NASLOV—A DDRESS: Glasilo k. S. k. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio. Telepbonc: HEndenon 3912 * ?ali? boste pridobili v sedanji kampanji saj enega novega člana ali članico? Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje ie 47. leto geslo KSKJ. JE: uVse za vero, dom in narod/*1 Entered aa Second da« Matter December 12U», «23, at the Port Office at Cleveland, Ohio. Under the Aet of Angnst Mth, 191*. Accepted fer Mailing at gpeelal Rate of Portage Provided for In Section u«j. Act of October 3rd, 1917. Authorised on May 22nd. 191J. NO. 23 — ŠTEV. 23 CLEVELAND, O., 6. JUNIJA (JUNE), 1940 VOLUME XXVI. — LETO XXVI. 0 25 LETNICI DR. KRALJICA MAJNIKA, ŠT. 187, SKMYfiAft, W& | IZVIRNO POROČILO Poročilo o naši minuli slavnosti 25-letniee Z veseljem poročamo, da se je v nedeljo, 26. maja slavnost 25-letnice našega društva nad vse lepo izvršila. Naša krasna zveznata zastava je stala ka- S. K. Jednoto. Mr. Germ nam je veliko pripomogel s svojo navzočnostjo za tako lep potek slavnosti. Njegov odkritosrčen nasmeh, njegova pesem in melodija nas je vse spravila v dobro voljo. Sheboygan in Colo- kor srebrna nevesta s krasnim rado je v razdalji 1,200 milj, a srebrnim vencem in trakovi okinčana med svojimi tovarši-cami ustanoviteljicami društva. Venec je bil dar sledečih ustanoviteljic: Marie Prisland, Jo-hana Suscha, Mary Sebanz, Frances Ribich, Margaret Erzen in Theresa Hren.. S cvetlicami, svečami in zlatimi prtovi so naše požrtvovalne častitfe šolske sestre okinčale oltarje. S kora so zadoneli slavnostni glasovi pevskega zbora pod vodstvom Mrs. Stanza Francic. Ko je zadonel glas našega spoštovanega glavnega predsednika KSKJ, Mr. John Germa v pesmi "Ave Maria," so soize z&-lesketale v očeh naših članic in drugih vernikov. Slavnostno sv. mašo je daroval sobrat Rev. Ciril Sircel OFM sin slovenskih staršev (tukaj živečih) Mr. in Mrs. Anton Sircel, katerih številna družina spada h K. S. K-Jednoti. Častiti gospod misijonar je imel izborno pridigo v .slovenskem in angleškem jeziku. Ni nam mogoče v celoti priobčiti zlatih besed mladega gospoda, kaj so katoliška bratska društva, kaj je naša prva dolžnost in naš namen. Po maši se je vršila procesija za praznik sv. Rešnjega Telesa. f>ri kateri je naš župnik Rev. R. Potočnik opravil vse molitve in pesmi v slovenskem jeziku. Temu lepemu epravilu so vsi navzoči z zanimanjem in pobožnimi molitvami sledili. Ob 12. uri so naše članice ser-virale izborno južino, katero smo zalivali z rudečo kapljico, katere je bilo na razpolago #a vse dovolj. Ko smo se okrepčali in seznanili z našimi številnimi gosti od blizu in daleč, je sosestra Johana Mohar, glavna uradnica K. S. K. Jednote in tajnica društva pozdravila goste v imenu društva ter nato izročila vodstvo sosestri predsednici Mrs. Mary Godez. Stolo-ravnateljica obrne program iz svečanostnega duha, na veselje in iskreno sobratsko ter sose-strsko družabnost. Vsi navzoči zapojo pesem "Star Spangled Banner," nato govori mestni župan Mr. Herman C. Runge, ki je čestital društvu na 25-letnem plodovitem delovanju v dobrobit svojih članic in ugled Slo^ vencem v Sheboyganu. Spomnil »se je v svojem govoru s Čestitkami naših društvenih ustanoviteljic, častnih gostov, posebno glavnega predsednika Mr. John Germa, ki je bil to pot prvič v Sheboyganu. Nato govori glavni predsednik K. S. K. Jednote, Mr. John Germ. Predsednik je imel dolg, resen in zanimiv govor, čestital je ustanovnicam in društvu na lepem napredku in složnem delovanju; priporočal nam je, da naj gremo še po tem potu na prej za večjo in še močnejšo K. naš glavni predsednik se ni ustrašil te dolge poti. Kakor dober o^e, ki mu ni nobena raz dalja preširoka se odzove povabilu svojih otrok. Zapel nam je več pesmi, slovenskih in angleških. Grobna tišina je zavladala v dvorani, ko vsi vstanejo s sedežev in Mr. Germ s svojim milim glasom zapoje pesem "Blagor mu, ki se spočije" v spomin pokojnim članicam našega društva. Redko kdaj v pehanju za čast in denar obstojimo in pomislimo, da življenje naše je tako kratko. V 25 letih smo spremile do groba 22 članic, sosester, večinoma vse v najlepših cvetočih letih. Bog jim daj v miru počivati, me ostale pa se jih pogo^ sto spominjajmo v'molitvi! Nato sosestra J. Mohar, večletna tajnica, poda finančno poročilo in druge zgodovinske podatke društva. V imenu ustanovnih članic govori fosestra Marie Prisland. Naprosili smo jo, da je govori lo odličnih in vplivnih Ameri-kancev in ona kot izvežbana di-plomatka zna izrabiti priložnost, da povzdigne naše ženstvo v očeh tujerodcev ter je izvrstno opisala zgodovino društva, prve težnje in zapreke. Imenovala je kot soustanovitelja Rev. Jakob Černeta, ki se je zelo zanimal, da bi to društvo napredovalo. Zahvalila se je glavnemu tajniku KSKJ, Mr. Joseph Zalarju za njegovo potrpežljivost in pomoč v prvih letih, ko je bilo vodstvo podpornega društva nekaj novega. Zahvalila se je soustanovnicam Mrs. J-. Suscha, Mrs. M. Sebanz, Mrs. F. Ribich, Mrs. Margaret Eržen in Mrs. I. Hren,'ki so vseh 25 let delale za napredek društva. Govornica je na Široko poudarjala, koliko je društvo in Jednota že izplačala svojim članicam za razne podpore, koliko v razne dobrodelne namene, kako društvo deluje na tem, da se njegovo članstvo vodi po pravi poti morale in v katoliškem duhu. Povedala je, da jo je načelnica mestne dobrodelne Zveze vprašala, kako to, da nimajo posebnih sitnosti s slovenskim narodom ob času bolezni in številnih operacij. Sestra Prisland, ki navadno zastopa naš narod v mestnih dobrodelnih različnih skupinah, je odgovorila, da zato, ker Slovenci imajo svoje podporne bratske organizacije in društva, kjer se sami medsebojno podpirajo v slučaju bolezni in smrti. ' " Nato zapoje cerkveni pevski zbor "Blue Danube Waltz" v poklon našim ustanovnicam in (Dalje na 4 strani) NOVA MAŠA V BARBERTONU, OHIO Minulo nedeljo, dne 2. junija je prevzvišeni gospod škof Joseph H. Schlarman, D. D., v katedrali Matere Božje, Peoria, III., med številnimi drugimi no-vomašniki v duhovnika posvetil tudi našega rojaka ali Slovenca Rev. Mihael Železnikarja. Naš novomašnik bo prvič stopil k oltarju Gospodovem in pel novo mašo prihodnjo nedeljo, dne 9. junija v slovenski cerkvi Presvetega Srca Jezusovega, Barberton, O., to bo prva nova maša v naši fari. Pri novi maši mu bodo asistirali sledeči gospodje duhovniki: Rev. Dr. Joseph Medin, župnik iz Bar-bertona kot asistant; Rev. Michael Hnat iz Akrona kot dija-kon; Rev. John Plaznik iz Morris, 111., kot subdijakon; Rev. Fr. Matthew iz opatije sv. Andreja, Cleveland, O., kot cere-monijar; Rev. M. J. Butala iz Jolieta, III., in duhovni vodja KSKJ, bo pridigal angleško, in Rt. Rev. kanonik J. J. Oman iz Clevelanda bo imel pa slovensko slavnostno pridigo. Častiti gospod novomašnik' je bil rojen na Igu pri Ljubljani, kjer mu še živi oče Jakob Nova maša se bo pričela ob 10. uri; po sv. maši bo blagoslov, zatem se pa vrši v Domovina dvorani na 70—14th St. let bo Rev. Michael Železni/car Zeleznikar, en brat in ena sestra. Mati mu je umrla pred več leti. Tukaj v Ameriki ima častiti gospod novomašnik tri brate: Louisa, ki je pomožni tajnik KSKJ, potem Johna in Martina pa v Chicagu, 111. Novomašnik je dospel v Ameriko še kot mladenič in je začel delati v neki železolivami, ob- tincev. Novomašnik je že več član KSKJ; kot duhovnik deloval v škofiji Peoria, 111. Na povabilo svojih prijateljev si je novomašnik izbral naselbino Barberton, O., za novo mašo, in mi v Barbertonu smo se zelo razveselili, da bomo doživeli prvo novo mašo kakega našega rojaka; zato smo časti-temu gospodu novomašniku zelo hvaležni. Se pa tudi ves naš slovenski Barberton pripravlja za ta veliki dan; vse dela vsak po svoji moči. Farani naše domače slovenske cerkve so novomašniku kupili krasen kelih za spomin na ta veliki dan; tudi več dru-| gih primernih darov bo prejel, ki jih bo kot duhovnik rabil. Naš častiti gospod novomašnik ima mnogo prijateljev in dobro vemo, da bo naša cerkev Presvetega Srca Jezusovega za ta dan veliko premajhna in enako tudi d vorana. Storili bomo vse najboljše. Vsi ste dobrodošli! Pridite, in se z nami vese- PRIPRAVLJEN BITI, TO JE (Izvirno poročilo iz Jugoslavije.) enem je pa obiskavai večerne i lite ! Novomašnik, Tebi pa kličem : Prisrčno dobrodošel v našo naselbino! Z razprostrtimi roka- šole, da je naredil izpit kot gra-duant višje šole. Pozneje se je vpisal v St. Viator kolegij v, banket v počast novomašniku, Bourbonnais/ 111., zadnja štiri ¡mi in odkritimi srci Te bomo kjer bodo nastopili razni izbor- leta je pa študiral bogoslovje v sprejeli v našo sredo. Novo-ni govorniki v slovenskem in an- semenišču sv. Prokopa v Lisle. gleškem, jeziku. 