Politični ogled. — Naš cesar se je na gostiji nadvojvode Karola Franca Jožefa v Svarcau nekoliko prehladil in dobil nahod, Par dni je moral ostati v sobi, a svoja opravila je izvrševal naprej. Sedaj je že mnogo boljše, Irakor poročajo dunajski listi. — V državnera aboru sta najvecji nemSki stranki, ncmškonarodna zveza in krščansko-socialni klub. Krščanski socialci noeejo vstopiti v nobeno vladno večino, vsled tega je zveza vseh Nemcev in Poljakov, ki je tvorila pod Bienerthom večino, sedaj nemogoča, in a.ko nemško-narodna zveza noce razbiti parlamenta, je neobhodno potrebno, da se pritegnejo k' večini tudi Cehi. Liberalni Nemci to dobro vedo, vendar se dosedaj še branijo z vsemi Stirimi proti taki zvezi s Cehi. Dobro vedo, da bodo to dejstvo krščajiski socialci takoj politieno izrabili ter rekli volilcem: Glejte, mi so nismo vezali s CeM, paB pa to storijo liberalci, Jd se celo hvalijo, da so nemško-narodni. Stališče krŠčanskih socialcev pa v tem sluBaju koristi slovapskim težnjam, ker se tako mora ozirati vlada na sloivanske. stranke. Baron Gauc bo baje vkljub nasprotstvu nemških nacionalcev imenoval dva Beška ministra. Že prihodnje dni se priBakuje ta sprememba. Avstrijski soc. demokratje nemske narodnosti iraajo ta teden strankin shod v Inomostu, Ceška socialna (lemokracija, ki se je letos popolnoma loBila od nemške, ni poslala na shod svojih1 zastopnikov v pozdrav. Pri otvoritvi shoda je govoril strankin voditelj jud dr. Adler ter z veliko ogorčenostjo napadal ministrskega predsednika Gauca, ki je prvi minister, ki si upa v Avstriji odloBno nastopati proti socialnim demokratom in grajati vse njihove napake. — Zreza z Bosno. Pretekli teden so se vršila med našimi in ogrskimi ministri skupna posvetovanja zaradi boljših zvez z Bosno in Hercegovino. VojaŠka uprava to zahteva. Z,veza bo iz Budapešte m iz Dalmacije preko Zidanega mosta. Kakor poroBajo listi, se je doseglo mod ministri sporazuml.jenje. Nekatere proge se bodo morele na novo zidati, da se dobiftimkrajSa zveza z Bosno in Hercegovino. — Na Ilrvatskera bo še kljub hudim napadom od vseh' strani nadalje banoval Tomašife. Ponudil je sicer cesarju ostavko, a cesar je ni sprejel. Za razvoj politifnih stvank na Hrvatsk.em je zanimivo, da sta se sedaj po dolgib. pogajaniih veiular le združili obe stranki pra.va, ter si izvolili za svojoga naCelnika dr. Mile Starčpvioa. Stranka prava je izmed vseh hrvatskih stranlr §e najbolj katoliška. — Vsta!a na Kitajskem. Dosedaj je pet glavnih mest najbolj obl.iudcr.ili pokrajin v rokah ustašev.Meslo Kianking so ustaži zasedli v ponodeljok zvečer. Podkralj pokrajine Kvang je brzojavil v Peking, da se na cesarske čfltc ne more ve5 zanaSati in da tudi nima nikakega streijiva. več. Vlada je v velikih skrbeh, posebno, kor jo vef.ina vojaštva v večjih raestih s feastniki vred stopilo na stran vstaSov. Mladokitajci so popolnoina prepriGani, da bo že v par tednih postala Kitajska l.iudovlada. Imajo baje tudi že kandidata za ljudovlado. Poročila zadnjih dni pa pravijo, da je srefia zopet obrnila hrbot ustašcin in se nagiblje k vladnira cetam. Državni zbor. Dunaj, dne 29. okt. 1911. Prihodnja sej:i državnega zbora je v ponedeIjek, dne G. novembra. Nilifie ne ve, ali bodo takrat na ministrskih klopoh So sedeli isti možje, kot so včeraj pri zadnji seji, ali že drugi, novi. Kakor smo zadnjiS porofiuli, se staliSCe ministrskega.prpdaednika maje. Nemci so se izrokli proti torau, da bi se imonovala dvn Ceha za ministra. Ta teden b© Gauž vs» poskusil, da vendar pridobi Nerace za svoj nafrt, sestaviti