ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 2 . 189-228 189 
J a n e z C v i r n 
POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA N E M S T V A 
1861—1907 
(1. nadaljevanje) 
POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
OD KONCA SEDEMDESETIH DO SREDE DEVETDESETIH LET 
IV. 
Taaffejeva politika »sporazuma in sprave« pospeši že v prejšnjem obdobju 
začeto notranjo diferenciacijo v nemškem liberalnem taboru. Stari liberalizem 
vse bolj peša, krepijo pa se nemške nacionalne sile, ki postavljajo narodnos; 
pred svobodo in gledajo na vsa politična vprašanja le skozi prizmo nemških 
interesov. Ta razvoj je viden tudi v Celju, pri čemer velja poudariti, da opa­
zimo prve večje spremembe v politični orientaciji celjskega nemštva že v času 
priprav na državnozborske volitve leta 1879, ko se po besedah Cillier Zeitung 
liberalna stranka razcepi na dva sovražna si tabora, ki si stojita nasproti zlasti 
pri vprašanju okupacije Bosne in Hercegovine, imata pa tudi glede drugih 
vprašanj svoje posebne interese." V tej situaciji, ki je po mnenju Cillier Zeit­
ung bistveno drugačna kot ob prvih direktnih državnozborskih volitvah leta 
1873, ko sta si stali nasproti le dve stranki, katerih programa sta si bila dia­
metralno nasprotna (na eni strani ustavo verna stranka, na drugi pa njeni 
nasprotniki, ki jih Cillier Zeitung označi za klerikalce, nacionalklerikalce, fe­
vdalce in pravno stranko),78 se mora celjsko nemštvo v kratkem času jasno 
opredeliti in premagati oportunizem in indiferentizem v lastnih vrstah, kot se 
je pokazal ob polemikah o političnem profilu Ustavovernega društva. 
Ko Cillier Zeitung opisuje dalekosežne politične spremembe, do katerih je 
prišlo v zadnjih šestih letih in novo politično grupiranje v okviru liberalnega 
tabora (na eni strani opozicijska stranka, ki prisega na program »stodvanajste-
rice«,'9 na drugi pa vladajoča, zmerno liberalna stranka), se odločno opredeli 
za opozicijo in njen program (»Die Fortschrittspartei ist unsere Partei, ihr Pro­
gramm ist unser Panier«)80 ter z navdušenjem pozdravi ustanovitev posebne 
štajerske Napredne stranke z baronom Walterskirchnom81 na čelu (njen član je 
seveda tudi celjski poslanec dr. Richard Foregger),82 še bolj pa njen program, 
ki je še radikalnejši od programa Napredne stranke v Avstriji.83 Zato celjsko 
nemštvo na volilnem zborovanju dne 29. maja 1879 enoglasno potrdi ponovno 
kandidaturo poslanca Foregger j a na podlagi že navedenega programa štajerske 
Napredne stranke in ga v volilnem boju tudi odločno podpira.84 Na istem zbo-
77 Cillier Zeitung 18. 5. 1879. Politische Rundschau. 
78 Cillier Zeitung 22. 5. 1879. unsere Partei. 
7 9 O interpelaciji »stodvanajsterice« glej: D. H. Müller, n. d., str 84. 
8 0 Cillier Zeitung 22. 5. 1879. Unsere Partei. 
81 Baron Robert Walterskircheta (1839—1920), je bil izvoljen v državni zbor leta 1873 In bil med vid-
••cjsinii ponuKi «apreanega Kluba, v letih 1879—1881 pa vodja štajerskega Naprednega kluba. V zacem.1. 
leta 1882 je izstopil iz kluba Združene levice in poskušal z AdoKTom Fisichhofom ustanoviti Nemško ljud­
sko stranko. To mu je prineslo ostre napade liberalnega tabora, zato se od tega časa daljie ni več poli­
tično udejstvoval. 
8 2 Cillier Zeitung 22. 5. 1879 (V njej so še: baron Walterskirchen, dr. Heilsberg, Posch, baron 
Zschok, dr. Magg, Duchatsch in Seidl.) 
" D. H. Müller, n. d., str. 35; Cillier Zeitung 12. e. 1879. Der Parteitag der steirischen Fortschritts-
Partei. (V poročilu s strankinega dne štajerske Napredne stranke, ki je bil 8. 6. 1879 v Gradcu, je med 
drugim zapisano: >Das Programm der Fortschrittspartei ist ein eminent österreichisches, deutsches und 
patriotisches«.) 
84 Cillier Zeitung 1. 6. 1879. 
190 J. CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
rovanju izvoljeni agitacij ski komite, v katerem srečamo vse najpomembnejše 
celjske meščane, se agilno vključi v predvolilne boje in organizira več volilnih 
zborovanju v Celju in okolici. V predvolilno gibanje se aktivno vključi tudi Cil-
lier Zeitung, ki že 12. junija 1879 v posebni prilogi objavi celoten Foreggerjev 
program.85 V njem celjski kandidat najprej poudari, da je njegov program in-
dentičen s programom Napredne stranke in da se zavzema za močno Avstrijo, 
duhovni napredek, resnične ustavne svoboščine in materialno blagostanje ce­
lotnega prebivalstva. Zato predlaga obsežne reforme na vseh področjih druž­
benega življenja. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno spremeniti sistem dele­
gacij, iki je nepravičen do Cislitvanije in favorizira Madžare. Prav tako se 
zavzema za razvoj društvene in zborovalne zakonodaje, za reformo zakonodaje 
o tisku v svobodnjaškem smislu, za nadaljni razvoj šolstva in za enakopravnost 
vseh narodov monarhije. Na gospodarskem področju je pristaš nadaljnega in­
tenzivnega razvoja monarhije, h kateremu lahko prispeva tudi država in sicer 
s tem, da pokrije svoj deficit z varčevanjem (manj uradništva, centralnih orga­
nov, vojske .. .). Na področju sociale pa se zavzema za davčno reformo v smislu 
pravičnejše porazdelitve davkov (progresivna obdavčitev), za spremembo obrt­
nega reda v korist malemu obrtniku, za ustanavljanje produktivnih zadrug in 
posojilnic, ki jih naj podpira država, ter za izboljšanje položaja uradništva. 
Foregger, ki s tem programom nastopa na številnih volilnih zborovanjih 
v Celju in okolici, v volilnem oklicu neposredno pred volitvami doda še oster 
napad na Pravno stranko:8 6 »Wähler Bedenket! Hohenwart und Genossen sind 
in Anzug. Unter dem Scheine nationaler Versöhnung wollen sie deutscher Kul­
tur und Sitte den Krieg auf Leben und Tod erklären . . . Die Verfassung ist in 
Gefahr!«. Ta oklic, ki vsebuje že stare Foreggerjeve teze, je v glavnem naper­
jen proti konservativnemu kandidatu vitezu Berksu,87 proti kateremu uprizori 
Cillier Zeitung pravo gonjo,88 čeprav ga je še leto poprej, ob deželnozborskih 
volitvah, priporočala kot povsem primernega kandidata za deželnega poslanca.89 
Proti njemu pa ostro nastopi tudi celjski opat Vrečko, ki dan pred volitvami 
(3. julija 1879) v Cillier Zeitung izjavi, da vitez Berks debelo laže svojim vo-
lilcem, ko na volilnih zborovanjih trdi, da je katolik, saj je leta 1875 na okraj­
nem glavarstvu uradno izjavil, da je »confessionslos«, kasneje pa trdil, da je 
staroverec.90 Opatova intervencija ne vpliva bistveno na izid volitev, na katerih 
zmaga dr. Richard Foregger s 305 glasovi proti 261 za Berksa.91 Dobi pa precej 
glasov manj kot pred šestimi leti, opozicija pa se močno okrepi.92 
Čeprav Foregger na volilnih zborovanjih pred volitvami izjavlja, da se bo 
v državnem zboru zavzemal za enakopravnost narodov in za dosledno izpol­
njevanje čl. XIX državnih osnovnih postav,93 Cillier Zeitung pa v vabilu na na-
ročbo zapiše, da ne bo hujskala proti Slovencem (nikakor pa ne bo trpela 
neupravičenih slovenskih napadov na svoje težnje),94 v tem času opazimo tudi 
že prve spremembe v odnosu celjskega nemštva do slovenskih zahtev in Slo­
vencev samih. Sprememba se zlasti kaže v tem, da se začenja Cillier Zeitung 
spuščati v ostre polemike s slovenskim časopisjem (kar prej ni bila njena na-
8 5 Cillier Zeitung 12. 6. 1879. (Priloga k 47. številki.) 
56 Cillier Zeitung 3. 7. 1879. . 
87 Vitez Hugo Berks (1841—1906). Leta 1870 je zapustil vojaško službo in večinoma živel na svoji 
«raščini na Blagovni pri Šentjurju. Leta 1876 je postal član celjskega okrajnega zastopa in se ukvarjal 
predvsem z gospodarskimi vprašanji. Četudi ni bil slovenske narodnosti, se je prilagodil svoji okolici in 
se zainteresiral za nacionalne, gospodarske in politične potrebe štajerskih Slovencev. Ti so ga že 1879 kan­
didirali za državnega poslanca (proti Foreggerju), vendar brez uspeha. V državni zbor je bil izvoljen 
šele 1897 (kot naslednik M. Vošnjaka) in v njem deloval v prid slovenskih zahtev. 
8 8 Cillier Zeitung je priobčila v juniju 1879 veliko- člankov, naperjenih proti Berksu, npr. 29. 6. 
1879 itd. 
8« Cillier Zeitung 8. 9. 1878. 
» Cillier Zeitung 3. 7. 1879. 
9 1 Cillier Zeitung 4. 7. 1879, posebna številka; Foregger dobi večino svojih glasov v Celju (249), med 
lem ko jih dobi Berks v Celju le 48. 
« V. Melik: Volitve na Slovenskem, str. 53, 64, 233, 234. 
» Cillier Zeitung 12. 6. 1879. 
" Cillier Zeitung 22. 6. 1879. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 2 191 
vada), ki je v predvolilnem obdobju, pa tudi po volitvah, polno različnih insi­
nuaci na račun celjskega nemštva in njegovih političnih voditeljev, ter je še 
posebej ostra do nekaterih člankov v Slovenskem narodu. Tako npr. poslanec 
Foregger 9. junija 1879 sam zavrača »podtikanja« Slovenskega naroda, da je 
Cillier Zeitung njegova last,95 celjski odvetnik dr. Edvard Glantschnigg pa me­
sec dni kasneje trditve istega časopisa (»organ rusofilov na Kranjskem«) ozi­
roma njegovega celjskega dopisnika, da je na Koroškem rojeni slovenski rene­
gat, ki je zatajil slovensko mater in svojo narodnost.96 Pri tem poudarja, da 
sicer noče polemizirati z »ruskim glavnim stanom v Celju«, da pa se čuti dolž­
nega zavrniti navedeno trditev kot golo neumnost, saj bi moral biti po priimku 
potemtakem tudi dr. Bleiweis Nemec in torej nemški renegat. 
Drugačen odnos celjskega nemštva do Slovencev pa se na drugi strani kaže 
tudi v tem, da začenja Cillier Zeitung enostavno ignorirati slovensko družabno 
življenje v mestu. Medtem ko so do konca aprila 1879 poročila s prireditev či­
talnice v Cillier Zeitung nekaj običajnega,97 pa se po državnozborskih volitvah 
ne da iz časopisa ničesar več izvedeti o celjskem slovenstvu. Seveda pa se s tem 
ne da spremeniti dejstva (kot je zapisal v anonimnem dopisu v Cillier Zeitung 
»ein die nationale Versöhnung freudig begrüssender Slave«), da slovenska 
stranka v Celju iz dneva v dan pridobiva na pomenu,98 zato novo stališče časo­
pisa in celjskega nemštva do Slovencev pospeši razbitje koeksistence med slo­
venskim in nemškim prebivalstvom v mestu.99 
Vidimo torej, da pride do pomembnih sprememb v politični orientaciji celj­
skega nemštva že v času pred Taaffejem, po njegovem prihodu na oblast pa se 
diferenciacija v celjskem nemškem taboru nadaljuje. Pri tem pa velja poudariti, 
da prehod v nacionalizem poteka postopoma, nekako vzporedno s spremembami 
v odnosu celjskega nemštva do nove vlade. 
Taaffejev prihod na oblast celjsko nemštvo sprejme brez večjega naspro­
tovanja, saj podobno kot večina v liberalnem taboru meni, da se novi kabinet 
ne more dolgo obdržati. Zato Cillier Zeitung, ki sicer pravi, da se mora libe­
ralno nemštvo odločno zoperstaviti novemu konservativnemu ministrstvu, ko­
mentira Taaffejev prihod na krmilo države več kot zadržano: »Kaj hoče, kaj 
more novo ministrstvo, to lahko odgovori samo prihodnost«.100 To zadržanost vi­
dimo zlasti iz odobravanja politike štajerske Napredne stranke, ki se noče 
udeležiti konference predstavnikov frakcij Ustavoverne stranke v Linzu, na 
kateri bi se naj nemški liberalci dogovorili za enoten nastop v parlamentu in 
zavzeli enotno stališče do novega kabineta,101 saj meni, da je mogoče izoblikovati 
pravilen odnos do nove vlade šele po prestolnem govoru.102 
Odnos celjskega nemštva do vlade se začenja spreminjati že v naslednjem 
letu, ko začne vladna večina s prvimi poskusi revizije ustave v konservativnem 
smislu in ko so tudi Slovenci deležni nekaterih koncesij.103 Tako npr. ostro za­
vrača Lienbacherjev104 predlog po skrajšanju obveznega šolanja z 8 na 6 let, saj 
meni, da so obstoječe šolske postave »najizvrstnejše, najgotovejše poroštvo re­
snične, blagor ljudstva utemeljujoče in človeštvo pospešujoče narodne pro-
svete«.105 Medtem ko celjska okoliška občina »pozdravlja z veseljem nasvet 
g. dr. Lienbacherja in drugov, ki meri na to, da se 8 letno obiskovanje šole 
9 5 Cillier Zeitung 12. 6. 1879. (Dopis dr. Foreggerja z dne 9. 6. 1879.) 
* Cillier Zeitung 13. 7. 1879. 
" Cillier Zeitung 27. 2. 1879. 
5 8 Cillier Zeitung 26. 10. 1879. 
5 9 Kljub temu pa diferenciacija poteka postopoma in je dokončana šele sredi osemdesetih let prejš­
njega stoletja. 
1 0 0 Cillier Zeitung 17. 8. 1879. 
101 Cillier Zeitung 31. 8. 1879. 
102 prav tam; Cillier Zeitung 4. 9. 1879. 
ms Na splošno o Slovencih za časa Taaffeja glej: V. Melik: Slovenska politika v Taaffejevi dobi, ZC 
1975. 
m Georg Lienbacher (1822—1896), državni poslanec 1873—1896. 
105 Slovenski gospodar 11. 3. 1880. Iz Celja. (Glede na šolstvo navzkriž.) 
192 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA . 
skrči za 2 leti«,106 pa mestni zastop na seji 5. marca 1880 sprejme posebno reso­
lucijo, v kateri zavrača vsakršno spreminjanje šolske zakonodaje: »Der Ge­
meinde-Ausschuss von Cilli sieht in dem neuen Volksschulgesetze die treff­
lichste und sicherste Gewähr für die Erzielung der wahren, den Volkswohlstand 
begründenden und die Humanität fördernden Volksbildung; er würde daher 
jede Verstümmelung, die das Gesetz im reactionären Sinne erfahren könnte, 
als eine arge Schädigung des höchsten Volksinteresses auffassen und mit allen 
gesetzlich erlaubten Mitteln bekämpfen«.107 Še ostreje pa celjsko nemštvo re­
agira na sprejetje dveh resolucij, s katerima je februarja 1880 v proračunskem 
odseku definiral slovenske zahteve dr. Josip Vošnjak,108 saj jih smatra za po­
skus popolne slovenizacije osnovnega in srednjega šolstva na Kranjskem in 
Spodnjem Štajerskem. Cillier Zeitung že med generalno debato o proračunu 
v začetku aprila 1880 zapiše, da priznava pravične zahteve vsakega naroda po 
varovanju svoje nacionalnosti (»Wir anerkennen vollständig die berechtigte 
Forderung jedes Volksstammes auf Achtung und Pflege seiner Nationalität«), 
obenem pa dodaja: »Wir erlauben uns aber, bevor wir Slovenen oder Deutsche 
sind, Oesterreicher zu sein und wir fordern darum auch von jedem Slovenen, 
dass er zuerst Oesterreicher sei. Und als Oesterreicher sagen wir: nicht bloss 
der Slovene, auch der Deutsche hat in Steiermark und Krain das Recht auf 
Unterricht in seiner Muttersprache«.109 Celjski občinski odbor pa na seji dne 
9. aprila 1880 sprejme tudi posebno resolucijo, ki zavrača »poskus slovenizacije 
srednjih šol« kot strašen korak nazaj, škodljiv tudi slovenskim interesom:110 
»Der Gemeinde-Ausschuss muss jeden Versuch, die Mittelschulen des steiri-
schen Unterlandes zu slovenisiren, als einen ungeheuren Rückschritt in allen 
Zweigen des Unterrichtes bezeichnen, er muss in einem solchen Versuche einen 
Angriff auf die vitalen Interessen nicht bloss der Stadt und der Deutschen, 
sondern auch der Slovenen erblicken und müsste mit allen gesetzlichen Mitteln 
diesem Versuche entgegentreten«. Po sprejemu obeh Vošnjakovih resolucij v 
državnem zboru dne 23. aprila 1880,1U pride med celjskim nemštvom še do 
ostrejših reakcij. 
Cillier Zeitung že dva dni po glasovanju zapiše, da kaže sprejem sloven­
skih zahtev žalostno resnico, da ni v Avstriji ničesar več nemogoče (Die leuch­
tende Sonne deutscher Cultur soll mit dem Embryonal-Zustande slovenischer 
Erfindungen vertauscht werden), obenem pa za vladino politiko sprave, ki 
samo krepi nacionalna nasprotja, pravi, da je na škodo najbolj kulturnega na­
roda države upoštevala narodne utopije in s tem dosegla stagnacijo v splošnem 
razvoju.112 S podobnimi argumenti pa zavrača sprejem resolucij tudi Foregger, 
ki z dolgim govorom v državnem zboru natančno definira gledanje celjskega 
nemštva na slovenske zahteve.113 Po njegovem mnenju nikakor ne gre zame­
njevati slovenskega vprašanja s češkim, kajti »pri Cehih je stvar popolnoma 
drugačna. Cehi so narod (Nation), ki si lahko s polno pravico lasti to ime. Oni 
so narod, ki tudi v sedanjosti ustvarjalno posega v kulturno življenje, ki lahko 
kaže na bogato preteklost. Kdor zahteva, da se ga šteje za polnoveljaven narod, 
mora pokazati na samosvoje nacionalno delo, nacionalne pridobitve, na pri­
spevke h kulturnemu razvoju. Cehi to zmorejo. Slovenci pa lahko pokažejo le 
na svoj lasten jezik. Vendar pa je jezik le znamenje, ne pa pridobitev ali delo 
nekega naroda. Bolj kot pri posamezniku se značaj naroda izraža skozi to, kar 
je storjenega, in narod, ki ne more pokazati originalnih prispevkov k razvoju 
1 0 6 prav tam. 
1 0 7 Cillier Zeitung 7. 3. 1880; T. Fürstbauer, n. d., str. 25. 
1 M I. Prijatelj: Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, knj. 5, Ljubljana 1966 str 64 
1 0 9 Cillier Zeitung 8. 4. 1880. 
1 1 0 Cillier Zeitung 11. 4. 1880; T. Fürstbauer, n d str 26 
111 Cillier Zeitung 25: 4. 1880. Also doch! 
112 prav tam. 
113 Cillier Zeitung 9. 5. 1880 m 13. 5. 1880. (Foreggerjev govor je časopis priobčil v dveh nadaljeva-
njih.) 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 - 2 193 
kulture, nima pravice do priznanja narodne samostojnosti (Volksthümliche 
Selbstständigkeit). S tem ničesar ne očitam slovenskemu narodu, ne zasramu-
jem ga zaradi tega, ker ni v srečnem položaju, da bi lahko pokazal takšne 
lastnosti, ki bi mu zagotavljale samostojen, trajen narodni značaj (Volksper­
sönlichkeit). Podlegel je pač naravnemu zakonu, ki ga je Julius Braun izrazil 
z naslednjimi besedami: Vsak narod kopira od svojega kulturno naprednejšega 
soseda kolikor le more, vendar originalna kultura nikoli ne more nastati tam, 
kjer je poleg nje že druga bolj razvita. Tako je bilo pred tisočletji in tako bo 
tudi v prihodnosti. Nauki zgodovine govore o tem povsem jasno. Tako je bilo 
v obdobju preseljevanja ljudstev in tako je bilo do današnjih dni. Kje so Bre­
ton«, Irci, Baski in druga ljudstva, ki so nekoč igrala veliko vlogo? Kaj je 
nastalo iz severnoameriških Indijancev, ki so se stopili pod dihom belega člo­
veka? Kaj je ta dihljaj drugega kot moč kulture? In, gospoda moja, da to po­
nazorim na slovanskem primeru: kaj je nastalo iz tistega velikega plemena 
Vendov, ki so pred stoletji gospodovali celotnemu področju do Rena, na za­
četku srednjega veka kot trgovci obhodili celo Evropo in bili eno izmed naj­
močnejših ljudstev Evrope? Pred 25 leti jih je bilo v Lužicah le še 200.000 in 
so imeli svojo izvirno narodnost; danes, po 25 letih, kaj so postali? Obstaja le 
še več malih rudimentov, obstaja komaj 30.000 ljudi, ki se ukvarjajo s kme­
tijstvom in drobno obrtjo.« Foregger opozarja na dejstvo, da so Slovenci pro­
dukt mešanja: »Slovenci niso sprejeli od nemškega kulturnega naroda le fizič­
nih elementov, temveč zlasti nemško omiko. To je pač usoda tega naroda, da 
sé ne more izogniti in se ne bo izognil neizprosnemu zakonu. Končno gre le za 
to: narod, ki je močnejši, bolj zdrav in kulturno sposobnejši, bo drugega brez­
pogojno pogoltnil«. Na koncu pravi Foregger, da je treba gledati na nacionalno 
vprašanje v Avstriji nasploh, še posebej pa na slovensko vprašanje, prav iz 
takega zornega kota: »Ne sprašujem se torej samo, ali je upravičeno, dajati 
nekemu jeziku več ali manj pomoči, temveč tudi, ali bo kulturni razvoj s tem 
pridobil ali trpel«. In če se na nacionalno (slovensko) vprašanje gleda s tega 
izhodišča, postane vsem popolnoma jasno: »Slovenizacija srednjih šol bi bila 
velikanski korak nazaj.« . 
Sprejem Vošnjakovih resolucij in vedno nove slovenske zahteve po enako­
pravnosti slovenskega jezika v šolah in uradih,114 še zlasti pa udarci nemštvu 
na Kranjskem115 povzročijo med celjskimi Nemci ostre napade na vlado,116 ki 
po mnenju Cillier Zeitung s svojo politiko sprave in podeljevanja koncesij Slo­
vanom samo povečuje njihove apetite.117 Pospešijo pa tudi diferenciacijo v celj­
skem nemškem taboru, ki od druge polovice leta 1880 dalje hitro napreduje, 
tako da je sredi leta 1881 prehod iz liberalizma v nacionalizem več ali manj 
dokončan.118 
114 Uvodnik v Cillier Zeitung 23. 5. 1880. (Zur nationalen Gleichberechtigung) zavrača zahteve po 
uvedbi slovenskega jezika v šole in urade z naslednjimi argumenti: »Das grosse österreichische Vaterland 
besitzt trotz den verschiedenzüngigen Nationalitäten einen deutscher Character, deutsch ist sein Ursprung, 
deutsch seine Monarchie und Deutsche haben es zu einem Culturstaate gemacht. Es ist daher auch für 
Jeden, der im Staate ein Amt bekleiden will, in erster Linie die Kenntniss der deutschen Sprache geboten, 
während die landesübliche Sprache einzelner Provinztheile nur als Verständigungssprache erwünscht 
erscheint.« Temu dodaja, da pri oddajanju služb ne sme igrati glavne vloge nacionalnost aspiranta, 
ampak njegovo »duhovno premoženjem. 
" 5 Cillier Zeitung pozorno spremlja dogodke na Kranjskem in ob vsaki slovenski pridobitvi ostro 
napada vlado. Razmeram na Kranjskem je posvečenih več uvodnikov (12. 8. 1880. Constitutionelle aus 
pesterreich; 26. 8. 1880. Die Zustände in Krain; 16. 12. 1880. Auf administrativem Wege itd.) in nešteto 
krajših poročil, ki opisujejo »terorizem« Slovencev in nazadovanje kranjskega, še zlasti ljubljanskega 
neništva. Od avgusta 1880 dalje, ko postane ljubljanski nemški list tednik, se zlasti okrepijo napadi na 
W inklerja, ki je po mnenju časopisa glavni krivec za neugodne spremembe. Iz člankov pa veje tudi ne­
kakšna solidarnost s kranjskim nemštvom, zato ni nič čudnega, če na poslovilnem večeru litijskega okraj­
nega glavarja Vestenecka (pred njegovim odhodom v Gradec aprila 1881) srečamo tudi predstavnike celj-
sk h Neinrev. 
116 Pri tem pa velja poudariti, da v časopisu še sedaj srečamo članke, iz katerih veje prepričanje, 
da bo vlada slej ali prej padla: »Der Versöhnung-Sport des Grafen Taaffe hat bereits die Einigung der 
liberalen Deutsch-Österreicher erzielt und über kurz oder lang wird die Politik des gegenwärtigen Cabinets 
an den Klippen ihrer besten Anhänger stranden«. (Cillier Zeitung 19. 8. 1880.) 
117 Cillier Zeitung 15. 8. 1880. 
118 Okrepitev nacionalizma med celjskim nemštvom poteka v skladu z istimi trendi v nemškem libe­
ralnem taboru v celoti. 
! 9 4 J. CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
Ko Cillier Zeitung koment i ra propad Laibacher Tagblatta, ki s 15. avgu­
stom 1880 postane tednik, in odmeve slovenskega časopisja na njegov propad 
(Slovenski Narod je zapisal: » . . . d a s einzige deutsche Organ Kra ins ist kre-
pirt«), pravi, da so se nacionalna nasprot ja v monarhi j i že tako zaostrila, da je 
nemogoče ostati nevtralen, ampak se je potrebno opredel i t i : »Man muss H a m ­
mer oder Amboss sein«.1 1 9 Obenem pa začenja poudar jat i potrebo po enotne j­
šem in odločnejšem nastopanju Nemcev proti nacionalnim nasprotn ikom in 
vladi. Zato časopis z veseljem pozdravlja pr iprave na IV. nemško-avstri jski 
s t rankin dan (Parteitag) na Dunaju, občinski odbor pa pošlje na shod tudi svoje 
predstavnike z županom N e c k e r m a n n o m na čelu,1 2 0 ki z navdušenjem sprejmejo 
sklepno resolucijo,1 2 1 kasneje pa k sklepom shoda pristopi tudi občina kot ce­
lota.1 2 2 Oživljeni nemški nacionalni duh po nemško-avstri jskem s t rankinem 
dnevu se po mnenju Cillier Zeitung kaže tudi v prebuditvi celjskega Nemškega 
društva, ki sredi decembra 1880 po skoraj š t i r i letnem premoru, 1 2 3 obnovi svoje 
delovanje, in že na prvem zborovanju sprejme dve pomembni resoluciji.1 2 4 
S prvo izraža svoje globoko strinjanje s sklepi nemško-avstri jskega dne na 
Dunaju (to izrazi tudi s podelitvijo častnega članstva dr. Sturmu, 1 2 5 dr. Schmey-
kalu 1 2 8 in dr. Koppu 1 2 7 ), z drugo pa pristopi v Deutscher Schul verein kot usta­
novni član. Od tega časa dalje postane Nemško društvo 1 2 8 jedro političnega živ­
ljenja v Celju in s svojim delovanjem odločilno pr ipomore k dovršitvi diferen­
ciacije v celjskem nemškem taboru in okrepitvi nemško-nacionalnih gledanj, 
ki že kmalu prevladajo. 
