem svetu in i.o še-lo'od včeraj, temveč žemiokaj desetletij. Njegovo slavo so raz¬ glasili Nemci, Francozi, Angleži in tudi Amerika ni izostala. Po raznih ameriških listih smo ga spoznali kot junaka, ki je še i vsakogar premagal in Sedaj je prišel med nas, da spoznamo na lastne ■ oči njegovo velikansko moč. i V soboto, 2. aprila t. 1., ob 8 zvečer bo v Bvrant Hall. 723 - 727 i— btli Ave., med 41. in 42. ulico v Ne\v Yorku priredil svojo atletsko predstavo. | Pridite tedaj, ako hočete videti najmočnejšega človeka na svetu. I borne izvedeli. kaj govore te grob- ...POMLAD, ČAS POPRA VLJA- ! l.jN JA PRIČAKUJE PA- ZcP- j one ni ste na svaj avto¬ mobil, ako se po splošni popravi • v, ^ ... . goee najti na tem griču: saj tudi zmsknn urn nazaj proti oinen- n , ; . . , , . . . x . . ., . stavba, ki je bila kdaj na njem. KERiiNSAl ( cz kakih pet mi-. i gotovo m bila velika, morda pa DEC SOVJETOV . . , , T - , . , ' r , , . , . prvi pomladanski dan sveti m bu- vvaTnngton, D. (. Korenski, ki , ... , ,.w , T - - • , , ■ -v , - j?č> na solpeu. Kaj pa z vasmi ze- , , • , . . . .. •.Ja gradišča povsod. Da pa je stala je prišel za nekaj dni v TVashuig- stojmio zdaj na desni strani tira 1 1 - 0 1 ’’ no čiščenje jcneinu mostu. Gez kakih pet mi-j mit pridemo do predora skozi že-. , ■ . ‘. , , sploh le obzidje, kakor so ga ime- lezinski nasip; mi mu sledimo ter - da gradišča povsod. Da pa je stala je prači za neitaj oni v vvasmng- , . .. , „ . - - . ' lodccniiJ Ali ste pozabili, da ravno i*-, , • i neka zgradba na vrhu. o tem ne ten, je časnikarskim poročevalcem . , rdno pred Ajdovskim grad- 7. ... ' „ tako potrebuje popolno pomladn- , . i - i i • more biti mkakega dvoma. Kak- izjavit, da je ruski narod naspro- iMtorom Ko« tr, Iran.™« v . ' , , . .... , , , . nr> sna. je bila, to bi morala dognati ten monarhiji, da pa vladajo v de¬ žele raziskovanja. Kopalo in brs- želi take razmere, da sedanja vla- kalo je tod staro in mlado, domači- da ne more dolgo obstati. Ali bo ni in tujci, a vsi le na divje. Iva- ovrže no z revolucijo, ali pa bo mo- dar pa pride veščak, ki tu ne bo rala vlada popustiti, tako da bo de- iskal zakladov srebra in zlata, — žela. stopila v vrsto demokratičnih neposre ceni. na katerem baš tu kamenje lomijo. V grmovju zapazimo skal¬ nato stezo in tu in tam rdeče, ob- drgnjene znake Slov. planinskega društva. Hitro se dvigamo kviš¬ ku ; pot postaja travnata in lahko jo uberemo kar naravnost na , , v .v . ampak zakladov spoznanja, tedaj držav vkreber. -\a sredi griča je majhen . I __ senik. Žc se nam odpira prelepi ” f i se nam odpira razgled p- pravem Bohinju gor proti jezeru in dalje.' Vendar pa stopimo še tistih sto korakov na vrli. Kmalu smo na temenu, rado¬ vedno si ga ogledamo. Razvalin, sploh kakega zidovja ne zapazimo nikjer. Čudno pa se, nam zdi, da je vrli tako lepo za-i okrožen; bil bi čisto podoben ob¬ liki človeške lobanje, ko bi ga ne pokrivalo ponekod grmovje in po¬ samezno drevje. Da so na njem delovale človeške roke, to se nam pač dozdeva na prvi pogled. Pro¬ stor prav na vršiču, ki ga v obli¬ ki štirikotnika obdaja večje gr¬ movje, je nekoliko uglobljen, me¬ stoma pa ]>osut z grobljami, tako da si takoj mislimo: tu se je po¬ slopje .podrlo. Ko se razgledujemo dalje proti pobočju, nahajamo ta¬ kisto groblje bodisi kupoma ali pa zdržema, kakor pri plotu. Lahko pri tem mislimo na obzidje, na do-' hod išče ali na dovozišče in na — prednje straže. Sama priroda tod FRANK REICHMANN Vsake vrste meso vedno sveže. Domače kranjske klobase. 606 PRESTI PONI) ROAD, RIDGEWQOD, L. I. Naročila se dostavljajo v stanovanje. Govori se slovensko. COMPAGNIE GENERALK TRANSATLANTIQl:E FRENCH LINE V EVROPO ZA VELIKONOČ SLAVNI PARNIK NA OLJE FRANCE ODPLUJE IZ XE\Y TORKA 2. A P R I L A ob 1 1. dopoldne preko HAVRE — pristanišče Pariza. PHiDBEŽITE SE NAŠEMU VELIKONOČNEMU IZLETU V JUGOSLAVIJO Potujte udobno, razkošno in poceni. Vprašajte svojega agenta za podrobnosti. DRUGA ODPLUTJA: PARIŠ 23. aprila; 14. maja FRANCE 30. aprila; 21. maja FRENCH LINE Trincrjevo grenko lino je rav¬ ne- pravo sredstvo, ki popolnoma .izčisti želodec in ga tudi obdrži ijl ; ° m čistega. I/. telesa'odstrani orgamc- i|j ni strup, ki je začetek vseli mozo¬ lji čili bolezni. Obvaruje vas popel- in j 'ji inoina vsaki? utrujenosti iu vam o- jc'| mogoči da sc veselite prijetne po¬ ji i mladi. — “Ceni urv, W. Va. — Tri- 'ij ; nerjevo grenko vino je izborno in ;((; zanesljive zdravilo proti slabemu , teku. Mrs. Louis Bartol.” — Dobi ;so v vse!) lekarnah; vzorčne stek¬ li lenice pa pošilja proti prejemu « 15 centov jo.ieph Triner C-ompany, 1333 Sc. Ashland Ave.. Chicago, Til. Za prehlad in fin vzemite Tri- ner’g C-old Tableto (po pošli 35e.), za kašelj Trinerčs Cough Sedative (po pošti 35 iu 60c.). “NAŠ DOM”, 31. marca, 1927. Stran 11 8 Our American Generation lli!ll l)lllll!liiliyilll[!illllllli ll li ll llMl iili:il!llli!'ili!lllllillllllill siiiaiiii HiiiiiitiiiiiiiiiiiiLiKi^iiiiiiiHi iiiii iiiiriiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiUiiiiiiiiiiiii i iiiiiiM isiiigaiiiiiiiuiiiiia^iHiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiaiiaatiiiJ AUTUMN MIL&INERT IS GRACED WITH SUPPLE BRIM AND €ROWN N OT t:,is season Svili madame or mi be expeeted to put on a bat snd v r it, becoming or not becom¬ ing. 1, is tbe yield-to-the-touch cha- peau vvkieh is making its dehiit for nutumn and vvinter. Witb a deft pnll bere, a elever kink tliere and a diiu- pling or denting-after-it-is-on of tbe crown miladg tunes h er headvvear to ber o v.’n individual style of beautv from novv on or at least nntil further notice. Tlie ne\v exquisitely fine felts and veiours let their modishness be ac- eented tlirough rippllng brims and ad- justable crovvns. Just as iniportant as tbe felts and even more so, are tbe lmielilv bestitched, besmoeked and beshirred velvet bats, most of vvhicli are as limber as a vvireless, unstifferied shape can be. The iiiilllnery grotip in tbe picture records some vastl.v im portant stile iteuis. TUe little bat. In tbe lovver left eor- ner of t h is coUeeiioti bas thr.ee ont- standing features, namelv, it V THE SLUSH smocked, is slvied of smart-looklng sitede el o tli and exploits tho popular beige coioring. Stitcbing is one of tbe stressed treatments for velvet. Sometimes tbe stitcbing is so close tbat wben done in thread eontrasting tlie velvet tbe ef- fect is of a sol id coioring. The grace- fui velvet h at sliovvn last in tbe pic¬ ture slrovvs a profuse stitcbing, also pne of tiie new ivliimsical soft brims. Tlie ceni er model to tlie left, too, is of velvet and being of tlie extremely stvlisii vagabond type it mag be bent to become. It is every\vliere apparent tliat brim bindings are feuturing tbe nevver felt sliapes. Note \vitli vihat nicet.v tbe brim is bound and tlie erovvn be-rib- boned in tlie liat illustrated first. Hatter’s plusb, please do not forget, is to be a leading medium for tlie stgHng of bats. Note its use for tbe model sliovvn to tlie riglit center. * - JULI A BOTTOMLEY. Ufe), 1926, VVestern Nevirapaper Union.