novo ministreivo t^di s Oehi, Nagaja pa baro- nu Gaufcu poljski voditelj Bilinski, k'i je imel dne 27, oktobra v zbornici velik govor, poln skritih, a spretnih udarccv proti ministrskemu predsedniku, Bilinski si namreč želi, postati Gaučev. naslednik, zato je njegovo piitajeno nasprotstvo tem nevarnejše. Po razpravi o italijanskem vseučilišBu, koja zadeva se je še odkazala proraBunskemu odseku, se je za8elo prvo eitanje državnega proraCuna. Razprava še ni končana in se bo dne 6. novembra nadaljevala. Izmed Slovencev je govoril poslanec B r e n e i č. Med slovenskimi poslanci je poslanoc BrenčiS najmlajši. Mlade poslance se rado posluša, lcadar prvič nastopajo. Pri Brenčiču pa je okolnost, da je premagovaleo dvornoga svetnika. Ploja, privedla še več poslancev v nje^ovo bližino, da poslu&ajo njegova živalinaj izvajanja. Poslanec Brenfiifi govori gladko in s povdarkom prednaša ostre napade na nasprotnike. Govoril je v zbornici o krivičpih razmerali na Spodnjem v?tajerskem pri političnih oblastih. Poslanec zahteva, da se nastavljajo uradniki slovenske narodnosti in da se ne uporablja žandarjev za razne važne posle, za katere sploh' nimajo prave sp.osobnosti.. Pri sodnijah na Spodnjera Stajerskem se prestavljajo slovenski sodniki v druge sosednje dežele, pri nas pa nastavljajo narodu tuje ljurdi, kateri sploh našega ljudstva ne razumejo, zategadelj je naše ljudstvo velikokrat po krivici kaznovano, ker sodnik ne zna jezika ljudstva. Govorniknavaja, kako se je pred par leti zgodilo v Ptuju, ko je imela Ciril Metodova družba tam občni zbor, kako so tistikrat Nemci divjali proti Slovencem in bili potem samo za par dni kaznovani, kor se slovenskim pričam ni verjelo, temveB samo policajem; en Slovenec je bil pa kaznovan, Beravno ni nikomur niv^ storil, ampak so ga Nemci zavoljo slovenskega znaka napadli, na tri tedne in vse stroške, poleg tega pa, je bil še za 2G0 kron okraden. Govornik je zahteval, da se celjsko slovensko-nemško gimnaziio spremeni v višjo in ptujska gimnazija podržavi, da ne bodemo samo Slovenci davek plačovali zraven, koristi pa nikakoršne imeli od nje, Z naSimi dijaki se na tem zavodu zelo eudno postopa, Osebno-dohodninski davek se v nižjih stopinjah ne sme zvišati, ker mora kmečko ljudstvo tak.o prevee davka plačevati. Uradniki trdijo, da ne morejo izhajati pri tej draginji, pa je treba pomisliti, da se jim je v 10. letih itak trikrat zvišala plača. Govornik vpraša vlado, kedaj se bode pomagalo kmeekemu stanu v gospodarskem oziru, in opozarja vlado, da naj nikar našega kmečkega ljudstva prevec ne obreineni, kajti potrpežljivosti ljudstva je tudi lahko enkrat konec. Kar se tifte poljedelskega ministrstva zaradi 6railijonskega zaklada, kateri je namenjen za pospeSevanje živinoreje, se je dosedaj uporabljal samo za drugB reei. Spodnještajerci od tega zaklada niso skoraj nič dobili. Govornik je pozival vlado, da naj zanaprej kaj takega prepreei in naj skrbi, da bodo naši živinorejci imeli od tega denarja res kaj koristi.. Posl. P i Š e k je v imenu Slovenskega kluba pri ministrstvu za javna dela zaradi preložitve drž. eeste od Gornje Polskave, oziroma Slov. Bistrice v, Konjice, posredoval. Po sedanjem nacrtu bi bila nova, oziroma preložena cesta 9; metrov Široka in bi stala 360.000 kron. Vlada pripozna,-da je nujna potreba, to drža,vno cesto preložiti, ker sedaj ima do 13 odstotkov strmine in po novi cesti bi znašala strmina samo do 5 odstotkov. Ta preložitev. bi prišla miiogim posestnikom v veliko korist. Da se pa znižajo stroški, bode dala vlada nacrte