Cillier Zeitung že v uvodniku ob Veliki noči leta 1881 ostro zavrne vladino 
politiko sprave in poudari, da se je t reba postaviti na povsem nacionalno sta­
lišče: »Misel na pakt iranje z našimi nasprotniki naj bo zapisana v knjigo basni. 
Od njihovega fanatizma ne moremo pričakovati nobene obzirnosti in pr izana-
šanja, zato j im tudi javno in častno pokažimo, da se j ih ne bojimo. Samo močno 
poudarjanje našega nemškega stališča lahko naredi konec n e u t r u d n e m u rovar-
jenju.«1 2 9 Se natančneje opredeli novo politično orientacijo celjskega nemštva 
dr. Richard Foregger na volilnem zborovanju v Laškem, ko govori o dveh glav­
nih nalogah Nemcev: 1 3 0 »Pred nami sta dve nalogi. Mi, in predvsem vi, moja 
gojpoda, imate kot volilci nalogo stati kot sklenjena falanga izurjenih orožni-
Kov za našimi poslanci. Kot Nemci pa moramo izpolniti še drugo nalogo. Iz­
jasnimo se za Nemce; recimo: nemštvo je za nas isto kot napredek; nemštvo 
je življenjski pogoj Avstri je; odpad od tega nazora je zločin proti državi; po-
119 Cillier Zeitimg 12. 8. 1880. 
120 Cillier Zeitung 7. 11. 1880. 
121 Cillier Zeitung 16. 12. 1880. 
ш Cillier Zeitung 12. 12. 1880. 
123 Cillier Zeitung 16. 12. 1880 (glej op. 62). 
124 prav tam. 
125 Dr. Eduard Sturm (1830—1909), doktor prava, politik. Leta 1865 izvolgen v moravski deželni zbor, 
v letih 1867—1871, 1873—1889 državni poslanec. Kljub nemško-nacionalni usmeritvi se je pridružil Napred­
nemu klubu šele 1876 in v njem ostal do leta 1881. Nato je bil član kluba Združene levice (1881—1885), 
Nemško-avstrijskega kluba (1885—1888) in kluba Združene nemške levice (1888—1889). Do svojega umika 
iz političnega življenja v letu 1889 je bil ena izmed vodilnih političnih osebnosti v nemškem liberalnem 
taboru. 
126 Franz Schmeykal (1826—1894), voditelj nemške liberalne stranke na Češkem. V državni zbor je 
bil izvoljen 1861 in v "njem deloval vse do svoje smrti. Zavzemal se je za delitev Češke po nacionalno za­
okroženih okrožjih. 
127 Josef Kopp (1827—1907), doktor prava. Leta 1848 je bil član akademske legije na Dunaju, leta 
1867 je bil izvoljen v dunajski občinski svet, leta 1868 pa v nižjeavstrijski deželni zbor. Leta 1869 je na 
Dunaju ustanovil Nemško društvo, ki ga je vodil do leta 1884. Bil je predsednik na nemško-avstrijskih 
strankinih dnevih leta 1870, 1871. 1873 in 1880. Leta 1873 je bil izvoljen v državni zbor in bil njegov čljaoi 
do smrti. V letih 1873—1881 je bil eden izmed načelnikov Naprednega kluba, nato pa je bil član kluba 
Združene levice, Nemško-avstrijskega kluba in kluba Združene nemške levice. Leta 1897 se je pridružil 
Nemškemu naprednemu klubu in ostal njegov član do svoje smrti. Bil je tipičen predstavnik Naprednega 
kluba, vendar pa najprej radikalen, kasneje pa zmeren. Bil je nemško-nacionalno usmerjen, pa nasprot­
nik radikalnejših prijemov v nacionalnem vprašanju. 
128 Po statutu je bil namen društva naslednji: »Der Deutsche Verein erstrebt die Belebung und 
Pflege des nationalen Geistes unter der deutschen Bevölkerung in Österreich, sowie die freiheitliche Ent­
wicklung auf politischem, religiösem und volkswirtschaftlichem Gebiete«. (ZAC, Zbirka dr. Brenčiča, Pra­
vila Nemškega društva v Celju, 1886. čl. 1.) 
1 2 5 Cillier Zeitung 11. 4. 1881. Ostern. 
1 3 0 Cillier Zeitung 28. 7. 1881. (Zborovanje je bilo 24. 7. 1881 v Larischevi pivnici v Laškem). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 2 195 
vejmo: Kot Avstrijci moramo biti Nemci in nismo dobri Avstrijci, če nismo 
dobri Nemci (als Österreicher müssen wir deutsch sein, und wir sind keine 
guten Österreicher, wenn wir nicht gute Deutsche sind). Tesno se združimo in 
izobesimo prapor nemške nacionalnosti. Slovani na jugu in severu si na svoj 
prapor niso zapisali ne svobode, ne napredka, ne katerekoli druge politične 
pridobitve, temveč le svoje slovanstvo; zapišimo tudi mi na svojo zastavo nem­
ški materin jezik, nemško besedo in nemško čast, in zmagali bomo. Kajti nem-
štvo pomeni pravičnost in pravičnost ter lepe nemške navade so vedno zma­
gale!« 
Ob koncu leta 1881, ki prinese določene premike v političnem nastopanju 
nemškega liberalnega tabora v monarhiji,131 je nova politična orientacija celj­
skega nemštva že dejstvo, ki pride do polnega izraza ob polemikah glede poli­
tičnega profila nove stranke, v katero bi se naj združile vse frakcije Ustavo-
verne stranke. Ko Cillier Zeitung, ki se od vsega začetka zavzema za reorgani­
zacijo stare Ustavoverne stranke, govori o političnem profilu bodoče stranke, 
meni, da bi to morala biti stranka na izključno nemški podlagi. Zato ostro na­
pada Herbsta,132 ki je na volilnih zborovanjih v svojem volilnem okraju izjavil, 
da bo tudi nova stranka ostala na istih principih, kot stoji že dvajset let. Cil­
lier Zeitung se ob tem sprašuje, kako lahko Herbst sploh govori o rekonstruk­
ciji Ustavoverne stranke, če ne misli spremeniti njenega programa, in poudarja, 
da sprememba imena stranke še ne pomeni nobene spremembe, če program 
ostane isti : »Ce torej pravi dr. Herbst, da se lahko Ustavoverna stranka postavi 
na nemško stališče, ne da bi morala spremeniti svoj program in dosedanje ve­
denje, je to le sofistika tajnega svetnika, nič več in nič manj. Ce želi Ustavo­
verna stranka postati resnično nemško nacionalna, mora svoje dosedanje ve­
denje spremeniti, svoj program pa mora predvsem razširiti in v več točkah 
popolnoma reformirati.«133 Cillier Zeitung meni, da bi novi program moral 
obvezno vsebovati tudi zahtevo po personalni uniji z Ogrsko, administrativni 
samostojnosti Galicije in trgovski uniji z Nemčijo in na koncu članka vzneseno 
zakliče: »Bodočnost pripada nemškim nacionalcem«.134 
Po ustanovitvi nove stranke Združene levice (Vereinigte Linke) 19. novem­
bra 1881, ki jo dunajski dopisnik Cillier Zeitung najavi kot pomembno zmago 
v zgodovini parlamentarizma in nemštva v Avstriji,135 opazimo v časopisu že na 
samem začetku globoko razočaranje. Celjsko nemštvo obžaluje, da se nova 
stranka ni osnovala na podlagi nemštva in napredka, ampak je le nekakšen 
kompromis, s katerim želi opozicija vreči Taaffejevo vlado. Cillier Zeitung 
sicer meni, da »se naš dunajski dopisnik ni preveč zmotil, ko je v svojem zad­
njem telegramu označil združenje opozicije kot pomemben in zmago obetajoč 
dogodek«, vendar pa opozarja, da je (čeprav se je položaj opozicije nasproti 
vladi in federalistično-klerikalni državnozborski večini izboljšal) nespametno 
slaviti združitev opozicije kot nekakšno zmago, saj se je s tem zbrala komaj 
vojska.136 Časopis meni, da je treba na novo stranko gledati tudi z drugega sta­
lišča: »S stališča, ki ga zavzemamo (in prepričani smo, da smo v polnem soglasju 
z našimi bralci), se tudi to združenje kaže čisto drugače, kot so ga velikokrat 
razumeli. Za nas ni bilo pomembno samo to, da do združenja sploh pride, 
ampak je bilo važno, na kakšni osnovi pride do njega. Ta osnova naj bi bila 
nacionalna in napredna, organizacija novega kluba pa urejena tako trdno, da 
v odločilnih trenutkih beg izpod zastave sploh ne bi povzročal skrbi. V obeh 
131 D. H. Müller, n. d., str. 39—40. 
132 Eduard Herbst (1820—1892), doktor prava, univerzitetni profesor, politik. Deželni poslanec v če­
škem deželnem zboru v letih 1861—1885 in 1889—1891, državni poslanec v letih 1861—1892. Bil je vodilna 
osebnost v nemški ustavoverni stranki. Od 30. 12. 1867 do 11. 4. 1870 je bil tudi avstrijski pravosodni mi­
nister. 
1 3 3 Cillier Zeitung 16. 10. 1881. Deutsch-national. 
134 prav lam. 
135 Cillier Zeitung 20. U. 1881. 
136 Cillier Zeitung 24. 11. 1881. Die Vereinigte Linke. 
196 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
teh smereh daje Združena levica le najskromnejši minimum, na čelu nosi pre­
več jasen pečat kompromisa in žal je bilo združitev mogoče speljati prav na 
škodo načel Napredne stranke.«137 
Razočaranje z novo stranko,138 v kateri obdržijo vodilne pozicije stare sile 
(Cillier Zeitung jih označi za ispolitizirane profesorje in politične doktri-
narje«),139 se že kmalu sprevrže v odkrito nezadovoljstvo. Cillier Zeitung za­
čenja že v prvih številkah leta 1882 z ostrimi napadi na Združeno levico, ki še 
vedno vztraja na starem programu »liberalizma«, s tem pa škoduje nemškemu 
narodu.140 Celjski nemški list meni, da je prav oportunistična politika nove 
(stare) stranke glavni krivec za to, da je cilj vlade, s pomočjo klerikalcev in 
demokratov za vedno uničiti prejšnjo moč liberalcev, že skoraj uresničen.141 
Vendar pa v nacionalnih zadevah ne sme biti nobenega oportunizma, da se 
tudi »pri nas« ne ponovijo žalostni dogodki s Češkega ali Ljubljane.142 V skladu 
s tem celjsko nemštvo zavrača kakršnokoli politiko sprave z vlado in nacional­
nimi nasprotniki, kar še posebej pride do izraza ob poskusu ustanovitve Nem­
ške ljudske stranke, ki sta jo v letu 1882 poskušala priklicati v življenje dr. Fi-
schhof143 in baron Walterskirchen.144 Cillier Zeitung že ob prvem poročilu o po­
rajajoči se stranki in njenem programu sprave zapiše, da vsebuje program le 
malo dobrega in novega. Vendar pa: kar je novega, ni dobro in kar je dobrega, 
ni novo.145 Po neuspešnem zborovanju dne 18. julija 1882 na Dunaju, na ka­
terem bi se naj nova stranka konstituirala,146 se Cillier Zeitung z vso silo vrže 
na kritiko te stranke in njenih ustanoviteljev. Na udar časopisa pride zlasti 
baron Walterskirchen, nekdanji vodja štajerske Napredne stranke, ki je na že 
omenjenem zborovanju izjavil: »Zadovoljimo najprej vse jezikovne in druge 
nacionalne želje Slovanov v Avstriji, pa si bomo pridobili zveste zaveznike 
proti ultramontancem in fevdalcem. Avstrija bo tako dobila sicer federalistično, 
toda liberalno vladavino.«147 Cillier Zeitung meni, da je napačna vsaka konce­
sija federalizmu in slovanstvu, saj oboje vodi k slovenizaciji »naših vasi, trgov 
in mest«, in z veseljem pozdravlja resolucijo, sprejeto na zborovanju društva 
Fortschritt v Laškem, ki novo Fischhof-Walterskirchnovo stranko odločno za­
vrača.143 Popolnoma pa se strinja tudi z besedami podnačelnika laškega društva 
Larischa (izrečenimi na omenjenem zborovanju), da liberalni Slovenci sploh ne 
ODstajajo in da besed liberalizem in svoboda še ni bilo slišati iz slovenskih 
ust.HU 
Poleg kritike Združene levice pa Cillier Zeitung že od vsega začetka glasno 
agitira za ustanovitev Nemškega kluba, ki bi moral povezati nemške liberalne 
137 prav tam. 
138 Razočaranje z novo stranko je razvidno tudi iz resolucije celjskega Nemškega društva z dne 3. 12. 
1881, ki se glasi: >Der deutsche Verein von Cilll möge die Resolution sassen, dass wir die Vereinigung 
aller liberalen Abgeordneten in einem Club mit Freunden begrüssen, aber auch zugleich die Hoffnung 
aussprechen, dass dieser Club bei jeder Gelegenheit auf das kräftigste das deutsche Interesse wahren 
werde«. (Cillier Zeitung 4. 12. 1881.) 
1 3 9 Cillier Zeitung 16. 10. 1881. Deutsch-national. 
l w_Cillier Zeitung (9. 4. 1882. Auserstehung) meni, da reorganizacija ustavoverne stranke ni izpol­
nila pričakovanj v nobenem pogledu, saj se z Združeno levico ni okrepila niti opozicija. Nova stranka 
je preveč oportunistična in ji manjka jasen program, ki bi moral biti nemško-nacionalen in svobodnjaški. 
141 Cillier Zeitung 23. 3. 1882. Schach den Mameluken! 
142 Cillier Zeitung 21. 5. 1882. Nur keine falsche Opportunität! 
143 Adolf Fischhof (1816—1893), zdravnik. S svojim govorom dne 13. marca 1848 na Dunaju je pri­
speval k izbruhu revolucije in bil v revolucionarnih letih predsednik dunajskega varnostnega odbora in 
kratek čas ministrski svetnik. Kasneje je deloval predvsem kot publicist in si prizadeval za demokratično 
rešitev nacionalnega vprašanja. Leta 1878 je poskušal doseči sporazum med Nemci in Cehi (Emmersdorf), 
leta 1882 pa skupaj z baronom Walterskirchnom ustanoviti Nemško ljudsko stranko, ki naj bi si priza­
devala za narodno spravo. (O njem: D. Lončar: Adolf Fischhof, Veda II , 1912). 
144 Cillier Zeitung 1. 5. 1882, 11. 6. 1882, 22. 6. 1882. (Poleg Fischhofa in Waltersklrchna sta propo­
nente neve stranke tudi dr. K. Lueger in dr. Kronawetter.) 
145 Cillier Zeitung 1. 5. 1882. 
146 Cillier Zeitung 20. 7. 1882. 
147 Cillier Zeitung 24. 8. 1882. Politisch-volkswirtschaftlicher Verein Fortschritt In Tüffer. (Na zbo­
rovanju društva v Laškem 20. 8. 1882 je Larlsch najprej citiral navedene Walterskirchnove besede, nato 
pa jih ostro skritiziral.) 
148 prav tam. (Resolucija meni, da pomeni Nemška ljudska stranka velik korak nazaj, saj je povzro­
čila cepitev nemštva in daje koncesije Slovanom.) 
1 4 9 prav tam. (Na koncu je govoril še Foregger, ki je citiral besede lorda Beaconsfielda, izrečene na 
Berlinskem kongresu, da je slovanska rasa najmanj pravična do drugih narodnosti.) 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 2 197 
poslance na izključno nacionalni podlagi in se v boju proti konservativni 
državnozborski večini posluževati tudi tako skrajnih korakov kot je abstinenca. 
Poleg strogo nemško-nacionalne politike bi se novi klub moral zavzemati za 
napredek, izobrazbo, resnico in svobodo, še zlasti pa za rešitev nakopičenih 
socialnih problemov, saj je Združena levica stranka velekapitala, ki si ne želi 
spreminjati obstoječe stanje.150 Cillier Zeitung (od 1. januarja 1883 Deutsche 
Wacht)151 priobči v zvezi s tem več člankov, ki govore o potrebi rešitve delav­
skega vprašanja, zvišanja mezd, uvedbe progresivnega obdavčenja, izboljšanja 
položaja malega obrtnika, trgovca in uradnika ter ureditve kmečkega vpra­
šanja.152 Pri tem se od leta 1882 dalje kaže močan vpliv idej Georga von Schö-
nererja153 in časopis objavlja (bodisi v celoti ali v izvlečkih) precej njegovih 
govorov, zlasti tistih, v katerih kritizira nastopanje Združene levice, in se z 
njimi v veliki meri tudi strinja.154 Cillier Zeitung meni, da ima Schönerer pre­
cizen političen program, ki je predvsem nacionalen in svobodomiseln (deutsch 
und freisinnig); Združena levica pa je nacionalna le, dokler ne pride pod vpra­
šaj njena lojalnost do krone, in liberalna le tako daleč kot dopuščajo njeni 
interesi. Kakor njeno nacionalno mišljenje, tako je tudi njen liberalizem ome­
jen z oportunizmom, s tem pa seveda škoduje interesom nemštva.155 Vendar 
velja poudariti, da večina celjskih Nemcev s Foreggerjem in Neckermannom 
na čelu ne sprejema vseh točk Schönerer j evega programa. To velja zlasti za 
antisemitizem, ki ga celjski nemški list enostavno ignorira,156 še bolj pa za za­
htevo po državnopravni povezavi z nemškim rajhom, ki jo celjski voditelji 
zavračajo z besedami: »Mi si želimo le Avstrijo pod nemškim vodstvom«.157 
Kljub temu pa ima »Georgsritter«158 tudi v Celju nekaj gorečih pristašev, ki se 
povsem strinjajo z njegovim programom in delovanjem. Takšen je npr. Anton 
Langgassner, urednik Cillier Zeitung,159 ki po odhodu iz Celja sodeluje pri usta­
novitvi Nemškega nacionalnega društva na Dunaju160 in skupaj s Sylvestrom161 
vztraja na Linškem programu in ob Schönerer ju162 ter postane prvi urednik 
1 5 0 Cillier Zeitung 16. 4. 1882. Die Stellung der National-Deutschen in Oesterreich. 
151 S 1. januarjem 1883 se časppis preimenuje v Deutsche Wacht, kar je že posledica nove politične 
orientacije celjskega nemštva, ki jo lahko razberemo iz časopisa že v letih 1881/1882. Ob tem Deutsche 
Wacht (4. 1. 1883. Was wir wollen.) zapise, da je njen program strogo nacionalen in izključno svobodo­
miseln (deutsch und freisinnig). 
1 5 2 Npr. Cillier Zeitung 6. 8. 1882. Р о Ш к und Wirtschaft. (Članek pravi, da so nujno potrebne ob­
sežne gospodarske reforme in da bi morala vsaka politična stranka varovati ne samo nacionalne, temveč 
tudi gospodarske interese ljudstva.); Deutsche Wacht 7. 1. 1883. Die Einkommensteuer. (Članek se za­
vzema za progresivno obdavčitev); CilEer Zeitung 1. 2. 1882. Schutz den Arbeitern. (Članek pozdravlja 
Schönerer-Fürnkranzov predlog v državnem zboru po sprejetju zakona, ki naj regulira delavsko vpraša­
nje.); Deutsche Wacht 19. 4. 1883. Beschränkung der Arbeitszeit. (Članek se zavzema za omejitev delov­
nega časa.) ; Deutsche Wacht 29. 4. 1883. Die Lohnfragte. (Članek se zavzema za pravičnejše mezde.) itd. 
153 Vitez Georg Schönerer (1842—1921), vodilna osebnost vsenemškega in antisemitskega gibanja v 
Avstriji. Mladost je preživel v Nemčiji, kjer je tudi doštudiral. Leta 1873 je bil izvoljen v državni zbor 
in pristopil Naprednemu klubu. Leta 1882 je objavil t. i. linäki program, ki ga je leta 1885 v zadnji točki 
dopolnil še z zahtevo po izločitvi židovskega vpliva iz javnega življenja. Ko je marca 1888 vdrl; v uredni­
štvo Neue Wiener Tagblatta, ker je časopis objavil (.napačno) vest o smrti cesarja Wilhelma, je bil ob­
sojen na 4 mesece težke ječe. izgubo plemiškega naziva in poslanskega mandata. V državni zbor je bil 
ponovno izvoljen leta 1897 in bil njegov član do leta 1907, ko ni bil več izvoljen. V tem času je bil glavni 
Propagator gibanja Los von Rom. le leta 1883 je ustanovil list Unverfälschte Deutsche Worte, ki je iz­
hajal do leta 1912. V zadnjem desetletju pred 1. svetovno vojno je njegova popularnost hi tro padala. 
l s* Npr. Cillier Zeitung 5. 3. 1882. (Obsežen del Schönererjevega govora v državnem zboru v zvezi 
z izdatki za državno policijo.) ; Cillier Zeitung 15. 6. 1882. Schönerer in Breslau. (Celoten Schönererjev 
govor iz Breslaua, ki govori o nujnosti carinske unije z Nemčijo.) itd. 
155 kot v op. 150. 
156 Čeprav je slovensko časopisje dokaj antisemitsko usmerjeno in se od začetka osemdesetih let 
dalje nojavliajo protižidovski članki vse plogosteje tudi v nemškem časopisju (Oesterreichischer Volks-
freund ie 23. 4. 1882 objavil seznam domačih in tujih antisemitsko usmerjenih časopisov, ki obsega 14 
avstrijskih in 4 nemške liste: o tem glej; I. A. Hellwing: Der konfessionelle Antisemitismus im 19. Jahr­
hundert in Oesterreich. Herder Wien—Freiburg—Basel 1972. str. 67/681. pa v Cillier Zeitung oziroma 
Deutsche Wacht vse do srede osemdesetih let ne najdemo nikakršnih člankov o židovskem vprašanju. 
157 Deutsche Wacht 27. 5. 1883. Der Untersteirische Fortschrittsverein. (Tudi v drugih člankih.) 
158 V takšni obliki navaja popularno ime za Schönererja hči dr. E. Glantschnigga Margarete Wein-
handl v svojih spominih: Und deine Wälder rauschen fort. Leykam Graz 1943, 2. Auflage, str. 219. 
159 Anton Langgassner je bil urednik Cillier Zeitung od 3. 11. 1881 do 26. 2. 1882 in je torej nekako 
•1 mesece nadomeščal Maxa Besozzija. 
1 6 0 Cillier Zeitung 8. 6 1882. (Nemško nacionalno društvo se je ustanovilo na Dunaju dne 2. 6. 1882. 
Načelnik društva ie postal E Pernerstorfer, tajnik pa A. Langgassner.) 
161 Julius Sylvester (1854—1944). doktor prava, odvetnik v Salzburgu. V osemdesetih letih je bil pri­
staš Schönererja. kasneje pa se je od njega oddaljil. Leta 1897 je bil izvoljen v državni zbor (v njem jie 
bil do leta 1918) in pristopil Nemški ljudski stranki. 
ш Deutsche Wacht 17. 4. 1904. Das Linzer Programm. 
198 J. CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
Schönerer j evega antisemitskega lista Unverfälschte Deutsche Worte.163 Odločen 
pristaš rosenauškega viteza je tudi dr. Edvard Glantschnigg, celjski odvetnik in 
idejni vodja štajercijanskega gibanja v osemdesetih letih, ki s Schönerer jem 
sodeluje še pred objavo linškega programa,164 v drugi polovici osemdesetih let 
pa je najvidnejši predstavnik Schönererijanskega gibanja v Celju in na Spod­
njem Štajerskem.160 
Obenem z rastočim nezadovoljstvom s politiko Združene levice in ne­
uspešno agitacijo za ustanovitev Nemškega kluba se v Cillier Zeitung pojavi 
ideja o samostojni politiki spodnještajerskega nemštva. Napredujoči sloveniza-
ciji se lahko spodnještajersko nemštvo, ki je že potisnjeno v trge in mesta, 
upre le složno in na strogo nacionalni podlagi. Pri tem pa ne sme biti pasivno, 
ampak mora preiti v odločen napad, ki lahko edini prinese ustrezne rezultate: 
»Vendar ni dovolj le nemško čustvovati, nemško misliti in pri pivski mizi rezo­
nirati o politiki; ni dovolj izobešati ob posebnih priložnostih črno-rdeče-zlato 
zastavo. Vse to ni dovolj v naši situaciji. Ne smemo ravnodušno gledati, kako 
Slovenci neutrudno širijo svoje gospostvo, ne smemo podcenjevati pomena na­
sprotnikove agitacije, ne smemo se omejevati na obrambo, če nočemo korak za 
korakom izgubiti pozicij, ki jih še danes imamo. Obstaja star pregovor, ki pravi: 
v življenju moraš biti kladivo ali nakovalo! Bodimo torej mi kladivo! Na plan, 
nemški Mihec, iz spanja! Ne bomo se oboroževali za obrambo, temveč za napad. 
Vsakdo izmed nas ve, da obstaja slovenska propaganda. Seveda se moramo 
proti njej boriti. Toda storimo več: nasproti ji postavimo nemško. Tako kot so 
se namenili naši nasprotniki slovenizirati Spodnje Štajersko, bomo mi zdaj po­
skušali germanizirati.«166 
Cillier Zeitung meni, da se spodnještajerski Nemci nimajo več kaj ozirati 
na Dunaj, ki je le lepa kozmopolitska prestolnica države,161 ampak morajo ho-
163 I. A. Hellwing, n. d., str. 62/63. 
164 Tako M. Weinhandl (n. d., str. 219) med drugim zapise, da je Schönerer obiskal njenega očeta v 
Celju na začetku osemdesetih let, še pred objavo linškega programa. 
165 Dr. Edvard Glantschnigg (27. 1. 1840, Celovec — 15. S. 1907, Gradec), pravnik in politik. Zaradi 
narave dela očeta Thomasa Glantschnigga se je družina stalno selila. Ze nekaj mesecev po Edvardovem 
rojstvu je bil oče iz Celovca prestavljen v Beljak kot I I . okrožni komisar. Januarja 1844 se je družina 
preselila v Postojno, kjer je oče služboval kot I. okrožni komisar, septembra 1847 pa v Ljubljano, kjer 
je do upokojitve v letu 1849 opravljal funkcijo okrajnega glavarja. Osnovno šolp je obiskoval Edvard v 
Postojni in Ljubljani, gimnazijo pa v Ljubljani (1849—1857). Po uspešno opravljeni maturi je nameraval 
študirati orientalistiko. vendar pa je na očetovo prigovarjanje odšel na Dunaj študirat pravo. Ob izbruhu 
vojne se je aprila 1859 kot prostovoljec javil k regimentu Constantin No. 18, kii je bil že sredi maja po­
slan v Trst. Vendar se mu želja, čimprej priti do sovražnika, ni uresničila, ker je bila vojna prehitro 
končana. Sredi avgusta je bila njegova enota prestavljena na Ogrsko, zato je zaprosil za odpust. Ker pa 
je v njegovi vojaški knjižici pisalo, da so ga sprejeli v vojsko za dobo 8 let, odpusta ni dobil. Tako je 
naslednji dve leti služboval po raznih krajih na Češkem in v severni Italiji, kjer je poučeval v kadetski 
šoli, dne 21. julija 1861 pa je zaradi bolezni končno dobil željeno odpustnico. Jeseni tega leta se je vpisal 
na graško univerzo in nadaljeval študij prava, ki ga je končal leta 1866. Vmes se je poskušal udeležiti 
vojne za Schleswig-Holstein, vendar ga zaradi lažje invalidnosti niso sprejeli, in pridružiti ekspediciji v 
Mehiko, ki se je poleti 1866 odpravljala na pomoč cesarju Maksimilijanu, vendar pa je bila druga ekspe-
difcijska enota, ki je bila stacionirana v Ljubljani, razpuščena, in Glantschnigg je v naslednjih mesecih 
opravil še doktorat. Od jeseni 1866 pa do 1873 je Glantschnigg opravil 7 let odvetniške prakse v Ljubljani, 
leta 1873 pa je odprl lastno odvetniško pisarno v Celju. V Celju se je začel ukvarjati tudi s političnim 
delom. Bil je član Ustavovernega in kasneje Nemškega društva in s svojimi dokaj radikalnimi stališči 
tudi vplival na njuno politično orientacijo. Leta 1882 je dal pobudo za ustanovitev spodnještajerskega 
Naprednega društva. Ko je bilo v naslednjem letu društvo končno ustanovljeno, je postal njegov pred­
sednik. S pomočjo društva je poskušal v praksi uresničiti osnovne ideje Štajerci j anske ideologije, ki jo je 
teoretično utemeljeval v številnih člankih v Cillier Zeitung (Deutsche Wacht) in listu Kmetski prijatel 
(1882—1884). Ze od vsega začetka je bil eden izmed najbolj vnetih pristašev Georga von Schönererja na 
Spodnjem Štajerskem in leta 1885 je sodeloval pri ustanovitvi društva nemških nacionalcev na Štajer­
skem (Verein der Deutschnationalen in Steiermark), ki je sledilo Iinškemu programu v vseh njegovih za­
htevah. Ko je Schönerer leta 1886 ustanovil Schulverein für Deutsche s poudarjeno antisemitsko usmer­
jenostjo, se mu je Glantschnigg takoj pridružil in vse do razpustitve društva 1889 uspešno propagiral 
njegove cilje in sodeloval pri ustanovitvi več krajevnih skupin društva na celjskem območju. Z njegovim 
posredovanjem je Schulverein für Deutsche leta 1887 finančno podprl ustanovitev nemškega otroškega 
vrtca v Celju ter z večjimi ali manjšimi zneski podpiral tudi obrtno nadaljevalno in glasbeno šolo. 