> “Most people don’t thihk a day vvhen it is lialf rainiug and snovving is niče, but I can teli you tbe Brovvnies did," said Daddy to Nick and Naneg. “I tbink it \vould be niče to teli you cool "March story on a warm daj', ‘Tmeant to teli it to you much earlier in tlie year but tliere are al- vvags so iuany stories to teli! “It vvas even in g, and ali aay tlie Brownies liad been snuggled in tli f- ferent little hiding places, bobbing tip and down ivith excitement as they \vatcbed tbe bot sun melt tbe snow. “They ran beliind trees as tbev traveled to the viliage n6arby their vvoods just so they could see the peo¬ ple looldng annoyed at tlie slush, \vhen they lieard anyone say:' “ ‘What horrid vveather vveTe hav- ing; I do dislike Marci), so!’ tlie Broivuies almost chuckled aloud, and they certainlj’ grinned from ear to ear. “Tbe Brovvnies thougbt people vvere very ridiculous vvlien tliey grumbied about tlie vveather. “So tliey vvaited ivith glee until tbe evening canie. “Then tbey had a party. The Broivn¬ ies dbrided tlveihselves into tvvo sideš for tbe evening. “Bach side was given a separate part of tbe vvoods in vvliich to get up sometliing original. “Six judges were cltosen apart. “The Broivnies vvliich iiad tbe best exhibit vvere to sit stili during supper and be ivaited on by tbe others. “Tiiey iv ere to get ali tbe goodies first. “So each side vvorked bard to make its exhibit ivin. One side was called tbe fat Brovvnies and the other side tiie roiind Brovvnies- “The exliibit of the round Brovvnies vvas a snovv house, vvliich, of eourse, • i ne juuges vvives naa coonea me supper, and they received a great deal of praise for it. “Tlie fat Brovvnies thougbt it vvas vvonderful to be vvaited on, and tiie round Brovvnies enjoyed popping up and getting ever.vthing, for the*v tliey fhought tbey appreciated tlie good tbings to eat stili more. “And they ail Iioped the snovv vvould melt some more so tliat tliey couid liave anotlier party the next iiigbt and ) vvear their nevv rubber boots." J “Oii,” said Nancy, “I feel much cool- ' er liearing tliat story.” “Yes,” said Nick, "tbe ver.v vvord snovv is pleasant to liear on a bot eve¬ ning.’’ “I tbink so, too," agreed Daddy, iaugiung. iTIPS on hockey AND SKATING Skiil Must Be Acquired From Actual Practice. Work of the Health Department Iiindered by Unprogressive Public Opinion By DR. ARLINGTON AILES, Illinois Health Officer. Public opinion that is “almost medic val” harasses too many nealth Department*. Preqnently in srnaller cities the health department is given niggardly support financialiy; the health officer is harnssed by the force of aimost medieval public opinion, the relatively unimportant health hobby of some social leaders and tiie sliort-sightedness of his citv eouncil or com- mission in the relative value of health_expenditures. The health officer, of eourse, must, decide vvliat ho can accomplish vri tli his resources of personnel and money, more or less regardless of this pressure. He must then collect, eompile and use h is vital stat isties ivith a vievv to changing this public opinion and presenting cohTfaets to the sometimes so-called liard-lieaded iioard of aldermen, vvliich make the ‘ itv's appropriations. To them, vvliat liappens elsevvhere has little vveight, lvut deiinite figures of their home tovvn have a faseinating tune. Vital statisties, properly collected, compilcd and used, are probablv the most vital function of a health department. It is to tlie preservation and progress of official public health vvliat bookkeeping is to business. Both must. fail vvithout it. A Fine Park. vvas beautlfully made because tlie snovv vvas vvet and stilek together vvell. “But tbe fat Brovvnies liad made a fine park. They had made patlis and smootlied off tlie snovv to edge tlie patlis vvitli flovver beds. “In the flovver beds they liad stuck tvvigs and little branches. “On these tliey had put snovvballs, vvliich, too, had stuck because of the vvet snovv. “Realiy, their park looked verv fun- ny, but tbe Brovvnies ali thougbt it vvas perfect, and the round Brovvnies agreed witli tbe .iudges vvlten theysaid that tbe fat Brovvnies had the most original and interesting exhibit. “So tliey ali sat dovvn on littie snowy stumps of trees vvhile tbe round Brovvnies vvaited on them, “They liad Brovvnie soup, vvliich is perfectly delieious, and, of eourse, it vvas piping bot. “They call it Brownie soup because it is brovvn. • “Tilen tliev liad croquettes vvith ] brovvn gravy and brovvn potatoes, and j for uessert tlie.v liad brovvn Betty pud- “Coiinie” Sm.vtlie, coach of the Uni- versitj- of Toronto mtercollegiate hockey cliampions of 1926, gives ex- pert advice on skating and hockey in the American Boy Magazine. Some of the skating and hockey tips taken from his article, “Get Out on tlie Ice,’’ follovv: “The vvay to become a vvliirivvind hockey player, a vvorld-beating speed mercliant or a breath-taking fancy skater, is to get out and skate. No book can beat a bump for teaehing you hovv to handle yourself on the ice. Škili in skating, like škili in ang oth¬ er šport, comes from practice. “If you vvant to become a hockey plajer, get out vvith tbe gang and olay shinny. If you vvant to develop opeeu, get the bunch»togetiier for a game of ‘tag’ or ‘I Got It.’ If you vvant to become a fancy skater, vvatch other people, and trg evergthing tlie.v do. * “Tliere are three kinds of skates from vvliich to choose: tlie speed skate, tlie hockey type and the faneg kind. The liockey skate curves slightly at the front and back and ls short so as to permit quick turning. The faneg skate is short, like the hockeg, but bas several savv teeth on the upvvard curve, in front, to aliovv you to stand on your toes, or get a quick push-off. “Tlie best general-purpose skate is the hockeg kind. The long, speed skate is diffieiilt for the beginner to niaster, because it's heavg, and not designed for sudden turns and stops. The savv teeth on the faneg skate aren’t necessarg for ,tl:e beginner. He’d better start on the hockey skate, and get boots tliat vvill feel comfort- ably tigbt vvitli medium vveight vvool socks. “The racer or hockeg plager starta crouc-hed over, vvitli his left side point- ing in tlie direction lie is going. At the gun he jumps sidevvays, throvving his left foot out, and at tlie same time hringing liis right foot up. He pushes off tlie edge of his skate instead of the toe. After his initial ieap, he brings the riglit foot over the ieft and foilovvs tlds vvith several side steps, stili using tlie edge of his skates for traetion, until he has gained speed enougli to take a for- vvard stride. IVlien you make this kind of a start, reniember not to have 3 ’our feet too far apart. Keep them under you so tliat you can get a good push-off for your first ieap. “Novv for tlie quick stop. Fuil tilt dovvn tlie ice you're coming, lieaded straigiit for tlie sliore, going lickety- spilt. At 15 gards from tlie shore you’re stili traveliug at top speed. Novv vvliat? A vvild spravvl and a skinned noše? Not much. Turn side- vvavs, dig tiie edges of .v our skates into tlie Ice and lean backvvards. That’s alk After ,von’ve got the hang of it, you’ll lie able to stop in an ! a- stant.” 