prenarediti in se namerava zgraditi sarao 7 metrov široka državna cesta, katere širokost bi tudi zadostovala. Posl. clr, V e r s t o v š e k je v seji državnega zbcra dne 28. oktobra vložil interpelacijo radi postopanja graške trgovske zbornice proti obrtno-naclaljevalni šoli v Soštanju. V seji draginjskega odseka dne 26. oktobra je bil po daljši razpravi sprejet prcdlog dr. Verstovšeka: 1. C. kr. vlada se poziva, podpirati cbčinske uprave mest in tfgov in v sporazuniljenju ž njim? oskrbovanje z zivili, po možnosti velike trge z živili v, prodaji na drobno oskrbovati in potrebno ukreniti, da se na več straneh vrši razprodaja; pri tem je treba skrbeti, da se za ubožnejše sloje v mestih oskrbijo potrebne mestne in tržke mesnice. 2, Poljedelcem in živinore.icem se dovoljuje, svojo živino prosto klati, fie to dovoljujejo zdravniškoredarstveno določbe, ali fee živine iz katerihkoli drugih' vzrokov ne rnorejo prodati. Zadruge za mesoprodajo naj vživajo tudi to prostost. S tom se varuje mesarska obrt, obenem pa jo tudi proizvajaloera dana možnost, po zadrugali za mesoprodajo vnovčiti svojo živino. V draginjskem odseku se je tudi razprovljalo <s resoluciji, da se sme doma pečeni kruh svobodno pro dajati, brez da bi se imelo za to pekovisko obrt. Na ta naein se da stopiti na prste onira pekom, ki kruh tako neprimerno podražijo. Sprejel se je tudi predlog, da naj opusti vlada letos carino na koruzo, da se ista lahko ceneje izvaža iz Rumunije, ker se letos čuti v naših krajih povsod veliko pomanjkanje koruze. Italijansko—turška vojska. Italijani so si predstavljali, da bo zasedanje Tripolisa Slo gladko od rok. Upali so, da so jim Turki, oziroma Arabci niti ne bodo resno postavili y bran. Poročiln, zadnjih dni o bojih iv Tripolisu pa priftajo, da se bodo imeli Italiiani §e preoi&i 8asa trdo boriti ter da bo padlo še tisoCe in tisoče italijanskih1 TOjakov, predno bo vsa TTipolitanija v rolcah Italijano--.. Vojska se je še-le začela. Prava vojska se še-le zaBenja. DomaSini v Tripolitaniji se upirajo za sedaj le italijaaiom, a ker sotudi verski razlogi, bi gibanje utegnilo kmalu postati nevarno vsem Evropejcem. Dosedaj je dospelo pred Tripolis 30.000 domačinov, in šicer cela plemena » številnimi kamelami in velikimi zalogami jestvin. K četam je došlo ve8 višjih turških castnikov. Vrhovno poveljsitvo Turkov in Arabcev ima Huseja Riza paša, učencc nemških častnikov iz Soluna. 2e pred dnevi so arabske pomnožene četo baje iznenadile neko italijansko konjeniško četo, ier jo pobile. Zadnji dogodki so vzbudili pri Evropejcih v Tripolisu nemir, ker se je.bati, da je italijanska vojaška moč v Tripolisu preslaba, se ustavljati paraščajoci turški in arabski moči. Kakor vse kaže, se bo bojni ples Še-le zaeel.Prvo je priSel neprifiakovan odpor v Bengaziju, a sedaj je priSel na vrsto tudi Tripolis sam. Italijani so pripovedovali, kaJcor da bi Arabci komaj pricakovali, da, jih rešijo izpod turškega jarma. Ko so zasedli ltalijani Tripolis, so italijanski listi pisali, da so jiliArab*ci pojdravljali kakor odrešenike ter poljubljali rok& italijanskim vojakom. Sedaj se je pokazalo, koliko resnice je bilo na vseh teh ltalijanskih pripovedovanjih.. V očivid italijanske vojne mornarice in vse v Tripolisu zbrano vojne sile so Arabci imeli pogum, da so 5^ uprli Italijanom. Lahko si torej mislimo, kak sprejem čaka Italijane še-le v notranjosti!. Vrhovni italijanski poveljnik general Kaneva postopa, kakor se vidi, kot pravi mož sablje. Ustreliti je dal dne 25. oktobra 31 Arabcev; na ta način spravljajo Italijani