111., pod vodstvom oo. benedik- mašnik bodi pozdravljen! J. L. la v angleškem jeziku, ker je ^vladala diktatura ker je drža- je veljala $37,000,000 in je bila bilo v dvorani precejšnje števi- ,va vzela pod svojo oblast vso v službi ali rabi zadnjih 13 let. KRATEK TEDENSKI PREGLED VOJNIH DOGODKOV S 23. majerti je v Angliji za-¡jih je 700 utonilo. Bojna ladja Med ubitimi je tudi mnogo otrok; 97 poslopij je razdejanih in nemške bombe so zanetile 61 požarov. Ena bomba je udarila samo 10 čevljev oddaljeno od ameriškega poslanika Bul-litta, ko je padla na poslopje v katerem se je nahajal. —Dne 4. junija so zavezniki delavsko moč, industrijo in premoženje naroda, da bo mogoče rešiti deželo pred pretečo nevarnostjo. Zaeno je bil naložen ipo procentni davek na vse dobičke. Ta novi zakon velja za vse ljudi enako. —Dne 24. maja so nemške čete zavzele važno francosko pristanišče Boulogne, ki je oddaljeno samo 30 milj od Anglije. Zavezniška armada je skušala na vse načine zadržati sovražnika, kar ji pa ni uspelo. Težko pa, da bo Hitler dosegel svoj cilj in zavzel tudi Anglijo; pri tem mu manjka potrebnih ladij, najmanj 500 po številu, da bi svojo morda pol milijona vojakov broječo vojsko čez ro-karski zaliv prepeljal; kje so pa še nadaljne ladje za topništvo, tanke in drugo. Hitler sicer trdi, da ima pripravljenih 20,000 vojakov, da jih lahko z letali pošlje v Anglijo in tam spusti na tla; toda Angleži so dobro pripravljeni na sprejem teh parašutarjev. —Dne 24. maja se je peljal francoski general Weygand na bojno fronto, kjer bo izdal u-kaz za ogromen protinapad, da bo z njim presekal nemško za-gozdo, oziroma da 'bo zvezal obe svoji armadi na severu in jugu. V sektorju Cambrai se je vršila silna bitka. Francozi ubitih in ranjenih okrog 500,-računajo, da so Nemci zgubili 000 mož, odkar so prešli mejo v Holandijo, in da je bil izmed —Angleškemu generalu Gor-tu se je posrečilo z flanderske-ga bojnega polja še pravočasno rešiti in spraviti na varno pred sovražnikom nad 300,000 mož; na označenem bojišču je ostala sedaj samo še ena divizija j ¡z zraka vsled maščevanja me-(15,000 mož). Vsled tega jejtali bombe na mesto Muenlchen angleški kralj George VI. podelil generalu Gortu najvišje odlikovanje. —Dne 31. maja se je francoskim četam pri Abbeville posrečilo pregnati sovražnika z označenega bojišča; pri tem so Francozi odvedli več sto nemških vojnih ujetnikov, zaplenili mnogo municije in provijan-ta; izgube na francoski strani so bile majhne. —Dne 1. junija so nemški letalci začeli obstreljevati predmestje mesta Lyons in Marseilles v Južni Franciji vsled česar je bilo ubitih več oseb. —Angleški letalci so pri Dun-kirku izstrelili 40 nemških ae-roplanov, 60 pa poškodovali, tako so potopili tudi en nemški torpedni čoln. —Dne 3. junija so zavezniške čete pri Dunkirku uspešno potisnile nazaj do 200,000 mož broječo nemško armado. Nemško vojaštvo je moralo skoro do pasu gaziti v vodi in blatu, ker so bili obrambni jezovi in kanali odprti, naslednji dan je pa vseeno obrežno mesto Dunkirk padlo Nemcem v roke. —Dne 3. junija se je nad Parizom pojavilo nad 150 nem- in Frankfort. ZA VARNOST AMERIKE Washington, D. C., 3. junija. Predsednik Roosevelt je danes naprosil, kongres, da bi se smelo narodno gardo ali milico vsake naše države priklopiti k redni armadi v svrho zaščite ameriškega ozemlja pred sovražnim napadom (Nemci). To je predsednik, učinil na prošnjo brazilske vlade, vlade Costa Rica in Uruguay, ker se je v Južni Ameriki bati vpada "pete kolone," katero imajo Nemci v Braziliji dobro pripravljeno. Na podlagi panameriske pogodbe morajo v slučaju vojne vse ameriške države braniti svoje ozemlje; vsled tega bi bile tudi naše Združene države primorane zagrabiti za orožje. vsakih 7 sedanjih ranjenih 1 : ških aeroplanov, iz katerih se ubit, zavezniki pa so i2gubili samo eno petino tega. —Dne 1. junija so Nemci potopili angleško bojno ladjo "Nelson"; od 1,320 mornarjev je začelo metati bombe. Preračunano je, da je padlo na mesto nad 1000 bomb. V Parizu * in okolici je bilo vsled tega ubitih 254 oseb, 650 pa ranjenih. DVA LOiJE KO EDEN! Poskusite dvigniti ali ne-sti zvrhan buielj pšenice. Bo treba ie precej vzdigniti, kaj ne! Če pa primeta dva, vsak pri enem ročaju, bosta pa prav lahko nesla. Nekaj podobnega je pri pridobivanju novega članstva v kam' panji, ki jo ima sedaj naša jednota. Eden težje dobi dva nova člana, ko pa ie stopita okrog prijateljev dva in dobita vsak enega. S to Hamletovo besedo je lepo označeno stališče današnje Jugoslavije v evropskem tragičnem razdobju. Kajti, gre za dogodke, ki bodo ne samo na zemljepisne karte vplivali, marveč tudi na socijalne razmere, nam mora biti več kot jasno. Saj je celo še počasni predsednik — bivši — angleške vlade, g. Chamberlain moral priznati že pričetkom vojne, da bodo posledice težke na socijalnih poljih. Mislil je nove družabne rede, ki bodo tudi v Evropi nastopili. Tako bo zopet potrjen star izrek filozofa, da so vojne vedno lokomotive zgodovine. Kakšen bo nov družabni red se še ne razmotriva, samo na lahko se sem pa tja bere o kakih projektih. Dovolj so zanimivi, da se o njih posebej piše, ko bo čas nekoliko dozorel za to. Mi smo pripravljeni, naj pride kar hoče, tudi na najtežje. Lani je bilo razpoloženje precej podobno tesnobi, ki vlada pred viharjem, ko Vam je glava težka in znotraj čutite, kakor da Vam manjka zraka. Sedaj je stvar druga! Kjer se pojavijo čete naše vojske v bojni opremi, se vse vstavi, oko Vam zaigra na krepkih postavah in nehote pojete ,z njimi, ker— najbrže ne veste več tega v Ameriki, da vojaki na svojih vajah pojo narodne pesmi, kadar ne igra godba — Vam gre njihova pesem v dušo in srce. "Regiment po cesti gre, uju!" Večina pesmi je namreč slovenskih radi njih poskočnosti in blagoglasja, tako da jih tudi Srbi in Hrvatje radi prepevajo. In fantje sami! Sedaj so bili pozvani letniki iz južnih delov države v Ljubljano, da jih vidite Vi in da jih vidi sovražnik! Bogme, ni jih varno imeti za sovražnika, kajti nazadnje pride kljub vsej vražji tehniki le boj od moža na moža, in takrat ti možje niso taki, da se z njimi lahko opravi. Mi smo pripravljeni, tudi v gospodarstvu pričenja naša pripravljenost zavzemati oblike, kot v deželah, ki so že v borbi. Z jutrišnjim dnem je prvi brezmesni dan, ko se ne sme klati telet, svinj in goveje živine, niti prodajati ali v javnih lokalih mesna jedila nuditi. Dva dneva sta na teden, torek in petek. Tudi v porabi pšenice za mletev pridejo gotove omejitve, da bomo imeli enotni kruh. Do teh omejitev smo prisiljeni radi velikega izvoza in zato, da se za domačo porabo zagotovi zadostne količine, saj bi trgovci vse izvozili ven, da zaslužijo, kaj bomo pa imeli sami in naša vojska v času potrebe? Saj smo morali v zadnjih dneh kupiti 5000 vagonov koruze v Rumuniji, in Bolgariji, ki je bila še cenejša kot domača, tako je trgovina nagnala ceno kvišku, daje nova zunaj kupljena koruza za 75 din cenejša od naše domače po zadnjih cenah, 210 din za stot. Da draginja, to je posebno poglavje našega (vojnega) gospodarstva, dasi nismo še v vojni. Povišanje plač na vseh poljih, izvzemši državne uslužbence. Ti pač dobivajo v posebnih organizacijah cenejše vse blago, vendar pa cene tudi niso v skladu s plačami, in redno je, da pri dirki, ki jo draginja povzroči v cenah, plače ne morejo vštric, tako da nastanejo v kratkem mezdni boji. Ni pa samo zunanja trgovina tista, ki dela draginjo, tudi sistem dosedanjih zvez, ki z izginotjem raznih držav