1 “NAŠ DOM”, 31. marca. 1927. V V brivnici. stopil \sem v brivnico, da si Mož za pečjo. Lukačevi gostilni je bil na ste- pustim ostriči lase. Obesim klobuk ni pri vratih naslikan mož s klo¬ ni površnik na klin pri vratih in bukom v roki in s tem-le podrii- brivec se nasmeje in pravi: som: “Takoj ste na vrsti. Prosim, se¬ dite. Tukaj so zadnji časopisi s ša- Slavni slikar Michel Angelo je lami.” naslikal v neki rimski cerkvi p e- Sedem. Samo en gospod je bili kel. Sled množico, ki še je pekla v pred, menoj in brivec mu je ravno j peklenskem ognju, je naslikal ne- bril kocine na bradi. Zelo naglo je kega mu sovražnega kardinala ta- šl<> } n ze | 0 nii je ugajalo, da brivec j ko naravno, da ga je vsakdo takoj ni mučil svojega gosta z običajni- je šel gledat za peč, kdo ga čaka, ‘T>og sam te poživi, moj gost ljubeznivi! Glej tam za pečjo te čaka nekdo!” Kogar je pekla radovednost, da A.: “Navedel vas bom za pričo, ■ da me je ta gospod ravnokar ime- ! nov.al osla.” | Ii.: “Dobro! Pred sodiščem bom to z veseljem potrdil.” K Skrajna, zamišljenost. Učenemu profesorju - kemiku j tio.” (Iz pekla ni rešitve), sc je pripetila nesreča. Pri nekem poskusu si je namreč ožgal nos s špiritom. Nekaj dni pozneje ga sreča prijatelj ter ga. vpraša, za¬ kaj ima obliž na nosu. “Kaj ne, slabo se mi podaja ?” vpraša ke¬ mik. Prijatelj ga uveri, da mu res ni ravno v posebno diko. Ko pa iz¬ ve, da si je nos ožgal, ga vprašaj če ga je zelo bolelo, “Čisto nič”, j odgovori kemik. “Sploh nisem nič j občutil, tako zelo sem se zamislili v svoje poskuse. Daši je vedno ne¬ kaj dišalo po ožganem mesu, sem vendar mislil, da prihaja duh iz kake (bližnje kuhinje in poskušal sem dalje. Zdajci pa me sluga o- pomni, da mi gori nos. Ko se pre¬ pričam, da res gori, ga vtaknem v blizu stoječe vedro vode ter pogan ob pogitnieah/ , sim ogenj.” »poznal. mi vprašanji. Ko zve kardinal o tej slikarjevi “To je brivec, kot mora biti,” zlobi, se takoj napoti k tedanje- sem si mislil. “Ne vprašuje, ako mu papežu Leonu X., ter ga na- želi imeti izmito glavo, ako naj ra- prosi, naj ukaže slikarju, da podo- bi navadno vodo ali briljantino; bo prenaredi. Papež pa mu odgo- ,i 0 vpraša ga, ako želi imeti aineri- vori: “Ljubi moj! Ako bi vas bil ško masiranje. Izvrsten brivec! | Angelo postavil v vice. bi vam po- Tu-sem bom še večkrat prišel.” skusil pomagati; a v peklu nimam Gospod je bil obrit. Natakne sij j oblasti: Ex infernis nulla redemp- ovratnik, zaveže si kravato pred j zrcalom, obleče površnik iti odide, j je tam zagledal naslikanega mo¬ ža, ki se je od samega smeha dr¬ žal za trebuh. Pod njim pa jo bito zapisano: “Možieelj tam na steni pošilja vse norce k meni! 7 ’ Tudi vzrok. Dva prijatelja sedita v gledali¬ šču in eden prične z vso silo pios- “Vidite. Gustavson in jaz se kati, dasi ni bilo nič posebnega — vedno brijeva eden drugega, pred-j Začuden ga drugi pogleda, in reče: no pridejo naši gostje,” prične j “Ali ti tako ugaja ta pusti pri- ■ brivec. j Iii na' o je prišlo, kot pride na-j vadilo. Šamponiral me je in masi¬ ral, kupil sem lasno toniko in fro- Jzmetiko, namazal me je po glavi | |z vsemi mazili in izglodal sem stra-j šansko lepo. In vse je veljalo saj 1 mo $1.50. zor? “Ne.” “Zakaj pa potem ploskaš?” “Da ne bom zaspal.” Oče in sin. Bismarck. Postopač. Sam s s boj : “Najprej so me ob¬ sodili na štiri mesece ječe in na iz¬ gubo državljanske časti za tri le¬ ta. Pritožil sem se in so mi izgubo državljanske časti črtali. Naj bi mi bili rajši črtali štiri mesece; kaj naj napravim z državljansko častjo?” Kako se hudič jezi M “Oprostite, gospod ravnatelj; pri nas smo dobili otroka in bi vas Knez Bismarck je pri nekem di prosil, da bi smel domov.” plomatskem banketu sedel poleg! “Za. danes naj bo! Povejte pa soproge ruskega poslanika, ki si' svoji soprogi,- da si naj kot urad- je kar najbolj prizadevala, da bij ' j nikovn žena izbere za kaj takega mu ugajala in ga. pridobila. Naj j j prej ga je imenovala “ekscelenca”, «- j nato “gospod knez” in slednjič mu Iz šole. j reče z vso ljubeznivostjo — “moj Premec je ime} navado, da je re¬ kel ob vsaki priliki: “Prmejdu- naj”! Ko ga nekdo opomni, da je to greli, se Premec odreže tako le: “Dobro delo, pravim jaz. dobro delo, ne pa greh! Le poslušaj! Če bi rekel; Pri moji duši, česar me pa Bog obvari in sv. Florjan, bi to bilo greh. Kar je greh, je pač greh! Jaz pa ne pravim tako; jaz zavpijem : Prmejdu —, hudoba me že sliši. Alo, pa pero v kremp¬ lje in zapiše: Premec se priduša! Jaz pa pravim: dunaj! Tristo med vodov, zdaj pa je treba brisati! Ta¬ ko zvijem hudobo, da se jezi, in hudiča jeziti je prav tako dobro delo, mislim, kakor če -bi svetnika častil, prmejdunaj!” “NAŠ DOM - ’, 31. marca. 1927. Stran 1.1 Trgovina s dekleti v Ljubljani. Pogosto smo brali v,-časopisih is južnih krajev države/ zlasti iz Bosne, da so zaprli to ali ono ose- što pisma, naslovljena na policij¬ sko ravnateljstvo. Na podlagi do- šle ovadbe je policija osvobodila Amalijo iz njenega jetništva ter vetnika izpustih Par dni pozneje je'g. Marušič .prejel od goriške prefekture odlok* da nibra gostil¬ no za dva meseca kazensko zapre¬ ti, “kor se v njej zbirajo prevratni sp]nh ^ a * ti ne Upajo, am- elementi. ' ! pak čuvajo svojo domačijo. Že¬ leti je, da se zadeva kmalu 'razjasV di njegova liiša gore 1 a. Strah je tem večji, ker ljudstvo ne ve, s kom ima opravka in odkod pride nesreča. Noči so polne trepeta in. ho radi najbolj umazane trgovine■; aretirala Slaparja alias Ilaertler- k .i si jo je mogoče misliti, namreč j ja v- Ljubljani.-Dne 21. februarja z dekleti. Ta slučaj se je poiiovil je bil Slapar obsojen pred sodiš- s :iaj tudi v Ljubljani. : čem po paragrafu 96 radi goljufi Ze del j časa se je opažalo ‘ v;| Ljubljani, da izginjajo kam mlada dekleta. Ljubljanska! •policija je prejemala mnogo.ovadb e izginjauju deklet in slučaj je na-|njn je priznal, da je poleg Amali- r. sel, da ji je padel v roke eden j je-spravil še štiri dekleta v Bosno, trdih pr opal ih eksistenc, ki mu n/katerim pa ne ve imena. Polieija-ima v evidenci preko 40 Visoko odlikovanje skladatelja p. Težke posledice fantovskega pretepa. Gostilna “Pri Hrvatu” v fari sv. Eme je bila te cim neko nede¬ ljo pozorišee krvavega in žalostne¬ ga dogodka. Pri pijači so se fant- ni in da pride krivec .do zaslužene ride )rko kazni. Kdorkoli je, toliko se lahko reče, da mora biti prava zver. —- “Naš Dom” mora v .vsak sloven¬ ski dom v Ameriki! je. Policija pa je dalje preiskova-j j' e med seboj sporekli. Prišlo je do neznano- la -zadevo in je‘odkrila, da' se je pretepa, ki se je izpremenil v pTa-: S la pav 'že- dlje ‘časa bavi! s trgo-jvi pokolj. V'rokah fantov so se za-i vino zi-dekletl Po ostrem zasliševa-j bliskali noži in na bojišču je 'oble¬ žal en mrtev, zaboden v srce, trije pa težko ranjeni, da s6 jih še. ko¬ maj žive prepeljali v celjsko bol- Tei..: Orchard 2432 Mesar JOHN MELCHNEE in •mladenk, ki so izginile na skriv¬ nosten način iz Ljubljane. Sedaj bo dognala preiskava, koliko teh nesvečiiih žrtevAma na vesti Sla¬ par.’ i - Naša dekleta bo pa ta afera o- oišalo nobeno pošteno delo, tem¬ več se je raje bavil s sramotno tr- g vino z dekleti. Več načinov je, s katerimi, po¬ sredujejo posredovalnice za pro¬ dajanje deklet. V Belgradu. Sara¬ jevu itd., obstojajo cele agencije, ki s pomočjo inseratov v časopis- j pozorila na previdnost. ;n vabijo dekleta na jug, ponuja- j • jež jim izvrstne službe, dasi je! -Naša Kalvarija na Primorske!