vsaki dansvoje sovražnike na drugi svet. To je gotovo cdloCnopostoi)anje, ki pa Italijanom ne pridobi 'domačinov, pač pa rodi mnogo novega sovraštva. Gotovo pa ]er da čokajo Italijane v Tripolisu Se bridke ure. . Vroe boj blizu mesta T, ripolis se je vršil dne 26. oktobra. Italijani poročajo, da je bilo na turški strani 1000 mrtvih in 4000 ranjenih, O svojil i izgubah pa Italijani pravijo, da ne znašajo ve&kot 100 mrtvih in nekaj stotin ranjencev, Angleški listi pa porofiajo, da so izgubili Italijani v tem bojublizu 700 mož. Kako resnico poročajo Italijani, se tudi razvidi iz tega, ko na eni strani pišejo, da so imeli Ttrki 1000 mrtvih in «1000 ranjenih, a so se morale vkljub temu italiianske čete .— umakpiti,. Italijanski listi pišejo o tem vrocem boju: Po mirno minuli noči je bilo ob zori opazovati,. da sc, pripravljajo Turki, podpirani ocl Arabcev, na nov hoj. Bila je to oSividno velika 6eta oboroženih, približno 0000 mož. Takoj po solngnem vzhodu so italijanski zrakoplovi izstedili sovražnikove postojanke. Boj j-3 bil srdit, zlasti na središču, ker je sovražnit liudo napadel'; pri tem je prišel colo do italijanskih utrdb, Sovražnik je poslal prve feete v boj v raztegnjenih vrstali in jih je ojačeval iz dveh velikih rezerv,. Nato je prodiral sovražnik v zaprtih vrstali in je sk.usal predreti naSe vrste, vendar je bil po hudi* borbi odbit z volikimi izgubami. Tudi na naiskraJnejSein; levem krilu je bil b.oj zelo hud, Sovražnik je sk.ušal zajeti naše 8ete od strani, kar se je pa popolnoraa ponesrecilo. Stirje veliki topovi, nastavljeni na nekera liribeku, so streljali na sovražnika. Nekoliko oddelkbv 44. pespolka je pustilo, da so prišli Arabci do utrdb, ne da bi streljali, ter so pričeli, potem, ko je prišel sovražnik prav blizu, mo8no streljati, tako, da je bil sovražnik ob velikiji izgubah prisiljen, umakniti se. Nato so page pehotne cete zapustile utrdbe , in so napadle sovražnika z bajoneti.. Araboi so se nekoliko časa branili, potem so se pa razkropili. Osma stotnija 84. peSpolka |e po sijajnem napa'dn z bajoneti osvojila zeleno zastavo Arabcev ter je isto vrgla nazaj. Kljub streljanju vojno ladje „Sicilija" so Turki sknšali nastaviti topove, kar se jim pa ni posrecilo. Izgube -sovražnika so precej velike. Na bojisSu je padlo najmanj 1000 vojakov, veliko jih jo bilo pa ranjenih. NaSilf izgub ni možno tocno navesti, mrivih in ranjenih utegne biti okoli 100 ali nekaj ve8. (Se teh niso mogli Italijani toftno uaSteti, doeim so na turški strani tocno našteli najmani 1000 mrtvih!!) KlanjekristjanovvBengazi j iu ' Iz Bengazija iavljajo, da je prišlo tam do velfkef a klanja kristjanov. V noci od 24.. dd 25. oktobra je namreč nek vodja Arabcev dal od par sto svojiti pristašev obkoliti katoliški misijonski zavod. Voditelj hiše, pater Humbert, se je hotcl pogajati z voditeljem te druhali. Ponudil se je, da pretrpi vse muke, samo da se prizanesc njegovim varovancem. Ravnatelj misijt-na je bil usmrčen z ndarcem sablje in truplo razmesarjeno. Nato je zadela vse prebivalco hiše enaka usoda. Od misijonske hiše so se podali morilei v katnliško zavetiSfte otrok, Kjor so umorili pafra. Josipa od kongregacije sv. Kamila ter povzroftili mod 10- do 121etninii otro(3i strašno krvavo klaire. Dekliro in deČki so bili odkupljoni otroci sužn;jev. Vefi Evropejcev, ki so prihiteli, da bi čuvali oba zavoda, jo bilo tudi ranjenih. — NovejSa poročila pravijo, da Aest o klanju kristjanov ni resnična. Izmislili so si jo baje Italijani, da bi pridobili Evropejce ua svojo stran. ZvezamedBolgarijoin