.Jeseni 1889 se je Glantschnigg preselil v Maribor, kjer je deloval vse do svoje smrti kot odvetnik in 
eden izmed vodilnih propagatorjev schönererijanskega gibanja. (Glej Margarete Weinhandl: Und deine 
Wälder rauschen fort. Kindheit in Untersteier. Leykam—Verlag, Graz, 1943, 2. Auflage, zlasti poglavja: 
Mein Vater in Vom Kampf unserer Väter; Deutsche Wacht 18. 8. 1907.) 
'« Cillier Zeitung 11. 12. 1881. Wacht Auf! (I) 
1 6 7 Cillier Zeitung 23. 3. 1882. Schach den Mameluken! (V podobnem smislu je objavljen v Cillier 
Zeitung že 6. 11. 1881 kratek članek, ki opisuje nemštvo na Dunaju takole: >Es ist ein Irr thum, wenn 
behauptet wird, dass in Grosstädten der RadicaUsmus zu Hause sei. Paris allerdings ist seit je ein Herd 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 2 199 
diti svojo lastno pot ter si ustanoviti stranko na nacionalni podlagi, kot so jo 
imeli pred ustanovitvijo Združene levice,168 ki je na Spodnjem Štajerskem 
ustvarila samo zmedo.169 Zato začenja od konca marca 1882 časopis z agitacijo 
za ustanovitev samostojne spodnještajerske Napredne stranke, ki bo z organizi­
ranim političnim nastopanjem na nemško-nacionalni podlagi zaustavila napre­
dujočo slovenizacijo.170 Za svojo zamisel pridobi tudi mariborsko in ptujsko 
nemštvo.17'1 Ze aprila 1882 se ustanovi poseben agitacij ski komite, v katerem so 
poleg Celjanov tudi predstavniki mariborskih in ptujskih Nemcev, z nalogo 
organizirati v Celju, najjužnejšem nemškem mestu v monarhiji Parteitag, na 
katerem se naj ustanovi nova stranka.112 Vendar pa zaradi prepovedi štajer­
skega namestništva, ki je bila verjetno posledica napovedanega slovenskega 
protizborovanja,173 do shoda ne pride, s tem pa se ponesreči tudi ustanovitev 
spodnještajerske Napredne stranke.174 Tako lahko celjsko nemštvo realizira 
svojo zamisel šele leto dni kasneje, ko je 20. maja 1883 na zborovanju v Celju 
ustanovljeno spodnještajersko Napredno društvo (Untersteirische Fortschritts-
verein),1'5 ki postane v naslednjih letih pomemben političen dejavnik na slo­
venskem Štajerskem176 in igra glavno vlogo zlasti pri širjenju štajercijanstva.177 
Ideologija štajercijanstva, posebna oblika štajerskega nemškega naciona­
lizma, ki obvladuje spodnještajersko nemštvo vse do razpada monarhije, pa 
tudi kasneje,178 poskuša s poudarjanjem štajerske regionalne zavesti in pomena 
stanovskih vprašanj širiti nemški liberalizem med slovenskim kmečkim prebi­
valstvom in zavreti razvoj slovenske narodne zavesti.179 Stajercijanstvo poudarja 
potrebo sloge med štajerskimi Slovenci in Nemci, med kmeti in meščani, ki je 
obstajala že od nekdaj in jo je prekinila šele nova slovenska narodnostna poli­
tika. Ta je privedla do razkola v nekdanjem složnem gospodarskem sodelovanju 
Slovencev in Nemcev, ko je postavila na dnevni red narodnojezikovha vpra­
šanja in popolnoma prezrla gospodarska, ki so življenjskega pomena tako za 
Nemce kot Slovence. Slovenska narodna politika je boj duhovnikov in advo­
katov za njihove koristi, z namenom, da bi prišel kmet v gospodarsko in du­
hovno odvisnost in se ponovno vrnil v podložništvo.180 
der Revolution gewesen, Berlin ist die Centrale der deutschen Socialdemokraten, St. Petersburg ist die 
Hauptsitz der nihilistischen Revolutipnspartei; aber Wien, die herrliche Stadt, die Metropole der habs-
burgischen Monarchie, darf nicht auf gleiche Stufe gestellt werden mit den genannten Städten und ein 
himmelschreiendes Unrecht würde seiner Bevölkerung zugefügt, wollte man dieselbe als radical denun-
cieren . . . Von einer nationalen Bewegung finden Sie in Wien kaum eine Spur, der Wiener ist völlig in­
different, in nationaler, wie überhaupt in politischer Beziehung . . . Wien ist wirklich kerne deutsche 
Stadt, seine Bevölkerung ist durch und durch versetzt mit romanischen und slavischen Elementen und 
nur zufällig oder, wenn man will, einer traditionellen Gewohnheit zufplge ist das Deutsche die alleinige 
Lmgangssprache in Wien. Dieses Gemisch von Nationalitäten aber, welches sich durch Generationen hin­
durch stabilisci hat, bildet eben das specifische Wiienerthum und dieses Wienerthum ist völlig farblos in 
nationaler Beziehung und von einem Servilismus, über den man staunen muss. Wie ernst die K?™*1" 
während der Kaiserzeit nur .panem et circenses« verlangten, so bilden Schaulust und Genussucht die 
Grundzüge des heutigen Wiener Volkscharakters . . . Die Frage aber, welche Rolle Wien in der deutsch­
nationalen Bewegung spielt, mögen Sie sich hienach selbst beantworten*. 
168 Cillier Zeitung misli s tem n a štajersko Napredno stranko iz let 1879—1881, v kateri je bil tudi 
dr. Foregger. 
"» Cillier Zeitung 23. 3. 1882. Schach den Mameluken! , , . . « . -,i i 
"o Cillier Zeitung 26. 3. 1882. Aufruf an die Deutschen Untersteiermarks! (tudi v naslednji številki). 
171 Cillier Zeitung 23. 4. 1882, 30. 4. 1882. 
1 , 2 Cillier Zeitung 30. 4. 1882, 2. 7. 1882. (Strankin dan je bil sklican za 16. 7. 1882 v Celje.) 
' " Slovenski gospodar 15. 6. 1882, 6. 7. 1882, 13. 7. 1882. 
1 , 4 Cillier Zeitung 13. 7. 1882. Unsere Freiheit. 
175 Deutsche Wacht 27. 5. 1883. Der Untersteirischen Parteitag. (Poročilo o strankinem dnevu v Ce­
lju in ustanovitvi novega društva.) 
176 Društvo v naslednjih letih priredi več zborovanj po raznih krajih na Spodnjem Štajerskem, za­
vzema pa se za nemščino kot uradni jezik, centralistično urejeno državo, svobodo in enakost pred za­
konom, zmanjšanje proračuna in stroškov za vojsko, davčne reforme, industrializacijo države, zaščitno 
carino proti kmetijskim pridelkom iz ZDA, carinsko unijo z Nemčijo, reformo valute, uvedbo davka na 
luksus itd. (Deutsche Wacht 8. 11. 1883.) Po letu 1885 začne društvo hirati m že kmalu ne zasledimo več 
poročil o njegovem delovanju. 
177 Načelnik društva je dr. Edvard Glantschnigg (bil je tudi pobudnik njegove ustanovitve), ki po­
skuša preko njega uveljaviti štajercijanstvo na podeželju. To se npr. lepo vidi iz poročila o zborovanju 
društva v Slovenski Bistrici dne 29. 6. 1884, oziroma iz Glantschniggovega govora na tem zborovanju. 
(Deutsche Wacht 3. 7. 1884.) 
178 F. Baš: Okupatorska historiografija o Slov. Štajerskem, ZC 1947, str. 222. 
, 7 ' F. Baš: Maribor v avstrijski ustavni dobi, CZN n. v. 3, 1967, str. 220. 
IS0 prav tam. 
200 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
Prve znake Štajerci j anstva opazimo v Cillier Zeitung že v letu 1880,181 zlasti 
pa v začetku leta 1881, ob debatah o novi regulaciji zemljiškega davka.182 Ob 
koncu leta 1881 v Cillier Zeitung najdemo že nekaj obširnejših člankov, iz ka­
terih je štajercijanska ideologija razvidna v vseh podrobnostih.183 Decembra 
1881 je v časopisu objavljen daljši prispevek (v dveh delih) z naslovom: Wacht 
auf!, iz katerega lahko razberemo vse glavne točke nove ideologije. Pisec pravi, 
da na Spodnjem Štajerskem slovenizacija iz dneva v dan napreduje in da je 
dolžnost vsakega Nemca, da se brani. Pri varovanju nemških interesov pa je 
potrebno mirno premotriti situacijo in najti prava sredstva, ki bodo vodila 
k cilju po najlažji poti. Po mnenju pisca se da veliko doseči že s tem, da se 
s slovenskimi delavci in hlapci Nemci ne pogovarjajo po slovensko, temveč 
nemško: »To skoraj izključno uporabo slovenskega jezika v občevanju z nižjimi 
razredi moramo označiti kot nenavadnost v našem socialnem življenju. Kajti 
to škoduje nemštvu in pospešuje slovenizem. Ce se bodo Nemci v občevanju, 
kolikor je mogoče, omejevali na uporabo nemškega jezika, potem se bo nemški 
jezik gotovo kmalu širil tudi na podeželju.«184 Prav tako je treba biti pazljiv pri 
vzgoji nemških otrok, ki se že v rani mladosti naučijo govoriti slovensko in 
kasneje slovenski jezik tudi uporabljajo. Največja nevarnost pa preti s strani 
duhovščine in prvakov, ki strastno propagirajo slovenizem. Zato mora biti te­
žišče boja prav omejitev njihovega vpliva med kmečkim prebivalstvom: »Po­
deželskemu prebivalstvu moramo razjasniti, da ti lažni preroki nimajo z njim 
dobrih namenov in da kmetom samo škodijo, če jih prepričujejo, da ne potre­
bujejo nemškega jezika.«185 
Sredi julija 1882 začne pod uredništvom dr. Edvarda Glantschnigga izha­
jati v Celju časopis Kmetski prijatel, ki poskuša uveljaviti novo ideologijo na 
podeželju s precejšnjo agresivnostjo. Pisan je v nemščini in slovenščini, »prav 
po celjsko-nemčurski šegi »pisel supen, pisel flajš, pisel bindiš, pisel dajč«,186 
njegova glavna vsebina pa so napadi, polni različnih insinuacij, na slovenske 
politične voditelje.187 Vendar pa časopis že po dveh letih izhajanja zaradi po­
manjkanja naročnikov ugasne, s tem pa začenja usihati tudi Štajerci j anstvo.188 
Zadnji večji nastop staj er ci j anstva v osemdesetih let so državnozborske volitve 
1885, ko Glantschnigg izda pred volitvami drobno, slovensko pisano brošuro 
z naslovom: »Miha Vošnjak v pravi postavi«, v kateri strastno napada sloven­
skega kandidata in ga predstavlja kot najhujšega sovražnika kmeta.189 Glant­
schnigg pravi: »Ce volijo kmetje Celjskega volilnega okraja Miha Vošnjaka za 
svojega poslanca v državnem zboru, izvolili so si za svojega zastopnika nar 
hujšega, sovražnika, ki se sicer s sladkimi besedami misli vkrasti v serca kme-
181 Cillier Zeitung 12. 9. 1880. Noch ist es Zeit. (Članek pravi, da se liberalizem — kljub liberalni 
eri — med kmečkim prebivalstvom ni prevez (ali nič) razširil. Vpliv klerikalcev je vedno večji, liberal­
nega duha pa je čutiti sam» v mestih in nekaterih trgih. Za to pa so krivi meščani sami, ker niso delo­
vali med podeželskim ljudstvom in ga pridobili za liberalizem. Seveda pa še ni povsem prepozno: »An den 
Liberalen liegt es daher auf die Landbevölkerung ungeachtet der gehässigen Gegenagitationen einzuwirken«. 
V članku: Zum Nationalitätsstreite (Cillier Zeitung 29. 8. 1880), ki napada Wïnklerja ïn stiskanje nem-
Stva na Kranjskem, pa je zapisano, da se je treba boriti proti sovražnikom Nemcev z vsemi sredstvi, 
vendar pa: »Nicht gegen das Slovenische Volk, dass leider Gott fast willenlose Gefolgschaft seinen poli-
tischen Tyrannen leistet, kämpfen wir, sondern gegen letztere selbst. Mit dem Volke, sobald es von seinen 
gegenwärtigen falschen Propheten befreit ist, werden wir leicht Frieden schliessen. Tausende gemeinsame 
Berührungspunkte zwingen ja für Einigkeit«. 
182 Cillier Zeitung 9. 1. 1881. Zur Wählerversammlung in Sachsenfeld. (Članek napada J. Vošnjaka. 
ki je na zborovanju v Žalcu prepričeval kmete, da je regulacija gruntnega davka, kot jo predlaga vlada, 
nujno potrebna.) 
m Cilüer Zeitung 10. 11. 1881. 
184 Cillier Zeitung 11. 12. 1881 in 22. 12. 1881. 
183 prav tam. 
186 Slovenski gospodar 20. 7. 1882. Iz Celja. Freimaurerska »Celjanka« je porodila mladiča. 
187 Pri tem je zanimivo, da je Cillier Zeitung 21. 8. 1881 zapisala, da se Nemci nikoli ne bodo borili 
z orožjem svojih nacionalnih nasprotnikov, ker ni častno, da bi se posluževali denunciacij in hujskanja-
»Unsere' schärfste Waffe ist die Superiorität der deutschen Race, unsere Cultur, unser Viedersinn und 
unsere Ehrlichkeit, mit diesen Waffen müssen wir siegen, in dieser Rüstung werden wir verzeihen 
unsere Gegner versöhnen, um vereint im friedlichen Wettkampfe, jede Nation in der ihr von ihrer Cul­
tur zugewiesenen Sphäre, arbeiten und schaffen zum Wohl und Besten unseres gemeinsamen Vaterlandes. 
188 Zasluge za to ima tako Slovensko društvo (ust. 1882) kot tudi Slovenski gospodar, ki posveča 
veliko pozornost napadom na Kmetskega prijatelja in štajercijanstvo. 
]a» Dr. Edvard Glantschnigg: Miha Vošnjak v pravi postavi, Celje 1885. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 2 201 
tov, pri tem pak hoče kmete uničiti enako Horvatom leta 1848, koji rezali so 
glave sovražnikom z besedami: Ne bojaj se brate!« (str. 4). S številnimi kon­
kretnimi primeri dokazuje Vošnjakove špekulacije pri celjski Posojilnici. »V Ce-
lji poročil se je z hčerjo premožnega mestjana, katerega pregovoril je za svoje 
denarne špekulacije, in ga potem tudi prevlekel v nacijonalni tabor. Njegov 
posel, ali njegova naloga bila je samo ta, dobiti sredstev ali priložnosti, pomno­
žiti svoje in svojega svekerja premoženje kolikor bi bilo mogoče. Za to sredstvo 
izvolil si je lahkoverne kmete. — Da to je mogoče samo s pomočjo duhovščine 
je ročno sprevidel, zato zvezal se je preserčno z duhovščino in postal je nar 
hrabrejši vojak, ki bori se za katoliško vero, proti kateri na Štajerskem nikdo 
noče postopati ali borovati se. Ročno prišel je s tim med pervake, s tim pak 
tudi bila je pognojena in obdeljana njiva, na kateri izrastla je posojilnica, ka­
tero poveličuje Miha Vošnjak za nar večjo dobrotnico kmeta, katera pak v 
resnici ni čisto nič druzega, kakor denarno ustanovilo, s katerim obogatela se 
bota Miha in njegov sveker« (str. 5). »Miha Vošnjak . . . hoče voljen biti v der-
žavni zbor samo zato, da bi si polnil svoj žep, ne pa, da bi zastopal v deržav-
nem zboru slovenske kmete, ter potegoval se za njihovo blagostanje. Če ne 
pride naše opominjanje uže prepozno, prosim Vas: Volite si moža iz Vaše srede, 
moža Vašega stanu, volite razumnega poštenega kmeta, ki ima pravo serce za 
Vas, ne volite pa nikdar Hmeljevega Miha! Bog Vas razsvetli, Bog Vas ob­
varuj!« (str. 12). Vendar je edini uspeh Glantschnigga, da zaradi izredno ostre­
ga in tudi žaljivega odgovora v Sudsteirische Post toži Miho Vošnjaka in tožbo 
tudi dobi,190 medtem ko štajercijanstvo sredi druge polovice osemdesetih let 
preneha biti političen faktor, na katerega bi morali Slovenci resno računati. 
Seveda pa, kot bomo videli kasneje, le za kratek čas.191 
Nasprotja v Združeni levici, ki marca 1885 pripeljejo do izstopa 22 poslan­
cev iz stranke,192 in nadaljevanje oportunistične politike vodstva privedejo do 
tega, da postanejo zahteve po radikalnejši nacionalni politiki nemškega libe­
ralnega tabora vedno glasnejše in zlasti pred državnozborskimi volitvami leta 
1885 dobi ideja o nujnosti ustanovitve Nemškega kluba močno podporo. Deut­
sche Wacht skoraj v vsaki številki agitira za ustanovitev Nemškega kluba, 
Foregger, katerega kandidatura je enoglasno sprejeta na deželni konferenci 
štajerske Napredne stranke,193 pa zahtevo po ustanovitvi poudarja na vseh vo­
lilnih zborovanjih.194 Njegovo zmago celjsko nemštvo bučno pozdravi,195 Deut­
sche Wacht pa zadovoljno zapiše, da povsod po državi prihajajo na volitvah 
v ospredje odločnejši možje, ki imajo polno zaupanje nemških volilcev in ki 
bodo ustvarili nov program na nacionalni podlagi ter se držali .strankarske 
discipline (proti diktaturi Chlumecky-Herbst).196 Ko pride po volitvah do raz­
cepa v Združeni levici in se ustanovita Nemški in pa Nemško-avstrijski klub, 
se Deutsche Wacht odločno opredeli za prvega (v njem je tudi Foregger), če­
prav šteje le 40 članov.197 Po njenem mnenju je le Nemški klub tisti, ki se 
zavzema za resnične interese nemštva, saj bo v vseh vprašanjih sledil le nem­
škim nacionalnim interesom. Nemško-avstrijski klub pa izhaja iz starih tradicij 
Ustavoverne stranke in po mnenju celjskega nemškega lista je njegov obstoj 
anahronizem. V Taaffejevi dobi se namreč ne gre postavljati na iste pozicije 
(centralizma in doktrinarnega liberalizma) kot v času Auerspergove vlade. Prav 
tako se v notranji politiki ne sme gledati samo na državne interese, ampak 
190 Deutsche Wacht 15. 7. 1886. 
' " Leta 1894 izda Wratschko brošuro Slovenski gospodar in slovenski kmet, leta 1900 pa se usta­
novi Stajerc-Partei, ki doseže v desetletju pred I. svetovno vojno uspehe zlasti v severnejših predelih 
•Spodnje Štajerske. 
152 Deutsche Wacht 29. 3. 1885. 
1 , 3 Deutsche Wacht 7. 5. 1885. 
m Deutsche Wacht 17. 5. 1885. 
195 Deutsche Wacht 7. 6. 1885. (Foregger je zmagal s 590 proti 369 glasovi za okr. komisarja Jer­
mana.) 
196 Deutsche Wacht, 14. 6. 1885. Das neue Abgeordnetenhaus 
197 Deutsche Wacht 25. 6. 1885. Der deutsche Club. 
2 0 2 J. CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
tudi in predvsem na nacionalne .. . Nemško-avstrijski klub hoče doseči v Avstri­
ji nekakšno etnografsko enotnost; to pa je popolnoma zgrešeno, saj je Avstrija 
le zgodovinska in geografska enota in nič več.198 
Deutsche Wacht in celjsko nemštvo se že od vsega začetka indentificirata 
s programom Nemškega kluba, ki se zavzema za varovanje nemških nacionalnih 
interesov na vseh področjih družbenega življenja, obenem pa nastopa proti 
slavizmu, ultramontanizmu, absolutnemu (doktrinarnemu) liberalizmu m ko­
rupciji v vseh oblikah.199 Celjsko Nemško društvo pozdravi ustanovitev Nem­
škega kluba s posebno resolucijo, s katero obenem tudi P r o s \ Р ° ^ а п / : а , d ^ " 
charda Foreggerja, naj si z vsemi močmi prizadeva za uresničenje klubovega 
programa.200 Kasneje Deutsche Wacht pozdravlja vsak nastop poslancev nem­
škega kluba v državnem zboru (zlasti v zadevah, ki se tičejo nemških nacional­
nih interesov), se pridruži sklepu kluba, da se pošlje Bismarcku zahvala za 
njegov .epohalni« govor v nemškem parlamentu,201 obenem pa se vseskozi za­
vzema za močno Avstrijo na nemški podlagi, ki naj bo tesno p oyez ana z Nem­
čijo. Celjski nemški list meni, da pripada Nemcem v Avstriji vodilna vloga, saj 
so v kulturnem in gospodarskem oziru daleč najrazvitejši. 
Ko pride marca 1886 z Dunaja novica, da je štajerski poslanec grof Wurm­
brand2 0 2 v državnem zboru izjavil, da si njegova stranka (Nemsko-avstnjski 
klub) ne želi -nemške Avstrije« (kasneje se izkaže, da je bila informacija na­
pačna), Deutsche Wacht ogorčeno zapiše: »Da, gospod grof, mi si želimo nemško 
Avstrijo, v kateri bo našemu narodu, ki ostale v kulturi daleč presega, pripadalo 
prvo mes to . . . Želimo si, in to odkrito povemo, igrati prvo violino v Avs riji, 
ker smo le mi in samo mi za to sposobni in upravičenih 0 3 Podobno tudi celjski 
poslanec dr. Richard Foregger na zborovanju v Celju 10. julija 1886 poudarja da 
ie sožitje več narodov, ki so na približno enaki stopnji kulturnega razvoja, b.ez 
problemov uresničljivo (kot je primer v Svici), da pa je kaj taksnega v nacio­
nalno heterogeni Avstriji popolnoma nemogoče, kajti -kjer biva taksna množica 
neenakomerno razvitih narodov in narodičev skupaj in med seboj tam si miru 
ne da zamisliti. Iz Avstrije se nikoli ne bo posrečilo narediti idealne države, v 
kateri bi imeli vsi različni narodiči svojo samostojnost za večno zagotovljeno. 
To bi bilo proti naravi. .. Narodi, ki so tako različni in deloma tako majnm,_se 
morajo bojevati drug z drugim, močnejši bodo zmagali, ostali pa bodo deležni 
usode tistih narodov, ki so jih nazadnje posesali večji narodi.«"» Po njegovem 
mnenju se postavlja samo vprašanje, kateri narod v Avstriji je najmočnejši, se­
veda pa je zanj odgovor na to vprašanje popolnoma jasen: to soje Nemci in eli-
nole Nemci, ki jim zaradi tega pripada vodilna vloga v Avstriji. 
Ko pride leta 1886 do prvih trenj v Nemškem klubu zaradi židovskega vpra­
šanja in vpliva Schönererjeve agitacije,206 je celjsko nemštvo, ki sicer ves cas 
poudarja potrebo sloge, sprva bolj naklonjeno Schönererju. Deutsche Wacht v 
uvodniku z dne 9. septembra 1886 (-Schönerer«), ki vsebuje poročilo o Schö­
neren evem zborovanju v Mariboru, med drugim zapiše, da se nekateri sicer ne 
strinjajo s Schönerer j evim antisemitizmom, da pa je ob tem treba poudariti, da 
i« Deutsche Wacht 24. 9. 1885. Deutsch und deutsch-österreichisch. 
"9 Deutsche Wacht 27. 9. 1885. Der Aufruf des deutschen Club s. 
2"o Deutsche Wacht 18. 10. 1885. 
je v državnem zboru zahteval priznan e nemškega jezika za državni jezik m ^ m e j e ta P r o l o g vec 
ponovil. V letih 1884-1893 in 1896-1897 je bil štajerski dezelm glavar, v Wmdiscngratzovem Kabinetu pa 
ie opravljal funkcijo trgovinskega ministra. 
a» Deutsche Wacht 21. 3. 1886. 
M» Deutsche Wacht 15. 7. 1886. 
.vijenlfs Ä-EÄÄ ̂ Ж А z^Vff^yqi Ä 
str. 14/15 in na drugih mestih v prvem poglavju.) 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 2 203 
le-ta bazira na njegovi resnični ljubezni do lastnega naroda. Prav tako se Deut­
sche Wacht povsem strinja s Schönerer j evimi besedami, da so prav Slovani naj­
boljši bojni tovariši skorumpiranega židovstva in poudarja, da je Schönerer 
pravi ljudski tribun.207 Vendar pa v časopisu že kmalu zasledimo povsem dru­
gačno stališče, ki pod vplivom dr. Foreggerja tudi prevlada. Celjski poslanec 
v polemikah vseskozi poudarja, da židovsko vprašanje ne sme igrati nobene 
vloge pri nastopanju Nemškega kluba, zato napada dr. Weitlofa in klubov 
organ Deutsche Zeitung, ki širita antisemitizem, ter izjavlja, da boj s korupcijo 
nikakor ni identičen z antisemitizmom.208 Njegova stališča so med veliko ve­
čino celjskega nemštva sprejeta brez večjih ugovorov, vendar pa lahko zasle­
dimo tudi popolnoma drugačna gledanja, ki v celoti sprejemajo Schönererjev 
antisemitski program,209 a so v izraziti manjšini. 
Trenja v Nemškem klubu in oblikovanje dveh frakcij, ki si stojita nasproti 
pri vprašanju odnosa do antisemitizma in Nemško-avstrijskega kluba, privedejo 
že februarja 1887 do izstopa 16 poslancev s Foreggerjem na čelu iz Nemškega 
kluba.210 Sestnajsterica v proglasu pravi, da še vedno stoji na programu Nem­
škega kluba iz septembra 1885, glede židovskega vprašanja pa poudarja, da je 
to zadeva vsakega posameznika.211 Dr. Richard Foregger, ki ob izstopu iz kluba 
odloži tudi svoj mandat, pa svoje ravnanje obrazloži volilcem v Celju takole: 
Nemški klub, ki je ob ustanovitvi visoko povzdignil nemško nacionalno zastavo, 
ne sme biti antisemitsko usmerjen, saj boj proti korupciji ni identičen z anti­
semitizmom. Antisemitizem pa škoduje tudi nemškim interesom, saj se veliko 
Židov čuti za Nemce in v številnih volilnih okrajih so prav Zidje odločilno pri­
pomogli do nemških volilnih zmag.212 Celjsko nemštvo, ki se povsem strinja 
z njegovimi izvajanji,213 ga zato ponovno potrdi za svojega kandidata in na 
aprilskih volitvah Foregger z velikansko večino tudi zmaga,214 pri čemer je de­
ležen vse podpore celjskega Nemškega društva in časopisa Deutsche Wacht.215 
Strinja pa se tudi z njegovim vstopom v Deutschnationale Vereinigung, klub, ki 
ga maja 1887 ustanove iz Nemškega kluba izstopivši poslanci,216 in vneto pro­
pagira njegov program, ki ga lahko povzamemo v štirih točkah: 1) združenje 
si bo prizadevalo za nemško prevlado v monarhiji, 2) borilo se bo proti sedanji 
vladi in slovanski večini v parlamentu ter si prizadevalo za nevtralno vlado, 
3) prizadevalo si bo za socialne in gospodarske reforme in bo ščitilo interese 
dela, 4) odnos do židovskega vprašanja je zadeva vsakega posameznika, nikakor 
pa ni to stvar političnega nastopanja.217 
Foregger ostane v Nemško-nacionalnem združenju vse do začetka devet­
desetih let in si aktivno prizadeva za uresničevanje njegovega programa, zlasti 
druge točke in ostro nastopa proti vsem, tudi najmanjšim slovenskim zahtevam. 
