URN_NBN_SI_DOC-RQU7QTFX

ORGANIZACIJA - ORGANIZATION SKLEPI 7. SKUPŠČINE ZBDS V RADENCIH Na posvetovanju ZBDS v Radencih 9.-10. novembra 1989 so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. ZBDS je desetletja usmerjala razvoj bibliotekarstva v Sloveniji. Ker je za uspešno delo knjižnic poglobljeno strokovno delo v društvih izredno pomembno, je treba vedno znova spreminjati metode dela in iskati najboljše možnosti. Težišče delovanja je treba prenesti na sekcije, ki se morajo kadrovsko okrepiti. Sekcije bi lahko delovale kot okrogle mize, na katerih bi razpravljali o pripravljenih elaboratih ali referatih. Širši krog strokovnjakov bi omogočal strokovno preverjanje in ocen­ jevanje novega znanja. Tako zastavljeno delo sekcij bi bilo mogoče organizirati, če bi se povezovalo s permanentnim izobraževanjem. Knjižnice so dolžne skrbeti za permanentno izbobraževanje svojih delavcev in v ta namen namenjati tudi določena sredstva. Sekcije se morajo sestajati večkrat letno. Svoje ugotovitve in predloge bi prikazale na posvetovanju ZBDS, ki bi se organiziralo vsako drugo leto. Strokovno ali celo raziskovalno delo je treba ločiti z motivacijskim delom. Za uveljavljanje strokovnih spoznanj je potrebno v društvo pritegniti večje število mladih bibliotekarjev. Posebej pa se je treba posvetiti tistim bibliotekarjem, ki delajo samo v šolskih ali specialnih knjižnicah in imajo zaradi strokovne izolacije in nerazumevanja okolja posebne probleme. 2. Strokovni svet, ki ga je v knjižničarstvo uvedel Zakon o knjižničarstvu leta 1982, mora postati in ostati soodločujoči dejavnik slovenskega knjižničarstva. O rgani­ ziran mora biti tako, da bodo v njem knjižničarski delavci uveljavljali svoje predloge in razvijali knjižnice v skladu z razvojem v svetu. 3. Narodni in univerzitetni knjižnici je treba omogočiti, da začne razvojni oddelek z matično službo v celoti opravljati svoje delo. Nastaviti je treba strokovno službo za šolske in splošnoizobraževalne knjižnice. 4 Knjižnični informacijski sistem Slovenije je v skladu z Zakonom o knjižničarstvu zasnovan kot sistem, v katerem so knjižnice funkcionalno in strukturalno pove­ zane v medsebojno odvisno in kooperativno mrežo. Podlaga za učinkovito delo­ vanje sistema pa je knjižničarskim standardom prilagojena računalniška infra­ struktura. Čimprej je treba ugotoviti, kateri računalniški programi, ki jih nekatere splošnoizobraževalne knjižnice že uporabljajo, omogočajo racionalno in ekono