* znano, da morajo na jugu služki-j Kako daleč' sežejo mreže, na¬ nje in hišne delati za .sramotno niz- j stavljene, slovenskim društvom, ko plačo kot črna živina. Po nava- j nam kažejo zadnji dogodki v Mir-1 Kako di pa. tem dekletom te posredoval-j mi.'Slovensko društvo v Gorici je 1 niče ne preskrbe poštenih služb, j poslalo prosvet, -društvu v - Mirnu nego jim svetujejo, naj vstopijo v j vabilo na prijateljski sestanek. -—' — javne hiše. An in na cesti, bkez kruha in zaslužka mo. ga odprl in,ga izročil fašistom, ji.it- o kakih le slučajnih nesrečah dolgo -časa oklevajo, nazadnje pa. Sledila je stroga preiskava pri j skoraj govora ni. Najbolj značilno jih je mnogo, ki store ta obupni drušfvenikili in posebno pri pred-;pri coli stvari je. da so si ti trije in usodepolni korak ter se usuž-! sedniku.. Iz Gorice je prišel sam požari sledili natanko v presledku treh tednov in sicer je začelo go¬ reti vedno v nedeljo ponoči okrog Pico. Žalostile so posledice pijan¬ čevanja. j Zlobna roka. Dozdeva se, da je občino Ižakov¬ ci pri Beltincih v Prekmurju za¬ dela -Usoda nesrečnih vasi Gorenj¬ ske, v katerih je teden zji tednom razsvetljeval temne noči rdeč, — strah vzbujajoč plamen in je budil speče žalosten plat zvona." — Kftr drug za drugim se vrstijo požari šo nastali, kdo je bil kri¬ je vocNajprej je gorelo pri Štefa¬ nu Žižek, potem pri Kotrovih in nato liri Francu Poredoše Vsi zna- Poštar v Mirnu je prestregel pis- j ki kažejo, da gre za hotene požige priporoča svoje vedno sveže suho meso ter klobase 16 - ist Ave. Nev,- 'fork, N. Y. i-rijo 'sramoti. Nekateri brezvestni karabinjerski poročnik. Predsed- trgovči pa naravnost s silo prisili jo dekleta, da vstopijo v bordel. • I; nika je med drugim vprašal, koli- C U n A R D V JUGOSLAVIJO O ko vojne odškodnine jc prejel. Tajil. ure. torej v času,-ko ljudje spi- V Ljubljani sta imela dva taka mu je povedal, da mu je vojna uni- : jo prvi globoki san. Razumljivo muslimanska trgovca iz Novske čila vse, odškodnine pa je prejel je, da se je prebivalstva lotil ne- najetega podagenta Ludovika Sla- le 36.000 lir. Poročnik se je razlju- mir. Saj nikdo ni varen in lahko- parja, rojenega leta 1900 v Trži- til: “Vi, ki ste prejeli od Italijan-1vsak trenotek pričakuje, da bo tu- L eu in stanujočega v Ljubljani na ske države 36.000 lir, sedaj s pro- Zalošld cesti. Ta po poklicu dela- tidržavno propagando izpodkopa- ekspresni- vsako preko Cherbourga - Francija Potujte s Cunardovimi mi parniki: aquitania berengaria mauretanla Odplutje iz Nev,- Torka sredo. f an - 1 kot G dni na morju — do Jugoslavije osem in poi dne Iz¬ vrstne kabine' III. razreda za dva štiri ali šest potnikov. Xenadkri!jiva čistoba. Obilna in iz- borna hrana. Za nadaijna navodila vprašajte svojega agenta, ali!N. pa pišite naravnost I na — vee, se,je izdajal za slikarja - u- metnika., v resnici pa je spretno nastavljal mreže žrtvam, ki jih je spravljal pod pretvezo siužbi- v Bosno. Nastopal ni pod svojih*"pravim imenom, temveč se je prestavljal kot Lud. Haertler, Kvas,- Marinko itd. Čeprav ni ni¬ kjer ničesar zaslužil ,je bil ven¬ darle vedno eleganten in je imel vednb mnogo denarja. Dekleta je v Ljubljani lovil na vate tla tej državi!” Predsednik ni mogel' verjeti lastnim ušesom. Pred dnevi se je imel vršiti v dobrih! Mirnu občni zbor drugega pro¬ svetnega. društva, In zopet je od¬ prl poštar pismo, ki šK je tikalo organizacije zborovanja. Isti dan. bila je nedelja, za. katerega je bil napovedan občni zbor, je prišel v Miren po svojih stanovskih oprav¬ kih odvetnik dr, Brajša iz Gorice. Na. kosilo je šel. v gostilno g. Ma- vse mogoče načine. Tako je pred rušiča. Ob sosednji mizi je sedel tedni čital v nekem ljubljanskem j karabinjerski brigadir, ki je slo- listu, da išče mlado dekle boljšo službo. To je bila Amalija S., ki je služila pri neki družini pod Rož¬ nikom. Slapar se ji je'predstavil kot Ludovik Haertler ter ji obl.ju- venskega odvetnika meril po stra¬ ni. Nenadoma je vstal in odšel. — e Čez paiv minut vstopi brigadir v spremstvu šestili karabinjerjev in da ukaz, da se mora gostilna takoj bil izvrstno službo v Nevski v Bos-, izprazniti., Kmetje niso utegnili j ‘ni s 1500 dinarjev mesečne plače!, niti plačati. Dr. Brajša je moral o- • Dekle je res nasedlo ter mu v Lju-, stati v sobi, njegova žena in otre- bljani izročilo 1000 dinarjev za- j ci so čakali pred gostilno. Na vra- utevanega predujma na nagrado tih je stala straža. Dr. Brajšo je za posredovanje. Sedel je ž njo na obkolilo več karabinjerjev, briga* vlak ter jo že v Zalogu zapustil.; dir je sedel tik njega in pričelo se Dekle se je pripeljalo do Zagreba,! je izpraševanje: — Ste li vi imeli nekaj dni tavalo sem in tja ■ injta/da'iie& : .!&cstanek s predavanjem; halo na dozdevnega Haertlerja, ki k(jo je bil na sestanku? itd.” Iz¬ je res dospel, toda zopet izvabil p^aševanje se je vršilo v tako ro¬ li nje 500 dinarjev ter odpravi! bat cm tonu, kakor da gre za na¬ tekle v Sanac v Bosni. Tu sta mu/vadnega zločinca. Odvetnik je bri- slimanska trgovca zaklenila A/gadirju pojasnil, da jc prišel v raalijo v hotelsko sobo ter jo skrb- [ Miren po odvetniških opravkih in no nadzorovala. Hotela sta nekaj da mu o sestanku ni nič znanega. Asa počakati, da jo čim dražje^ Legitimirati se je hotel s potnim predasta. Le naklonjenosti neke o- ^listom, a brigadir ni priznal pot- sebe v hotelu se ima Amalija za- n e mu listu legitimacijske veljave, hvaliti, da je mogla oddati na po- češ, da je zastarel. Končno je od- Uspcšno zdravljenje kroničnih bolezni pri moških in ženskah z modernimi metodami POKAŽEM HITRE UČINKE pri vseh oblikah krvnih, kožnih in nervoznih boleznih, pri vnet¬ ju kože, kroničnih izpuščajih, razširjenih žle¬ zah, pri živčnih in splošnih oslabelostih, pri ledicah, odvajanju vodej revmatizmu, pri želod¬ čnih in črevesnih boleznih. Ne glede na to, kakšna je vaša bolezen, ali kako dolgo vas že muči, JAZ VAM MOREM POMAGATI. MOJE CENE SO ZMERNE in pri vsakem obisku vključeno moje osebno zdravljenje. X-2arki, .Preiskava krvi, \Vasser- mannov sistem in Analiza urina. Natančno določevanje Bolezni in zdravljenje. Vbrizganje serumov 606 in 014. NASVETI IN PREISKAVA ZASTONJ špeejalist, vstanovlj. pred 28 leti. 110 EAST 16th STREST, (med 4th Ave. in Irving Plače) NEW YORK ( IT V Vsak dan od 9 dog. do 8 zvečer; v nedeljo od 9 dop. do 4 pop. Stran 14 “NAŠ DOM”, 31. marca, 1927. Pl’OS PEK M. .E: Poslovenil Vladimir Levstik. I. Od nekdaj ..sem dolžil zemljepis- ce, da ne vedo, kaj trdijo, ,ko pola¬ gajo pozorišee bitke pri Mundi v deželo Punskih Bastulcev, blizu današnje Monde, kaki dve milji na sever od Marbelje. Po svojih last¬ nih domnevali, opirajočih se na besedilo neimenovanega pisca — “Hispanske vojne”, in nekaterih podatkih, ki sem jih bil nabral v izvrstni knjižnici vojvode Ossun- skega, sem sodil, da bi bilo treba iskati znamenitega kraja, kjer je igral Cezar poslednjikrat “bot ali dvakrat” zoper branitelje ljudo- vlade, nekje okrog Montilje Ko sem bival v začetku jeseni 1. 