Zahteve Slovencev po enakopravnosti slovenskega jezika v šolah in uradih za-
2 0 7 Deutsche Wacht 9. 9. 1886. Schönerer. 
2°» Deutsche Wacht 23. 9. 1886. Cilli, 21. September. 
2 0 9 Tako se je septembra 1886 v Celju pojavil letak z naslovom: Politische Zwitter, ki je obtoževal 
Foreggerja zaradi zagovarjanja prosemitskega uredništva Deutsche Zeitung. Foregger je na ta letak od­
govoril v Dosebnem dopisu Deutsche Wacht (23. 9. 1886) in v njem med drugim zapisal, da je v njego­
vih očeh veliko več vreden pošten Žid, ki se bori proti korupciji, kot pa anonimni pisec letaka, Ki sej* 
.e razpor med Nemce na Štajerskem. 
2 1 0 Deutsche Wacht 17. 2. 1887. An unsere Wähler. 
2 , 1 prav tam. 
2 1 2 Deutsche Wacht 3. 3. 1887. Dr. Foregger vor seinen Wählern. 
2 1 3 Vendar pa iz Slovenskega gospodarja (7. 4. 1887) izhaja, da se je pred volitvami znašlo celjsko 
nemštvo v dilemi: »Sedaj je nastal razpor med volilci. Nekateri bi ga, drugi pa, zlasti trezni obrtniki bi 
ga ne volili več radi, kajti mož (t. j . Foregger, op. J. C.) ni celih 13 let, kar jih je v drž. zboru »zasto­
pa.«, .ničesar zanje storil. Za-nje tudi ni imel časa ter je tiral veliko-tnemško politiko ali je pa — mož 
se tudi na to zastcpi — »umetno« veslal. Za potrebo pa je še potlej tudi židovskim trgovcem pomagal 
s sveiom, kajti on je na Dunaji tudi advokat« . . . 
2 , 4 Deutsche Wacht 17. 4. 1887. (Foregger je dobil 514 glasov od 913 oddanih, od tega kar 268 v Ce­
lju. Gelingsheim je v Celju dobil le 31 glasov.) 
2 1 5 V predvolilnem boju označi Deutsche Wacht Gelingsheima takole: »Gelingsheim ist ein junger 
Mann, der um jeden Preis Carriere machen will. Dass ihm zum letzteren Zwecke die Tatsache, von der 
sLovenischen Partei candidirt worden zu s^iin, auch dann sehr dienlich wäre, wenn er unterliegen würde, 
versteht sich selbst«. (Deutsche Wacht 27. 3. 1887. Ein Candidat?) 
2 1 6 Deutsche Wacht 26. 5. 1887. Der neue Club. 
2 1 7 prav tam. 
204 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
vrača s svojimi starimi argumenti in poudarja, da je avstrijskim Slovanom prav 
nemški jezik most, ki jih povezuje z evropsko kulturo.218 V njegovih protisloven­
skih nastopih prihaja do izraza vedno večja radikalizacija celjskega nemštva, ki 
se ob nenehnem napredovanju Slovencev vedno glasneje sprašuje »kako dolgo 
še bo lahko naše prijazno mesto, kulturna oaza v puščavi prvobitnega sloven­
stva, obvarovalo svoj nemški značaj, če se bo na vseh straneh z našim nasprot­
nikom lastnim fanatizmom, še naprej sloveniziralo,«219 obenem pa stalno opo­
zarja na žalostno usodo kranjskih Nemcev, ki se v Celju nikoli ne sme pono­
viti.220 Seveda pa na okrepljeni občutek ogroženosti celjskega nemštva ne vpli­
vajo več samo zunanji faktorji,221 ampak predvsem občuten napredek Slovencev 
in okrepitev slovenskega meščanstva v Celju samem. 
V. 
Leta 1885 pride iz Maribora v Celje dr. Ivan Dečko, ki s požrtvovalnim na­
rodnim delom oživi politično življenje Slovencev v mestu.222 Kot odvetniški kon-
cipient v Sernečevi pisarni vodi poseben nacionalni referat z nalogo pisanja 
slovenskih pritožb in borbe za pravice slovenskega jezika v šolah in uradih,223 
obenem pa aktivno deluje iia gospodarski krepitvi celjskih Slovencev in orga­
nizira akcijo za prihod slovenskih obrtnikov in trgovcev v mesto.224 Njegovo 
delovanje že kmalu prinese pomembne uspehe — leta 1887 doseže prvi slovenski 
vpis v zemljiško knjigo na Spodnjem Štajerskem,225 leta 1889 po njegovi zaslugi 
zmagajo Slovenci pri volitvah v celjski okrajni zastop,226 v istem letu se usta­
novi Južnoštajerska hranilnica,227' leta 1890 dobe Slovenci koncesijo za Zvezno 
tiskarno228 in zmagajo na občinskih volitvah v okoliški občini,229 leta 1891 začne 
izhajati slovenski list Domovina230 itd. Ti uspehi sprožijo ostre reakcije celj­
skega nemštva, to pa v začetku devetdesetih let privede do izredne ostrine v 
nacionalnih bojih v Celju. Deutsche Wacht komentira vsako slovensko pridobi­
tev kot napad na nemško posestno stanj e'2*1 in v vsaki številki poziva v boj 
proti napredujoči slovenizaciji. Celjska mestna občina, ki je vse do razpada 
monarhije trdno v nemških rokah,232 poskuša na vsak način zavreti slovensko 
napredovanje v mestu, pri čemer se poslužuje vseh dovoljenih in nedovoljenih 
sredstev. Kako sprejema celjsko nemštvo koncesije Slovencem, je najbolje raz-
2 1 8 Npr. Deutsche Wacht 23. 6. 1887. Nationale Gleichberechtigung. 
2 , 4 Deutsche Wacht 7. 4. 1887. 
2 2 0 Deutsche Wacht 6. 1. 1887. Bahn frei! (Časopis pravi: »Die Lage unserer Stammesgenossen in 
Krain ist auch in der That eine solche, dass der Gedanke an sie jedem Deutschen das Herz abdrucken 
möchte«.) , , . _.. . 
2 2 1 Kljub temu pa so ti (zlasti dogodki na Kranjskem) še vedno pomembni tudi kasneje. 
2 2 2 Dr. Ivan Dečko in njegova doba, Maribor 1938 (založil in izdal V. Spindler), str. 34. 
2 2 3 J . Sernec: Spomini, str. 61. 
224 Dr. Ivan Dečko in njegova doba, str. 36. 
2 2 5 prav tam, str. 35. 
2 2 6 J . Sernec: Spomini, str. 64. 
2 2 7 Dr. Ivan Dečko in njegova doba, str. 36. 
2 2 8 prav tam, str. 50. 
2 2 9 ZAC, Občina Celje-okolica, fase. 18/sign. 10, fase. 19/sign. B. 
2 3 0 O političnem profilu Domovine glej: France Jesenovec: Pogled v Hribarjevo celjsko Domovino, 
CZb 1964. 
2 3 1 Na splošno o tem: A. G. Whiteside: The Germans as an Integrative Force in Imperial Austria: 
The Dilemma of Dominance; v: Austrian History Yearbook I I I / l , 1967. (Zanimivo je tudi razmišljanje 
Leva Brunčka v Slovenskem Braniku (1. 4. 1911. Poglavja p manjšinah, I I I ) , ki med drugim zapise: 
.Vsoto sil, moči in vpliva, katero je ta ali ona narodnost dosegla na gospodarskem, prosvetnem in sploh 
na družbenem (socijalnem) polju, imenujemo navadno narodnostno posest. Število, razsežnost in proiz­
vajalna sila industrijskih in trgovskih podjetij, število šol in učilišč sploh, zemlja, uradi, pravice, to vse, 
spojeno v rokah ene narodnosti, tvori narodnostno posest. Docela naravno je stremljenje vsakega na­
roda, ohraniti svojo posest in jo po možnosti povečati. Zdrav narod se množi in raste; ozemlje, na ka­
terem prebiva, mu polagoma ne zadostuje več, postaja mu prepzko in ga sili iskati novo torišče za svoj 
prirastek. Ta naravni nagon in to stremljenje po razširjanju mej pa stavi zopet zapreke istovetnemu 
stremljenju drugega, sosednjega naroda. Ta se postavi v bran, odbija napade in kuje maščevalne na­
klepe. Tako nastaja narodnostni boj. Narodnostni boj je torej čisto naravna posledica razpenjavosti, ki 
jo razvija vsak narod, ta v večji, oni zopet v manjši meri, kakršna je pač njegova notranja sila«. 
2 3 2 Pri tem je seveda treba opozoriti na občinski volilni sistem, ki favorizira ekonomsko močnejše 
nemštvo. Zato oeljsko nemštvo leta 1914 ostro reagira n a predlog spremembe občinskega volilnega si­
stema, ki so ga v štajerskem deželnem zboru dali poslanci Resel, dr. Schachierl in tovariši, in celjski ob­
činski odbor sprejme 20. 2. 1914 proti temu predlogu posebno resolucijo. (ZAC, MOC, fase. 12, zapisnik 
seje občinskega odbora 20. 2. 1914.) 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 2 205 
vidno iz reakcij mestne občine na t. i. jezikovno naredbo za Celje,233 ki pomeni 
prvo veliko zmago Slovencev na jezikovnem področju. 
Ob slavnostni ustanovitvi celjskega Sokola dne 7. in 8. septembra 1890 je 
prišlo v Celju do hudih nacionalnih ekscesov,234 ki so privedli že tako napete 
nacionalne odnose v mestu do vrelišča. Ker je celjsko redarstvo (Sicherheits­
wache) ob napadih »nemške drhali« na člane sokolskega društva in njihove 
goste v glavnem mižalo, se je vodstvo društva pritožilo proti postopanju mestne 
policije na namestništvo v Gradec in zahtevalo, da se odvzame celjskemu mest­
nemu uradu nadzor nad policijo.235 Njihova pritožba ni rodila uspeha, zato je 
več članov društva demonstrativno zahtevalo od mestnega urada izdajo orož­
nega lista, ta pa je njihove prošnje enostavno zavrnil. Vendar se je .ob tem 
slovenskim prvakom porodila misel, da bi kljubovali mestnemu uradu. Zato je. 
tajnik Posojilnice Franc Lončar spomladi 1891 ponovil prošnjo za izdajo orož­
nega lista. Na negativno rešitev mestnega urada se je najprej pritožil na šta­
jersko namestništvo, od katerega je zahteval tudi vročitev odločbe v sloven­
skem jeziku. Ker je namestništvo enostavno potrdilo odločbo na prvi instanci 
(23. maja 1891), se je junija 1891 pritožil na ministrstvo notranjih zadev in svoje 
zahteve argumentiral takole: »Ta slavni mestni urad odbil je mojo prošnjo za 
podelitev orožnega lista z dovoljenjem, da smem nositi puške, 1 enocevko in 
1 dvocevko, potem 1 dvocevni samokres in 1 revolver brez vsakega postavnega 
vzroka. Edini razlog, kteri je pri tej odločitvi vodil slavni mestni urad, so bili 
škandali, ktere je povzročila sodrga celjska zoper Sokole o priliki sokolske slav-
nosti v Celji dne 7. in 8. septembra 1890, kteri napadi so šli tako daleč, da je 
edino vojaški sili, ktero je vlada postavila, zahvaliti, da ni prišlo do velikega 
kriprelivanja. Ti neosnovani napadi nemško misleče mestne sodrge bili so po­
vod, da so Sokoli prosili za orožne liste, da smejo ne samo v Celji ampak v obče 
za svojo telesno varnost nositi revolverje. Ker so temu slavnemu mestnemu 
uradu ti obžalovanja vredni izgredi in napadi na mirne »Sokole« bili popolnoma 
znani, bi vsakdo objektivno misleči pričakoval, da bode slavni mestni urad to 
uvaževal in brez vseh zavir dovolil orožni list, kajti že samo, če bi omenjena 
sodrga izvedela, da večina »Sokolov« sme nositi orožje, bilo bi pričakovati, da 
bi za bodoče slučaje njo to zadrževalo od enakih izgredov. Slavni mestni urad 
celjski podeljuje udom nemškega kolesarskega društva brez vsakih zavir orožne 
liste, tako da je vsak od nemškega kolesarskega kluba oborožen z revolverjem. 
Udi tega kolesarskega kluba so večinoma trgovski pomočniki (komiji), in če se 
takim dajajo orožni listi, bili so udje celjskega »Sokola«, terih velik del ima 
akademično omiko in akademično dostojanstvo, toliko bolj opravičeni pričako­
vati, da se jim bode dala pravica orožje nositi, posebno ker so bili predmet ta­
kih obžalovanja vrednih izgredov in napadov, ktere vsak omikani človek, bodi 
si te ali one stranke, strogo obsoja . . . Visoko c. kr. namestništvo odbilo je moj 
rekurz zoper to krivično ravnanje slavnega mestnega urada ter upira svojo od­
ločbo na to, ker sem prosil, da smem nositi dve puški: 1 enocevko in 1 dvocevko 
in pa 1 samokres in 1 revolver, češ, ta velika množina orožja dela me tako 
groznega in nevarnega, da nikakor ne bi kazalo podeliti orožni list. Ta razlog 
je pa naravnost smešen. Ze v svoji prošnji sem navedel, da sem bil lovec in kot 
tak potrebujem vendar puške; kajti jaz mislim, da so tisti časi minuli, ko so 
ljudje divjačino s palicami pobijali. Vsak lovec pa mora imeti dve puški, kajti, 
če se mu ena pokvari, da ima drugo pripravljeno. Sicer pa ne vem, kako naj 
imenujem nazore visokega c. kr. namestništva, kteri menda misli, da se hočem 
oborožiti, kakor kak Črnogorec, ter morebiti z obema puškama na rami, s samo-
2 3 3 ZAC, MOC, fase. 19, predsedstveni spisi za leto 1892. (Celotno gradivo o zadevi Lončar je zbrano 
V posebnem konvolutu, zalo ne navajam posameznih spisov.) 
234 ZAC, MOC, fase. 19; pritožba sokolskega društva na namestništvo v Gradec 28. 9. 1890. (Društvo 
y 12 konkretnih primerih dokazuje pristranost mestnega redarstva in zahteva, da se mestne policijske 
ob.asti nadomestijo s posebnim policijskim komisarjem.) 
2 3 5 prav lam. 
206 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
kresom in revolverjem za pasom, po ulicah celjskih se sprehajati. Ce sem prosil 
orožnega lista za različno orožje, ni še s tem rečeno, da bi si s tem vse orožje 
naenkrat na rame obesil ali za pas utaknil, ampak da smem imeti eno ali drugo, 
kakor bo potreba nanosila . . . Prepričan sem toraj, da bo visoko c. kr. minister-
stvo notranjih zadev to enostransko, protipostavno in nas Slovence globoko raz-
žaljivo naredbo spremenilo, iz ktere se razvidi, da se hoče dvojna mera rabiti, 
ena za Nemce v Celji, druga za Slovence v Celji in da se pri tem gre uže tako 
daleč, da celjski Slovenci niti ne morejo udeležiti se kakega lova, ker ne dobe 
orožnega lista, da bi smeli nositi puške . . . Prošnjo za orožni list vložil sem v 
slovenskim jeziku, ta moja prošnja odbila se je v nemškem jeziku, kar je popol­
noma protipostavno. Zoper tako rešitev v tujem nemškem jeziku sem se pritožil 
na visoko c. kr. namestništvo, a to ne samo, da ni moji pritožbi ustreglo, ampak 
tega v svoji naredbi ni niti z besedico omenilo in se mi je intimirala ta naredba 
zopet u nemškem jeziku, kar je tudi popolnoma protipostavno. Zoper to ravna­
nje visokega c. kr. namestništva vložim toraj tudi pritožbo in že sedaj nazna­
nim, da bodem, če se mojemu upravičenemu zahtevanju, da dobim na slovensko 
vlogo tudi slovensko rešitev, iskal pravico pri c. kr. državnem sodišču.« 
Spretno napisani pritožbi Franca Lončarja (zastopal ga je dr. Ivan Dečko) 
je ministrstvo notranjih zadev ugodilo le deloma. Z odločbo z dne 28. oktobra 
je razveljavilo odločbo štajerskega namestništva z dne 23. maja 1891 in dovolilo 
podelitev, orožnega lista za navedeno orožje, rešitev drugega dela Lončarjeve 
pritožbe pa je naložilo štajerskemu namestništvu. To pa je bilo mnenja, da celj­
ski mestni urad ni dolžan odgovoriti na slovensko vlogo Franca Lončarja v slo­
venskem jeziku, in je svojo odločitev argumentiralo s tem, da je čl. XIX. držav­
nih osnovnih postav zadoščeno že s tem, ko mestni urad sprejme slovensko 
vlogo, ter da je poslovni jezik mestnega urada nemški, poleg tega pa Franc 
Lončar popolnoma obvlada nemščino. 
Ker takšna rešitev Franca Lončarja ni zadovoljila, se je na odločbo na­
mestništva ponovno pritožil (23. novembra 1891) na ministrstvo notranjih za­
dev. V pritožbi je poudaril, da ta odločba »zadržuje jasen slučaj prekršenja 
člena XIX. državnih temeljnih postav«, ki »priznava enakopravnost vseh v 
deželi navadnih jezikov v uradu«, to pa pomeni, »da se vsaka v enem v deželi 
navadnem jeziku vložena vloga reši v istem jeziku«, kot je določilo že državno 
sodišče v svoji razsodbi z dne 3. julija 1888 zoper odločbo istrskega deželnega 
odbora. »Nikakor toraj ni res, da je postavni določbi zadoščeno uže s tem, da 
je ta slavni mestni urad mojo slovensko vlogo sprejel, ampak jaz sem opravičen 
zahtevati, da se ta moja vloga tudi reši v tistem, to je slovenskem jeziku . . . 
V katerem jeziku slavni mestni urad izdaja svoja naznanila, to je, naznanila 
katera izdaja vsled lastnega sklepa, in ne rešujoč vlog kake stranke, me za se­
daj ne briga; meni je samo za rešitev moje slovenske vloge; pri tem prašanju 
pa mene čisto nič ne briga, kak poslovni jezik si je določil mestni urad. Ta si 
lahko določuje svoj poslovni jezik, pa le v okviru postav; nikdar pa se s svojo 
odločbo, da je namreč njegov poslovni jezik nemški, nemore postaviti na držav­
ne temeljne postave in mi vsiljevati rešitev v tujem nemškem jeziku; ampak on 
j e — kakor vsak urad — dolžan vse postave vestno izpolnjevati. Da li jaz znam 
nemški, ali ne, to preiskovati ne pristoji ne slavnemu mestnemu uradu ne vi­
sokemu c. kr. namestništvu nobena pravica. S tem, če bi jaz znal nemški, nisem 
še izgubil ne svojo narodnosti, ne pravic, katere mi kot udu avstrijskega naroda 
priznaje in zajamčuje državna temeljna postava, pravic do spoštovanja enako­
pravnosti mojega maternega jezika.« Na koncu je Lončar od ministrstva za 
notranje zadeve zahteval, da »strezajoč pritožbi zaukaže, da ima slavni mestni 
urad celjski mojo napominano slovensko prošnjo za orožni list rešiti v sloven­
skem jeziku, in mi dostaviti tudi vse intimate višjih instanc v tej zadevi takisto 
v slovenskem jeziku.« S pritožbo je uspel, saj je ministrstvo notranjih zadev 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 2 207 
z odločbo z dne 1. aprila 1892 celjskemu mestnemu uradu zaukazalo, da rešuje 
slovenske vloge v slovenskem jeziku, ker sta v Celju običajna tako nemški kot 
slovenski jezik. 
Navedena odločba ministrstva notranjih zadev je sprožila ostre reakcije 
celjskega nemštva in občinski odbor se je na predlog župana dr. Neckermanna 
na seji dne 22. aprila 1892 odločil, da se bo nanjo pritožil, obenem pa sprožil 
postopek pred državnim sodiščem. Tako je mestni urad že 23. aprila 1892 poslal 
ministrstvu za notranje zadeve obsežen dopis, v katerem je opozoril, da izhaja 
odločba iz napačnega izhodišča, da sta v Celju običajna tako nemški kot tudi 
slovenski jezik, in zaprosil ministra za notranje zadeve, da sistira odločbo. Ne­
kaj dni kasneje (28. aprila 1892) je mestni urad naslovil pritožbo tudi na držav­
no sodišče in v njej ponovil svoje stare argumente. Po njegovem mnenju je 
Celje popolnoma nemško mesto, kjer se že od nekdaj uraduje samo v nemškem 
jeziku in vse do zadnjega časa mestni urad ni sprejel nikakršnih slovenskih 
vlog. Podeželsko prebivalstvo v okolici je vseskozi živelo v miru in slogi z nem­
škimi prebivalci mesta Celja, ki so zaradi tega, ker kmetje niso obvladali nem­
škega jezika, z njimi občevali v njihovem jeziku. »Ta vindišarski jezik (diese 
windische Sprache) se pa povsem razlikuje od umetno ustvarjenega novoslo-
venskega jezika, ki je splošno običajen po pisarnah slovenskih odvetnikov in 
notarjev, ne pa tudi med prebivalstvom. Kmet ga v večji meri sploh ne razume 
in na sodiščih se je že ponovno zgodilo, da je pri razglasitvi sodbe v tem novo-
slovenskem jeziku kmet zaprosil, če bi se mu lahko pojasnila v nemškem jeziku, 
ker ga bolje razume.« Zaradi tega je smešno trditi, da je novoslovenski jezik, 
v katerem je napisana tudi pritožba Franca Lončarja, v Celju običajen jezik, 
enako kot vindišarski. Prav tako je treba poudariti, da je celjski mestni urad 
že od nekdaj sprejemal slovenske vloge, ki pa jih je reševal v nemškem jeziku. 
Na to se dosedaj še ni nihče pritožil. Tudi štajersko namestništvo, ki je o tu­
kajšnjih jezikovnih razmerah dobro poučeno, je v odločbi z dne 8. novembra 
1891 ugotovilo, da slovenski jezik v Celju ni običajen v enaki meri kot nemški. 
To pa nam kažejo tudi rezultati ljudskega štetja leta 1890, po katerih prebiva 
v Celju le 1577 Slovencev. Pri tem pa se je treba zavedati, da je Celje sedež 
okrožnega sodišča, v katerega zaporih je vedno okoli 400 kaznjencev, po narod­
nosti skoraj izključno Slovencev. Tudi v tukajšnji garniziji se je 362 vojakov 
priglasilo k slovenskemu občevalnemu jeziku, treba pa je upoštevati še pre­
cejšnje število dninarjev in služabnikov, ki so se prav tako priglasili k sloven­
skemu občevalnemu jeziku. Ostali pa so duhovniki, kar 11 slovenskih advokatov 
in notarjev, voditelji obeh slovenskih denarnih zavodov z družinami in služin-
čadjo, slovenski dijaki na tukajšnji gimnaziji ter posamezni uradniki, profesorji 
in učitelji. Pri tem pa je zanimivo, da še ti velikokrat med seboj komunicirajo 
v nemškem jeziku. Navedeni slovenski element, ki živi danes v mestu Celju, pa 
nima ničesar skupnega s »pogumnim slovenskim ljudstvom«, s katerim se po­
skuša identificirati. Njegovi interesi so v popolnem nasprotju z interesi sloven­
skega kmeta, saj so usmerjeni samo k lastnemu bogatenju in tudi pritožba 
Franca Lončarja hoče samo dokazati, da tudi slovenski privatni uradnik pose­
duje moč, da lahko uveljavi kakršnokoli zahtevo. Ministrstvo notranjih zadev 
se je v svoji odločitvi oprlo na čl. XIX. državnih osnovnih postav, kar je popol­
noma nerazumljivo, saj bi potemtakem morali tudi v vseh drugih nemških 
mestih reševati vloge v različnih (nenemških) jezikih. Zaradi tega občina Celje 
prosi državno sodišče, da razveljavi odločbo ministrstva za notranje zadeve. 
Istočasno s pritožbo mestnega urada se je za pravice celjskega nemštva po­
tegnil tudi Foregger in v državnem zboru vložil interpelacijo, s katero je za­
hteval razveljavitev jezikovne naredbe za Celje,236 vendar pa z njo ni imel 
2 3 6 Deutsche Wacht 5. 5. 1892. Interpellation. 
208 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
uspeha. Neuspeh je doživela tudi njegova in Steinwender jeva237 interpelacija 
zoper jezikovni naredbi za Celje in Celovec v decembru istega leta,238 medtem 
ko je državno sodišče z odločbo z dne 4. julija 1892 pritožbo mestne občine 
enostavno zavrnilo, ker je bila v nasprotju s formalnimi zakonskimi določili. 
Tako je jezikovna naredba za Celje obveljala in iz gradiva mestne občine Celje 
je razvidno, da jo je mestni urad vse do srede druge polovice devetdesetih let 
tudi spoštoval. Kasneje pa se je poskušal z različnimi sklepi občinskega odbora 
jezikovni naredbi na vsak način izogniti, čeprav pri tem ni imel preveč uspe­
ha.239 
VI. 
Takšne in podobne slovenske pridobitve in nenehni slovenski napadi na 
nemško posestno stanje privedejo do tega, da začenja celjsko nemštvo gledati 
tudi na vso politiko v monarhiji le iz svojih ozkih nacionalnih interesov. Zato 
npr. leta 1890 ostro nastopi proti poskusom nagodbe s Cehi, ker meni, da bodo 
za njimi postavljali podobne zahteve tudi Slovenci. V članku Böhmische Aus­
gleich und die Slovenen24* Deutsche Wacht zapiše, da imajo Slovenci sporazum 
s Cehi za model, po katerem bi se naj uresničile tudi njihove želje. Vendar pa 
se je treba pri razpravljanju o češki nagodbi vrniti vsaj deset let nazaj, ko je 
bil nemški element še gospodujoč. Kasneje je na vseh področjih družbenega 
življenja bistveno nazadoval, tako da je danes njegova eksistenca že ogrožena 
in hoče s to nagodbo sankcionirati obstoječe stanje. Češka nagodba za Nemce 
ne pomeni kakšnih večjih pridobitev. Razdelitev deželnega šolskega in dežel­
nega kmetijskega sveta sicer zagotavlja Nemcem vpliv pri pomembnih vpra­
šanjih. Ustanovitev češke trgovske zbornice pomeni čisto izgubo za Nemce, 
medtem ko je uvedba nacionalnih kurij v deželni zbor tako in tako popolna 
resignacija. Deutsche Wacht meni, da je s tega vidika treba obravnavati tudi 
slovenske težnje, saj takoj postane jasno, kaj Slovenci hočejo. V zadnjih de­
setih letih so slovenizirali osnovne šole, utrakvizirali gimnazije, vpeljali sloven­
ščino v urade, in javne službe zasedli s slovenskimi uradniki. To pa bi se naj 
sedaj sankcioniralo z nekakšno slovensko nagodbo. Slovenci bi imeli radi tudi 
za Štajersko dva deželna šolska in kmetijska sveta ter vse druge zavode. Prej 
so sanjali le o kraljestvu Sloveniji, sedaj pa bi imeli radi pod svojo upravo kar 
celo Štajersko in Koroško. Ni jim dovolj, da je na Kranjskem nemštvo popol­
noma potlačeno in da nazaduje na Štajerskem in Koroškem. Hoteli bi še več. 