kot samostojnih pogodbenih strank v našem trgovskem sklopu dobaviteljev, ki se nenadoma poruši, povzroči, da nove zveze dražijo iste pridelke. Ker je Nemčija povzročila", da so samostojne države izginile, in je ona stopila na njih mesto (Avstrija, čeboslovaška. Poljska, Danska, itd.), je sedaj nov pogodbenik, močnejši politično in gospodarsko, proti katerem smo mi šibkejši, pa se moramo udati in izgubimo precej ugodnosti, ki smo jih imeli pri prejšnem dobavitelju ali odjemalcu. Tako tudi te razmere vplivajo na naše gospodarske prilike in povzročajo draginjo in nevšečnost v trgovskem poslovanju. Naša trgovinska bilanca bo letos za precej ostala pasivna, v kolikor se tujskega prometa tiče. Naredbe, ki jih je morala država izdati radi tujskega prometa, da se ubranimo "pete kolone," k: je dosedaj igrala v nemških napadih na samostojne države tako veliko vlogo, zelo rabimo. Tisoči tujcev, ki jih imamo že sedaj v državi po raznih obratih, kot "strokovnjake" in podobne plačane sovražnike, so se drugod izkazali kot uspešna pomoč sovražniku pri osvajanju dežele, kakor nam neverjetno nazorno pokaže primer pri vseh gornjih osvojenih državah. Na poseben način pri Norveški, kjer so razni Quislingi odprli vrata mest in trdnjav, da'je sovražnik nemoteno vkorakal. Tega ne bo več, tudi naši rojaki iz Amerike bode občutili te predpise, vendar pa bo naše uradništvo že znalo razločevati, kdo pride kot tujec in kdo kot dober in pravi prijatelj, saj kri ni voda. Torej tujski promet bo letos deloma radi vojne naravnost, deloma radi predpisov za obrambo silno nazadoval. Dosedaj je dohodek iz tujskega prometa skoro vsako leto znašal milijardo din, in če ta izostane pri budžetu, kakor ga imamo mi, ca. 12 do 14 milijard, to že nekaj pomeni. Da bi mnogo Amerikancev letos prišlo, je skoro izključeno, ker je nasprotno zaželjeno od vlade ZDA (Združenih držav ameriških), da pridejo njih državljani nazaj domov, ne da pa še v nesrečno od vojne vihre razdevajočo se Evropo potujejo! O tujskem prometu bo najbrže zanimala sledeča stvar naše rojake tam preko, ker je zelo poučna za nazore o razmerah glede varnosti v sedanji Evropi. Z Nemčijo so bila pogajanja v teku radi večjega števila turistov, pa ni bilo nič iz tega, ker se odraslih turistov iz razlogov, ki sem jih preje omenil, namreč "pete kolone," branimo. Odraslih ne sprejmemo, pač pa žene in otroke do 16. leta. To je bila pozabila povedati gospa Doroth.v Thompson, ki (Nsdaljevsnje na 4. svrani). Druitvo sv. Jožefa, it. J, Joliet, III. Smrtma kern Članstvu naiega društva s« naznanja, da je dne 29. maja v sv. Jožefa bolnišnici umrl naš sobrat Jerry Pire v starosti 71 let. Pogreb se je vršil 31. maja iz Nemaničevega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jožefa, kjer je bila darovana sv. maša zadušnica, potem smo ga pa spremili društvo Najsvetejšega Imena, društvo sv. Jožefa, št. 2 KSKJ in društvo sv. Družine, št. 1, na pokopališče sv. Jožefa, kjer so ga položili k večnemu počitku. Pokojni zapušča popol sina Marko Bizjaka v Williamson, Iowa. Rojen je bil 26. decembra, 1868 v Sloveniji; v naše društvo je pristopil 10. decembra, 1908 in bil vedno dobro stoječ član in se je rad udeleževal pogrebov naših članov in članic, zato je prav, da se ga spominjamo pri svojih molitvah. Naj mu bo lahka ameriška gruda in naj počiva v miru božjem. Prizadetim izražam v imenu našega društva iskreno sožalje. S pozdravom, Louie Martincich, tajnik.. Društvo sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O. Članstvu našega društva s tem naznanjam sklep zadnje seje (maja), da se bodo naše redne mesečne seje v poletnem času vršile na soboto zvečer ob sedmih pred vsako drugo nedeljo v mesecu in sicer v navadnih prostorih; torej bo prihodnja seja dne 8. junija. To se je zaradi tega ukrenilo, ker je bila vedno pičla udeležba ob nedeljah, 2Ato se pričaikuje večje udeležbe ob sobotah zvečer; torej le pridite, kolikor vam mogoče! Dragi mi sobrat je in sestre: Kaj pa s kampanjo mladinskega oddelka, ki je v teku? Pomislimo, da je bilo naše društvo že dostikrat vpisano v Zlato Jednotino knjigo za svojo aktivnost, zato tudi sedaj ne smemo dopustiti, da bi se naše društvo sramovalo. Ako bi naše članstvo šlo v skupinah po pet oseb skupaj in bi pridobila vsaka taka skupina samo enega novega člana ali članico, bi se ne sramovali ob koncu sedanje kampanje, saj bi jih pridobili na ta način nad 100! Kakor znano, sprejema naša Jednota v mladinski oddelek tudi otroke, katerih starši niso Jednotini člani, pojdimo torej na delo in raztolmačimo jim, da dajo svoje otroke v našo Jed-noto, ki daje najboljše pogoje zavarovanja; s tem storimo staršem uslugo, njih otrokom pa omogočimo, da bodo prestopili v naš aktivni oddelek, ko dorastejo in bodo spadali k dobri katoliški organizaciji; pojdimo torej na delo! Upam, da vsako društvo ljubi člane in članice, saj take, ki pogojno spolnujejo pravila v plačevanju asesmenta. Pri nas ni še to tako slabo, ker se pretežna večina članstva drži rednega plačevanja, «drugi pa plačujejo pogojno kakor naša pra naših članov. S pozdravom, Anton Keedan, tajnik, 9006 Union Ave. Društvo »v. Petra i* Pavla, št. 91, Raukin, Pa. V naznanilo in ravnanje članstvu našega društva, da se bodo naše seje za prihodnje štiri mesece (junij, julij, avgusta In september) pričele točno ob 1. uri popoldne in to vsako drugo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja se vrši torej dne 9. junija; prosim vas, da se iste v velikem številu udeležite. Na tej seji moramo izvoliti še enega nadzornika, ker sedaj imamo samo dva. Tudi vas prosim, da bi bolj točno plačevali svoje asesmen-te; to se tiče onih, ki vedno ra di zaostajajo z vplačevanjem. Prosim vas lepo, vpoštevajte to moje naznanilo. Sobratski vam pozdrav, F. J. Habich, tajnik. Društvo Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn. Naznanjam vsem onim čla nom, kateri niso bili navzoči na zadnji seji, da bomo imeli sedaj v poletnem času našo sejo eno uro prej kakor navadno Torej se prične prihodnja seja dne 9. junija točno od devetih dopoldne v navadnih zboroval-nih prostorih. Prosim, da cenjeno članstvo to naznanilo vpošteva. S sobratskim pozdravom, John Komidar, tajnik. Društvo sv. Jožefa, št. 103, West AUis, Wis. Vabilo na piknik Dragi mi sobratje in sestre! S tem vas prav prijazno vabim na naš društveni piknik, vršeč se v nedeljo, 9. junija v Saga-dinovem parku Tla S. 38th in W: Burnham St. Prošeni ste, da se brez izjeme vsi udeležite, »aj ta prireditev je v korist naše društvene blagajne, torej tudi v vašo lastno korist. Zaeno ste prošeni, kateri imate še gotove vrste tikete, da mi kupone prodanih z denarjem vred vrnete, tako tudi vse neprodane in sicer do 6. ure zvečer na piknikovih prostorih. Nadalje prijazno vabimorvsa naša bratska društva, da nas blagovolijo posetiti ta dan na pikniku in nam s tem pripoma-gati k boljšemu uspehu. V enakem slučaju bomo vašo naklonjenost tudi mi vpoštevali. Torej na veselo svidenje- dne 9. junija v Sagadinovem parku. Za dobro postrežbo vam jamči pripravljalni odbor. Louis Sekula, tajnik. Društvo SP» 8r<»M**J*,it- M* o. seje, — Vabilo vila določujejo, toda vseeno imamo še dva odstotka takih brezbrižnikov, ki se ne zanima-' jo za plačevanje asesmenta. Ta moj opomin naj velja vsem tako prizadetim, da se bo tudi od njih zahtevalo red v plačevanju, ali se jih pa bomo rade volje iznebili potom sus-pendacije. To se bo vršilo na podlagi društvenih pravil, ker se ne dovoljuje zanje zalagati kar za več mesecev, tajniku pa to tudi ni mogoče. Torej pozor, če hočete biti še pri društvu, plačujte redno, drugače se boste sami suspendali. Naj še omenim glede onih, vsem tem želimo, da bi kmalu ki se preselijo, da bi sporočili okrevale. brez odlašanja svoj novi naslov Torej na svidenje na prihod- tajniku; dosti je slučajev, da nji seji! Pozdrav. nimamo natančnega naslova Jennie Toncich, tajnica. Društvo sv. Ane, št. 105, New York, N. Y. Drage mi sosestre! Prihodnja naša seja se vrši dne 9. junija ob treh popoldne ; dolžnost je vas, da se iste udeležite, kajti zadnji dve seji sta bili tako «labo obiskani, da sploh ni bilo mogoče zborovati. Za rešiti imamo več važnega. Ker se nam bliža poletna vročina, takrat vas pa sploh ne bo mogoče dobiti-skupaj, zato vas prosim, da bi plačale nekaj vnaprej; dogovorimo se na prihodnji seji. Vse one, ki dolgujete več, prosim, da za gotovo dolg poravnate, ker društvo ne more še nadalje zalagati. Ker je pokojna sosestra Gertrude Tomaževič želela namesto venca sv. mašo, zato bo ista zanjo darovana dne 9. junija ob 10. uri dopoldne v naši slovenski cerkvi po namenu našega društva^v. Ane. Na bolniški listi so sledeče naše članice: Pavlina Vesel, Mary Picinich, Maria Sershen, Mary Zalokar in Mary Pavlic; Naznanja se članicam našega društva, da smo premenile čas naše junijske seje sa en dan, torej se ista vrši v ponde-ljek, 10. junija ob 7. zvečer v navadnih prostorih; izvolite to vpoštevati in priti v velikem številu na to sejo. » Kakor znano, se vrši v nedeljo, 9. junija v naši farni cerkvi ob 10. dopoldne nova maša, katero bo daroval naš rojak in sobrat Rev. Mihael Železnikar; popoldne ob 12:30 se pa vrši banket v počast novomašniku v dvorani društva Domovina na 14. cesti, kamor se pričakuje velike udeležbe. Tudi članice našega društva ste prijazno vabljene, da se udeležite te nove maše, tako tudi banketa. S pozdravom, Frances Smrdel, tajnica. Društvo sv. Petra, it. 118, Little Falls, N. Y. Vabilo na pojedino in veselico Naše društvo priredi v soboto, 8. junija zvečer ob 8. v Slovenskem Domu na 18 Seeley St. takozvano "party" in plesno veselico. V imenu odbora v prvi vrsti prav vljudno vabim vse naše člane in članice, tako tudi vsa tukajšna društva, moška in ženska. Enako prijazno vabim tudi vse Slovence in Slovenke iz naše naselbine ter bližnje okolice, da nas ta večer gotovo obiščete kolikor mogoče v veli kem številu. , Dragi nam rojaki in rojaki nje-! Gotovo vam je znano, da naše društvo sv. Pavla malokrat priredi kako zabavo; torej se vam sedaj še posebno priporočamo za obilen obisk; ta prireditev bo v korist naše društvene blagajne. Godba bo izvrst na, s katero boste gotovo zadovoljni. Torej na veselo svidenje označeni večer, da se malo skupaj pozabavamo in razvese limo. Za najboljšo postrežbo bo skrbel odbor. S pozdravom za odbor: Frank Gartner, tajnik. Društvo Kraljica Majnika, št 157, Sheboygan, Wis. Zahvala Kako naj izberemo besede da bi se dovolj zahvalile vsem tistim, kateri so delovali z na mi, da je jubilejna slavnost našega društva dne 26. maja tako lepo izpadla? Naj prvo se zahvaljujemo našemu gospodu župniku Rev. R Potočniku za iskreno sodelovanje in čestitke. Ravno tako Rev. Cirilu Sircelnu OFM iz Lemonta, 111, za krasno pridigo pri sv. maši. Nikdar ne bomo pozabile prijaznosti, ki ste jo izkazali našemu društvu,1 da smo tem veličastnejše proslavile društveno 25-letnico., . Kako naj se tudi dovolj za hvalimo glavnim uradnikom K. S. K. Jednote: Mr. Joseph Za larju, Mr. Matt Slana, Mr. Že leznikar Louis, Mr. John Oblak, Mr. Joseph Zore in posebno pa še našemu preljubljenemu glavnemu predsedniku bratu John Germu za njegovo požr tvovalnost in iskrenost? Do smrti se bomo spominjale Va ših spodbudnih besed, milih in krasnih pesmic, ki človeku segajo v dno srca in duše. Prisrčna Vam hvala! Nadalje se zahvaljujemo so-sestri Marie Prisland za izvrstno opisano zgodovino našega društva v angleščini. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru za krasno petje v cerkvi in v dvorani, posebna hvala pa še organistinji Mrs. Stanza Francic. Veliko zahvalo smo dolžne Mrs. Pauline Rupar za posredovanje pri lokalnem listu "Sheboygan Press" za sliko ustanovnic in odbora ter zgodo- Društvo sv. Mihalja, broj 163, hvala, Paulina, you have done our society a wonderful service. Prav lepo se zahtrtUujtmo Mrs. Mary Stiglitz, na« kuharici in vsem, ki so pomagali. Nemogoče nam je vse imenovati, toda društvo vam je hvaležno za vaš trud in dobro voljo, | Zahvaljujemo se nadalje deklicam mladinskega oddelka za izvrstno podano točko (ples) in ravno tako se zahvaljujemo Miss Mary Erzen za lepe čestitke od mladinskega oddelka. Zahvalo izrekamo sosestri Mrs. Mary Tagel in njeni sestrici Miss Genevieve. Nadalje se zahvaljujemo še živečim ustanovnicam društva za krasen srebrni šopek, kateri je bil pripet na društveno zastavo in sicer od sledečih: Marie Prisland, Mary Sebanz, Johanna Suscha, Frances Ribich, Margaret Erzen in Theresa Hren. Prisrčno se zahvaljujemo sobratskim in tSosesitrs(kim društvom iz blišnjih in daljnih naselbin, ki ste se odzvali našemu povabilu in sicer sledečim: Društvo sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111., govoril Mr. Joseph št. 79, Waukegan, 111., govorila št. 79, Waukegan, 111., govori Mrs. Jennie Keber; društvo sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis., govoril Mr. John Oblak; društvo sv. Jožefa, št. 103, West Allis, Wis., govoril Mr. J. Lipoglavsek; društvo Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, govori Mrs. Josephine Win-dishman; vsem iskrena hvala za poset in čestitke. Iskrena zahvala društvom, ki so se korporativno udeležila sv. maše in sicer: sobratsko društvo sv. Cirila in Metoda, društvo Krščanskih Žen in Mater, društvo sv. Trojstvo, št. 22 HKZ in podružnica št. 1, SŽZ Naj iskrene jša zahvala prijateljici Mrs. Fred Porasch za krasno košarico cvetlic kot čestitke k srebrnemu jubileju našega društva. Zahvaljujemo se za brzojavne čestitke in sicer: Rev. Johr S. Juricek iz Omaha, Neb.; Mis* Maify E. Polutnik in Mrs. Mary Hochevar, obe sta uradnici nadzornega odbora K. S. K. Jednote; društvu sv. Štefana, št. 1 Chicago, 111., in društvu sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111; dalje od glavne tajnice Slovenske žen ike zveze, Mrs. Josephine Erjavec ter od Mr. Robert Kross voditelj pogrebnega zavoda. Lepa zahvala našim dobrim članicam za darovane jestvine cvetlice, tako tudi delavkam n banketu. Priporočamo in za hvaljujemo se vsem tistim, ki so plačali oglase v naši pro gramski knjižici. Dalje se za hvaljujemo Mr. E. A. Hicke> City clerk in Mr. Anton Stiglitz za udeležbo in govore na banketu. Najlepšo zahvalo izrekamo Gerend Furniture Co. za tako velik trud, ki ste ga imeli ter se žrtvovali za nas. Hvala Mr John Gergsich kot reditelju in Mr. Frank Jelovnik kot točilec piva. Zahvaljujemo se uredništvu Glasila K. S. K. Jednote za veliko izvanredno delo, da je bila slika naših ustanovnic in odbo ra priobčena v Glasilu, v jubilejni knjižici in v Sheboygan Pres v kratkem času treh dni. Prisrčna hvala tudi gospodu županu mesta Sheboygan Mr. Herman C. Runge za poset in govor na banketu. Končno se pa zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, kate ri je kaj pripomogel z dobro volje al besedo, da je naša društvena slavnost vkljub zelo slabemu vremenu nad vse lepo izpadla. Naj vam ljubi Bog po svoji vsemogočnosti stokrat vse povrne! Odbor. ča sjednica na 9. juna točno u sati posle podne, Na ovu ijednicu ste povabljeni, da se udelešite u ito večem broju jer biti če več v&šnih točka na dnevnom redu; a možete sami znati, da odbor ne može sam ništa zaključiti bez članstva. Dalje opominjam isto, da bi večina platili svoje ¿sesmente na sjednici, jer koliko se ja na vas ne krivim, toliko se krivi članstvo, da vas nema na sjednici; a ja ču rajši da bi platili na sjednici pak makar ja bio tamo do polnoči. Opet vi, koji dugujete tri do četiri i više mjeseci, kaj pak vi mislite da bude vam pušteno ali pak pod sve ne mislite više držati se društva? Ako je temu tako, vi nečete zato društvo osiromašiti Bog zna kaj, a vam če biti škoda ili vašim dedičem posle vaše smrti. Jeli mislite, da ovi drugi članovi plačaj u lahko. Ne, ne, oni na sebi pri-štediju i svoje društvo plati ju jer znadu, što društvo valja u nesreči, oštete bolezni i smrti. A vi pak, koji ste na rezervi, jeli isto mislite, da ste zabado-va u društvu. Niste, ne budete se krivili ako vam se trefi nesreča, operacija ili oštete, a vašim dedičem pak na osmrtnin-•'kem fondu. Daklem ovaj put vas budem i suspendirao; pak ko jih se ovo sve tiče, neka se prijave na sjednici ili prije. Uprav vi, koji dugujete više mjeseci, vi se pak naj prije ja- sti in nekateri so tikete že pla-. da" Mr. Ignatz Hudeta, tudi čali. Prosim, sto»te to še dru- ena najboljših sopramstinj na gi, da bomo imeli čim večji ^oru. Pa komaj smo pozabili to uspeh. Bratski pozdrav! John Pezdirtz, tajnik. Društvo sv. Alojzija, št. 179, ' Elmhurst, lil. Vabilo na plesno veselico Naše društvo priredi na soboto, 22. junija plesno veselico na Keglovem vrtu v znanem Willow Springs. Pričetek ob štirih popoldne. Za ples bo sviral Monarch Melody orkester (rojak Frank Gradišek). Vstopnina v predprodaji 35 centov, pri vratih pa 40 centov. Lepe nagrade bodo v zvezi s vstopnicami. Torej ne pozabite te krasne zabave in razvedirla v zeleni naravi. Na svidenje! S pozdravom, Joseph Komel, tajnik. -o- DOPISI SMRTNA KOSA V PUEBLO, COLO. Pueblo, Colo.