1830 v Andaluziji, sem se spustil na daljši izlet, da bi razbistril dvome ki so me š.e motili. V Kordovi sem bil najel vodni¬ ka in dvoje konj ter se odpravil na pot; Cezarjevi “Commentarii” ter nekaj srajc so bili vsa moja prtljaga. Tn tako sem hodil lepega dne po višjem delu Kačenske pla¬ note, ves upehan od napora in po- lumrtev od žeje; solnce je svinče¬ no pripekalo name. Že sem drage volje prepuščal Cezarja in Pompe- jevega sina vragu, kar zapazim dokaj v stran ob poti zeleno trati- co, po kateri je rastlo tudi nekaj bičja in trstičja. To mi je pričalo, da ni daleč izvirek. In res, ko sem krenil bliže, sem videl, da je do¬ zdevna trata pravzaprav močvir¬ je in se vanj izgublja potoček, ki je očividno uhajal iz ozke soteske med dvema visokima izrastkoma Kozjega pogorja. Sodil sem, da najdem tam zgoraj bolj svežo vo¬ do, manj pijavk in žab in morda celo trohico sence v skalnem za¬ tišju. Ob vhodu v sotesko mi je konj zarezgetal in drugi konj, ki ga odondot še nisem videl, mu je odgovoril neutegoma. Ko sem pre- jahal jedva sto korakov, se je so¬ teska zdajci razširila ter mi poka¬ zala nekakšen prirod e n cirk, ves zasenčen po visokih pragovih, ki so ga obdajali. Nemogoče je bilo najti kraj, ki bi bil obetal potni¬ ku prijetnejši oddih. Ob znožju navpičnih skal je vrel in žuborel studenec ter se izlival v majhno kotanjo, postlano s snežhobelim prodom. Pet ali šest krasnih hra¬ stov, vedno zaslonenih pred vet¬ rom in zalivanih po bistrem viru, se je dvigalo ob vodi ter jo odeva¬ lo s svojo gosto senco; in drobna, svetla trava okrog kotanje je nu¬ dila boljšo posteljo, nego si je mo¬ gel upati v kateribodi gostilni de¬ set milj naokoli. Toda nisem si smel lastiti časti, da bi bil prvi odkril ta lepi kraj. Drug mož je že počival tu in je go¬ tovo spal ob mojem prihodu. Rezge tanje ga je zbudilo; vstal je in sto¬ pil k svojemu konju, ki se je oko¬ riščal z gospodarjevim spanjem in se mastil po travnati/okolici. Mlad korenjak je bil, srednje rasti, a krepke podobe ter mrkle ga in po- nosnega očesa. Njegova polt je bi¬ la nemara lepa, toda solnce jo je bilo opalilo tako, da se je zazdela temnejša od las. Z eno roko je pri¬ jel konja za uzdo, z drugo pa je držal medeno trombačo (kratka puška s trombasto razširjeni must- jem). Priznam, da sta me trom- bača in plašni videz njenega no¬ silca na prvi mah nekoliko iznena- dila; toda o razbojnikih sem bil slišal že nekoliko, ne da bi bil sre¬ čal enega, da nisem več veroval vanje. Z drage strani sem pomnil veliko vrlih kmetovalcev, ki so ho¬ dili na semnje oboroženi do zob, in se nisem čutil upravičenega dvomiti o neznančevem poštenju zgolj zaradi strelnega orožja v njegovi roki. In tudi sem rekel sam pri sebi, čemu naj mu bodo moje srajce in moji ‘Commentarii’ v elzevirskem izdanju? Zato sem pokimal možu s trombačo prav po domače ter vprašal smehljaje, ali sem ga. mari zmotil v spanju. Na¬ mesto, da bi odgovoril, me je pre¬ meril od nog do glave; nato, ka¬ kor bi bil zadovoljen z ogledom, je enako pozorno ustavil oko na vodniku, ki je prihajal za menoj Videl šem, kako je spremljevalec prebledel ter obstal z očividnim iz¬ raženi groze. — Nič prida srečan¬ je ! — sem pothislil. Toda brž se je oglasila previdnost, veleč mi, naj ne pokažem nikake vznemirjeno¬ sti.-Skočil sem s konja ter ukazal vodniku, naj razbrzda živali; na¬ to sem pokleknil k studencu, na¬ močil vanj glavo in roke ter se na¬ pil, ležeč na trebuhu kakor nekdaj slabi vodniki Gedeonovi. Pri tem pa sem opazoval oba, — vodnika in neznanca. Prvi se je bližal kaj nerad; drugi pa se je zdel ,da nima hudobnih namenov zoper naju dva, zakaj izpustil je bil konja, in trombača, ki jo je dr¬ žal prej vodoravno, je bila zdaj po- bešena k tlom. Ni se mi zdelo priporočljivo, da bi vračal njegovo brezbrižnost do moje osebe z zamero. Legel sem v travo in neprisiljeno vprašal mo¬ ža s trombačo, ali ima mogoče kre¬ silo. Hkrati sem izvlekel smotkov- nik. Neznanec je — še vedno mol¬ če — ppbrskal po žepu, dobil kre¬ silo ter mi naglo ukresal ogenj. Odljudnost ga je vidno minevala, zakaj sedel mi je nasproti, dasi ni odložil orožja niti zdaj. Ko sem prižgal svojo smotko, sem izbral med ostalimi najboljšo in ga vpra¬ šal ,ali puši. — Da, gospod, — je odgovoril. To so bile prve besede, ki jih je dal iz ust. Opazil sem, da ne izgo¬ varja črke “s” po andaluško, za¬ to sem sklenil, da mora biti popot¬ nik kakor jaz, le da se ne ukvarja tolikanj s starinošlovjem. -r- Tale vam bo dokaj povšeči, — sem dejal ter mu ponudil pravo havansko regalijo. Lahno mi je pokimal, prižgal je svojo smotko ob moji, zahvalil se z novim naklonom glave in jel pu- šiti, kar ga je navdalo .po vsem vi¬ dezu z nenavadno slastjo. —' Ah,. je vzkliknil, ; izpušča je prvi dim počasi skozi usta in nos¬ nice, — kako dolgo že nisem .pušil! Na Španskem ustanovi ponude- na in sprejeta smodka gostoljub¬ no odnešaje, podobno kakor na Iz¬ toku delitev kruha, in soli. Moj mo¬ žak se je pokazal zgovornejšega, nego sem upal izprva. No, zdelo se. je, da mu okolica ni posebno, zna¬ na, čeprav je rekel, da živi, v mon- tiljskem kraju. Niti ni vedel ime¬ na ljubke dolinice, kjer sva poči¬ vala, niti ni mogel povedati, kako je ime vasem naokrog; in ko sem ga vprašal nazadnje, ali ni videl kje v obližju porušenega zidovja, široke opeke z zavihanim robom ali klesanega kamenja, je moral priznati, da ni nikoli pazil na take stvalri. Narobe pa se je izkazal ve- ščaka pri konjih. Mojega je kri- tikoval, kar ni bilo težavno, potem mi je naštel rodovnik svojega last¬ nega, ki je bil iz sloveče kobilarne v Kordovi: žlahtna žival, zares,jn po gospodarjevem zatrdilu tako vztrajna v naporih, da je nekoč predirjala v enem dnevu trideset milj, delc-ma v naglem drncu, de¬ loma v skoku. Tu pa je neznanec j zdajci obmolknil sredi stavka, — prav kakor bi se bil z nevoljo za saeil, da je povedal preveč. — Hu¬ do se mi je namreč mudilo v Kor- dovo, — je povzel nekam v zadre¬ gi. -— Priporočiti sem se. moral sodnikom zaradi lieke pravde. . . Tajko govoreč je gledal mojega vodnika Antonija, ki je pobešal oči. _ Senca in studenec sa me razigra¬ la tako, da sem se spomnil tistili režnjev izvrstne gnjati, ki so jih bili moji prijatelji v Montilji vte- knili zame v vodnikovo bisago. — Velel sem jih prinesti in sem po¬ vabil tujca, naj se udeleži improvi¬ zirane, Ako