Seveda pa tega ne bodo dobili, saj pravi članek na koncu, da je nemško-češka 
nagodba največ, kar je nemški narod še pripravljen žrtvovati. 
Iz istega razloga se celjsko nemštvo zavzema za radikalnejšo nemško-nacio-
nalno politiko, zato vseskozi ostro nastopa proti Združeni nemški levici421 in Ple­
ner ju,242 ki še vedno vodi svojo staro politiko »liberalizma« in si prizadeva 
2 3 7 Dr. Otto Steinwender (1847—1921), klasični filolog in politik. Leta 1885 je bil izvoljen v državni 
zbor, bil dve leti član Nemškega kluba, nato pa Nemškega nacionalnega združenja in Nemške nacionalne 
stranke, za katero je dal tudi pobudo. Po ustanovitvi Nemške ljudske stranke je bil med njenimi vodil­
nimi člani, vendar je leta 1899 iz nje izstopil in deloval v državnem zboru kot »divjak« do»leta 1907, ko 
se j:e pridružil nemškim agrarcem. V letih 1909—1911 je bil predsednik državnega zbora, v koroškem de­
želnem zboru pa je deloval od leta 1890. Bil je ena izmed najmarkantnejših osebnosti avstrijskega parla­
mentarizma. 
2 3 8 Deutsche Wacht 15. 12. 1892. (Celjsko in celovško jezikovno naredbo kratko omenja tudi J. Mal: 
Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba, Celje 1928 in dalje, str. 1176, 1178.) 
2 3 9 Celjski občinski odbor se je držal besed ministrske odločbe vse do leta 1898, ko je na seji dne 
4. 11. 1898 sprejel sklep, da v zadevah lastnega delokroga sprejema samo nemške vloge. Na ta sklep pa 
še je pritožil dr. Juro Hrašovec in po dolgotrajnem pravdanju dosegel, da je državno sodišče dne 15. 10. 
1902 razsodbo v njegovo (slovensko) korist in razveljavilo sklep občinskega odbora. (ZAC, MOC, fase. 91, 
št. 1705/1901.) 
2 4 0 Deutsche Wacht 2. 2. 1890. 
241 R. Charmatz: Deutsch-österreichische Politik, Leipzig 1907, str. 177. 
2 4 2 Ernst Pliener (1841—1923), doktor prava. Leta 1865 je stopil v diplomatsko službo, jo zapustil in 
bil. 1873 izvoljen v državni zbor, leta 1878 pa še v češki deželni zbor. V obeh je bil izredno aktiven pri 
vseh političnih, gospodarskih in finančnih vprašanjih. Kmalu je prevzel vodstvo v nemški liberalni stran­
ki (po Herbstovem umiku iz političnega življenja 1885) in prav po njegovi zaslugi sta se 1888 Nemški 
klub in Nemško-avstrijski klub združila v klub Združene nemške levice. V Windischgrätzovem koalicij-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 2 209 
predvsem za čimprejšnjo v rn i tev na oblast, čeprav z nenačelno politiko škoduje 
Nemcem. 2 4 3 Po mnenju Deutsche Wacht vodi Združena nemška levica tudi »ne­
nacionalno« politiko, ki je d i rektno naper jena proti n e m š k e m u narodu, tako da 
je edina prava nemška s t ranka Nemško nacionalno združenje, ki m u pr ipada 
tudi Foregger in večina poslancev alpskih dežel.2 4 4 
Po razpust i tvi državnega zbora januar ja 1891 se v predvoli lnem boju po­
javi v nemškem nacionalnem časopisju ideja o ustanovitvi nove nemške nacio­
nalne s tranke, ki naj bi glede na oklic poslancev Ste inwender j a, Bareuther ja 2 4 5 
in Derschatte 2 4 6 nastala iz Nemško nacionalnega združenja. 2 4 7 Program, ki so 
ga v oklicu izdali omenjeni poslanci, pravi, da bo nova s t ranka povsod sledila 
interesom časti in korist im nemškega naroda, zavzemala pa se bo tudi za široke 
meščanske svoboščine, za svobodno šolo, za socialne reforme, ne samo v korist 
delavskega razreda, ampak tudi kmečkih in srednjih slojev po mestih, ter se 
dosledno bojevala proti korupciji v vseh oblikah. 2 4 8 Ta program naleti med celj­
skim nemštvom na izredno ugoden odmev in Deutsche Wacht kar ne more pre-
hvaliti njegovih pobudnikov. Vendar pa je že na začetku skeptična do pojavov 
antisemitizma v porajajoči se s t ranki . Časopis meni, da sicer v s t ranko lahko 
vstopijo vsi nemško-nacionalni elementi in tako tudi nacionalno čuteči ant i­
semiti, vendar pa antisemitizem nikakor ne bi smel biti vsebovan v njenem 
programu, ker to ni v skladu z njeno svobodnjaško usmerjenostjo. 2 4 9 Istega 
mnenja je tudi celjski poslanec dr. Richard Foregger, ki sicer na voli lnem zbo­
rovanju pred volilci v Celju ne izjavi ničesar v zvezi z novo s t ranko in kandi­
dira na podlagi s tarega programa Nemško-nacionalnega združenja, »ki je bilo 
vedno skrajno levo krilo opozicije«, njen p r o g r a m pa ostro nemški in n a p r e ­
den."^0 Ko pa se v slovenskem časopisju pojavijo trditve, da je Foregger kandi­
dat »Steinwender j eve stranke«, j ih Deutsche Wacht energično zanika in pravi, 
da je Foregger kandidat celjskega Nemškega društva, njegov program pa je 
usmerjen k sodelovanju obeh nemških l iberalnih strank. 2 5 1 Foregger obrazloži 
svoje poglede na novo politično grupiranje v nemškem l iberalnem taboru tudi 
v posebnem dopisu Deutsche Wacht, 2 5 2 v k a t e r e m pravi, da se ne more pridružit i 
novi s t ranki zaradi njene protižidovske usmerjenost i : »Da jaz sam nisem ant i­
semit, je znano. 2 e pred mnogimi leti sem to javno naznanil in nisem mož, ki 
bi svoja prepričanja menjaval s tokovi dneva«. Po njegovem mnenju je ant i­
semitizem le »bolezenski s imptom naših socialnih razmer« in kot tak ne bi smel 
imeti prostora v p r o g r a m u prave nemške-nacionalne s t ranke. Resnična nemška 
s t ranka bi se morala boriti le za zaščito nemštva po celi monarhi j i in še posebej 
na Štajerskem, kjer so Nemci najbolj ogroženi, njen p r o g r a m pa bi moral te­
meljiti na izključno nacionalnem načelu, k a t e r e m u bi morala biti podrejena vsa 
ostala politična vprašanja. 2 5 3 
Ko se po državnozborskih volitvah 2 5 4 v državnem zboru osnuje Nemško-
nacionalni klub, v k a t e r e m je k a r 9 poslancev iz Štajerske, 2 5 5 Foreggerja ne na j-
skem ministrstvu je postal finančni minister in 19. 6. 1895 odsCppil skupaj s celim ministrstvom. V pole-
muti glede celjskega vprašanja jè v začetku julija odložil še svoj mandat in se ni več udeleževal stran­
karske politike. V letih 1895—1918 je bil predsednik skupnega najvišjega računskega sveta avstro-ogrske 
monarhije. 
2 4 3 Deutsche Wacht 1. 6. 1890. Die heutige Parteiverhältnisse. 
244 prav lam. 
2 * Ernst Bareuther (1838—1905), doktor prava, odvetnik na Dunaju. V državni zbor je bil izvoljen 
leta 1873 in bil v njem do leta 1903. Sprva je bil liberalno, potem p a nacionalno usmerjen. Bil je med 
Pobudniki za ustanovitev Nemške nacionalne stranke (1891) in eden izmed propagatorjev Nemške ljudske 
stranke (1896). Leta 1898 je iz Nemške ljudske stranke izstopil in se pridružil Schönerer-Wolfovi skupini. 
2 4 6 Julius Derschatta von Standhalt (1852—1924), doktor prava, odvetnik v Gradcu. Državni poslanec 
je bil v letih 1885—1892 in 1901—1909, v letih 1906—1908 pa železniški minister. Bil je nemškio-nacionalno 
usmerjen in od leta 1896 dalje prva osebnost Nemške ljudske stranke na Štajerskem. 
2 4 7 Deutsche Wacht 5. 2. 1891. Eine deutsch^nationale Partei. 
2 4 5 prav tam. 
2J" prav tam. 
2 5 0 Deutsche Wacht 26. 2. 1891. 
251 Deutsche Wacht 1. 3. 1891. 
252 Deutsche Wacht 5. 3. 1891. 
2 5 3 prav tam. 
254 Deutsche Wacht 12. 3. 1891. (Foregger je zmagal le s 95 glasovi večine.) 
2 5 5 Deutsche Wacht 25. 3. 1891. 
210 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMŠTVA 
demo v njem.256 Od tega časa dalje deluje v parlamentu kot »divjak« in si zlasti 
prizadeva za enotno nastopanje obeh nemških liberalnih strank na izključno 
nemški nacionalni podlagi, saj lahko po njegovem mnenju le takšna politika 
prinese Nemcem željene rezultate. Svoje »divjaštvo« in politično delovanje v 
državnem zboru zagovarja pred svojimi volilci v Deutsche Wacht takole:25,7 naj­
prej poudari, da se zavzema za ustanovitev enotne nemške stranke na nacio­
nalni podlagi, ki bo vsa politična vprašanja presojala z nacionalnega vidika. 
Dokler pa se njegova želja ne uresniči, bo deloval v državnem zboru samo­
stojno. Iz tega pa izhaja tudi njegov odnos do obeh nemških liberalnih strank 
v državnem zboru. Na eni strani ne more postati član kluba Združene nemške 
levice, ker kot zastopnik nemških interesov na Spodnjem Štajerskem ne more 
sodelovati s stranko, ki je pripravljena sodelovati tudi z nemškimi nacionalnimi 
sovražniki, celo s Slovenci. Proti vstopu v Steinwender j evo stranko pa po nje­
govem mnenju govori tudi dovolj razlogov. Vendar pa je zanj glavni razlog 
ta, da stranka sodeluje z antisemiti. 
Foreggerjevo stališče (t. j . zahteva po ustanovitvi enotne nemške stranke 
na nacionalni podlagi) je glede na situacijo v Celju povsem razumljivo, saj so 
v mestu nacionalne razmere tako napete, da je povsem upravičen Sernečev 
vzklik, da je Celje najbolj zanikrno mesto v monarhiji, kar se nacionalnih raz­
mer tiče.258 Deutsche Wacht vseskozi poudarja nujnost nemške sloge na nacio­
nalni podlagi, saj je to edini način, da se ob napredujoči slovenizaciji ohrani 
nemštvo na Spodnjem Štajerskem in tudi v Celju, najjužnejšem nemškem me­
stu v monarhiji. Obenem pa se skupaj s Foreggerjem zavzema za ustanovitev 
nove nemške ljudske stranke, ki bo resnični zastopnik interesov vsega nem­
škega naroda in katere geslo mora biti: »Alles für und durch das Volk«.259 Tako 
Deutsche Wacht ugodno sprejme celo Lienbacherjev poziv za ustanovitev enot­
ne nemške nacionalne stranke, čeprav ima o njem zaradi sodelovanja s konser­
vativci izredno slabo mnenje.260 S pravim navdušenjem pa pozdravi dopis po­
slancev Foreggerja in Krausa načelnikoma obeh nemških liberalnih klubov 
Steinwenderju in Plenerju z dne 10. junija 1892, v katerem se zahteva enotnost 
vseh nemških naprednjaško usmerjenih poslancev.261 
Foregger-Krausova akcija, ki jo celjski občinski odbor pozdravi s posebno 
resolucijo,262 pa obrodi sadove le na Štajerskem in deloma tudi na Koroškem, 
kjer se poslanci obeh klubov dogovore za enotno nastopanje v državnem zboru 
v vseh pomembnih političnih in gospodarskih vprašanjih.263 Pri tem ponovno 
pride do izraza nekakšna samosvoja politika spodnještajerskega nemštva, ki ji 
lahko sledimo vse od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja in za katero je 
značilno, da je usmerjena k preseganju »nemških razprtij« in enotnemu nasto­
panju na nacionalni podlagi. Ta politika privede julija 1893 do posebnega »Par-
teitaga« v Celju, ki se ga udeleže skoraj vsi vodilni štajerski politiki obeh 
nemških liberalnih strank,264 in na katerem (spodnje)štajersko nemštvo formu­
lira svoje politične zahteve:263 
2 5 6 Deutsche Wacht 29. 3. 1891. 
2 5 7 Deutsche Wacht 2. 4. 1891. 
2 5 8 Deutsche Wacht 5. 4. 1891. 
2 5 9 Deutsche Wacht 17. 12. 1891. An unsere Leser! 
2 4 0 Deutsche Wacht 24. 12. 1891. 
261 Deutsche Wacht 12. 6. 1892. Kundgebung. 
262 Deutsche Wacht 26. 6. 1892. 
2 6 3 Deutsche Wacht 17. 7. 1892. Die deutsch-steirischen Abgeordneten sind geeinigt; Deutsche Wacht 
28. 7. 1892. 
2 6 4 Strankinega dne v Celju so se med drugim udeležili: dr. Paul Hofmann von Wellenhof, Konrad 
von Forcher. Rudolf von Hackelberg. Gustav Kokoschinegg. Alexander Koller, Leopold Link, Carl Morre, 
Alfred von Moscon, dr. Reicher, dr. von Schreiner, dr. Starkel, grof Carl Stürgkh. (Deutsche Wacht 9. 7. 
1893.) 
2 6 5 Deutsche Wacht 13. 7. 1893. Slovenski gospodar 20. 7. 1893 — 1. Spodnještajerski Nemci imajo 
ohranitev in pospeševanje nemštva za vodilno politično načelo, ki se mu morajo podrediti vsi ostali in­
teresi. Zato tvorijo tukaj vsi Nemci eno stranko, ki podpira vse, kar nemštvu koristi, in se bori proti 
vsemu, kar bi mu lahko škodilo. — 2. Nemški jezik mora biti priznan za uradni, službeni in državni 
jezik. Ta zahteva ni upravičena le zaradi zgodovine in položaja Nemcev v Avstriji, temveč je v skladu 
z državnimi potrebami in mora biti izpolnjena: za povzdigo gospodarskega prometa in splošne kulture: 
za ohranitev avstrijskega državnega prava in skupne vojske; za zavarovanje in ohranitev moči naše mo-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 2 211 
1) Die Deutschen Unters te ie rmarks be t rachten die Erha l tung u n d Förde­
rung des Deutschthums als le i tenden politischen Grundsatz, dem alle übr igen 
Interessen u n t e r z u o r d n e n sind; deshalb bi lden hier alle Deutschen Eine Parte i , 
welche Alles unters tützt , was dem D e u t s c h t h u m n ü t z t ; hingegen Alles be­
kämpft, was demselben schaden könnte . 
2) Die deutsche Sprache muss als Amts = , D i e n s t h u n d Staatssprache aner­
kannt werden. Diese F o r d e r u n g ist nicht n u r durch die Geschichte und Stel­
lung der Deutschen in Oesterreich gerechtfertig, sondern sie entspr icht dem 
Staatsbedürfnisse und sie muss erfüllt w e r d e n : 
Zur Hebung des wirtschaftl ichen Verkehrs und der al lgemeinen Cul tur ; 
zur Erha l tung des österreichischen Staatsrechtes und des gemeinsamen Heeres ; 
zur Sicherung und W a h r u n g der Machtstel lung unserer Monarchie. 
Bei uns in Unter s te ie rmark t r i t t die Berechtigung einer derart igen Rege­
lung der Sprachenfrage für den Staat u m so k larer hervor, als ja schon jede 
Gemeindever t re tung das Recht in Anspruch n e h m e n will, ihre Amtssprache 
selbst zu best immen, und auch bei den S t a a t s ä m t e r n durch die Vielsprachigkeit 
eine heillose Verwir rung einzureissen droht. 
3) Die slavischen Elemente w e r d e n gegenüber den Deutschen von den 
staatlichen Organen — wir heben hier n u r die E r n e n n u n g e n der Beamten, No­
tare und Schulinspectoren hervor — und insbesondere auch von der Landes­
regierung bevorzugt, was auf die Pflege der Gerechtigkeit u n d der Verwal tung 
nachtheilig e inwirkt und bereits einen unmessbaren Schaden anger ichtet hat . 
Je schwerer dies n u n von den Deutschen des Unter landes empfunden wird, 
desto ernster wird die Pflicht des in seiner überwiegenden Mehrhei t deutschen 
Landtages und des autonomen, aus ihm hervorgegangenen Landesausschusses, 
wie seiner Organe, an der deutschen Verwal tung festzuhalten, den slavisiren-
den, auf die Zerreissung des Landes ger ichteten Bestrebungen entschieden ent­
gegenzutreten, das staatserhaltende Deutschthum zu schützen und dadurch die 
Untrenbarkeit des Herzogthums Steiermark zu sichern. 
4) Wenn sich die Slavenfreundlichkeit der Regierung auf das Schulwesen 
erstreckt, so mögen diejenigen Mitglieder des Landesschulrathes, die aus der 
deutschen Landtagsmehrhei t hervorgegangen sind, einem solchen Drucke nicht 
nachgeben, sondern sich demselben vie lmehr mit ihrer ganzen Kraft entgegen 
stemmen. 
narhije. Pri nas na Spodnjem Štajerskem je upravičenost takšne ureditve jezikovnega vprašanja za državo 
še toliko večja, ker si že vsak občinski zastop jemlje pravico, da si sam določa svoj uradni jezik in tudi 
pri državnih uradih se z večjezičnostjo ustvarja grozljiva zmešnjava. — 3. Slovanskemu elementu na­
sproti Nemcem državni organi — omenimo tukaj le imenovanja uradnikov, notarjev in šolskih inšpektor­
jev — in posebno tudi deželna vlada dajejo prednost, kar škodljivo vpliva na skrb za pravičnost in upra­
vo in je povzročilo že neizmerno škodo. Težje ko to sprejemajo spodnještajerski Nemci, večja je dolžnost 
po prevladujoči večini nemškega deželnega zbora in autonomnega, iz njega izhajajočega deželnega odbora, 
ter njegovih organov, držati se nemške uprave, odločno nastopati proti slavizaçijskim, k razkolu dežele 
naperjenim težnjam, ščititi državo ohranjajoče nemštvo in s tem varovati nedeljivost vojvodine Štajerske. 
— 4. Ce vlada prijaznost do Slovanov razširja na šolstvo, naj se tisti člani deželnega šolskega sveta, ki 
izhajajo iz nemške deželnozborske večine, takšnemu pritisku ne vdajo, temveč se mu naj toliko bolj z vse­
mi silami zoperstavijo. Po vseh mestih in trgih na Spodnjem Štajerskem naj snuje in vzdržuje nemške 
šole država oziroma dežela. Zunaj mest in trgov pa se naj vsak šolar, ne da bi se mu kratil pouk v ma­
terinščini, uči tudi nemščine; za napredovanje učiteljev pa naj ne bo več odločilno le slovensko mišljenje. 
Spreminjanje naših nemških gimnazij, v katerih slovenskemu ljudstvu posredujejo neizmerne zaklade 
nemške omike in znanosti, v mešane, njihova preosnova po znanem češkem modelu, t. j ' , po poti uvedbe 
t. i. slovenskih vzporednic v slovanske izobraževalne ustanove, imamo za napad na nemško nacionalno 
lastnino, za politično in nacionalno podpiranje Slovanov na račun naših narodnih čustev, posesti in pra­
vic. — 5. Nemci na Spodnjem Štajerskem niso doslej proti slovensko mislečim obrtnikom in slovenskim 
kmetom niti proti slovenskim poslom, nikoli sovražno ali strankarsko nastopali. Temu nasproti Pa s i > e 
slovanska nasprotna stranka ustanovila občeslovensko obrtno zvezo in njen sedež postavila v Celje. Ta. 
proti blaginji nemških obrtnikov naperjeni korak in v njem ležeče žaljivo izzivanje nas sili zdaj^ k proti­
ukrepu: vsakega obrtnika, ki deli naše občekoristno in državo ohranjajoče stališče, na vse mogoče načine 
Podpirati, proti vsakemu, ki deluje zoper Nemce, pa se do skrajnosti boriti. — 6. Cerkev naj se ne zlo­
rablja za nacionalni boj. Spodnještajerski Nemci odločno ugovarjajo proti temu, da se jih prikazuje kot 
cerkvi sovražne. V tem očitku vidijo nepošteno politično bojno sredstvo, ki lahko Nemcem katoliško cer­
kev tudi dejansko odtuji. — 7. Nemci na Spodnjem Štajerskem lahko svoje ogroženo stališče izpolnijo le 
tako. da se vsi istomišljeniku mož za možem, izogibajo cepitvi sil in složno nastopajo v boju zoper vedno 
bolj zahtevno in predrzno slovanstvo in v upiranju vsaki Nemcem sovražni vladi. Ker imamo vzajemno 
jamstvo vseh Nemcev v Avstriji za najvišji dosegljivi cilj, pozivamo najprej sonarodnjake iz Zgornje Šta­
jerske, predvsem pa iz našega deželnega glavnega mesta, da se z vsemi silami postavijo za ohranitev 
nemštva na Spodnjem Štajerskem. 
212 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
In allen Städten und M ä r k t e n des steirischen Unter landes sind deutsche 
Schulen vom Staate, beziehungsweise vom Lande zu err ichten und zu erhal ten. 
Ausserhalb der Städte und Märkte soll jedes Schulkind — unbeschadet der 
Rücks ichtnahme auf seine M u t t e r s p r a c h e a u c h deutsch le rnen; für die Beförde­
rung der Lehrer aber möge die slovenische Gesinnung nicht m e h r allein mass­
gebend sein. Die U m w a n d l u n g unserer deutschen Gymnasien, aus welchen dem 
slovenischen Volke die unermessl ichen Schätze deutscher Bildung und Wissen­
schaft übermit te l t werden, in gemischtprachige, ihre Umgesta l tung nach dem 
b e k a n n t e n tschechischen Muster d. h. auf dem Wege der Einführung sogenann-
ter »slovenischer Parallelclassen« in slavische Unterr ichtsans ta l ten be t rachten 
wir als Eingriff in deutsches nationales Eigenthum, als politische und nationale 
Unters tü tzung der Slaven auf Kosten unserer nat ionalen Gefühle, Besi tzthümer 
und Rechte. 
5) Die Deutschen im steirischen U n t e r l a n d e sind bisher weder den slove-
nisch gesinnten Gewerbsleuten und slovenischen Bauern, noch den slovenischen 
Dienstboten feindlich oder partei isch entgegengetreten. 
Dem gegenüber ha t die slavische Gegenpartei einen gross-slovenischen 
Gewerbebund err ichtet und dessen Sitz nach der deutschen Stadt Cilli verlegt.2 6 6 
Dieses gegen das Wohl der deutschen Gewerbsleute ger ichtete Vorgehen und 
die dar in gelegene verletzende Herausforderung zwingt n u n m e h r zu der Ge­
genmassregel : jeden Gewerbsmann, der unseren gemeinnützigen und staatser­
ha l tenden S t a n d p u n k t theilt, auf alle mögliche Art zu u n t e r s t ü t z e n ; jeden, der 
den deutschen entgegenerbeitet, aber aufs Aeusserste zu bekämpfen. 
6) Die Kirche soll zum nat ionalen Kampfe nicht missbraucht werden. Die 
Deutschen des Unter landes legen entschieden V e r w a h r u n g dagegen ein, als kir­
chenfeindlich hingestellt zu w e r d e n ; sie weisen diesen Anwurf als unlauteres 
politisches Kampfmitte l zurück, und bezeichnen ihn als geeignet, die Deutschen 
der Katolischen Kirche thatsächlich zu entfremden. 
7) Die Deutschen des Unter landes können ihre gefährdete Stel lung n u r 
d a n n erfüllen, wenn alle Gesinnungsgenossen M a n n für M a n n dafür einstehen, 
w e n n sie jede Zersplitterung der Kräfte vermeiden und geschlossen vorgehen 
im Kampfe gegen das immer begehrl icher und verwegener auf t retende Slaven-
t h u m und im Widerstände gegen jede deutschfeindliche Regierung. 
Indem wir somit die Gemeinbürgschaft aller Deutschen in Oesterreich als 
das höchste erre ichbare Ziel betrachten, fordern wir zunächst von dem Stam­
mesgenossen der oberen Ste iermark, vor allem aber unserer Landeshaupts tadt , 
dass sie sich für die Erha l tung des Deutschthums im U n t e r l a n d e mit allen 
Kräf ten einsetzen. 
Navedeni »celjski program« (tako v Celju sprejete resolucije poimenuje 
nemško-nacionalno časopisje), ki ga predsednik celjskega Nemškega društva 
dr. Stepischnegg označi takole: 2 6 ' »Nicht clerical, nicht l iberal u n d auch nicht 
nat ional allein, sondern überhaupt national unter e inem R a h m e n und einem 
Dach, u n t e r welchem alle M ä n n e r deutscher Zunge, mögen sie sonst durch 
welche Unterschiede immer von e inander ge t rennt sein, zusammenkommen«, 
najbolje izraža politično usmeri tev celjskega nemštva, saj so vse resolucije delo 
celjskega Nemškega društva in na zborovanju še samo potrjene. 2 6 8 Celjski pro­
gram, ki v nekater ih delih (zlasti v prvi in sedmi točki) vsebuje dobesedne ci­
tate iz D umreicher j evih Südostdeutsche Betrachtungen, 2 6 9 pa z idejo o »nem-
m Marca 1893 je bilo v Celju ustanovljeno Občeslovensko obrtao društvo, to pa je sprožilo ostre 
reakcije celjskih Nemcev, ki so takoj napovedali gospodarski bojkot slovenskih obrtnikov. (Domovina 
5. 4. 1893. 15. 4. 1893.) 
2 6 7 Deutsche Wacht 13. 7. 1893. 
2 6 8 prav tam. 
269 Tako je označil »celjski program« baron Hackelberg, predsedujoči na zborovanju v Celju v pi­
smu J. M. Baernreitherju 31. 7. 1893; glej: Ernst Rutkowski: Briefe und Dokumente zur Geschichte der 
österreichisch-ungarischen Monarchie. Teil I. Der Verfassungtreue Grossgrundbesitz 1880—1899. R. Olden­
bourg Verlag München, Wien 1983, str. 187/188. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 2 213 
škem vzajemnem jamstvu« (Deutsche Gemeinbürgschaft)2™ pomeni tudi pod­
lago, na kateri še naprej poteka Foregger-Krausova akcija za ustanovitev 
enotne Nemške ljudske stranke,271 ki pa v spremenjeni politični situaciji ob 
koncu leta 1893 doživi neuspeh, čeprav je od tega časa dalje ideja o solidarnosti 
vseh Nemcev v monarhiji močno prisotna. 
Iz celjskega programa je torej politična orientacija večine celjskega nem-
štva ob koncu Taaffejeve dobe več kot razvidna. Seveda pa velja poudariti, da 
med delom celjskih Nemcev že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja 
opazimo tudi radikalnejše usmeritve. Medtem ko si večina celjskih Nemcev 
s Foreggerjem in Neckermannom na čelu (Slovenski gospodar jih imenuje kar 
»Nekermanovci«)272 želi le močno in centralizirano Avstrijo z nemško prevlado 
(pisanje slovenskega časopisja o vsenemški usmerjenosti celjskih nemških poli­
tikov, ki ga zasledimo že v sedemdesetih letih, so insinuacije),273 pa se zlasti med 
mladino pojavljajo ekstremnejša stališča, ki tudi javno zastopajo vsenemška 
gledanja in si prizadevajo za radikalnejše prijeme v nastopanju proti Sloven­
cem. Takšnega duha srečamo v celjski skupini nemškega Germanenbunda, ki 
je že leta 1893 razpuščen zaradi »prevelikega škiljenja v Prusijo«,274 pa tudi pri 
nekaterih drugih celjskih društvih in dijaških organizacijah, kot npr. v gimna­
zijskem Bismarckovem društvu, katerega statuti prepovedujejo članom občeva­
nje s Slovenci.275 Velikonemške težnje pridejo jasno do izraza tudi ob vsakolet­
nih slavjih ob obletnicah bitke pri Sedanu, ki se v Celju redno praznujejo od 
konca osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje,276 pa tudi ob različnih nemških 
slavnostih, ki se v mestu vrstijo kar ena za drugo.277 
Seveda pa so takšna gledanja v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega 
stoletja še v manjšini in Schönerer ima po Glantschniggovi preselitvi v Maribor 
1889 v Celju le malo pristašev, čeprav mu ne gre odrekati splošne popularnosti. 