—Že zopet smo položili eno naših pionirk k večnemu počitku. Bila je to Mrs. Frances Boitz. Njeno dekliško ime je bilo Tisol, doma iz vasi Cesta pri Dobrepolju. — Meseca februarja letos sta odpotovala z možem Mr. Frank Boitz-om na počitnice v Los Angeles, Kalifornija, k njuni hčeri, ki je tam bolniška strežnica. Za Materin dan je bila pri sv. maši in pri sv. obhajilu, vite bolestni, a to ne mislite, da Takrat je pisala svojim otro- u suspendaciji zgubite pravu na sve pot pore. A vi drugi delavci, kaj pak mislite za novu kampanju? Nekako smo zaspali, ne budemo lista tako! Makar vi, koji pla-tite i ko jim je za društvo, vi bi morali podelati na društvenoni polju za novo članstvo. A kaj budem opomenjal za kampanju i one, koji su dužni; oni ni na| ivoju dužnost ne pazi ju, pač pa kada trebu i m pomoč od društva; ali budemo jedan put 'akvim stopili na pete! S pozdravom! Malt Brozenič, tajnik. Telephone SHenley 2483. kom, kako lepo je bilo tam v cerkvi, vse v cvetju. Lepo jim je vse popisala in v sredo potem so pismo dobili. Pa je ravno-isti dan, ko so doma brali njeno pismo, izdihnila svojo dušo. Pokojna je bila zelo dobra do vsakega in rada poma-i gala v vsaki dobri stvari. Bila \ je tudi naročnica "Ave Maria," "Amer. Slovenca" in "Novega Sveta." Sploh so imeli v hiši vse dobre katoliške liste. Njeno truplo so pripeljali v Pueblo, kjer se je 21. maja vršil pogreb iz ccrkve Marije Pomagaj, ka-teiega se je udeležilo veliko prijateljev. Bila je članica društev sv. Ane, sv. Jožefa in podružnice št. 3 Slovenske ženske zveze ter dnrštva Krščanskih žena in mater, ki so jo lepo in v velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Zapušča ža- Drušivo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O. Naše čestitke društvu sv. Vida. Vabilo na piknik Minulo nedeljo je proslavi ja-1 lostnega moža, tri sinove in tri io naše sosednje društvo sv. Vi- i^ičere. ia, št. 25 KSKJ 45-letnico obstanka s piknikom na Pintarje- . Preminula je tudi Mrs. Alojzija Bavdek. Pokojna je zelo vi h prostorih. Udeležba je bila; trpela za časa svoje težke bo- vinski opis 25-letnice našega društva, krasen opis slavnosti v cerkvi in dvorani. Najlepša za- Pittsburgh, Pa. Javljam članstvu našeg dru- zelo lepa. Osobito mladina se jdeležuje prireditev naših dru-Hev v čimdalje večjem številu. To je zelo dobro znamenje za bodočnost. V imenu članstva lašega društva, društvu sv. Vila na njih 45-letnem delovanju •skreno čestitam. V nedeljo, 23. junija pa priredi naše društvo na ravno istem prostoru svoj letni izlet ili piknik. Odbor za piknik je marljivo na delu in si je že porazdelil dela tako, da bo šlo vse gladko naprej. Poleg red-! nega društvenega odbora, so v ! odboru še: Mary Walter, ki se! rada udeležuje društvenih sej in pa par prav dobrih dopisov je že napisala za društvo. Druga v tem odboru je dobro poznana pridna delavka sosestra Helen Lukanc,, nadalje Mary Jerkic in Jennie Zagorc, ki se tudi vselej rade odzovejo, kadar je treba delati za društvo. Možje pa tudi kot vojaki, vsak na svojem mestu tako, da bo vse urejeno in pripravljeno. Odsoten od odbora ge radi bo-ezni naš brat predsednik. Zelo ga pogrešamo , pri predpripravah, da bi nam s svojim nasvetom in vodstvom pomagal. Želimo mu skorajšnjega zdravja, da bo lahko zopet vodil društvene posle. Na programu bomo imeli razne točke, ki pa bodo poročane tudi na tem mestu pravočasno. lezni. Saj je bila skoro eno leto na bolniški postelji. Ona ima še živečo mater, ki je stara nad 80 let. Poleg nje zapušča tudi žalostnega moža in več odraslih otrok, sinov in hčera. Imajo tudi vse naše katoliške liste. Pogreb se je vršil iz naše slovenske cerkve Marija Pomagaj. Naj obema sveti večna luč, preostalim pa naše sožalje! J. M. TO IN ONO IZ NEW YORKA New York, N. Y.—Poročal sem zadnjič o našem New Yorku, pa sem tako jezen, da kar piham. Prav na koncu dopisa sem osebno povabil urednika Glasila na našo razstavo, pa še besedice ni odgovoril. (Op. urednika: Morda pridem enkrat kasneje.) Pa Faj veste, naš New York je velika vas, zato bom še enkrat ponovil novico: Naša Francka Svetova, oprostite, sedaj Mrs. Maček, se nahaja s svojim izvoljencem na ženito-vanjskem potovanju v Cleveland u, še poprej sta si pa ogledala znani, sedaj podrti most "honeymoonerjev" v Niagara Falls. Dne 26. maja smo pa spremili k oltarju našega Charlesa Pirca, sina dobro poenane Pir- čeve družine iz Woodside, N. Y. Tikete lahko plačate z društve-' Charlie je naš najboljši drugi nim asesmentom ali pa na pik-1 tenorist pri cerkvenem zboru, nikovem prostoru. Članstvo se nevesta je pa Sylvia Hude, štfca, da če se održavati dojdu- še precej dobro zaveda dolžno- hčerka sourednika "Glas Naro- veličastno ohcet, ki se je vršila v Mr. Arnešovih prostorih na Forest Ave. v Ridgewood, pa so nam že zopet Father oznanili, da bo poroka v četrtek ob 10. uri. Nič ni bilo oklicev in vsi smo se vpraševali, kdo se bo pa sedaj ženil? Prav radovedni smo bili. Da bi le videli, kako se je naša cerkev napolnila z radovedneži, kdo je sedaj zopet "pamet zgubil." Kar naenkrat naš Jerry začne z tisto večno lepo melodijo, "Here comes the bride;" pa koga zagledamo, jo j, kako presenečenje! Mr. in Mrs. Louis Pelič iz Ridgewooda sta obhajala svojo 25-letnico, odkar sta si obljubila zakonsko zvestobo. O, če bi le videli našega ženina in nevesto, prav tako sta bila sramežljiva kakor prvič, le drugi tovarši in tovar-šice so bili, namreč očeta je ¡spremljal sin Louis Jr. in mamo pa hčerka Hedwig Frances. Pa res, Peličeva mama so rekli, da so bili oni dan bolj nervozni kakor prvič. Srebmoporočen-cema,želimo vsi iz srca: Živeli do zlatega jubileja! Veste, naš Father samo pred oltarjem stojijWo leto in čakajo na poroke; to gre kar ena za drugo. Sedaj bo zopet ohcet pri Mr. in Mrs. Selak na First Ave. Hčerko Marie bodo oddali 23. junija, ohcet bo pa v cerkveni dvorani. Jo j, kako bom spet plesal, kakor zadnjič. Zadnjič sem omenil Toneta Zaletel pa njegovo nevesto, pa sta kar nekako po strani gledala, češ, drugi ni vedel kdaj bo naša poroka, ali si ti nas v "cajtenge" dal? Pa sem se tako nedolžnega storil in rekel: "Jaz še cajteng brati ne znam." Pa še nekaj drugih novic imam, ne samo od ohceti. Naš dobro poznani rojak Peter Tr-ček, ki je bolehal skoro celo leto, se je precej pozdravil, trdna volja pa slovenska kri, vse premore. Upamo, da bomo g. Trčka zopet kmalu videli na naših slovenskih prireditvah. Zelo opasno je bolan Mr. Louis Žagar, operiran je bil na ledvicah in sedaj se nahaja v Green Point Hospital. Naša Mary Pavlic že trpi pet mesecev in se nahaja v Columbus Hospital; kaj ne, prijatelji, da jo boste obiskali vsako nedeljo in sredo? Komaj smo končali našo lepo predstavo na Materin dan, že se je raznesla novica, naša slavij ena stara mamá iz Brook-lyna, Mrs. Košak, so nas zapustili in odšli na farmo k sinu. Pa so še prej naročili, da se jih kaj spomnite pa pišite jim, čeprav ne znajo sami brati, bodo vseeno veseli vašega pozdrava. Nameravano romanje v Le-mont pa nekako slabo zgleda. Naše slamnikarice so kar vedno 'doma, že od sredi maja, pravijo, ako bi delale slamnate ka-none in bajonete, pa še tanke, da bi mogoče kaj več zaslužile, tako pa samo slamnike, pa ni nič bisnesa in tudi najbrž da se bodo spuntale za romanje. Pa le pogum! Iti nas mora 25, ker Father pravijo, da nas bodo kar zapustili, če se nas ne zbere to število. Pozdrav od "Novinarja." _ IZ MINNESOTE V zadnjem Glasilu (št. 22) je bil opis Baragovega spominskega križa, ki stoji na obrežju Superior jezera. Da bi se kdo ne s pod tikal, naj služi v ta namen tale popravek, kot poročano, da je misijonar Baraga z enim Indijancem 200 milj preplul čez jezero. Pa bi moralo biti, da rta prišla nad 200 milj daljave in seboj prenašala lahek čolnič, se v njem vozila čez reke in mala jezera do Superior jezera, katerega sta oni dan v razburkanih valovih ne 200 milj, pač pa 40 milj daljave čudežno preplula in se rešila. Toliko v popravek. 