je bil že kaje tako se¬ stradan, je bil jedi tem bolj; po vsej verjetnosti se je postil gotovo oseminštirideset ur. Goltal je ka¬ kor lačen volk. Pomislil sem, da me je očividno poslala usoda siro¬ maku v rešitev. — Moj vodnik je med tem le malo jedel in pil še manj. Govoril ni sploh ničesar, če¬ prav sem ga bil spoznal že v za¬ četku najinega potovanja, da je klepetun brez primere. Zdelo se je, da ga prisotnost najinega gosta moti; medsebojna zaupnost je sti¬ la med njima kakor zid, in vendar si nisem vedel zanesljivo pojasni¬ ti, kaj jo povzroča. Izginile so bile zadnje drobtini¬ ce kruha in gnjati in popušili smo bili vsak še smotko; ukazal sem vodniku, naj nama obrzda konja, in baš sem se hotel posloviti od svojega novega prijatelja, ko me je vprašal, kje mislim prenočiti. Preden sem se utegnil zmeniti za vodnikov oodkimavanje, sem odgovoril, da se ustavim v krčmi “Pri vranu.” — Slabo prenočišče za. človek l vaše vrste, gospod. . . Tudi jaz pojdem tja, in ako mi dovolite, da vas spremim, lahko jašemo skupaj — Drage volje, — sem dejal ter zajezdil konja. Vodnik, ki mi je držal stremen, za vodnikovo odkimavanje, sem z rameni, kakor bi mu hotel zatr¬ diti, da sem povsem brez skrbi; tako smo se odpravili. Antonijeva skrivnstna znamen¬ ja, njegova vznemirjenost in to in (ono, kar je bilo ušlo neznancu,'zla- j sti pa tistih trideset predirjanih ' milj in malo verjetni razlog, ki ga je navedel zanje — vse to je bilo že ustalilo moje mnenje o sopot¬ niku. .Nič več nisem dvomil, da i- mam posla s tihotapcem, ako ne celo z razbojnikom; a kaj za to ? — Poznal sem dobro španski običaj in vedel dokaj zanesljivo, da se mi ni treba bati ničesar od človeka, ki je pušil in jedel z menoj. Nje¬ gova gola navzočnost je pomenila zame gotovo varstvo pred vsa¬ kim nezdravim srečanjem. Sicer pa sem bil zadovoljen, da imam priliko spoznati, kaj in kakšen je razbojnik. Takšnih ljudi ne vidiš vsak dan in bližina nevarnega bit¬ ja ni brez mikavnosti, posebno, ako čutiš, da si ga ukrotil in udo¬ mačil. Upal sem pripraviti neznanca polagoma do tega, da bi se mi od¬ kril in vzlic vodnikovemu mežika¬ nju sem napeljal besedo na cest¬ ne roparje. Razume se, da sem go¬ voril o njih s spoštovanjem. Tiste čase je deloval v Andaluziji zna¬ menit razbojnik po imenu Jose - Maria, čiga^ slavni čini so šli od ust do ust.— Pa ne da bi jahal z Josejem - Marijo? — sem ugibal sam pri sebi. — Pripovedoval sem mu zgodbe, kar sem jih vedel o tem junaku — bile so itak vse v njegovo hvalo — ter izrazil nazad¬ nje odkrito 'svoje občudovanje do njegove hrabrosti ih do njegovega veliko duši a. —- Jose - Maria je navaden ma¬ lopridnež, — je nrnzlo rekel tujec. — Ali se sodi prav ali govori ta¬ ko le iz prevelike skromnosti? —< sem se vprašal v mislih, zakaj po dolgem opazovanju tega sopotni¬ ka se mi je nazadnje res zazdelo, da utegne biti Jose - Maria, čigar tiralico sem videl nabito na vratih marsikaterega andaluškega mesta. —• Da, on je. . . lasje plavi, oči sin¬ je, usta velika ,zobje lepi, roke majhne; fina srajca, baršunast te¬ lovnik s srebrnimi gumbi, goleni¬ ce od belega usnja, rdečkast konj. Nič več ni dvoma! Toda spoštuj¬ mo njegov Inkognito! Dospeli smo do krčme.' Bila j? takšna, kakor mi jo je slikal, to je izmed najzanikarnejših, kar sem jih kdaj naletel. Ena sama velika' izba je služila, za kuhinjo, obedni- co in spalnico, vse hkrati. Kurili so na ploščatem kamnu sredi izbe in dim je uhajal skozi luknjo, ki je bila napravljena v strehi; še točneje bi rekli, da se je zbiral r gostem oblaku, nekaj čevljev nad zemljo. Ob steni si videl razgrnje¬ nih po tleh pet ali šest starih odej za mezge: to so bile postelje za potnike. Dvajset korakov od hiše, ali bolje od edine izbe, ki sem jo pravkar opisal, je stala nekakšna lopa, ki je nadomeščala hlev. Vi tem ljubkem bivališču ni bilo —• vsaj tistikrat ne — žive duše razen stare ženščine in desetletnega ali dvanajstletnega dekletca; obedve sta bili sajaste polti in oblečeni v, strahovite cunje. — Evo, — sem si! dejal, — evo ti vsega, kar je osta¬ lo od prebivalstva starodavne Bo- et.ske Munde! O, Cezar, o Sekst Pompej! To bi strmela, ako bi se vrnila na svet! ("Dalje na 15. stranD “NAŠ DOM”, 31. marca, 1927. Stran 15 KARMEN (Nadaljevanje s 14. tsrani) je viknila, — senjor | ilarijem položaju se mi je zdelo še ; najbolj umestno, kazati niu po¬ polno zaupanje. Rekel sem torej Antoni ju, da se prav nič ne razu¬ mem na konje in da se mi hoče spati. Don -lose je šel ž njim v hlev; kmalu se je vrnil.sam. Dejal je. da m konju nič, le mojemu vodniku se zdi žival neznansko dragocena; drgne jo s svojini te- K° je starka, zagledala mojega lOvariša, ji je ušel presenečen vzklik: . — Ah, d on Jose! Don Jose je zgrbančii obrvi ter vzdignil roko v oblastni kretnji,| 1'ovnLknm, da. bi se spotila in mi¬ ki je takoj zaprla starki usta. — ! s!i ostati pri tem mikavnem opra- Jaz sem se obrnil k vodniku ter v ‘ln vso noč.. Jaz. sem se bil zleknil mu dal skrivaj znamenje, da ne !lttC ^ tern po odejah za mezge, za - potrebujem nikakih opozoril o me- * y ivši se skrbno v svoj plašč, da se žu, s katerim sem namenjen preno- 1 j^’ 110 bi dotekniL Don Jose me je Siti. Večerja je bila boljša, nego poprosil oprošeenja, da ;se mi drz- sem se nadejal. Na majhni, jedva’ ne pridružiti, in legel pred vrata;' čevelj visoki mizici so nam podali IH*ej .pa je premeni! kapico pri sto- starega petelina, kuhanega z rižem -i‘ trombači ter jo skrbno vteknii in obilico nageljnovega popra, na- ; P°J bisago, ki mn je nadomešča¬ te poper v olju in končno nekako ! bi zglavje. Pet minut potem, ko 'poprove solato. Ta tri krepko za-] srs voščila drag drugemu lahko činjena jedila je bilo treba pogo- j no ^. STa obadva trdno, spala, sto za močiti iz meška, v katerem! Meni! sem, tla sem dovolj ut ru¬ še je našlo prelestno montiljsko jen in da bom mogel spati tudi v vince. Po jedi sem zagledal mando- takem prenočišču; toda čez pičlo lino, ki je visela na zidu; v Špani-, nro me jo zbudil prav neprijeten ji najdeš mandolino povsod. Vp.va-j • t ' r Mž iž prvega sna. Kakor hitro šal sem dekletce, ki nama je stre- ^em se zavedel, odkod izvira, sem gl o, ali zna igrati nanjo. j vstal, rekoč si, da je bolje prebiti — Ne, — je odgovorila; — toda ostalo noč pod milim nebom, nego don Jose igra' tako dobro. Bodite tako ljubeznivi. j ped to negostoljubno streho. Po prstih'sem sc. splazil do vrat, pre-j sem se obrnil k njemu, — in zapoj -' otopil ležišče d ona Joseja, ki jej to mi kaj; strastno sem vnet za | f pal spanje pravičnega, in srečno, vašo narodno glasbo j prišel, iz hiše, ne da bi ga zbudil. — N emoremo se upirati prijaz-; l’red vrati je bila široka lesena nema gospodu, ki me gosti s tako Klop; legel sem nanjo ter si postlal izvrstnimi smotkami, — je vzklik-1 kakor sem vedel in znal. da bi ča- nii don Jose z dobrovoljnim pbi*a- • kal jutra. Že sem hotel drugič za-j zom. j tksniti oči, kar .se mi zazdi, da vi-j Velel si je dati mandolino in je;'km dve senci, človeško in konjsko j zapel, spremljaje se