Okrepitev radikalnejših stališč med celjskim nemštvom opazimo šele v zadnji 
fazi boja za celjsko gimnazijo, kar je glede na to, da smatra celjsko nemštvo 
utrakvizacijo celjske gimnazije za odločilen korak k popolni slovenizaciji me­
sta, povsem razumljivo. Pri tem pa velja poudariti, da pomeni neugodna rešitev 
gimnazijskega vprašanja dogodek, ki odločilno vpliva na spremembe v politični 
orientaciji celjskega nemštva, saj celjsko nemštvo, ki je do vstopa Združene 
nemške levice v koalicijo in sodelovanja s Hohenwartom in Slovenci sicer pre­
cej skeptično, vse do glasovanja v proračunskem odboru junija 1895 ne naspro­
tuje novi vladi, saj meni, da je treba podpirati vsako vlado, ki je vsaj nevtralna 
do Nemcev.2'8 
VII. 
2.4 Od sprejetja znamenite Vošnjakove resolucije v državnem zboru aprila 
1880, ki jo je takratni slovenski tisk komentiral kot »prvo zmago slovensko 
v državnem zboru«,279 so slovenski poslanci ves čas Taaffejevega ministrovanja 
2 7 0 Terminološko tukaj sledim delu J . Pteterski: Studije o slovenski zgodovini in narodnem vpraša­
nju. Založba Obzorja Maribor, 1981, str. 66. 
271 Npr. Deutsche Wacht 24. 9. 1893, 1. 10. 1893. 
272 Slovenski gospodar 15. 6. 1893. 
2 7 5 Politična orientacija celjskega nemštva, ki jo ponazarjata dr. Foregger in dr. Neckermann, je vse 
do srede devetdesetih let na povsem avstrijskih temeljih. 
274 Domovina 15. 9. 1893. .Germanenbund« v Celji. 
2 . 5 S.ovenski gospodar 8. 2. 1894. 
2 7 6 Eno izmed takšnih slavij je opisala Domovina (17. 9. 1892) takole: »Spomin na bitvo pri Sedanu, 
v kteri so pred 21 leti Prusi premagali Francoze, so dne 2. septembra slovesno praznovali celjski nem-
škuterji. Kupili so za nekaj desetič smodnika, zbrali se na Starem gradu, žgati kres in rakete in poleg 
lega obilno pili. Ko je vino razvozljalo jezike začeli so govoriti napitnice, v kterih sp hvalili Pruse in 
izrekli željo, da bi vse naše dežele že kmalu prišle pod prusovsko komando. Posebno glasna sta bila advo­
kat Stepischnegg in njegov pisar, ki sta si tudi ob Slovencih malo jezike brusila. Pravijo, da so udele­
ženci še le ob treh zjutraj zmagoslavno prikolovratili domovi. 
2 , 7 V Celju je bilo skoraj vsako leto kakšno večje, vsenemško slavje (zborovanja turnarjev, obrtni­
kov, nemških kolesarjev, pevskih društev, Südmarke), saj je celjsko nemštvo poskušalo tudi na ta način 
dokazovati nemški značaj mesta. 
2 7 8 Deutsche Wacht 4. 1. 1894. Die deutsche Nationalpartei und die Coalition. 
2 7 9 Slovenski gospodar 29. 4. 1880. 
214 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
urgirali ustanovitev slovenskih paralelk na gimnazijah v raznih slovenskih me­
stih, zlasti pa v Mariboru in Celju. Tako je Taaffe moral v posebnih razgovorih 
20. novembra 1888 obljubiti Hohenwartu, da bo že v naslednjem šolskem letu 
aktiviral slovenske vzporednice na gimnaziji v Mariboru, leta 1894 pa bi se naj 
odprle tudi slovenske paralelke v Celju.280 Prvi del svoje obljube je Taaffe res 
izpolnil, ko so se leta 1889 na mariborski gimnaziji otvorile utrakvistične vzpo­
rednice v I. letniku,281 drugega pa je vztrajno zavlačeval z izgovorom, da se 
morajo najprej preanalizirati rezultati na nemško-slovenskih paralelkah v Ma­
riboru. Preden je "šel po padcu Taaffejeve vlade Hohenwart v koalicijo, mu je 
sedem slovenskih poslancev, ki so še ostali v njegovem klubu, zapretilo z iz­
stopom, če vlada končno ne izpolni svoje obljube.282 Slovenske poslance pa je 
novi ministrski predsednik Windischgrätz283 potolažil z obljubo, da postavi slo­
venske vzporednice na celjski gimnaziji v proračun za leto 1895, kar je kasneje 
tudi storil — vendar šele po odločnem nastopu slovenskih poslancev v državnem 
zboru. 
Februarja 1894 je dr. Lavoslav Gregorec v državnem zboru vložil interpela­
cijo, v kateri je opisal »grozljive« razmere na celjski gimnaziji (obstoj Bismar-
ckovega dijaškega društva, pristranost profesorskega zbora, ki je v političnem 
oziru strogo nemško nacionalno usmerjen, obstoj pripravljalnega razreda, za­
radi katerega morajo slovenski dijaki obiskovati gimnazijo 9 let itd.) in od na-
učnega ministrstva zahteval ustanovitev že davno obljubljenih slovenskih vzpo­
rednic na gimnaziji v Celju v šolskem letu 1894/95.284 Gregorčeva interpelacija 
je naletela na odločno zavračanje nemških nacionalnih in liberalnih poslancev., 
še zlasti pa glasno odmevala v Celju. Celjsko Nemško društvo je že na zboro­
vanju 28. februarja 1894 odločno zavrnilo slovenske zahteve, češ da so naper­
jene k slovenizaciji celotne celjske gimnazije, in je v posebni resoluciji zahte­
valo od nemških poslancev, da ostro nastopijo proti neresničnemu prikazovanju 
razmer na celjskem učnem zavodu.285 Deutsche Wacht je začela s strastnimi na­
padi na Slovence, ki bi radi izkoristili Hohenwarta le, da izpeljejo tisto, kar jim 
ni uspelo pod Taaffejem, utrakvizacijo celjske gimnazije in s tem glavni udar 
za slovenizacijo cele Spodnje Štajerske.286 Ko se je v začetku marca 1894 celjsko 
gimnazijsko vprašanje načelo tudi v proračunskem odseku, kjer je naučni mi­
nister Madeyski na seji 8. marca 1894 odgovoril Šukljetu z obljubo, da bo vlada 
podprla ustanovitev slovenske nižje gimnazije v Celju, če se izkaže, da vzpored­
nice v Mariboru uspešno delujejo,2871 je krenila na Dunaj cela deputacija celj­
skih Nemcev z županom Gustavom Stigerjem in podžupanom Juliusom Raku-
schem na čelu, ki je poskušala prepričati ministre Madeyskega, Plener j a in 
Wurmbranda o neutemeljenosti slovenskih zahtev.288 Vendar pa ni imela pre­
velikega uspeha,289 saj se je vlada zaradi pritiska Hohenwartovega kluba znašla 
v težavni situaciji, ki bi lahko ob napačnem postopanju privedla do razpada 
koalicije. 
V proračunskem odboru so se okoli celjskega vprašanja bili ostri boji. Ze 
na seji 8. marca 1894 je dokazoval upravičenost slovenskih zahtev po uvedbi 
slovenskih vzporednic na celjski gimnaziji Suklje, ki je opozarjal, da je večina 
dijakov na celjski gimnaziji po narodnosti Slovencev.290 Za njim je nastopil 
2 8 0 B. Sutter, n. d., I., str. 108. 
281 Slovenski gospodar 20. 6. 1889. Nova imenitna uredba. 
2 8 2 Domovina 5. 12. 1893. Izjava sedmih slovenskih poslancev, ki so še ostali v Hohenwartovem klubu. 
283 Knez Alfred Windischgraetz (1851—1927), doktor prava. V letih 1883—1893 je bil deželni posjanec 
v češkem deželnem zboru, v letih 1893—1895 ministrski predsednik, v letih 1897—1918 pa predsednik avstrij­
ske gosposke zbornice. 
2 8 4 Deutsche Wacht 25. 2. 1894. Die Interpellation Gregorec im Abgeordnetenhause; Domovina 5. i. 
18ÏI4. 
285 Deutsche Wacht 4. 3. 1894. 
286 Deutsche Wacht 8. 3. 1894, Der Vorstoss der Slovenen. 
287 Deutsche Wacht 11. 3. 1894. Die Cilller Frage; Slovenski gospodar 15. 3. 1894. Slovencem pravica, 
krivica Nemcem? 
288 Deutsche Wacht 11. 3. 1894; Slovenski gospodar 15. 3. 1894. 
289 Sutter, n. d.. L, str. 109. 
250 kot v op. 288. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 2 215 
nemški nacionalni poslanec Bareuther, ki je poudaril, da so slovenske zahteve 
povsem nesprejemljive, ne samo z nacionalnih vidikov, ampak tudi/in pred­
vsem z vidika načel koalicijske vlade, katere program je usmerjen ohranitvi 
statusa quo v vseh pomembnejših političnih vprašanjih.291 Istočasno je dr. Ri­
chard Foregger v državnem zboru vložil interpelacijo, s katero je izpodbijal 
Gregorčeve navedbe kot neresnične in zlonamerne, ter zahteval od naučnega 
ministra ustanovitev posebne komisije, ki naj razišče razmere na celjski gimna­
ziji in o njih poroča v državnem zboru.292Vendar njegova zahteva ni bila usli­
šana in celjsko gimnazijsko vprašanje je za nekaj časa mirovalo. 
Ko se je skoraj po enomesečnem premoru 4. aprila 1894 ponovno sestal 
državni zbor (njegovo otvoritev je Deutsche Wacht pozdravila z upanjem, da 
bo 110 poslancev Združene nemške levice in 15 poslancev Nemške nacionalne 
stranke znalo zaustaviti 7 Slovencev iz Hohenwartovega kluba),293 je v prora­
čunski debati prišlo celjsko gimnazijsko vprašanje ponovno v ospredje. Ze 
5. aprila je o nujnosti otvoritve slovenskih paralelk ponovno govoril Šuklje, ki 
je poudaril, da je na celjski gimnaziji kar 63 % dijakov slovenske narodnosti, 
obenem pa ostro udaril po Deutsche Wacht, ki hujska proti Slovencem in upra­
vičenim slovenskim zahtevam.294 
Nacionalna struktura dijakov na celjski gimnaziji v letih 1875/76—1894/95 
Šolsko leto 
1875/76 
1876/77 
1877/78 
1878/79 
1879/80 
1880/81 
1881/82 
1882/83 
1883/84 
1884/85 
Nemci 
85 
91 
98 
110 
119 
120 
127 
130 
122 
126 
Slovenci 
89 
95 
98 
104 
112 
121 
130 
137 
172 
182 
Šolsko leto 
1885/86 
1886/87 
1887/88 
1888/89 
1889/90 
1890/91 
1891/92 
1892/93 
1893/94 
1894/95 
Nemci 
126 
121 
119 
123 
124 
123 
119 
125 
120 
123 
Slovenci 
178 
186 
189 
171 
173 
185 
182 
210 
207 
195 
Sukljetu je takoj odgovoril dr. Foregger, ki je označil slovensko zahtevo po 
utrakvizaciji nižje gimnazije kot odločilen korak k popolni slovenizaciji po­
membnega nemškega »jezikovnega otoka« in jo zavrnil tako z vidika programa 
koalicije kot s kulturnega vidika. Po njegovem mnenju je slovenski jezik še 
premalo razvit, da bi lahko imeli Slovenci svoje gimnazije, kajti samo s sloven­
skim jezikom avstrijski državljani absolutno ne morejo izpolnjevati svoje na­
loge, gotovo ne morejo izpolnjevati nobenih višjih kulturnih nalog, pa tudi v 
interesu Slovencev je, da so gimnazije v jezikovno mešanih področjih Štajerske 
in Koroške nemške.295 Naslednjega dne je v proračunsko debato posegel še Miha 
Vošnjak, ki je v dvournem govoru argumentirano izpodbijal Foreggerjeva iz­
vajanja. Najprej je zavrnil njegovo trditev, da so slovenske zahteve v nasprotju 
z osnovnimi načeli koalicije: »Osnova slovenskih paralelk že zaradi tega ne na­
sprotuje načelom koalicije, ker sploh to ni nobeno »veiiko« politično vprašanje. 
Vse kaj druzega je bilo, ko je včeraj predgovornik s »Trente« omenil odločitev 
južne Tirolske, ker je veliko politično vprašanje. Veliko politično vprašanje 
pomenja češko državno pravo. Veliko politično vprašanje bi bilo, ko bi mi spro-
291 Deutsche Wacht 11. 3. 1894; Sutter, n. d., I., str. 109. 
2 И Deutsche Wacht 11. 3. 1894. 
2 . 3 Deutsche Wacht 5. 4. 1894. 
2 . 4 Deutsche Wacht 8. 4. 1894. Die Cillier Frage im Abgeordneten hause; Slpvenski gospodar 12. 4. 
1894. (Ta Sukljetov govor je zaradi izjave, da se Slovenci delijo v ive struji, od katerih ena »izvaja svoje 
Poslopanje iz etnogralične skupnosti jugoslovanskih narodov in se nehote bolj in bolj oddaljuje od za-
Pada, in hoče, da bi tudi ljudstvo zrlo proti vzhodu«, sprožili ostre napade, zlasti s strani klerikalnega 
tabora. O reakcijah na Šukljetovo izjavo glej: D. Kermavner: Slovenska politika v letih 1879 do 1895. 
Političnozgodovinske opombe k peti knjigi Ivana Prijatelja Slovenske kulturnopolitične i.n slovstvene zgo-
'lavine 1848—1895. Ljubljana 1966. str. 221/232). 
2 . 5 Deutsche Wacht 8. 4. 1894, 12. 4. 1894 (celoten govor v prilogi). 
216 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
žili južnoslovansko vprašanje, ali vsaj zedinjenje vseh slovenskih pokrajin v 
jeden upraven okoliš.«296 Nato je popravil Foreggerjeva izvajanja o »slovenskih 
paralelkah«, češ, da gre v bistvu (podobno kot v Mariboru) le za dvojezične 
vzporednice, v katerih se poučujejo v slovenščini le štirje predmeti.297 Na koncu 
pa je poudaril, da je utrakvizacija nižje gimnazije v Celju kulturna potreba 
slovenskega naroda in zavrnil Foreggerjeve trditve o zatiranju nemškega življa 
v Celju od začetka Taaffejeve dobe dalje.298 
Takšni in podobni nastopi so se v državnem zboru vrstili tudi kasneje, 
medtem pa je nemško nacionalno časopisje, zlasti celjska Deutsche Wacht, 
strastno agitiralo in prikazovalo celjsko vprašanje kot vprašanje moči (Macht­
frage), kot epizodo v »velikem boju med Nemci in Slovani v Avstriji«,299 kot 
principielno vprašanje300 in kot zadevo časti vseh Nemcev v monarhiji, ob ka­
teri se končno mora pokazati nemška solidarnost.301 Na drugi strani pa je bilo 
tudi slovensko časopisje odločno nepopustljivo, to pa je v poletnih mesecih 1894 
privedlo do tega, da so se nasprotja okoli »celjskega vprašanja« skrajno za­
ostrila. V juniju in juliju 1894 sta slovenska in nemška stran organizirali več 
političnih zborovanj, na katerih sta zahtevali »svoje pravice«. Že 3. junija 1894 
je bilo v Gradcu veliko zborovanje nemških zaupnih mož Štajerske, ki so se ga 
udeležili skoraj vsi vodilni poslanci Nemške nacionalne stranke in Združene 
nemške levice (Derschatta302, Steinwender, Stürgkh303, Morre304), ter številni 
drugi ugledni politiki Štajerske in Koroške. Med drugimi sta na zborovanju 
govorila tudi deželnozborski poslanec E. Wokaun304a in Richard Foregger, ki je 
v dolgem govoru ponovil svoja stara stališča o celjskem vprašanju kot vpra­
šanju moči, svoje trditve pa argumentiral s slovenskim zavračanjem ustanovitve 
slovenske nižje gimnazije v kakšnem drugem kraju na Spodnjem Štajerskem. 
Po njegovem mnenju so Slovenci prepričani, da se bo »nemška stvar« na Spod­
njem Štajerskem rešila prav v Celju, zato so skoncentrirali svoje napade na 
celjsko gimnazijo, ker hočejo s tem izvesti odločilen korak k popolni sloveniza-
ciji nemškega Celja. Ker pa bi to pomenilo odločilen udarec tudi za nemštvo, ki 
živi v okoliških trgih, je treba slovenske namere na vsak način onemogočiti.305 
Na shodu je bila sprejeta posebna resolucija, s katero so nemški zaupni možje 
Štajerske izrazili svoje ogorčenje nad slovenskimi zahtevami: »Die am 3. Juni 
1894 in Graz versammelten deutschen Gesinnungsgenossen erheben entschieden 
Protest gegen die fortdauernde ungerechtfertigte Begünstigung der sloveni-
schen Ansprüche auf Kosten der Deutschen; sie erblicken in der geplanten 
Errichtung slovenischer Parallelclassen am Gymnasium in Cüli eine Verletzung 
der nothwendigsten Voraussetzung der Coalition und verwahren sich gegen 
dieselbe als eine empfindliche Schädigung der Deutschen; sie erklären es als 
2 9 6 Slovenski gospodar 3. 5. 1894. 
2 9 7 Slovenski gospodar 26. 4. 1894. 
2 , 8 Slovenski gospodar 3. 5. 1894. 
2 9 9 Deutsche Wacht 15. 4. 1894. 
3 0 0 Deutsche Wacht 29. 7. 1894. 
3 0 1 Deutsche Wacht 8. 3. 1894, 18. 3. 1894. 
3 0 2 glej op. 246. 
3 0 3 Grof Karl Stürgkh (1859—1916), politik. Leta 1890 je postal državni poslanec in v državnem 
zboru deloval v okviru kluba Združene levice, leta 1891 pa tudi štajerski deželni poslanec. V Bienertho-
vem kabinetu je bil naučni minister, novembra 1911 pa je postal avstrijski ministrski predsednik. 21. okto­
bra 1916 ga je ustrelil F. Adler. 
3 0 4 Karl Morre (1832—1897), politik. Leta 1886 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor, leta 1891 pa 
v državni zbor. V obeh se je zavzemal zlasti za rešitev kmečkega in delavskega vprašanja. Bil je tudi 
velik ljubitelj gledališča in v diletantskih vrstah veljal za prvovrstnega improvizatorja in humorista. 
Napisal je tudi več del za gledališče: Die Familie Shneck; Die Frau Räthin; Der Regimentsartz; Drei 
Drittel; Der ganze Papa itd. 
so« Dr. Emanuel Wokaun (5. 1. 1850, Celje — 23. VII. 1896, Celje), pravnik in politik. V Celju je 
kr>nčal glavno šolo in gimnazijo in odšel študirat pravo v Gradec. Po uspešno opravljenem doktoratu se 
je februarja 1877 zaposlil kot avskultant na vojaškem sodišču, leta 1884 pa kot pristav na celjskem okrož 
•ii-em sodišču. Po smrti celjskega župana in deželnega poslanca dr. Neckermanna je bil novembra 1893 iz­
voljen za deželnega poslanca v celjski mestni kuriji in sicer na podlagi t. i. celjskega programa, spreje-
lega na spodnještajerskem >Parteitagu« v Celju julija istega leta. le leta 1894 je bil izvoljen v peticijski 
odbor, leto kasneje pa še v finančni odbor deželnega zbora. Interese deljskega nemštva je še posebej za­
vzeto zastopal med zadnjo fazo bojev za celjsko gimnazijo, kasneje pa je bil med pobudniki ustanovitve 
nemškega dijaškega doma v Celju. (Deutsche Wacht 26. 7. 1896.) 
3 0 5 Deutsche Wacht 7. 6. 1894. Die Parteikonferenz in Graz. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 2 2 1 7 
eine Ehrenpflicht aller Deutschen ohne Unterschied der Fractionsstellung, mit 
aller Entschiedenheit und mit dem grössten Nachdruck für die im schweren 
Kampfe stehenden untersteirischen Stammesbrüder einzutreten; sie e r w a r t e n 
von allen deutschen Abgeordneten die entschiedenste u n d rücksichtsloseste 
Abwehr aller auf eine Schädigung des deutschen Besitzstandes ger ichteten Be­
strebungen und fordern dieselben auf, ihre Stellung zur Coalition von der 
Haltung der Regierung gegenüber den nationalen Ansprüchen der Südslaven, 
insbesondere in der Frage der Utraquisierung des Gymnasiums in Cilli ab­
hängig zu machen«.306 
Navedena resolucija je bila med celjskim nemštvom navdušeno sprejeta in 
občinski odbor je na seji 15. juni ja 1894 sklenil poslati organizatorju zborova­
nja, š ta jerskemu deželnemu poslancu Alexandru Kollerju posebno zahvalo, 
s katero se m u je toplo zahvalil za prizadevanje, da »primer Celje« ni ostal 
omejen le na lasten okoliš.307. Mesec dni kasneje je celjski občinski odbor sprejel 
še eno resolucijo, iz katere je razvidno gledanje celjskega nemštva na »gimna­
zijsko vprašanje«: »Das im staatl ichen Interesse gegründete k. k. Gymnasium 
in Cilli ist eine Lehranstal t , an welcher sich seit dem Bestände derselben die 
deutsche Unterr ichtssprache unbes t re i tbar auf das Vorzüglichste bewährt hat. 
Die Slavisirung der deutschen Anstalt entspr icht ke inem pädagogischen 
Bedürfnisse und ebensowenig dem aufrichtigen Wunsche der slovenischen Be­
völkerung, welche vor wenigen J a h r e n mit Tausenden von Unterschri f ten ver­
sehene Pet i t ionen u m grössere Rücksichtnahme auf den in den Volksschulen 
arg vernachlässigten deutschen Sprachunterricht erfolglos an die massgebende 
Stelle gesendet hat . Das Verlangen nach Slavisirung der Anstalt wurzelt kei­
neswegs im untersteirischen slovenischen Bauernvolke, das seine Söhne dem 
deutschen Staat sgymnas ium in Cilli zusendet, t rotzdem die Beschickung slove-
nischer oder selbst croatischer Gymnasien schon wegen der günst igeren geo­
graphischen Lage die Erziehungskosten in vielen Fäl len sogar wesentl ich ver­
ringern w ü r d e . 
Die Erfüllung eines n u r mit dem Scheine des Bedürfnisses und der Berech­
tigung umgegebenen Begehrens wird die in der deutschen Bevölkerung besteh­
ende Erbitterung in bedenklicher Weise steigern; erklärlich, weil es sich wieder 
um eine Fortsetzung der vielsachen, die nationale Eigenart und das materielle 
Wohl der deutschen Bewohner Cillis gefährdenden Zugeständnisse an die sla-
vischen Polit iker handelt, von welchen die nat ionalen Ueberzeugungen und 
wirtschaftl ichen Interessen dieser patr iot ischen Bevölkerung u n u n t e r b r o c h e n 
auf das Tiefste verletzt und beeinträchtigt w e r d e n dürfen, w ä h r e n d den ein­
fachsten und billigsten Bit ten der Deutschen Cillis, sowie des ganzen steirischen 
Unterlandes niemals Rechnung getragen, sondern stets ablehnend entgegenge­
treten wird. 
Der G e m e i n d e r a t h der bedrohten Stadt Cilli fühlt sich verpflichtet, klar 
und deutlich auszusprechen, dass die Errichtung slovenischer Parallelclassen 
oder die Gründung eines selbstständigen slavischen Gymnasiums in Cilli die 
Auslieferung der deutschen Stadt und damit die Preisgebung der Deutschen 
Les ganzen steirischen Unterlandes an das Slaventhum unbedingt zur Folge 
haben muss, und v e r w a h r t sich dagegen, dass eine derart ige Massnahme als 
eine ganz unbedeutende hingestellt wird, w ä h r e n d sie für die Deutschen Unter-
ш prav tam; resolucija v slovenščini: Slovenski gospodar 7. 6. 1894. — Dne 3. junija 1894 v Gradcu 
zbrani nemški somišljeniki odtočno protestirajo zoper nenehno neupravičeno podpiranje slovanskih za­
htev .na račun Nemcev; v načrtovani ustanovitvi slovenskih vzporednic na gimnaziji v Celju vidijo kršitev 
nujnega pogoja koalicije in ji ugovarjajo kot občutno oškodovanje Nemcev; izjavljajo, da je častna dolž­
nost vseh Nemcev, brez razločka na frakcijski položaj, da se z vso odločnostjo in največjo silo postavijo 
' a v Itzkem boju stoječe spodnještajerske rodne brate; od vseh nemških poslancev pričakujejo najodloč-
nejso in brezobzir.no obrambo pred vsemi, k oškodovanju nemškega posestnega stanja naperjenimi na­
meni m jih pozivajo, da svoj odnps do koalicije postavijo v odvisnost od obnašanja vlade nasproti na-
uonakum zahtevam južnih Slovanov, še posebej pri vprašanju utrakvizacije gimnazije v Celju 
Deutsche Wacht 24. 6. 1894; ZAC, MOC, fase. 6, zapisnik seje občinskega odbora z dne 15 6 1894 
2 1 8 J . CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
steiermarks von höchster Wichtigkeit und folgenschwerster Bedeutung ware.« 
V odgovor na »nemško rohnenje« pa je v poletnih mesecih tudi slovenska 
stran organizirala več zborovanj v Celju in okolici (Mozirje, Šmarje), na katerih 
je od vlade zahtevala takojšnjo izpolnitev pravičnih slovenskih zahtev in ape­
lirala na slovenske poslance, člane Hohenwartovega kluba, da v nasprotnem 
primeru izstopijo iz kluba.309 Pri tem pa so resolucije, sprejete na že omenjenih 
shodih, govorile izključno o »slovenskih paralelkah na celjski gimnaziji« in za­
vračale idejo o ustanovitvi slovenske »nižje gimnazije« v kakšnem drugem 
kraju v okolici Celja (največkrat se omenja Žalec), ki jo je propagirala zlasti 
Združena nemška levica. Po mnenju Slovenskega gospodarja izhaja ponudba 
o čisto slovenski nižji gimnaziji od »naših« sovražnikov, ki hočejo s tem doseči 
prepoved obojega.310 Sovražnici Slovencev sta tako nova Nemška nacionalna 
stranka kot tudi stara liberalna Združena nemška levica: »Nacionalna stranka 
pravi, da nam ne gre nič ter nam kliče: Roke proč od nemške posesti, nemške 
c. kr. 'gimnazije. Druga pa, »liberalna levica«, sicer ne kliče tako, vendar pa nam 
ne dovoli slovenskih vzporednic, samo da po drugi poti. Ona pravi, da je ze 
prav če nam vlada kaj poda, le ne slovenskih vzporednic, bolje je, če dobimo 
posebej nižjo gimnazijo, če že mora biti, tudi v Celju; še bolje pa je neki, ce 
dobimo tako kje drugje n. pr. v Ljutomeru. Prva nam torej ne dovoli rac, druga 
pa slovensko nižjo gimnazijo v Celju ali kje drugje. In to je tudi — me; kajti, 
da se odpre slovenska nižja gimnazija, bodi že v Celju ali drugje, za to je treba 
posebne postave; slovenske vzporednice pa napravi lahko minister s svojo od­
redbo brez vsake postave in torej lahko že v tej jeseni. Nje že dobimo torej, 
če vlada hoče, z novim šolskim letom, nižje gimnazije pa še ne, ampak kvečjemu 
čez leto dnij In kaj se v tem času lahko zgodi! Na to tudi stavi svoje upanje 
nemška »liberalna levica« in zdaj daje nam tedaj tudi ona nič, torej me za me: 
Nič nacijonalna stranka in za nje nič »liberalna levica.«31 
Nasprotja glede celjskega gimnazijskega vprašanja so se julija 1894 že tako 
zaostrila da se je naučni minister Madeyski odpravil k cesarju v Ischi. Franc 
Jožef ni'bil preveč navdušen nad načrtom ustanovitve slovenske gimnazije v 
Celju vendar pa se je izjasnil za takojšnjo ustanovitev, če je vlada že dala 
obljubo in je agitacija vedno hujša.312 Tako je prišel na seji ministrskega sveta 
19 avgusta 1894 Madeyski na plan s predlogom, da se vnesejo stroški za ure­
ditev slovenske nižje-gimnazije v državni proračun za leto 1895, obenem pa se 
i e izrekel zoper priključitev slovenskih paralelnih razredov na obstoječo nem­
ško gimnazijo, saj bi se lahko le-ta (že v osebi ravnatelja) slovenizirala. Proti 
njegovemu predlogu sta Plener in Wurmbrand predlagala, da se ustanovi slo­
venska nižja gimnazija na Bregu pri Celju ali pa v Ljutomeru, vendar pa se 
30« Deutsche Wacht 22. 7. 1894; ZAC, MOC, fase. 6, zapisnik seje občinskega i odbora z dne 20. 7̂  
Lačin s tonnieva lorazuml jUo, ker gre znova za nadaljevanje nacionalnih posebnosti in materialni bag in j , 
" S h n « b vaîèev Celja nevarnih koncesij stovenskim politikom, ki lahko kar naprej globoko žalijo m 
nïkodù'ieio nacionalno prepričanje in gospodarske interese tega patriotičnega prebivalstva medtem ko se 
niiorenrosle^E °Гпај1зо1ј upravičene prošnje Nemcev Celja in vse Spodnje Štajerske nikdar ne upošte-
a f t e m v e č vtdno odklanjajo. Občinski svet ogroženega mesta Celja se čuti dolžnega, jasno in razločno 
zraziti da bo ureditev slovenskih vzporednic aU ustanovitev samostojne slovanske gimnazije v Celju 
mela za neizbežno posledico izdajo nemškega mesta in s tem prepustitev Nemcev celotne Spodnje Sta-
eTs ïes lovans tvu , in P protestira proti temu, da bi tak ukrep predstavljah kot povsem nepomemben, ko 
na bi bil za Nemce Spodnje Štajerske izredno pomemben in bi imel zelo težke posledice. 