31. maja seje poslovil iz St. (Dalje na S strani) Iz Minnesote i (Nadaljevanj« s 2 strani) Mary's bolnišnici v Duluthu indijanski misijonar Rev. Simon Lampe, OSB, kjer se je mudil zaradi sladkorne bolezni, ki ga tare že 17 let; toda vkljub temu s svojo močno naravo deluje že 51 let med Indijanci in vsako leto mora iti enkrat v bolnišnico, ko ga bolezen huje prime. Pred odhodom je šel obiskat še svojo sestro Ano Lampe, ki je jako hudo bolana v New Du-luthu. Blagi mož je bil zelo vesel ter je v bolnišnici dnevno prebiral razne slovenske časopise, ki razen enega vsi brezplačno prihajajo v navedeno bolnišnico, deloma največ iz uredništva, ali pa od raznih prijateljev. Father Lampe se je r»ohvalno izrazil, da ga veseli zavednost našega ameriškega slovenskega časopisja. Vesel je tudi, ker ga zdravniki tolažijo, da le malo svečenikov dočaka njegovo starost 75 let ;in ker se reda drži, bo še lahko dolgo živel. Dal Bog! K sklepu je pa omenil: "No, če se pa moram res iz tega sveta ločiti, sem na to pripravljen ; bogastvo me ne teži, ker ga nisem nabiral, pač sem storil svojo dolžnost." Jako pohvalno se je izrazil tudi o pokojnem Msgr. Buhu, kateri ga je seboj pripeljal v Ameriko leta 1883 in ga takoj poslal v kolegij sv. Janeza k benediktincem v St. John, Minnesota, ter je nato pričel delovati tudi med Indijanci, da nadaljuje začrtano pot po Baragi in sploh naših prvih slovenskih misijonarjev v Ameriki. Nedavno sem se mudil v To-werju, znani slovenski naselbini železnega okrožja v Minnesota To mesto je začelo zelo napredovati, novi mestni dom (City Hall) že stoji in se veličastno dviga, nasproti onega pa zopet drugo novo poslopje, ker je prvo uničil ogenj. Tako se gradi tudi mnogo novih manjših hiš iri pri Skalatovih urejujejo moderne gostilniške prostore in tam. kjer je bila nekoč tiskarna Amerikanskega Slovenca je sedaj tudi lepa hiša. Tako se tudi drugače vse nekako prenavlja in se pretvarja v prazniško. Turisti ali letovi-čarji tudi že prihajajo h krasnemu Vermilion jezeru, ki zavzema okrog 300 otočkov, po katerih se dvigajo krasne vile za izletnike. Na farnem pokopališču na griču so postavili krasen nagrobni spomenik pokojnemu bivšemu župniku te fare Rev. Joseph Ferjančiču z napisom letnic 1864-1939. Father Ferjančič je umrl na Tower ju 24. septembra, 1937. S pozdravom, Poročevalec. LEPA HVALA! skromnemu zaslužku. Tistim blagim srcem od ka-| terih smo dobile povabilo naj se vrnemo, ker jih nismo dobile doma, pa bodi povedano, da nam je to nemogoče radi kratkega časa, ki nam je določen Zborovanje 3. januarja, 1892 sv. Jurija k blagoslovi jen ju zh Collinwood. Ako nam žele v društvo so bili na tej seji zastave in potem pa na piknik. K 50-LETNICI DRUŠTVA SV. JOŽEFA, ŠT. 2, JOLIET, ILL. IZčRPKI IZ STARIH DRUŠTVENIH ZAPISNIKOV (Pike LOUIS MART1NC1CH, tajnik društva) pomagati naj pošljejo svoj dar sprejeti Frank Čuliki star 27 na spodaj podani naslov. Me iet> josip widetič, star 29 let sestre na gričku Assissi v Le-!in Joseph Erjavec, star 29 let. montu se pa z hvaležnostjo Potrjeno, da prača Martin spominjamo naših milih do- Kukar en dolar kazni, ker ni brotnikov v svojih vsakdanjih - hotel za blagajnika postati. xt , i Novi odbor za leto 1892: za K. S. K. Jednoto $1,5Q0 po- .... f * Mt Assissi> Lernont,! M&rtin pir> predsednik. Johan 1S' Jaklič, tajnik; Martin Koče- var, blagajnik; Anton Nemanič, zastopnik; John Brajdič, Seja 6. decembra, 1896 Izvoljeni novi odbor za leto 1897: Marko Nemanič, predsednik; Johan Jerman, tajnik; Martin Fir, blagajnik; Anton Golobič, delegat in mora imeti Sr. M. Leonija, Sr. M. Serafika. PREDNAZNANILO Joliet, 111. — Ker bo še pozneje bolj obširno poročano o našem velikem dnevu ali pikniku, katerega priredijo društva tukajšnje Zveze slovenskih1 društev v nedeljo, 30. junija na farnem parku, naj za danes pri tej priliki samo to omenim, da bo isti dan ena izmed naših pisar (zapisnikar protokola). Zborovanje 5. junija, 1892 Predsednik Martin Fir se je roštvq in za Češko Jednoto pa $3,000. Seja 2. maja, 1897 Potrjeno, da bomo šli na piknik društva sv. Cirila in Metoda dne 29. maja, ravno tako potrjeno za društvo Vitezov sv. odpovedal svoje službe in je Jurija. bil John Pezdirtz izvoljen za novega predsednika. Zborovanje 12. avgusta, 1892 Potrjeno je, da bomo dali za zvonove cerkve sv. Jožefa $50! in da bo naše ime na velikem deklet izbrana za kraljico na- zvonu in to svoto bomo pla¿ali vsak iz svojega žepa. Zborovanje 8. oktobra, 1892 križ, cena bo okrog $10. Katerega ne bo na veselico, bo plačal $10 kazni. ših društev V tem kontestu so sledeč« tekmovalke: Miss Mary Rus, 920 Summit St., hči Mr. in Mrs. Johna Rus in Miss Dorothy Su-hadolc, 702 Raub St., hči Mr. in Mrs. John Suhadolc. Ker so obe iz dobro poznanih družin te naselbine, bo gotovo borba zelo huda. Katera bo zmagala? Torej prosim vse članstvo in vse rojake in naše prijatelje, da bi šli tem dekletom na roke in pomoč. Izberite si eno ali drugo kot svojo kandidatinjo za Žmajc, delegat; našo kraljico in pripeljite jo do ¡blagajnik. Potrjeno je, da se bo kupilo inkorporacije. šega društva. Seja 5. decembra, 1897 Izvoljeni novi odbor za leto bomo šli v cerkev sv. Jožefa, ko bodo zvonovi žegnani ob 2. popoldne. Zborovan je Imena novega tin Kremesec, predsednik; Ja-'nich George, blagajnik, nez Celesnik, tajnik; Janez! Seja 2. junija, 1898. Martin Fir, John Grahek izvoljen eno-i glasno za Kranjsko in Češko večino v 95 odstotkih vseh 520, ki predstavljajo skupno število občin v Banovini Hrvaški. -o- Shranitev jugoslovanskih zalog zlata Belgrad, 25. maja.—(JK)— Dopisniki belgrajskih listov poročajo iz Aten, da je danes dospelo v Atene na poti v luko Pirej nekaj vagonov zlata, ki je del zlatih zalog Narodne banke kraljevine Jugoslavije. Te to toliko časa, da bo zadosti | zaloge se bodo odpravile iz Pi-udov v državi Illinois v svrho reja prejkone v Združene države ameriške deloma v shranitev, deloma pa za pokrivanje mednarodnih plačilnih držav-Mihael Gre-!n'h obveznosti in nabav. Doslej so bile zlate zaloge hranjene deloma v deželi, kakor je to še nadalje tako, deloma pa v Švici in Londonu. Toda dozdevno se misli, da je svetovni Frank Rus je bij sprejet v naše društvo, Martin Fir je bil izvoljen za delegata. Seja 10. avgusta, 1897 Predsednik K. S. K. Jednote je rekel, da pusti vsakega uda brez pristopa v K. S. K. Jedno- . lici j» vzajemno v še nekolikih I občinah. Zatem je zmagala Jugoslovanska radikalna zajedni-ca v 20 občinah, Jugoslovanska narodna stranka: število nerazumljivo, niti približno, a y dveh občinah je zmagala zopet stranka, katere ime je popolnoma nerazumljivo. Nemška narodna stranka je zmagala v dve hobčinah.) Po tem ima Hrvaška kmečka stranka večino v 85 odstotkih vseh občin v Banovini Hrvaški, a zaeno s Samostojno demokratsko MIHAJLO PUPIN PROFESOR ZA SLEETROIIEHANBCO NA columbia univerzi v NEW TORKU OD PASTIRJA DO IZUMITELJA PREVEL PAVEL BRE2NIK fizikalno društvo pred dvajsetimi leti s sedanjim, morem komaj verjeti, da je bil v sicer stranko, ki tvori z njo Kmečko- kratkem času sploh mogoč ta- Če primerjam ameriško kaj moremo o tem reči, ne obstajajo nikakšni skupni stiki med zemljo, ki hiti skozi vsemi-rje, in etrom, ki menda izpol- demokratsko koalicijo, ima pa »ko velik napredek. Pripozna- Seja 5. septembra, 1897 Petnajst bratov je pristopilo k našemu društvu Zborovanje 6. novembra, 1892 goraš, star 27 let in Mihael Zo-Potrjeno je, da 13. novembra ran, star 32 let, sta še člana na- pe 1. januarja, 1893 1898: Anton Golobich, predsed-1finančni center prenesen iz Ev-mvega odbora: Mar- nik; John Jerman, tajnik; Sto- rcPe v Severno Ameriko, pa se Podpisane izrekamo najpri-srčnejšo zahvalo prečastitemu Monsignorju Vitus Hribarju, župniku iare Marije Vnebovze-te v Clevelandu, Ohio, ker nam je dal dovoljenje, da smo smele pobirati milodare po njegovi župniji za naš dom. Najlepša hvala tudi mnogo-spoštovani družini Kness-ovi, ker so nam bili vedno na razpolago pri našem težavnem delu ter so nam vsestransko pomagali. V vsaki zadevi smo se zatekle k njim in pomoč je bila tu. Veliko hvaležnost dolgujemo tudi preblagi Mrs. Anne Stmad, ker je žrtvovala svoj čas in delo, da nam je omogočila priti tudi do oddaljenih slovenskih družin. Nadalje se zahvaljujemo za vse številne izkazane usluge: Mr. Narobe, Mr. Lewis-u, Mr. Konciliji, Mr. Z i m p e r m a n u, Mr. Gubancu, Mrs. Grčar, Mrs. Zallar in Mrs. Kožel. Tisočeri "Bog plačaj" vsem faranom Marije Vnebovzete in tudi drugim za milodare, katere ste nam poklonili kljub zmage. S pozdravom, John Nemanich, tajnik Zveze. -o- NA OBISKU V KANADI— ZAHVALA Brooklyn, N. r.