sam. Glas mu! K se ■pomičeta. mimo mene brez, je bil sirov, a vendar prijeten, na-!?lasu. Sedel sem po koncu, meneč. pev otožen in, čuden ; besede nisem ! razločim Antonija. Čudno se razumel nobene. j-mt-je zdelo, čemu ostavlja hlev ob: — Akc- se ne motim, — sem mu. ,! ’j uri; zato sem se vzdignil in J dejal, — je pesem, ki ste jo zapeli mu krenil, naproti. Zagledal me jej tuja, ne španska. Podobna je zor-i Kr obstal. zikom, ki sem jih slišal, v provin- j — Kje je oni ? -— je vprašal An- eijah, in besedilo mora biti baško, i tonio tiho. —- Da, — je odgovoril don Jose! z mrki i m obrazom. Položil je mandolino na tla, pre-| Tedaj sem opazil, da je Anto- brižal. roke in se. zazrl z izrazom j Mo skrbno ovil kopita svoje živa- eudne otožnosti v ugašajoči ogenj.] H f ' kosi raztrgane odeje, tako da j sta megla brez hrupa ©staviti hlev. — Govorite tiše, — mi je rekel V kremi, spi. Njega ni strah teuic. A vi, kam peljete konja? Lešeerba na mizi mu je svetila v' plemeniti in vendar divji obraz, i ki me je spominjal Miltonovega.] Antonio, — za božjo voljo! Ali Satana. Kakor on, je premišljal... r> s ne veste, kdo je ta. človek? Jo- tudi moj tovariš nemara, o bivali- s ' Navarro, najslavnejši razboj- šen, ki ga je moral ostaviti, in 6,-nik na Andaluškem. X es dan sem izgnanstvu, ki si ga je nakopal za j vam namiga val. pa me niste bote- svoj greli. Poizkusil sem oživiti: 1' razumeti. razgovor, toda ni se mi posrečilo.: Naj bo razbojnik ali ne, k a .j tako zelo. je bil zatopljen v svoje' me briga,; naju dveh ni oropal in žalostne misli. Starka je ležala vstavim, da tudi nima namena, kotu izbe, skrita za luknjasto ode-] — Magari; a dvesto zlatnikov jo, ki je visela preko napete vrvi-1-je obljubljenih-tistemu, kdor ga ce. Tudi dekletce.ji je bil sl.edilo! ovadi. Poldrugo uro odtod vem za v to zatišje za lepi spol. Moj vod- i lancirsko stražnico. Predeti se zda- nik je tistikrat vstal, in me pova-j ”t, jih privedem semkaj. A zel bi bil s seboj v hlev; toda don Jose,bil njegovega konja, pa je tako • se je zdrznil pri tej besedi kakor j hudoben, da ne pusti.-k sebi mko bi ga vrglo iz spanja, in ga osorno vprašal, kam gre.... — V hlev, — je odgovoril vod¬ nik. — Čemu? Konji so že.dobili Ma¬ jo, Spi tukaj, gospod ti dovoli. * — Bojim se, da ne bi bil gospo¬ dov konj bolan, in rad Ki, da bi ga gospod pogledal. Morda on ve. kaj treba storiti ž njim. Videlo se je, da hoče Antonio govoriti z menoj na samem; toda jaz nisem maral zbuditi v doira Joseju sumnje, zakaj v najinem se¬ ga r razen Navarra" samega. - ... : i — Vrag naj vas vzame ! —* sem! mu dejal. N-.Kaj vam je storil rc-] vež hudega, da ga hočete ovaditi ? j Tu zraven še niti ne veste z goto-j vostjo, ali je res.razbojnik, kakor pravijo. — Z vso gotovostjo; prejle je prišel ža mano v hlev in mi ,je re¬ kel; — Zdi se, da me poznaš; ako poveš dobremu gospodu, kdo sem — ti poženem-kroglo v glavo. — Ostanite, gospod, le ostanite pri| njem; vam se ni bati ničesar. Do klor bo vedel, da ste ž njim, ne bo slutil nevarnosti. DOPISI Tako govoreč sva se bila že to¬ liko oddaljila od krčme, da ni mogel nihče več slišati podkev. : — Kakor bi trenil, je odvil Antonio cunje, s katerimi je bil omotal konju kopita; baš je hotel zasesti žival. Izkušal sem ga zadržati s prošnjami in grožnjami. — Revež sem, gospod. — mi je odgovoril; — - d vest o zlatnikov ni karsibodi, zlasti še, ko velja re¬ šiti deželo takšne golazni. Toda pazite: ako se Navarro zbudi in pograbi svojo trombačo, gorje vam! Jaz sem zdaj že predaleč, da bi se skesal, vi pa ukrenite, kakor veste in znate. Grdoba se je bil zavihti! na ko¬ nja; udaril je žival z ostrogami ini kmalu mi ga je skrila terna. Zelo sem bil ogorčen nad vod-j nikom in nemalo mo je skrbelo,; luij bo. Po kratkem premisi jan ju sem se odločil ter krenil v kremo. Don Jose je spal še vedno; gotovo je počival po naporih in bdenju mnogih pustolovnih dni. Krepko sem ga moral stresti, da sem ga zbudil. Nikoli ne pozabim njegove¬ ga divjega pogleda in ki-etnje, s katero je segel po trombačo. ki sem jo bil položil iz opreznosti ne¬ kaj vstran od njegovega, ležišča. ■—. Gospod, — sem ga nagovo¬ ril. — oprostite, da vas budim;! toda moram vam zadati nerodno vprašanje. Ali bi vas veselilo za¬ gledati pred seboj pol ducata lan- eirjev ? Planil .je na noge. — Kdo vam je rekel to ? — je j vprašal s strahotnim glasom. — Kaj de, odkod pride svet; daj je le dober. — Vaš vodnik me je izdal, a to i mi bo plačal! Kje je zdaj? — Ne vem. . . A’ hlevu, mislimi — — toda nekdo mi je rekel. . . j — Kdo vam je rekel? Starka] gotovo ne. . . — Nekdo, ki ga ne poznam. . .] Brez mnogih besedi: ali imate kak; vzrok, da ne bi hoteli čakati voj- nikov, da ali ne? Ako ga imate, ne (Nadaljevanje z 2. strani.) Poslopja, kjer se poučuje, so zo¬ pet ločena od drugih poslopij. — Imajo kuhinjo in jedilno sobo; po¬ tem sobe, kjer so v času. ko ni po¬ uka, spalne sobe posebej, prav kot bolnišnico, vedno fantje sa¬ mi zase, deklice zopet zase. ANe je zelo sanitarno in moderno ure¬ jeno. Ne vem pa, ali zahajajo in¬ dijanski otroci prostovoljno v šo¬ lo, ali so primorani. A r em le toliko, da mora vsaka moška oseba plača¬ ti gotov davek za indijanske šole. Žal, da je Indijanec, pa naj je še tako n a obraz en,. ločen od belega plemena. Tako mi je pravil nek Indijanec, ki je bil izučen mehanik da ne more nikjer dobiti dela. Re¬ kel je, da je prav vseeno, da li In¬ dijanec kaj zna ali ne, kajti zapo¬ stavljajo ga vsepovsod. Edino, kjer more dobiti delo, je na želez¬ niški progi, kjer plačajo $1.50 na dan. Odračunajmo polovico za bra¬ no, ostane torej Toe, katere pa mo¬ ra. izdati za obleko in čevlje. — Zato morajo Indijanci gledati, da ukradejo, kjer morejo. Saj tega jim niti ni zameriti, kajti naučili so se od nas. Razlika je le ta. da mi smo jim vzeli vse, ne da bi ko¬ ga vprašali, oni pa vzamejo samo toliko, kolikor potrebujejo, da i pokrijejo svojo nagoto ali pa pri¬ vežejo dušo. Omeniti je treba, da so jako nezaupni nanram belemu človeku. Nikdar ne bo noben In¬ dijanec povedal belemu človeku kaj važnega. Drugače so pa tihi in mirni. Seveda, to le tedaj, ee jih kdo le preveč-ne nadleguje: v obratnem slučaju pa je drugače. Brade in brk ne nosijo, tudi bri¬ jejo se ne. pač pa, čim zapazijo las na bradi ali kjerkoli na obra¬ zu, ga takoj izpulijo, tako da so vedno gladkih obrazov. Lase nosi¬ jo dokaj dolge in s trakom pove¬ zane. da jim no padajo po očeh. Klobukov nimajo radi. Polti so rjave in ne rdeče, kot jih nekate¬ ri opisujejo. gub it e časa; ako ne. vam voščim lahko noč in prosim oprošeenja, ker sem vam kratil spanje. —‘ Ali, vaš vodnik, vaš vodnik! Že v prvem : trenutku se mi-je zdel sumljiv. . . toda njegova sodba je zapečatena! . . . Zdravi, gospod! Bog vam povrni uslugo, ki ste mi jo storili. A r zlic vsemu nisem tako čisto podel, kakor si mislite. . . da, da! Še vedno je v meni kaj. kar bi se Smililo poštenjaku. . . Zbo¬ gom, gospod. . . Žal mi je, da vam ne morem izkazati svoje hvalež¬ nosti. — Don -lose. zaradi usluge, ki sem jo vam