309 Slovenski gospodar 28. 6. 1894, 12. 7. 1894, 26. 7. 1894. 
3i» Slovenski gospodar 28. 6. 1894. 
3" Slovenski gospodar 9. 8. 1894. Nič za nič. 
312 Sutter, n. d., 1., str. 110. 
3 1 3 prav tam. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 2 219 
o obeh predlogih člani vlade niso uspeli sporazumeti. Zedinili so se le o tem, da 
se v proračun vnese tudi postavka za Celje, kar se je kasneje tudi zgodilo.314 
Zaradi ogroženosti koalicije se je finančni minister Plener ponovno odločil 
za posredovanje in poskušal pridobiti za mirno rešitev celjskega vprašanja po­
slanca grofa Karla Stürgkha, ki je imel precejšen vpliv v Združeni nemški le­
vici, ter dr. Richarda Foreggerja. Predlagal jima je kompromisno rešitev, po 
kateri naj bi mesto Celje dobilo na račun kompenzacije za slovenske vzpored­
nice pravico razširitve občinskega področja in dovoljenje za ustanovitev nižje 
realke, pri tem pa je Stürgkhu za pomoč in sodelovanje obljubil imenovanje za 
ministrskega svetnika v naučnem ministrstvu.315 Na teh razgovorih je Plener 
tudi svetoval Foreggerju, naj v Celju deluje pomirjevalno, vendar pa so njegovi 
poskusi naleteli na gluha ušesa.316 Po smrti zmernega celjskega župana dr. Jo-
sefa Neckermanna junija 1893 je namreč prišel na čelo občine Gustav Stiger, 
ki je bil (kot njegov namestnik Julius Rakusch317) radikalno nacionalnega 
mišljenja. Ta dva sta od Foreggerja zahtevala, naj ne pozabi svojih volilcev in 
celjski poslanec je sredi septembra 1894 izdal drobno knjižico z naslovom: Zur 
Cillier Gymnasialfrage, ki je izhajala iz trditve, da Slovencem sploh ne gre za 
novi učni zavod, temveč za osvojitev najjužnejše in najmočnejše nemške trd­
njave in s tem za slovenizacijo celotne Spodnje Štajerske, kajti »mit Cilli fallen 
auch die kleinen deutschen Vorwerke«. Ta njegova brošura ter številni nastopi 
nekaterih nemških nacionalnih poslancev in javnih delavcev (zlasti poslanca 
Armanda von Dumreicherja in zgodovinarja Heinricha Fried j unga),318 so iz 
celjskega vprašanja naredili prestižno vprašanje celotnega nemštva v monar­
hiji/19 Nemško časopisje je vedno glasneje govorilo o nemški »Gemeinbürg­
schaft«, o nekakšni nemški solidarnosti in o izgladitvi nasprotij med sudetskim 
in alpskim nemštvom, pri tem pa je po Sutterjevem mnenju pozabljalo, da bi 
morali biti Nemci absolutno zainteresirani za obstoj koalicijskega ministrstva.320 
Vlada je sicer poskušala zavreti nemško nacionalno agitacijo in ko je konec 
septembra ponovno prišla na Dunaj deputacija celjskega občinskega sveta z žu­
panom Stiger jem na čelu, je naučni minister Madeyski »ni hotel sprejeti, ko je 
izvedel, da je prišla zaradi celjske gimnazije«.321 Vendar pa so besede Foreg­
gerja in Dumreicherja vse preveč odmevale in celjsko gimnazijsko vprašanje 
se je vedno bolj zapletalo. 
Dne 18. oktobra 1894 je finančni minister Plener objavil državni proračun 
za leto 1895,322 ki je vseboval tudi postavko 1500 gld za celjsko nižjo gimnazijo 
z nemško-slovenskim učnim jezikom (za četrt leta) in pri tem kar nekako prezrl 
resolucijo Združene nemške levice z dne 14. oktobra 1894, da bo odgovorila na 
poskus ustanovitve slovenske gimnazije v Celju z izstopom iz koalicije.323 Obe­
nem pa se je začel pogajati s Slovenci, naj pristanejo na ustanovitev gimnazije 
v Žalcu ali kakšnem drugem kraju v bližini Celja, kar pa so slovenski poslanci 
odločno zavračali.324 Ko tudi akcija celjskega okrajnega glavarja Wagnerja, da 
3 1 4 prav tam. 
3 1 5 prav lam. 
3 . 6 prav tam. (Foregger je 8. 8. 1894 pisal Dumreicherju, da je Celjanom popolnoma vseenc, če za­
radi gimnazijskega vprašanja razpade tudi koalicija.) 
3 . 7 Julius Rakusch (8. IV. 1852, Celje — 24. XII. 1910, Celje), podjetnik in politik. Leta 1870 se je 
zaposlil v trgovini z železom svojega očeta Daniela, ki jo je 1876 prevzel skupaj z bratom Josefom, po 
bratovi smrti pa je postal edini lastnik trgovine. S svojim kapitalom je pomagal številnim nemškim pod­
jetnikom in bil soustanovitelj Westnpve tovarne emajlirane posode v Celju, Lorberjeve strojne tovarne 
v Žalcu, tovarne emajlirane posode Peter Wester v Bratislavi ter Lenkovega I. celjskega mlina. Od leta 
1879 je bil član občinskega odbora, v letih 1893—1904 celjski podžupan, v letih 1904—1906 pa župan. Leta 
1908 mu je občinski odbor podelil naziv častnega občana mesta Celja, zaradi svoje širokogrudnosti pri 
denarnih podporah pa je bil tudi častni član številnih celjskih drnštev. V političnem oziru je bil pristaš 
radikalne nemške politike nasproti Slovencem in zlasti odločno nasprotoval ustanovitvi in obstoju sloven­
ske nižje gimnazije v Celju. (Deutsche Wacht 24. 12. 1910.) 
318 Sutter, n. d., L, str. 111. 
3 1 9 Sutter, n. d., I., str. 110. 
3 2 0 prav tam. 
321 Slovenski gospodar 27. 9. 1894. 
322 Deutsche Wacht 28. 10. 1894. 
3 2 3 Deutsche Wacht 14. 10. 1894, 18. 10. 1894. 
m Sutter, n. d., I., str. 113. 
220 J. CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
bi pridobil za vladino zamisel občinska zastopa Žalca in Šentjurja, ni prinesla 
nobenega uspeha, 3 2 5 je bilo z nemške in slovenske s trani nare jeno vse, kar je 
bilo mogoče, in boj za Celje je postal središče celotnega političnega dogajanja 
v monarhi j i . 
2 e konec oktobra 1894 je graški občinski odbor na predlog dr. Hochenbui-
gerja3 2 6 poslal v državni zbor posebno peticijo, v kater i je od nemških poslancev 
zahteval, da izpolnijo svojo nacionalno dolžnost in preprečijo slovemzacijo Ce­
lja, obenem pa predlagal, da se postavka Celje črta iz proračuna. 3 2 7 Ta peticija je 
na Spodnjem Štajerskem sprožila pravo nemško protestno gibanje proti celjski 
postavki, saj so po vzoru deželnega glavnega mesta poslali v državni zbor po­
dobne peticije tudi občinski odbori Ptuja (29. oktobra), 3 2 8 Radgone (31. oktoora), 
Brežic (4. novembra), Maribora in Vitanja (5. novembra) ter drugih manjših kra­
jev.329 Nemški protestni akciji so se pridružili tudi istrski Italijani, ki so prav 
v tem času bili boj proti slovenskim (dvojezičnim) napisom v Istri, 3 3 0 in piranski 
župan dr Fragiacomo je 6. novembra 1894 poslal celjskemu občinskemu odboru 
zanimiv dopis, s kater im je izrazil v imenu piranskega magistrata celjskemu 
nemštvu vse simpati je: »Enako pomembno vprašanje kot so dvojezični napisi, 
ki danes pretresajo celotno Istro, je z enakimi težnjami povzročeno vp.asanje 
ustanovitve slovenske gimnazije v mestu Celju. Dva kulturna naroda, oba močna 
in ponosna na svojo zgodovino, gledata, kako jima prodirajoča slovanska plima 
skuša odnesti najsvetejšo vseh pravic in izbrisati njun nacionalni znak. Enake 
okoliščine, v kater ih se nahajajo istrski Italijani in štajerski Nemci, so me na­
potile, da v imenu mesta Pirana izrazim častiti mestni občini Celje najvišjo sim­
patijo' in željo, da bi Nemcem in Italijanom v težkem nacionalnem boju, ki ga 
danes bojujejo, končno uspelo doseči zmago.«331 
Od srede novembra 1894 do konca januarja 1895 je celjsko gimnazijsko 
vprašanje več ali manj mirovalo, v novo fazo razvoja pa je stopilo s predlogom, 
ki ga je 7. februarja 1895 predložil v sprejetje štajerskemu deželnemu zbora 
graški župan in deželni poslanec dr. Wilhelm Kienzl. »In Erwägung, dass in das 
Reichsbudget ein Betrag für Err ichtung eines Staats = Untergymnasiums mit 
deutschslovenischer Unterr ichtssprache in Cilli von der k. k. Regierung einge­
stellt worden ist; in Erwägung aber des Umstandes, dass es aus dem ganze. 
Vorgange und der Entwicklungsgeschichte dieser Angelegenheit ganz zweifellos 
hervorgeht, dass das Begehren nach Err ichtung eines Untergymnasiums mit 
deutsch-slovenischer Unterr ichtssprache in oder ausser Cilli oder nach Errich­
tung von slovenischen Parallelklassen im bestehenden Staatsgymnasium zu Cilli 
nicht aus einem kulturel len Bedürfnisse hervorgegangen ist, vielmehr nur daza 
dienen soll, dem nationalen Einflüsse und der politischen Stellung der Slovenen 
im steirischen Unler lande eine neue für die weitere nationale Entwicklung mass­
gebende Stütze auf Kosten des durch den gegenwärtigen Regierungsgrundsatz 
gewährleisteten nationalen Besitzbestandes der Deutschen zu gewinnen; in wei­
terer Erwägung, dass ein solcher Vorgang dem Landtage als ein offenbarer 
Bruch des der gegenwärt igen politischen Situat ion zur Grundlage dienenden 
Koalit ionsprinzipes erscheint; in endlicher Erwägung, dass dieser neuerl iche 
Angriff auf die Stel lung der Deutschen in Ste iermark in der Bevölkerung eine 
tiefgehende, auf das ganze Land, ja selbst weit über die Grenzen deselben hi­
naus sich ers treckende Beunruhigung hervorgerufen hat, — diese geplante Er-
3 2 5 Slovenski gospodar 22. 11. 1894, 29. U. 1894; Deutsche Wacht 22. 11. 1894. 
3 2 6 Victor Von Hochenburger (1857—1918), doktor prava, odvetnik v Gradcu. Državni poslanec je bil 
v letih 1897—1901 in deloval v okviru Nemške ljudske stranke. V letih 1909—1916 je bil avstrijski justični 
minisler, v letih 1917—1918 pa član gosposke zbornice. 
»' Deutsche Wacht 28. 10. 1894. 
3 2 8 Deutsche Wacht 1. 11. 1894. 
3 2 9 Deutsche Wacht 29. 10. 1894, 1. 11. 1894, 5. 11. 1894, 8. U. 1894. 
3 3 0 Slovenski gospodar 15. 11. 1894. Istrski Lahi in naši Nemci. 
331 Deutsche Wacht 11. U. 1894. 
л 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 2 221 
richtung daher den nationalen Frieden im Lande ernstlich und dauernd ge­
fährdet, — in schliesslicher Erwägung, dass der Landtag die Rückwirkung 
solcher Einrichtungen auf das Wohl des Landes zu erwägen und darüber zu 
berathen, eventuell Anträge zu stellen, nach § 19, Abs. 1, Punkt a) der Landes­
ordnung berufen ist, — spricht sich der Landtag des Herzogthums Steiermark 
gegen die geplante Errichtung eines Staats-Untergymnasiums mit deutschslove-
nischer Unterrichtssprache in Cilli oder von slovenischen Parallelklassen am 
Staatsgymnasium zu Cilli und überhaupt gegen jegliche Massnahme auf das 
entschiedenste aus, welche unter dem Vorwande kulturellen Bedürfnisses oder 
pädagogischer Rücksichten doch nur als neuer Vorstoss in das deutsche Sprach­
gebiet in Untersteiermark sich darstellt.«332 
Na Kienzlov predlog, ki ga je podpisalo še 37 drugih poslancev,333 so sloven­
ski poslanci že naslednji dan odgovorili z izstopom iz deželnega zbora in z absti­
nenco, svoj korak pa so motivirali s posebno izjavo v deželnem zboru: »Uvažuje, 
da ima predlog, kateri je deželnozborska večina stavila koncem seje štajerskega 
deželnega zbora dne 7. februarja 1.1., namen, preprečiti ustanovitev učnega za­
voda za slovensko prebivalstvo na Štajerskem, dasi se ima ustanoviti na državne 
in ne na deželne stroške in dasi bi se s tem nemškim sodeželanom nič ne vzelo; 
uvažuje nadalje, da se s tem predlogom protestuje principielno sploh zoper vsa­
kršno napravo, s katero bi se ugodilo kulturnim potrebam slovenskega prebi­
valstva in zadostilo pedagoškim ozirom, in da torej predlog nasprotuje držav­
nim osnovnim zakonom; uvažuje, da se prizadevanja slovenskega prebivalstva, 
dobiti učni zavod, na žaljiv način postavlja zgolj kot agitacijsko sredstvo in se 
Slovenci v narodnem oziru sploh proglašajo za brezpravne; uvažuje, da je pred­
log podpisala cela nemškoliberalna deželnozborska večina, na čelu jej gospod 
deželni glavar, ki je vendar imenovan za celo štajersko deželo in ne samo za nje 
nemški del, in se torej v tem predlogu izražena narodna preširnost, nestrpnost 
in sovraštvo proti Slovencem manifestuje kot mišljenje deželnozborske večine; 
uvažuje konečno, da je upoštevanje katerihkoli še tako upravičenih narodnih 
zahtev Slovencev v tem deželnem zboru povsem izključeno, smatramo zastop­
niki slovenskega prebivalstva vsako nadalnjo udeležbo pri razpravah tega de­
želnega zbora za neplodno in brezuspešno in nezdružljivo s častjo slovenskega 
naroda, ter izjavljamo zategadelj, da ne moremo več sodelovati v deželnem 
zboru.«334 
Radikalni nastop štajerskih poslancev, ki ga je celjsko nemštvo označilo 
le za slabo odigrano komedijo,3jo je vzbudil med štajerskimi Nemci precejšnje 
začudenje. Zato je že 9. februarja 12 nemških katoliških konservativcev s Kar-
lonom na čelu v deželnem zboru postavilo kompromisni predlog, po katerem 
naj bi vlada uredila izobraževalne razmere na Štajerskem tako, da bi lahko vsi 
abiturienti zapuščali gimnazije po osmih letih šolanja, pri tem pa dobro obvla­
dali oba jezika: »Der Landtag spreche die Erwartung aus, die Regierung werde 
3 3 2 Deutsche Wacht 7. 2. 1895. — Glede na to, da je prispevek v državnem proračunu za ustanovitev 
nižje gimnazije z nemško-slovenskim učnim jezikom v Celju postavila c. kr. vlada; glede na okoliščine, da 
iz celotnega postopanja in razvoja te zadeve nedvoumno izhaja, da zahteva po ustanovitvi nižje gimna­
zije z nemško-slovenskim učnim jezikom v ali izven Celja ali ustanovitvi slovenskih vzporednic na obsto­
ječi državni gimnaziji v Celju ni izšla iz kulturnih potreb, ampak naj bi mnogo bolj služila pridobiti 
nacionalnemu vplivu in političnemu položaju Slovencev na Spodnjem Štajerskem novo, za nadaljni raz­
voj odločilno podporo, na račun nacionalnega posestnega stanja Nemcev, ki mu je porok sedanje vladino 
načelo; nadalje glede na to, da se takšen post,opek kaže deželnemu zboru kot javen prelom s koalicijskim 
principom, ki služi za osnovo sedanji politični situaciji; in končno glede na to, da je ta najnovejši na­
pad na položaj Nemcev na Štajerskem, med prebivalstvom cele dežele in tudi daleč preko njenih meja 
povzročil najgloblje vznemirjenje — načrtovana ustanovitev zato nacionalni mir resno in trajno ograža 
— in nazadnje, glede na to, da je po čl. 19, odst. 1, točka a) deželnega reda deželni zbor poklican, da pre­
tehta posledice takšnih ustanovitev za blaginjo dežele, se o njih posvetuje in eventuelno stavi predk>ge, 
se deželni zbor izreka zoper načrtovan,» ustanovitev državne nižje gimnazije z nemško-slovenskim učnim 
jezikom ali slovenskih vzporednic na državni gimnaziji v Celju in nasploh še najodločneje zoper vse 
ukrepe, ki se pod pretvezo kulturnih potreb in pedagoških ozirov kažejo le kot nov sunek v nemško jezi­
kovno področje na štajerskem. 
3 3 3 Kienzlov predlog je med drugim podpisal tudi grof Attems, štajerski deželni glavar, kar je še 
posebej razjezilo Slovence. 
3 3 4 Domovina 15. 2. 1895; Deutsche Wacht 10. 2. 1895. 
3 3 5 Deutsche Wacht 17. 2. 1895. 
222 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
bei Regelung der Unterrichtsverhältnisse an den Gymnasien des steiermärki-
schen Unterlandes die Frage so lösen, dass die Abiturienten in die Lage kom­
men, das Gymnasium nach achtjährigem Studium mit vollkommener Kenntnis 
beider Landessprachen zu verlassen«.336 Ta kompromisni predlog, ki je bil po­
stavljen z namenom, da bi se slovenski poslanci vrnili v deželni zbor, je bil 
pozitivno sprejet tudi s strani nemških liberalcev in 12. februarja 1895 je 
dr. Kienzl ob koncu svojega govora, s katerim je utemeljeval svoj predlog iz­
pred nekaj dni, predlagal, naj se izvoli poseben odbor, ki naj poskuša razrešiti 
napeto situacijo okoli celjskega vprašanja.337 Njegov predlog je bil enoglasno 
sprejet (podprli so ga tudi konservativci) in še na isti seji je bil izvoljen dva-
najstčlanski odbor z baronom Hackelbergom na čelu,338 ki je že tri dni kasneje 
(15. februarja) predložil deželnemu zboru v sprejem dva predloga glede rešitve 
celjskega vprašanja. V prvem je zahteval od vlade, da glede na svoj program 
pri vprašanju ustanovitve slovenske nižje gimnazije v Celju upošteva mnenje 
štajerskih deželnih šolskih oblasti, ki najbolje poznajo razmere v deželi. V dru­
gem predlogu pa je naložil štajerskemu deželnemu odboru, da preuči Karlonov 
predlog in v zvezi z njim naredi eventuelne ustrezne korake pri vladi, do na­
slednje sesije pa poroča o zadevi deželnemu zboru.339 Štajerski deželni zbor je 
navedena (kompromisna) predloga še na isti seji enoglasno sprejel, v upanju, 
da bodo z njima zadovoljni tudi Slovenci. Vendar pa je glasovanje štajerskih 
konservativcev za oba predloga takoj vzbudilo ostro reakcijo slovenskih članov 
Hohemvartovega kluba. Na seji njegovega konservativnega kluba 20. februarja 
1895 je Miha Vošnjak ostro napadel čudno Karlonovo politiko in od Hohen-
warta zahteval, da se do resolucije štajerskega deželnega zbora opredeli kon­
servativni klub kot celota. Karlon, ki je na navedeni seji Vošnjaku odgovoril, 
da so Slovenci lahko z resolucijo štajerskega deželnega zbora več kot zado­
voljni, saj ta v nobenem oziru ne veže vlade, pa se je na koncu strinjal z od­
klonilnim stališčem večine, ki je sprejela sklep, da bo konservativni klub gla­
soval za celjsko postavko v proračunu.340 
Dne 19. februarja 1895 se je ponovno sešel državni zbor, vendar pa se je 
v proračunskem odseku zavlačevalo z glasovanjem o postavkah za srednje 
šole.341 Ker je postajala situacija vedno bolj zapletena, saj je tudi klub Zdru­
žene nemške levice na svoji seji 23. februarja 1895 izrazil popolno strinjanje 
z resolucijo štajerskega deželnega zbora,342 graški občinski odbor pa se je dva 
dni kasneje v posebnem razglasu zavzel za uresničitev dr. Kienzlovega pred­
loga,343 se je ministrski predsednik Windischgrätz konec februarja 1895 odločil 
za posredovanje in na prijateljski obed povabil nekaj slovenskih in nemških 
politikov, da bi se v miru dogovorili o celjskem vprašanju.344 2e na začetku raz­
govorov je prelat Karlon predlagal, naj se problem reši v smislu njegovega 
(v štajerskem deželnem zboru sprejetega) predloga, po katerem bi se naj v 
državni proračun namesto postavke za Celje vnesla druga, širša postavka, na­
menjena ureditvi razmer na vseh gimnazijah na Štajerskem, in sicer tako, da 
bo maturantom omogočeno nadaljevanje študija po osmih letih, t. j . , da se uki­
nejo pripravljalni razredi (kot so bili tudi na celjski gimnaziji), ki podaljšujejo 
slovenskim dijakom učno dobo za 1 leto.345 Kompromisni predlog, ki bi ga lahko 
obe strani sprejeli (vsak drug predlog bi namreč škodoval koaliciji in pripeljal 
3 3 6 Deutsche Wacht 14. 2. 1895. — Deželni zbor pričakuje, da bo vlada pri urejanju izobraževalnih 
razmer na spodnještajerskih gimnazijah vprašanje rešila tako, da bodo abituriepti lahko zapuščali gimna­
zijo po osemletnem študiju s popolnim znanjem obeh deželnih jezikov. 
3 3 7 prav tam. 
3 3 8 prav tam. 
3 3 9 Deutsche Wacht 17. 2. 1895. 
3 4 0 Domovina 25. 2. 1895. 
341 Sutter, n. d., I., str. 114. 
342 Deutsche Wacht 28. 2. 1895. 
3 4 3 prav tam. 
344 Sutter, n. d., L, str. 114. 
345 Sutter, n. d., I., str. 115. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 2 223 
vlado do padca), pa ni naletel ne na nemški ne na slovenski strani na nek večji 
odmev. Slovenci so Karlonov predlog sprejeli z obžalovanjem, kar je bilo opaz­
no že med sestankom pri Windischgrätzu. Zastopnik Združene nemške levice 
Adolf Beer je bil preprosto za črtanje celjske postavke iz proračuna. Predstav­
nika konservativcev Karion in Liechtenstein sta sicer nagovarjala Slovence, naj 
izjavijo, da se strinjajo s kompromisom. Vendar pa so ti zahtevali, naj jim vlada 
najprej razloži, na kakšen način namerava zadevo izpeljati. Ker pa naučni mi­
nister Madeyski o zadevi ni hotel dati nobenih izjav, so bila prizadevanja šta­
jerskih konservativcev onemogočena, kompromisna rešitev pa je splavala po 
vodi.346 
Kmalu zatem se je v proračunskem odboru začela debata o državnem pro­
računu za leto 1895, vendar pa celjsko vprašanje ni prišlo na dnevni red vse do 
11. junija 1895. Ze prvi dan se je pred Nemce jasno postavilo vprašanje: ali 
koalicijska vlada ali slovenska gimnazija? Nemški nacionalci so takoj reagirali 
z zahtevo po izstopu iz koalicije.347 Na seji ministrskega sveta 14. junija 1895 je 
Plener na podlagi sklepa kluba Združene nemške levice z dne 13. junija 1895 
izjavil, da bo klub izstopil iz koalicije, če bo proračunski odbor sprejel postavko 
Celje v proračun za leto 1895. Obenem se je zavzel za iskanje pravične rešitve, 
ki bi zadovoljila obe strani.348 Zato se je vlada začela pogajati s Hohenwartom, 
ki je bil pripravljen popustiti, da bi se gimnazija uredila na Bregu pri Celju. 
Vendar pa je tej lokaciji nasprotoval grof Wurmbrand, češ da je preblizu me­
sta, in zahteval, da se gimnazija prestavi v Žalec. To pa je bilo nesprejemljivo 
za H.ohenwarta in slovenske poslance v njegovem klubu.349 
Na seji ministrskega sveta 16. junija 1895 je bila situacija popolnoma enaka 
kot dva dni poprej. Knez Windischgrätz je uvi del, da ne bo mogoče doseči za 
vse sprejemljive rešitve, zato je vprašal ministra Plenerja in Wurmbranda, če 
bosta v primeru izstopa Združene nemške levice iz koalicije demisionirala. Od­
govor se je glasil, da mora v tem primeru demisionirati celotno ministrstvo, saj 
je prav koalicija osnova vlade.350 V tej nerazrešljivi situaciji se je knez Win­
dischgrätz odločil, da se celjska postavka kljub vsemu stavi v proračun, čeprav 
se je zavedal, da bo vlada padla. Naučni minister Madeyski pa je naredil vse, 
da se v proračunskem odboru celjska postavka najprej sprejme in da šele nato 
pride do demisije vlade.351 Na seji dne 18. junija 1895 je proračunski odbor iz­
glasoval postavko Celje v proračun za leto 1895 z 19 proti 15 glasovi, pri čemer 
so proti postavki glasovali člani Združene nemške levice, Nemške nacionalne 
stranke in Coroninijevega kluba: Bärnreither, Bareuther, Beer, Exner, Hugo 
Fuchs, Haase, Hallwich, Malfatti, Mauthner, Menger, Nitsche, Rainer, Schwegel, 
Stalitz, Steinwender, za njeno potrditev pa slovanski in romunski poslanci Gre-
gorec, Herold, Kaizl, Klaič, Klun, Kozlowski, Lupul, Meznik, Milewski, Palffy, 
Pientak, Pininski, Romanczuk, Rutowski, Sczepanowski ter Nemci Fuchs, Ka-
threin, Morsey, Wolkenstein.352 Neposredno po glasovanju so predstavniki Zdru­
žene nemške levice razglasili svoj izstop iz koalicije, naslednji dan pa je knez 
Windischgrätz v skladu s sklepom seje ministrskega sveta z dne 16. junija 1895 
pismeno obvestil cesarja o demisiji vlade, ki jo je Franc Jožef tudi takoj spre­
jel.353 Tako je zaradi celjske gimnazije padla Windischgrätzova vlada, s tem pa 
se je začela odločilna faza v bojih za ustanovitev slovenskih vzporednic na gi­
mnaziji v Celju, ki je tudi bistveno vplivala na spremembo politične orientacije 
celjskega nemštva. 