—Glede dela v tem mestu se ne morem preveč pohvaliti, ker so delavske razmere kot navadno bolj slabe. Zaradi vremena pa tudi ne; zimo smo imeli precej dolgo, zadnji čas pa skoraj vedno dežuje in je še vedno bolj hladno, torej bomo imeli bolj kratko poletje kakor tamkaj v Kanadi. Pred kratkem sem bil namreč v Kanadi na obisku v Val Doru, Quebec, pri moji sestri Ani Mihelič in pri mojemu bratu Petru, s katerima se nismo videli že celih 28 let. Ko sem izstopil na postaji, sta me že oba z veseljem čakala in še več mojih sošolcev, s katerimi se že nismo videli tudi toliko let. Zdelo se mi je, da sem prišel v moj rojstni kraj vas Pregrad v Navadna seja 5. marca, 1893 ! Jednoto; poroštvo znaša $1,500 Predsednik otvori sejo z mo-jjn $3,000. litvijo. Potrjeno je, da Steve Seja 6. marca, 1898. Stukei plača $5 kazni, ako ho-i Pristopilo sedem bratov; če še naš brat ostati zato, ker John Petnik je še naš član. je zmešnjavo naredil, ko je re-j Potrjeno, da bo brat George kel, da bo odstopil, pa ni. Stonich jezdil na konju, kadar Potrjeno je, da društvo pri-'bomo kam marčali v paradi in redi na velikonočni pondeljek društvo bo konja plačalo, plesno veselico ali bal, kamor; Tudi enoglasno potrjeno, da bomo povabili vsa slovanska j bomo mi bratje posodili naši društva iz Jolieta. !cerkvi $500 in kadar bo društvo Rev. F. S. Šušteršič predlaga denar nazaj zahtevalo, ga bo za Slovensko Jednoto, da bi se dobilo sicer brez obresti, podpisali, kateri so zadovoljni.! Seja 2. oktobra, 1898 Gospodu župniku za odbor za | Potrjeno, da bomo šli v para-Jednoto sta bila izvoljena Josip do, kadar bo novi farovž blago-Stukel in Mihael Wardjan. slovljen in na veselico. Seja dne 2. aprila, 1893 j Seja 4. decembra, 1898 Z večino sklenjeno, da bomo Izvoljeni novi odbor za leto kupili novo zastavo in križec, 1899: Marko Nemanič, pred- zastava bo veljala do $15 in tu di križec bo pri taki ceni. Z večino potrjeno, da bo Kranjsko-Slovenska Jednota izvoljena. Seja dne 3. decembra, 1893 Potrjeni novi odbor za leto naši lepi Beli Krajini; potem 1894: Joseph Stukei, predsed-so se V3i zbrali pri moji sestri, nik; John Jaklič, tajnik; Mar- da smo se pogovarjali; vsak me je vabil zatem tudi na svoj dom na obisk; to je trajalo ves teden; žal, da vsled pomanjkanja tin Fir, blagajnik ali kasir za tri leta. Seja 7. januarja, 1894 Potrjeno, da kateri brat ne časa nisem mogel obiskati vse more plačati v treh mesecih, bo naše Polance, katerih je ondi mnogo; delajo v rudnikih in so sednik; John Jerman, tajnik; George Stonich, blagajnik. (Dalje sledi) -o- Razne vesti iz Jugoslavije \ Naš nared zahteva nvrtjo banovino Beigrad. — Slovenski župani, ki se nahajajo v Belgradu, so v imenu slovenskih občin predložili predsedniku vlade g. Dra-giši Cvetkovicu in g, podpred- še precej zadovoljni; veliko njih lastuje tudi že svoje domove. Zdaj se pa s temi vrsticami vsem prav lepo fcahlvaljujem, ker so me tako prijazno sprejeli; ostali mi boste v lepem spominu. Pozdrav vsem skupaj! Paul Sterk, član društva št. 57. 230 Highland Place. ' --o- Aero planska plovba preko morja » Vsled slabe poštne zveze s parniki med Ameriko in Evro-Panameriška zrakoplovna družba vpostavila dva svoja pošt- note poroštvo od bratov Antona na zrakoplova ali "Clipperja," Golobica in John Graheka in siki prevažata pisma čez Atlan- cer: za KSKJ: $800, za Češko tik in sicer dvakrat ne teden. Jednoto pa $1,500. Njuna črta gre preko Bermu- Seja 1. marca, 1896 de, do Azorov, od tam pav Liz- Brata John Hočevar in Mar-bono na Španskem. Na tak J ko Nemanič sta se naznanila za izločen tako dolgo, dokler ne bo|sedniku vlade dr. V. Mačku re-imel zopet denarja; potem pla-; solucijo, v kateri odločno zahtevajo čimprejšnjo uzakonitev ča tudi stari dolg in postane zopet naš brat brez pristopnine | (ajntrita). Če je tak brat med tem časom bolan ali da umre, ne dobi nič. « Seja 2. decembra, 1894 Izvoljeni novi odbor za leto 1895: Anton Golobič, predsednik; Josip Stukei, tajnik; Martin Fir, blagajnik. Seja 1. decembra, 1895 Izvoljeni novi odbor za leto 1896: Anton Golobič, predsednik; John Jaklič, tajnik; Joseph Stukei, delegat. Seja 2. februarja, 1896 Brat Josip Stukei izvoljen delegat je dobil za obe dve Jed- poštni zrakoplov se vzame naenkrat do 500,000 pisem v skupni teži do 2,000 funtov. Seveda poštnina na ta način oddanih pisem je precej draga. odstop od Češke Jednote. ter hočeta biti samo pri KSKJ. Seja 3. maja, 1896 Potrjeno je, da bomo 4. julija skupno marčali z društvom banovine Slovenije. Pri obeh ministrih je delegacija Županske zveze, ki so jo sestavili predsednk zveze avtonomnih mest in predsednik me-¡sta Ljubljane dr. Adlešič, predsednik Županske zveze iz Kamnika Nande Novak in g. senator Alojzij Mihelčič, bivši župan sedaj član mestnega sveta v Celju in podpredsednik Županske zveze, obrazložili nujnost rešitve tega vprašanja prav v sedanjem času, ko je treba, da tudi banovina Slovenija oživotvori svojo osnovno držav-1 nopolitično zahtevo, kakoršno je nedavno dosegla Hrvatska. -o- Volitve v Hrvaški banovini Zagreb, 23. maja.—(A142)— "Hrvatski Dnevnik" objavlja danes rezultate pravkar izvršenih občinskih volitev v Banovini Hrvaški. Hrvaška kmečka stranka je zmagala v 440 in nekaj občinah; Samostojna demokratska stranka v 21 občinah Kmečko-demokratska koa- tudi opravJjaje navedenih poslov da najbolje vršiti iz tistega središča. Velike manifestacije v Jugoslaviji Belgrad, 28. maja.—(A148) —Poleg kar najintezivnejšega dela pristojnih oblasti za zavarovanje državnih meja pred vsakim napadom, se z raznih strani Jugoslavije nefprestano javljajo množice naroda iz vseh slojev, ki žele, da bi bile sprejete med dobrovoljce, pripravljene braniti državne meje s svojim življenjem, če treba. Tako so se včeraj vršili po Sloveniji v nekaj krajih veliki narodni tabori, na katerih se je ljudstvo zaobljubilo braniti svobo do svoje očetnjave do zadnje kaplje krvi. Na teh taborih se je udeležilo zborovanja do 100,000 ljudi. Velike manifestacije za pripravljenost v obrambi se vrše na Hrvaškem, v Dalmaciji in Srbiji. Sokoli, preko 100.000 po številu, so se priglasili ter izjavili, da so pripravljeni storiti -se, kar je potrebno, da se ohrani svoboda in edinstvena država. nadalje, da dajo tudi svoje življenje za obrambo svobode in neodvisnosti Jugoslavije. Obenem se poganjajo za to, da se uvrstijo v vrste osvetni-kov in braniteljev domovine. -o- AMERIŠKA PARNI K A VOZITA V ITALIJO Ker je bil vsled vojne ameriški prekomorski promet v Nemčijo ustavljen, je zato pa-robrodna družba United States Line uvedla svoj promet v Italijo. Navedena družba ima dva lepa brzoparnika "Manhattan" in "Washington," ki vozita med New Yorkom, Genovo in Neap-lem. Navedena parnika imata kabine za prvi in tretji razred. Vožnja v prvem razredu do Italije znaša $325, za nazaj $360, za tretji razred pa iz New Yorka do Genove $160, nazaj pa $200. S to novo uvedbo bo tudi za