GrSko, Med Bolgarijo in GrŠko je došlo do zveze za slHBaj vojske s Turčijo. Glasilo rlade, MMir", je ob^ javilo izjavo, da Ze> bi Turčija napadla Grgko, Dolgar. rija tega ne bo mirno gtetfala; enako Mmo ]e prba#-i' slo glasilo grške vlade, v katerl je reBeno, da Gr5ka jie bo mir«o gledala, ako bi napadla iTurBija Bol»arijo. Gospodarske posledice vojne. Italijanska mlinarska delniška družba ,,Molini veneti Emiliana", ki ima v Turčiji svoje glavno ozemlje za spečavanje moke, je morala radi vojne ustaviti dobavljanje blaga in odpustiti velik del delavstva.Tudi v italijanskih tovarnah sladkorja je nastopila kriza, kor ni mogofie posiijati blaga v Turcijo. Tur&ka vlada je določila, da je odslej r.vedena za blago iz Italije lOOodstotna carina. Neprifiakovano hudi odpor arabskega prebivalstva v Tripolisu vzbuja strali, da se vojna podaljSa, kar bi seveda zelo povečalo vojne stroške. Vojne stro&ke se ceni na 200 milijonov lir en mesec. Vlada je raBunala z dvomeseBno vojno in razpoložljiva sredstva znaišajo 400 milijonov lir. Vsakdanji vojni stroški zna&ajo 0 do 7 railijonov lir. Italija bo morala najeti zopet novo posojilo. Novejša poroBila. Napad Turkov dne 26. t. m. na Italijane je bil straišen. Laško poroBilo pravi, da so Italijani po izredno hudem boju sicer napad odbili, da pa se boj ni odloeil, ker je velika večina turške vojsk.e nedotaknjena in Baka dalje v svoji prejšnji postojanki. Po poroBilu generala Kaneve je bilo Laliov 12.000, Turkov pa blizu 3 do 4 tisoft. Po istera porocilu se je odločila bitka ugodno za Lahe vsled tega, ker so slednji prevarali sovražnika, da je prišel v območje topov lašk.ih ladij, ki so ga prisilile, da se je umaknil. Lahi so se zdaj umaknili nazaj, baje ker je smrad trupef neznosen in ker trupla okužujejo vodo. V Tripolis je od&lo iz Sicilije nadaljnih 5000 vojakov. Rodova Tibu in Tuareg, ki Štejeta 10,000 mož, strf se pridružila turški armadi,. DoBim govorijo Lalii o tiso<Yih mrtvili' Arabcev, o svOji'i izgubr-li Še danos ne povedo niti približne številke. Pri Tripolisu ie okoli 60 tisoč Turkov in Arabcev. Pri napadu iz zasede so bili Italijani skoro popolnoma pobiti. Le s težavo se jim je posrecilo, vzdržati svoje postojanke. Vstaja v Tripolisu je povzročila vnoviB krvave boje, pri katerih je menda padlo 180 Italijanov. Italijani preiskujejo nadalje poslopja, da bi našli skrito orožje.. Vsak dan ustrele 40 do 50 Arabcev. Da Lahom huda prede, dokazuje poročilo, daje laSko brodovie dobilo nalog, da zasede otoke v Egejskem morju. — Srbija iz varnostnih ozirov mobilizira vojaštvo ob Drini. Turško vojaštvo v Tripolisu je baje z vsem preskrbljeno, da laliko deželo leta in leta brani. Tripolis bo postal za Italijane veliko pokopališBe. * Italijane spremlja zadnje dni nesreca. Dne 23.. ¦oktobra so bili Italijani pri Gargarehu in Karbiju blizo mesta Tripolis hudo tepeni. Turki in Arabci so imeli v boju ugodno postojanko, njili streli so kar vrstoma morili Italijane, ki so inaeli na stotine mrtvih in ranjenili. Turki so zasedli vec važnih utrdb. Beg Ttalijanov je bil splošen. Mnogo Iialijanov j^ bilo vjetih. V italijanskj. arraadi baje ni pravega reda in discipline. Italiiani so tudi zelo slabi strelci, kar pa se o Turkih in Arabcih ne more reBi. — Novejša poročila pravijo, da so Turki zopet zasedli studence pri Bumeliano. S tem je izgubilo mesto Tripolis edini vir pitne vode, Ta izguba utegne postati za Italijane usodepolna. Poroca se tudi, da so Turki in Arabci zopet zasedli mesti Tripolis in Bengazi, a ti dve poročili bosta najbrž prezgodnji.