3 4 6 prav tam. 
3 4 7 Deutsche Wacht 13. 6. 1895. Heraus aus der Coalition! 
3 4 8 Sutter, n. d., I., str. 115. 
3 4 9 prav tam. 
3 5 0 Sutter, n. d., I., str. 116. 
331 prav tam. 
3 5 2 Deutsche Wacht 20. 6. 1895. 
3 5 3 prav tam. 
224 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
Po demisiji Windischgrätzovega kabineta je cesar imenoval novo provizo-
rično (uradniško) ministrstvo z grofom Kielmanseggom354 na čelu. Edina naloga 
vlade je bila, da privede do kraja sklepanje o državnem proračunu za leto 1895. 
Seveda je bila naloga izredno težavna, saj je sprejem celjske postavke v pro­
račun sprožil med večino avstrijskih Nemcev ostre reakcije. Celjska Deutsche 
Wacht, ki je označila program nove vlade s stavkom: »Vladamo proti Nem­
cem«,355 je takoj po glasovanju v proračunskem odboru začela z ostrimi napadi 
na vlado in Združeno nemško levico ter zahtevala'od nemških poslancev, da 
stopijo v odločno obstrukcijo, ki naj pripravi vlado do tega, da bo izločila po­
stavko Celje iz proračuna. Po njenem mnenju bi morali stopiti skupaj vsi nem­
ški nacionalno čuteči poslanci in se dogovoriti o enotnem nastopanju v celjskem 
vprašanju, seveda pa bi morala Združena nemška levica prenehati škiliti v novi 
kabinet.356 Istega mnenja je bil tudi celjski poslanec dr. Richard Foregger, ki je 
na seji državnega zbora 28. junija 1895 (med generalno debato o proračunu) 
ostro kritiziral oportunizem Združene nemške levice, ki da je edini krivec, da 
se je celjsko gimnazijsko vprašanje razpletlo v škodo Nemcev. Ce bi liberalci 
(t. j . člani Združene nemške levice) pravočasno zaklicali koaliranim strankam: 
»Das dulden wir nicht (tega ne dovolimo)«, ne bi nikoli prišlo do zapletov, ki 
smo jim priča. Po mnenju Foreggerja je boj za celjsko gimnazijo le epizoda 
v boju med slovanskim in germanskim svetom, ki pa se nikakor ne sme rešiti 
v korist Slovencev, saj bi pomenila ustanovitev slovenske gimnazije v Celju, ki 
so ga utemeljili- nemški kolonisti na ruševinah rimske Celeie, »rop nemškega 
posestnega stanja«. Zato je celjski poslanec na koncu svojega obsežnega govora 
izjavil, da je skrajni radikalizem sveta dolžnost vsakega Nemca, če je treba bra­
niti nemško posestno stanje, vrgel med poslance parolo: »Do skrajne parlamen­
tarne opozicije« ter od njih zahteval, da stopijo v obstrukcijo, ne glede na po­
sledice. Po njegovem mnenju bo obstrukcija prisilila vlado k popuščanju. Ce pa 
bo razpustila državni zbor, se bo na naslednjih volitvah pokazala volja nemških 
volilcev, ki si bodo izvolili energične može poudarjeno nemško nacionalnega 
mišljenja.357 
Ob debati o finančnem zakonu v državnem zboru dne 2. julija 1895 je celj­
sko vprašanje ponovno prišlo v ospredje. Slovenski poslanec Miha Vošnjak je 
odločno zavračal vse predloge, ki so bili usmerjeni k premestitvi slovenskih 
vzporednic v kakšen drug kraj na Spodnjem Štajerskem (Žalec, Ljutomer), 
pri tem pa je imel vso podporo štajerskega konservativnega poslanca M. Kalte-
neggerja ki je med drugim dejal, da »ne bo Celje škodovalo nemštvu, ampak 
bo nemška nacionalistična gonja okrog Celja spravila nemštvo v res strahoten 
položaj«.359 Ob Kalteneggerjevi izjavi, da so glasovali za slovenske paralelke 
tudi nemški ministri v Windischgrätzovem kabinetu, je v državnem zboru pri­
šlo do mučnih scen, ki so pripeljale do tega, da je Ernst von Plener še pred gla­
sovanjem o proračunu in s tem o postavki Celje, odložil svoj mandat. Tega pa 
ni storil grof Wurmbrand, ki je Kalteneggerjeve besede označil za »neresnične 
govorice«, na kar mu je Kaltenegger, ki so mu z levice klicali »izdajalec last­
nega naroda«, odgovoril, da niti Plener niti Wurmbrand nista iz celjskega 
vprašanja potegnila nobenih konsekvenc in da je prav Plener kot fmancm mi­
nister najbolj »zaslužen« za to, da vsebuje proračun tudi celjsko postavko. 
Situacija v državnem zboru je bila izredno zapletena, saj so slovensko za­
htevo podpirali tudi nemški klerikalci. Združena nemška levica je izjavila, da 
™ Grof Erich Kielmansegg (1847-1923), namestnik v Nižji Avstriji (1889-1895), ministrski Predsed­
nik in minister notranjih zadev od 19. 6. do 29. 9. 1895, nato ponovno (do leta 1911) namestnik v Nižji 
Avstriji. 
355 Deutsche Wacht 23. 6. 1895. Gegen die Deutschen? 
« p r a v tam. 
35' Deutsche Wacht 4. 7. 1895, 7. 7. 1895. 
358 Sutter, n. d., I., str. 120. 
359 Vasilij Melik: Slovenci v državnem zboru 1893—1904, ZC 1979, str. 69. 
3 6 0 Sutter, n. d., I., str. 120. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 2 225 
bodo njeni člani glasovali le proti celjski postavki, ne pa tudi proti celotnemu 
proračunu, nemški nacionalci pa so bili proti sprejetju celotnega proračuna, 
vendar pa se tudi oni niso hoteli odločiti za obstrukcijo, za katero je strastno 
agitiralo nemško nacionalistično časopisje.361 Dne 10. julija 1895 je prišlo v 
državnem zboru do poimenskega glasovanja o postavki Celje in postavka je bila 
sprejeta s 173 proti 143 glasovi.362 Pri tem je bila slovenska stran več kot raz­
očarana, ker je proti celjski postavki glasoval del nemških klerikalcev in krščan­
skih socialcev,363 nemška stran pa je začela glasno govoriti o klerikalni izdaji in 
zlasti napadala štajerskega poslanca Kalteneggerja, ki se je pred glasovanjem 
zavzel za slovenske zahteve. Proti Kalteneggerju se je po mnenju Domovine 
»vzdignila vsa vsenemška kuga«, ki ne izbira izrazov in sredstev za politično 
diskvalifikacijo (»Toliko razbrzdanosti in politične neznačajnosti in gnjusobe še 
ni zlahka kdaj doživel svet«), saj je K. Hermann Wolf na nekem zborovanju na 
Dunaju »nasvetoval, naj se rabi ime »Kaltenegger kot najhujša psovka«, dr. Ed­
vard Glantschnigg iz Maribora (»znani begun celjskega »narenturma«) pa je 
predlagal, »naj se Kaltenegger imenujejo — pljuvalniki«.364 
Sprejem celjske postavke je sprožil ostre reakcije med celotnim nemštvom 
v monarhiji, seveda pa so bile reakcije celjskih Nemcev najglasnejše. Celjski 
občinski odbor je na seji 13. julija 1895 sprejel posebno resolucijo, v kateri je 
od nemških poslancev zahteval, da ob 3. branju glasujejo proti celotnemu pro­
računu: »Der Gemeinderath der Stadt Cilli hat in der Sitzung vom 5. März 1. J. 
in Erfüllung seiner Pflicht die Folgen, die durch die Errichtung eines slavischen 
Gymnasiums in Cilli entstehen müssen, klar und deutlich zum Ausdrucke ge­
bracht. — Heute steht der Gemeinderath vor der Tatsache, dass die Post »Cilli« 
in zweiter Lesung angenommen wurde, und dass damit die durch den Volks-
verrath deutschklericaler ermöglichte Mehrheit des Abgeordnetenhauses die 
Slavisirung unserer Stadt beschlossen hat. Eine uralte deutsche Stadt soll wider 
den Willen ihrer Vertretung, wider den Willen der Landesvertretung, wider 
den Willen des gesammten deutschen Volkes ihres deutschen Charakters be­
raubt werden. Dieses Schicksal kann und darf uns nicht treffen. Von allen 
deutschen Volksvertretern muss in der Verfechtung der Ehre ihres Volkes die 
letzte selbstverständliche Folgerung gezogen werden, wenn unserem Volke die 
Schmach erspart sein soll, ein deutsches Gemeinwesen dem Slaventhum preis­
gegeben zu haben. Der Gemeinderath von Cilli richtet daher an alle deutschen 
Abgeordneten die dringende Aufforderung, in dritter Lesung gegen das ge-
sammte Budget zu stimmen und überhaupt alle möglichen parlamentarischen 
Mittel in Anwendung zu bringen, durch welche in letzter Stunde die Gefahr 
von unserer Stadt abgewendet werden kann.«365 Podobne resolucije so bile v na­
slednjih dneh sprejete tudi na številnih protestnih zborovanjih volilcev v Grad­
cu, Mariboru, Ljutomeru, Konjicah, Vojniku, Radgoni (13. julija 1895) in Celju 
(15. julija 1895), dne 16. julija 1895 pa tudi na Dunaju, kjer je bil na pobudo 
Hofmanna von Wellenhofa in Karla Hermanna Wolfa sprejet poseben razglas, 
3 6 1 Deutsche Wacht 11. 7. 1895. Deutsche Wähler demonstriert. 
3« Deutsche Wacht 14. 7. 1895. 
3 6 3 Deutsche Wacht 26. 7. 1896. Ein Tag der Schmach. (Za postavko Celje je glasovalo poleg Sloven­
cev, Cehov, Poljakov in drugih Slovanov še 27 nemških poslancev, od tega 25 nemških konservativcev ter 
2 zastopnika veleposesti iz Goroninijevega kluba. Proti pa je glasovalo 135 nemških poslancev (21 nem­
ških nacionalcev, 2 nemška konservativca, 9 krščanskih socialcev, 2 člana Coroninijevega kluba in 99 čla­
nov Združene nemške levice) in 8 Italijanov. 
3 6 4 Domovina 25. 7. 1895. V znamenju olike. (Glej tudi: Deutsche Wacht 21. 7. 1895.) 
3 6 5 Deutsche Wacht 18. 7. 1895. Cillier Gemeinderath. — Občinski svet mesta Celja je na seji 5. mar­
ca t. 1. v izpolnjevanju svoje dolžnosti jasno in razločno izrazil posledice, ki morajo nastati z ustanovit­
vijo slovenske gimnazije v Celju. — Danes stoji občinski svet pred dejstvom, da je bila postavka »Celje« 
v drugem branju sprejeta in da je tako z narodno izdajo nemških klerikalcev omogočena večina držav­
nega zbora sklenila slavizacij,o našega mesta. Prastaro nemško mesto naj bi bilo zoper želje svojih za­
stopnikov, zoper želje deželnega zastopa, zoper želje celotnega nemškega naroda, oropano svojega nem­
škega značaja. Takšna usoda nas ne sme doleteti. Vsi nemški predstavniki morajo v obrambi časti svo­
jega naroda potegniti poslednji sam po sebi umevni sklep, če se naj našemu narodu prihrani sramota, 
da je prepustil slovanstvu nemško občino. Občinski svet Celja zato naslavlja na vse nemške poslance 
nujen poziv, da v tretjem branju glasujejo proti celotnemu proračunu in nasploh uporabijo vsa možna 
parlamentarna sredstva, s katerimi bodo lahko v zadnji uri odvrnili nevarnost od našega mesta. 
226 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
ki je apeliral na nemške poslance, da glasujejo proti celotnemu proračunu. 3 6 6 
Kljub opisanim nemškim demonstraci jam pa je bil p roračun pri 3. branju dne 
20 julija 1895 sprejet s 185 proti 86 glasovi. Zanj je poleg Slovencev, Hrvatov, 
Staročehov, Poljakov, Rusinov in Romunov glasovalo tudi 86 nemških poslan­
cev, od tega kar 57 članov Združene nemške levice (Auerspeg, Auspitz, Baern-
r t i t h e r , Bazant, Beer, Beess, Bohaty, Brenner, Demel, Heinrich Doblhof, Rudolf 
Doblhof, Guido Dubsky, von Engl, Exner, Fürst l , Fux, Götz, Theodor Haase, 
Habermann, Habicher, Hallwich, Hübner, Hut ter , Jaksch, Kielmansegg, Klein, 
Kopp, Kübeck, Kuenburg, Mauthner , Miskolczy, Neuber, Nitsche, Noske, Pi-
chler, Popper, Promber, Rottmayr, Russ, Scharschmid, Schier, Schwab, Schwe-
gel, Spann, Spens, Stöhr, Suess, Sut tner , Swoboda, Terlago, Terseti, Vielguth, 
Widmann, Wimhölzel, Wrabetz, Zedwitz), 23 nemških klerikalcev (Dipauli, Dobl-
hamer, Ebenhoch, Falkenhayn, Fuchs, Gasser, Hayden, Herk, Kaltenegger, Kar-
Ion, Kathre in, Kohler, Morsey, Peitler, Plass, Rammer, Rapp, Rogl, Schorn, 
Thurner , Treuinfels, Wenger, Zehetmayr), 5 članov Coroninijevega kluba ozi­
roma moravske sredinske stranke (Berchtold, Adolf Dubsky, Fries, Ludwig-
storff, Rolsberg), ter dunajski demokrat Kronawetter.X7 Poleg vseh poslancev 
Nemške nacionalne s t ranke (21) in vseh krščanskih socialcev (10) je glasovalo 
zoper proračun le 20 članov Združene nemške levice, medtem ko se j ih kar 29 
preprosto ni udeležilo glasovanja. Vse to je imelo za nadaljnji politični razvoj 
v monarhi j i vel ikanske posledice, ki so se že kmalu izrazile v skrajno radikalni 
politiki avstri jskega nemštva. 3 6 8 
Ce povzamemo: od konca sedemdesetih do srede devetdesetih let je celjsko 
nemštvo strogo nemško-nacionalno usmerjeno in si prizadeva za močno, centra­
lizirano Avstrijo na nemški podlagi. Na spreminjanje politične orientacije celj­
skega nemštva sprva še vedno v glavnem vplivajo zunanji vzroki (nazadovanje 
nemštva na Kranjskem) in šele od konca osemdesetih let, ko Slovenci v Celju 
dosežejo nekaj pomembnih uspehov, nanjo vplivajo t u d i lokalne razmere. Za­
radi stalnega občutka ogroženosti se celjsko nemštvo vseskozi zavzema za soli­
darnost vseh Nemcev v monarhi j i in za politiko, ki naj temelji na izključno 
nacionalni podlagi, med delom celjskih Nemcev (Langgassner, Glantschnigg, di-
jaštvo) pa že od vsega začetka opazimo tudi pristaše skrajnejših gledanj, ki pa 
ostanejo v celotnem obravnavanem obdobju še v manjšini. Šele v zadnji fazi 
bojev za celjsko slovensko gimnazijo (junij/julij 1895), zlasti pa po sprejemu 
celjske postavke v državnem zboru, postane celjsko nemštvo skrajno radikalno 
in od tega časa dalje lahko govorimo o novih e lementih v politični orientaciji 
Nemcev v Celju in na Spodnjem Štajerskem. 
(se nadaljuje) 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
DIE POLITISCHE ORIENTIERUNG DER DEUTSCHEN IN CELJE 
IN DEN JAHREN 1861—1907 
II. 
Janez Cvirn 
Durch Taaffes Politik der Versöhnung und Verständigung wird die bereits im 
vergangenen Zeitabschnitt einsetzende innere Differenzierung im deutschen liberalen 
Lager noch vertieft und auch in Celje (Cilli) werden die deutsch-nationalen Kräfte 
immer stärker, denen der alte Liberalismus nicht mehr ausreicht und die alle politi-
* 6 Deutsche Wacht 18. 7. 1895. 
3 6 7 Deutsche Wacht 26. 7. 1896. Ein Tag der Schmach. 
3 6 8 Sutter, n. d., I., str. 127. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 2 227 
sehen Fragen nur durch das Prisma der deutschen Interessen zu betrachten beginnen. 
Die ersten Veränderungen in der politischen Orientierung der Deutschen in Cilli sind 
bereits zur Zeit der Vorbereitungen auf die Wahlen in den Reichsrat von 1879 zu ver­
zeichnen, wo sie sich eindeutig für die Politik der Fortschrittspartei (deren Mitglied 
auch der Abgeordnete von Celje, Dr. Richard Foregger war) entscheiden und wo sie 
noch entschiedener gegen die slowenischen Forderungen nach nationaler Gleich­
berechtigung aufzutreten beginnen. Nach Taaffes Regierungsantritt wird die Dif­
ferenzierung im deutschen Lager von Celje fortgesetzt, sie verläuft stufenweise und 
parallel zu den Veränderungen der Beziehung zur Regierung. Die Deutschen in Celje 
akzeptieren den Regierungantritt Taaffes zwar mit Zurückhaltung, jedoch nicht ab­
lehnend. Ihr Verhältnis zur Regierung ändert sich allerdings bereits im folgenden Jahr, 
als diese' die ersten Ansätze macht, die Verfassung in konservativem Sinne zu re­
vidieren und als auch den Slowenen einige Konzessionen gestattet werden.^ Die 
Deutschen in Celje reagieren besonders scharf auf die Annahme zweier von Vošnjak 
vorgetragenen Resolutionen im Reichsrat im april 1880, da sie diese für einen Versuch 
der totalen Slowenisierung des Volks- und Mittelschulwesens in Krain und der Steier­
mark ansehen. Deswegen beginnen sie, die Versöhnungspolitik der Regierung anzu­
greifen, die nur die nationalen Gegensätze nähre und den slowenischen Appetit ver­
größere. Außerdem betonen sie das Bedürfnis nach einem einheitlicheren Auftreten 
der Deutschen gegen die nationalen Gegner und die Regierung. Von dieser Zeit an 
schreitet die Differenzierung im Cillier deutschen Lager rasch voran, der Übergang 
vom Liberalismus zum Nationalismus ist in den Grundzügen noch von der Gründung 
der Vereinigten deutschen Linken abgeschlossen. In Polemiken über das Profil der 
neuen Partei betonen die Deutschen, das müsse eine Partei auf ausdrücklich deutscher 
Grundlage sein; nach deren Gründung im November 1881 aber beginnen sie deren 
doktrinär-liberales Programm zu bekämpfen, da es die nationalen Interessen des 
deutschen Volkes vollkommen außer acht lasse. Infolge der oppurtonistischen Politik 
der Vereinigten Linken setzt sich das Cillier Deutshtum für die Gründung eines 
besonderen Deutschen Klubs ein, der die deutschen freiheitlichen Politiker aus natio­
naler Grundlage vereinen und sich in ihrem Kampf gegen die konservative Mehrheit 
im Reichsrat auch äußerster politischen Mittel, wie z. B. : der Abstinenz, bedienen 
sollte. Der Deutsche Klub sollte sich nach der Meinung der Cillier Zeitung und der 
Deutschen Wacht für Fortschritt, Bildung, Wahrheit und Freiheit sowie für eine 
Lösung der angehäuften Probleme einsetzen, in nationaler Hinsicht aber eine kon­
sequente deutsch-nationale Politik führen, deren Ziel ein starkes Österreich auf deut­
scher Grundlage sein solle. Das ist auch das Programm, nach dem sich der Abge­
ordnete von Celje, Dr. Richard Foregger, im Reichsrat richtet, und wenn er 1885 dem 
Deutschen Klub beitritt, zwei Jahre später der Deutschnationalen Vereinigung, kann 
er sich der vollen Unterstützung seiner Wähler erfreuen. 
Die Unzufriedenheit mit der Politik der Vereinigten Linken und später des 
Deutsch-Österreichischen Klubs macht sich auch in der Betonung der Bedürfnisse 
nach einer selbständigen Politik des untersteirischen Deutshtums bemerkbar (Los von 
Wien!), das sich nur durch aktives und geschlossenes Auftreten auf nationaler Grund­
lage der fortshreitenden Slowenisierung widersetzen könne. In Zusammenhang damit 
kommt gerade unter den Deutschen in Celje der Gedanke von der Gründung eines 
besonderen Untersteirischen Fortschrittsvereins auf, der nach anfäglichen Verwik-
klungen (Verbot der Statthalterei in Graz) im Mai 1883 in Celje gegründet wird. Der 
Verein spielt in den folgenden zwei Jahren eine wichtige Rolle bei der Vorbereitung 
der Stajerc-Bewegung, einer Ideologie, die durch das Hervorheben des steirischen 
Landesbewußtseins und der Ständefragen die Entwicklung des slowenischen National-
bewußtseins auf dem Lande hemmen will, Mitte der achtziger Jahre aber seine 
Tätigkeit aufgibt. Einen Mißerfolg erntet auch das im Sinne dieser Ideologie schrei­
bende Blatt Kmetski prijatel (Bauernfreund), das in den Jahren 1882—1884 in Celje von 
dem Vorsitzenden des Vereins und geistigen Anführer der Stajerc-Bewegung. Dr. Ed­
vard Glantschnigg, herausgegeben wird. Von den Reichsratswahlen 1885 an hört diese 
Bewegung für einige Zeit auf, ein politischer Faktor zu sein, mit dem die Slowenen 
ernsthaft zu rechnen hätten. 
Wenn der Übergang vom Liberalismus zum Nationalismus in Celje zunächst unter 
dem Einfluß der Verhältnisse in anderen Kronländern, vornehmlich in Krain, verläuft, 
wirken sich auch die Verhältnisse zu Hause Zunehmend auf die politische Ausrichtung 
der Deutschen in Celje ein. Seit der Ankunft von Dr. Ivan Dečko (1885), der durch 
aufopfernde Tätigkeit im nationalen Sinne dem slowenischen politischen Leben in 
der Stadt neue Impulse gibt, können die Slowenen in Celje in kurzer Zeit mehrere 
bedeutende Erfolge verzeichnen. Im Jahre 1887 wird in der Untersteiermark die erste 
slowenische Eintragung in das Grundbuch erreicht, im Jahre 1889 siegen die Slowe­
nen bei den Wahlen zur Celjer Bezirksvertretung und gründen die Südsteirische 
Sparkasse, im Jahre 1890 erhalten sie die Konzession für eine Druckerei (Zvezna 
228 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA 
tiskarna) und gehen bei den Gemeindewahlen in Cilli-Umgebung als Sieger hervor, 
1891 erscheint in Celje das erste Mal das slowenische Blatt Domovina (Heimat), 1892 
wird mit der sog. Sprachenverordnung für Celje ein erster Sieg auf sprachlichem 
Gebiet erzielt. Aus all diesen Gründen fühlen sich die Deutschen in Celje zunehmend 
bedroht und beginnen die gesamte Politik in der Monarchie nur vom Standpunkt 
ihred engen Interessen aus zu betrachten. So streten sie z. B. im Jahre 1890 heftig 
gegen die Versuche eines deutsch-tschechischen Ausgleichs auf, weil sie der Meinung 
sind, daß danach auch die. Slowenen ähnliche Forderungen stellen würden. Ebenso 
glauben sie, in der slowenischen Forderung einen Angriff auf den deutschen Besitz­
stand zu sehen, der durch die deutschen Kolonisten auf den Ruinen des antiken 
Celeia errichtet worden sei, gehen gegen die opportunistische Politik der Vereinigten 
deutschen Linken mit Plener an der Spitze vor und treten vor den Reichsratswahlen 
von 1891 lautstark für die Gründung einer einheitlichen deutschen nationalen Partei 
ein, die aus der Deutschnationalen Vereinigung enstehen sollte. Doch nach der Grün­
dung das neuen Klubs sind sie wegen seines Antisemitismus mit ihm nich zufrieden 
(Antisemitismus taucht in der politischen Orientierung der Deutschen in Celje wesent­
lich später auf). Seit 1891 tritt Dr. Foregger, der sich nach den Anweisungen des Cillier 
Deutschen Vereins richtet, im Reichsrat als »Wilder« auf in seinem Bestreben, sich 
über Zwistigkeiten zwischen den Deutschen hinwegzusetzen und ein einheitliches 
Auftreten der beiden deutsch-freiheitlichen Parteien zu erreichen; er setzt sich weiter 
für die Gründung einer neuen einheitlichen deutschen Volkspartei ein unter dem 
Motto: »Alles für und durch das Volk!« 
Dieser Standpunkt der Deutschen in Celje kommt zunächst in der berühmten 
Aktion von Foregger und Kraus zur Annäherung der beiden deutschen freiheitlichen 
Parteien zum Ausdruck (1892), noch stärker aber am Parteitag im Juli 1893, wo die 
untersteirischen Deutschen ihre politischen Forderungen formulieren. Dieses sog. Cil­
lier Programm, das durch seine betonte Forderung nach deutscher Gemeinbürgschaft 
in der nach dem Fall der Taaffe-Regierung veränderten politischen Situation unter 
den Deutschen in der Monarchie nicht das erwartete Echo findet (wenn auch die Idee 
von gesamtdeutscher Solidarität von diesem Zeitpunkt an ständig gegenwärtig ist), 
spiegelt die politische Orientierung der Mehrheit der Deutschen von Celje in dem 
behandelten Zeitabschnitt authentisch wider. Natürlich trifft man bei einem Teil der 
Deutschen in Celje von Anfang an auch Vertreter radikalerer Anschauungen an. In 
den achtziger Jahren tritt der Advokat Dr. Edvard Glantschnigg als leidenschaftlicher 
Anhänger Georg von Schönerer auf. Nach seiner Übersiedlung nach Maribor im Jahre 
1889 aber begeistern sich vor allem die Studenten für das Linzer Programm und den 
Antisemitismus. Solche Anschauungen werden allerdings in dem behandelten Zeit­
abschnitt noch immer von einem geringeren Bevölkerungsanteil vertreten, obwohl sie 
in der letzten Phase der Kämpfe um das Cillier Gymnasium sichtlich zunehmen. Erst 
die für sie ungünstige Lösung der Gymnasium-Frage bewirkt eine entscheidende 
Veränderung in der politischen Orientierung der Cillier Deutschen. 
NARODNI MUZEJ, Ljubljana, Prešernova 20, telefon (061) 218 876 
Narodni muzej izdaja knjige s področja arheologije, zgodovine, umet­
nostne zgodovine in muzeologije. 
V seriji Katalogi in monografije so obdelana posamezna slovenska arhe­
ološka najdišča. Obsežne razprave, prav tako podkrepljene z gradivom so 
objavljene v Situli. V tej seriji so izšli doslej tudi trije zborniki (št. 13, 
14/15 in 20/21). Revija Argo nadaljuje tradicijo publikacije izpred 1. sve­
tovne vojne. Namenjena je predvsem popularizaciji muzeologije, spremlja 
novosti na tem področju v Sloveniji in izven nje. Je tudi osrednje glasilo 
muzealcev Slovenije, ki je njen soizdajatelj Društva. 
Ob posameznih tematskih razstavah so bili objavljeni katalogi, v katerih 
so tudi tehtne razprave znanih slovenskih zgodovinarjev. Iz bogatega iz­
bora del vam predstavljamo predvsem novejša in tista z zgodovinsko 
tematiko.