storil, mi obljubite, da ne boste sumničili nikogar in ne boste mislili na osveto. Nate, vze¬ mite si smotk na pot. . . Srečno! To rekši, sem mu pomolil roko. Stisnil mi jo je brez odgovora, po¬ grabil trombačo in bisago ter rekel starki nekaj besedi v latovščini, ki je nisem razumel; nato je ste¬ kel v hlev. Še trenotek. in slišal sem ga dirjati' po polju. (Dalje prihodnjič.). “Naš Dom” mora v vsak slovenski dom v Ameriki! Agitirajte zanj! Tudi divjačina se tu dobi še vsa¬ ke vrste; seveda ne po naselbinah pač pa daleč proč v gorah. A 7 doli¬ nah je posebno dosti velikih zaj¬ cev ; tako sem jih videl nekdaj 27, ne da bi napravil en sam korak; tudi jerebic in divjih kokoši ne manjka. S tem mislim, da sem iz¬ črpal glavno, kar sem videl v tej državi. Pozdrav Slovencem in Hrvatom, ki so razkropljeni po tej pusti dr¬ žavi. J. II. PREMEMBA NASLOVA Cenjenim čitateljem naznanja¬ mo, da smo tiskarno preselili v no¬ ve prostore. Pisma in vse drugo naslovite na: 401 Lafayette St., New York, N. Y. — Telefon: — Spring 1623. Uredništvo in uprava “NAŠEGA DOMA.” NAZNANILO Naznanjamo našim čitateljem, da je naš zastopnik Mr. John Jakopich Red Lodge, Montana, pooblaščen pobirati naročnino za list “Naš Dom” za Red Lodge in okolico in ga našim rojakom top¬ lo priporočamo. Uprava “Našega Doma”, Stran 16 31. marca, 1927. STRAŠEN UMOR V okrajni ječi v Long Island Ci- ty. v predmestju Xew Torka, se nahajata Mrs. Rut h Broun Sny- der in Ilenrv Judd G ra v, ki sta I priznala, da sta skupno umorila Alberta Snvderja, moža Mrs.- Sny-1 der v nedeljo zjutraj, 20. marca.; Snvder je bil star 45 let in ured-j nik umetniškega magazina Motor Boa 1 ing, njegova žena pa je stara 32 let. visoka, zelo lepa in prikup-j Ijiva ter mati devet-letne hčerke Lorraine. IIenry Judd Gray, star 34 let, je bil potovalni zastopnik neke tvrdke in je stanoval :s svojo ženo in eno hčerko v East Orange, K. J. j Pred dvema letoma se je Grav. seznanil z Mrs. Snvder v neki re-. stavraciji v Nov Torku. Pozne- j je sta se mnogokrat videla in med njima se je razvilo tesno prijatelj¬ stvo. Zadnje leto sja se redno vsak teden shajala v New Torku ter' prenočevala v nekem hotelu .na zapadni 34. ulici. Mrs. Snvder se je pri možu iz¬ govarjala, da gre na obisk k svo¬ jim prijateljicam in da bo tam pre¬ nočila. Gray pa je rekel svoji ženi, da je na trgovskem potovanju. Ta¬ ko sta živela skozi eno leto. Gray pa. je tudi imel ključ od Snvderje- ve hiše in je pogosto ponoči priha¬ jal v hišo, kar je bilo tem lažje, ker je bil Snvder rta eno uho gluh in je vedno ležal na zdravem uše- inove barake, kjer so jim bili izr:- I . * jčeiii. še ostali znaki fašistovi; miiice. Slovesnost je zaključil Musse' .- ni s .kratkim nagovorom, v kate¬ rem je nove člane fašist, stranke opominjal, da se naj spominjajo te¬ ga dneva do svoje smrti in da naj bodo vedno pripravljeni boriti ar¬ in umreti za svojo, domovino. Novi fašisti so stopili iz svojih vrst in obkolili Mussolinijev avto¬ mobil fer so burno kričali, ko je 71 Duce (vojvoda) zapustil barake. r^l r<. o ■—> v'- 1 ^ *=- »-c. c. —s ^ ) v-vi >o • ‘ >-1 - O l ST l OT A.TTORNEYSOFP1CE— VIŠEK PRIJATELJSTVA Paterson, N. J. — Policija je 'aretirala 24 let staro Mrs. I Id¬ ilo tra n 0’Brien. Ilenrvja 0’Brien ■. in Andrev.ua Houstona. Pri zasL- , šanju so prišle na dan čudne de-, jmače razmere. I Mrs. 0’Brien je obdolžena bi- : g.amije, ker se je 30. decembra j'lanskega leta poročila z Andrevv' : Houstonom, ne da bi se bila prej ločila od svojega moža. 0’Brien je stavljen pod obtožbo krive pri¬ sege, ker je kot priča pri poroki prisegel, da sta Houston in nev¬ esta samska, sam pa da je prijatelj mladega para. Houston pa je ob- |dolžen prešestva. J 0’Brien se je poročil leta .1921. Houston je bil v njihovi hiši stalen g-.st. Koncem decembra je ponu¬ dil 0’Brien svojo ženo Houstonu, za ženo. “Opazil sem”, je rekel 0’Brier pri zaslišanju, “da je Houston rad imel mojo ženo; nasprotno pa je su in trdno spal. V takem slučaju , sta. Mrs. Snvder in Gray vživala j obisku, Mrs. Snvder ni mogla več' buditi se moramo zem, da jo je ljubezen v spodnji sobi. medtem \ čakati. Zato se je ob pol osmih lle_t t°'voljena ljubtz.n zapeljala ta- . . _ ko je Snvder spal v prvem nad- zjutraj zvalila s postelje, se spl a-j ^ a ^ 1 ‘ v-J pa je pravi njegov sin. odpeljana v zapor. Po 18-urnem !,osti - in K bil sprejet z velikim \ pri umoru Snvder ne.bi kričal in zbudil hčerke in sosedov. Nato je Grav prijel železo, ki se rabi za dviganje okenj, in je vda ril Snyderja po glavi. Prest ra šen je Gray izpustil železo, katero je.pa takoj pobrala Šnvderjeva žena in svojega, moža dvakrat vda- BEETHOVENOVA PROSLAVA Dunaj, Avstrija. — Stoletnic-, zapor. rila ž njim po glavi. Nato sta okoli strogem zasliševanju je priznala navdušenjem, njegovega vratu zadrgnila žico, j umor. Izdala je tudi svojega lju- Zgodaj zjutraj so prišli iz rim- da bi policija mislila, da so bili bimea Grava, ki se je takoj po slce provincije v mesto vsi nila- i velikega skladatelja Ludvika var. morilci profesijonalni roparji. Od umoru odpeljal v Svraeuse. N. T ,dcniči, ki so dosegli 18 .leto in so Beetliovena je bila slovesno obba- l»rla sta vse omare ter razmetala Na zahtevo newyorške policije je se zbrali na Piazza del Pbpolo, ko- j jana. — Slavnosti so se vdeležill obleko j)o sobi, prevrnila sta sto bil Grav v Svraeuse aretiran in d or so korakale prve fašistovske predsednik avstrijske republike, prepeljan v Nc\v Tork. Po krat- čete tekom revolucije leta 1922. j načelniki raznih oblasti, diploma - kem obotavljanju je tudi Grav j Okoli njih so se- postavili njih tični .zastopniki in 13 posebnih od - priznal svoj zločin. |starejši tovariši, dokler ni'bilo na poslancev iz inozemstva. Glavn. Pri Snyderjevem pogrebu v sre- trgu natlačenih do 50.000 ljudi, govornik je bil ameriški poslanik do, 23. marca je nudila najbolj ža- Tu je pozdravil generalni taj- IIenry \Vasbburn, ki je v nemškem'' losten prizor njegova hčerka Lor J «'!>'• fašistovske stranke Turati, ki; jeziku povdarjal veliki žeriij skla- le, da bi izglodalo, kot da so bili roparji v hiši. Po umoru sta šla zopet v spod¬ nje prostore, kjer sta zopet pila. Zatem sta šla. zopet v prvo nad¬ stropje, kjer je Grav na rokah in nogah zvezal Mrs. Snyder in jo položil na posteljo v sobi njenč matere, ki jebilaono noč kot bol¬ niška strežnica odsotna od doma. datelja Boetbovena. čegar duh je prodrl v ameriško glasbo. Bivši raine, ki je bila z vso svojo ctroš- j> m j® razložil velik pomen slav- ko ljubeznijo udarni. svojemu oče- nosti >" vplikc r ‘ ast ’ ki .l* h ( 1°- tu. Pri sprevodu sta. jo m,orala pod- letela s tem, da so postali elani fa-, francoski ministrski predsednik pirati brat in sestra njenega očeta, švstovske stranke. j Ilerriot je govoril za Francijo in Ker se pa hčerka ni zbudila oblin ko je na krsto vrgla belo cvet-1 ' Po slovesnosti na Piazza de! Po- skladatelj Piero Mascagni za Ita- običajni uri, ker je bila s stariši na I ko, ni bilo nobeno oko suho. polo so mladi fašisti odkorakali v lijo.