nas, ameriške Jugoslovane, za poštni promet mnogo izboljšano, ker bosta oba parnika jemala tudi pisma in pakete določene v Jugoslavijo in naobrat-no. * --o-- Presenečenje: "S čim misliš za svoj god presenetiti svojo ženo?" "Zvečer bom prišel trezen domov." vam pa, da se za to pomembno naraščanje ni zahvaliti samo mladostni energiji Amerike, temveč tudi mladostni energiji nove fizike, ki jo imenujemo e-lektronsko fiziko. Oktobra leta 1899. je imel Rowland svoj predsedniški govor pred društvom, ki mu je načeloval. Še danes ga vidim pred seboj, kako srečen je bil videti v tem pomembnem tre-notku. Navdušen od zadnjih odkritij na polju elektronske fizike, je prerokoval, kakšna nova odkritja bo napravila fizika v bližnji bodočnosti. Ko je opisal fiziko kot "znanost nad vsemi znanostmi, ki se bavi s temelji vsemirja, s sestavo snovi, iz katere sestoji vse na svetu, in z etrom, ki izpolnjuje neskončni prostor, po katerem edino različni deli materije, ki tvorijo vsemirje, vplivajo drug na drugega," je odkrito dognal, da niso ameriški fiziki "aristokracija bogastva in plemena, temveč razuma in idealov. . . . Gojimo torej idejo o dostojanstvu naših smotrov tako, da nas bo ta občutek navduševal v svetu, ki ne daje najvišje pohvale raziskovalcu čiste eterske fizike, kar si je stavilo za nalogo naše društvo, temveč tistemu, ki skuša iz tega pridobiti koristi, da zadovolji telesnim potrebam Človeštva poprej kot duševnim!" Potem je pozval na-vzočne, "naj slavijo tisto dobo, v kateri so visoke misli obogatile našo znanost, ter naj spoštujejo tiste velike može, ki so te misli dovedli v naše mišljenje in dokazali, da so pravilne." Nato je naštel velike probleme fizikalnega vesoljstva in vprašal: Kaj je snov? Kaj je težnost? Kaj sta eter in izžarevanje? Kaj sta elektrika in mag- njuje ves prostor med zvezdami. Nasprotno dovede domneva, da se eter premika s premikajočo se zemljo, do nepremostljivih težav. Tako so prišli do zelo zamotanega položaja. Ker sta Michelson in Morley, prej pa že Michelson sam, uporabljala izžarevanje svetlobe pri svojih poskusih, da bi odkrila premikanje etra, je bilo potrebno, ponovno preizkusiti elektromagnetno teorijo premikanja svetlobe, če smatramo, da izhaja luč, prav tako kot pri Michelson-Morleyevem poskusu, iz enega izvora, ki se obenem z opazovavcem premika skozi prostor. Slavni profesor Lorentz iz Leydena na Nizozemskem, ki sem ga imel čast osebno poznati, je to teorijo prvi uspešno razširil in Michel-son-Morleyeyv rezultat zadovoljivo razložil. To razširjenje teorije pa je dosegel Lorentz s pametnim spoznanjem in ne z nepobitnimi fizikalnimi dejstvi. Enako razširjenje teorije je dosegel Einstein, toda utemeljil ga je s splošnim fizikalnim načelom, kar pri Lorentzu manjka. Tudi Lorentzu samemu je bolje ugajal Einsteinov sklep njegovega razširjenja, ki ga i-menujejo Lorentzovo transformacijo. Omenjeno fizikalno načelo je danes splošno znano pod imenom teorije o specialni relativnosti, ki jo je pozneje Einstein razširil v splošno teorijo relativnosti. Einsteinova teorija daje zelo preprosto razlago za Michelson-Morleyev poskus. Kaj pa odgovarja :a Rowlandovo vprašanje: "Kaj je eter?" Nekaj zelo preprostega, da je namreč eter za naše proučevanje fizikalnih pojavov nepotreben. Podobno misel je Faraday izrekel že osemdeset let poprej. Kar pa je na Einsteinovi teoriji bistvenega za netizem? V kakšnih odnosih to moje pripovedovanje, je dej- sta med seboj in v kakšnem so- stvo, da je po njej vsaka oblika rodstvu sta s toploto?" In prav električne energije masa, ki to so tista vprašanja, na kate- ima svojo vztrajnost in svojo ra je skušala odgovoriti elek- težo. Za elektromagnetno teo- tronska fizika že od nekdaj, in rijo snovi je to silne važnosti. to je idealizem, ki ga imajo ze izza Rowlandove dobe v mislih ameriški fiziki. Elektromagnetna teorija snovi je bil prvi odgovor na Rowlandovo vprašanje: "Kaj je snov?" Kako se pa glasi odgovor na njegovo drugo vprašanje: "Kaj je težnost?" Če snov ne vsebuje ničesar drugega kot elektrone in če so to res najmanjši gradbeni delci snovi, potem more pač elektrika, ki je kon centrirana in nakopičena v e-lektronih, obenem z znano elektromagnetno silo izvajati tudi težnostno silo. To je nekoliko nova misel, toda . . . zakaj ne in zakaj prav tako? Einstein je dal na to najboljši odgovor. Na Rowlandovo vprašanje: "Kaj je eter?" je dala elektronska fizika zagoneten odgovor, toda ta uganka nas je vedla na stransko pot, ki je čudovito lepa. Imeni naših dveh znamenitih fizikov, Michelsona in Morleya, sta v svetu fizike danes bolje znani, kot sta bila Castor in Pollux v času, ko je Zeus stopil z Olimpa, da poišče družbo umrljivih ljudi. Sloves teh znanstvenih dvojčkov, Michelsona in Morleya, in ne samo Michelsona, temelji na dokazu, napravljenem s poskusi; važnost tega dokaza so v polnem obsegu spoznali šele v najnovejšem času, dokaza namreč, da se eter ne premika, to se pravi, da, kolikor ljudje sploh Ena stran te teorije je tako preprosta, tako lepa in celo tako zelo pristopna naši domišljiji, četudi ni znanstveno dokazana, da hočem tukaj na kratko opisati nekatere njene najoči-vidnejše poteze. Vsi atomi so zgrajeni iz enega samega atoma, vodikovega atoma, ki sestoji iz pozitivnega elektrona ali protona, svojega jedra, in enega samega negativnega elektrona, ki kroži okoli jedra kakor mesec okoli zemlje. Težji atom, kot je na primer kisikov atom, sestoji iz šestnajstih vodnikovih atomov, katerih pozitivna jedra tvorijo pozitivno jedro ali središče ki-sikovega atoma. Nekaj negativnih elektronov je porazdeljenih med pozitivnimi elektroni središčnega jedra in služijo zi to, da jih tesneje skupaj držo, drugi negativni elektroni pa obkrožajo osrednje jedro kakor meseci planete. Število teh m -secev je atomsko število atom i in ne morda atomska teža, temveč to atomsko število določi kemične lastnosti atoma. To je samo nagel pogled v zgradbo elektronske fizike, da si ogledamo nekatere izmed tistih možnosti, ki nam jih nudi elektronska fizika, a o katerih se poprej še nikomur sanjalo ni. Tako na primer dajejo štirje vodikovi atomi, ki tvorijo skupaj he-lijski atom, velik prebitek energije. «m ST. CLAIR ▼al rokopisi Za dane n Za netlane leta.. n Ameriko., Za tooeemstvo 41 JO „., „■-,-,—......... ................fano ORGAN OV AND THE GRAND CARNXOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UJBA. m the latere* of the Order OFFICE: 6117 ST. CLAIR AVENUE ma CLEVELAND, OHIO For members, yearly For non member«___ Foreign Coon tries „ Terms of wilnwi lptSon .AO A4 83 NAGRADE V SEDANJI KAMPANJE MLADINSKEGA ODDELKA oziroma pri KSKJ NARODNEM OBRAMBNEM PROGRAMU Od 2. apriia do 31. decembra, 1940: i Za posameznika: za pridobitev enega novega liana: V razredu AA in BB.............................$1M V razredu CC-JD in FF-JD: Pri zavarovalnini $ 250.00............$2.00 Pri zavarovalnini $ 500.00............$3M Pri zavarovalnini $1J000j00............$4J00 ZA DRUŠTVA: Za vsakega novega člana.........50 centov Za tri vodilna društva vsake divizije, ¿e dosežejo kvoto: Prva nagrada..........$60J00 Druga nagrada.........$40.00 Tretja nagrada.........$25.00 ZA ŽUPNIJE: Za vsakega novega člana bo dotična fara upravičena prejeti petdeset (50) centov nagrade v gotovini. Pri tem se ne bo vpoštevalo h kakemu krajevnemu društvu je novi član pristopil. V tem slučaju pa dotično društvo NE bo prejelo nobene nagrade za dotičnega člana, vseeno se bo poč znesek nove zavarovalnine kreditiralo k njegovi kvoti. Farni delavec kot član KSKJ. bo tudi upravičen do posameznih nagrad pri pridobivanju noveka članstva, z ozi-rom na zavarovalninski razred in sveto, torej $lJ00, $2.00, $3.00 ali $4.00. Denarne nagrade posameznikom, društvom in župnijam se bo plačevalo šele tedaj, ko bo novi Član vplačal svoj asesment za dobo šest (6) mesecev. Pristopnina, tako tudi zdravniška preiskava za novo članstvo je PROSTA/ Jednota plačuje tudi nagrade za novo pristopie člane in članice v odraslem oddelku in sicer pri zavarovanju za: $ 250.00 ........$ 1m 500.00 ..................2j00 ljOOO.00 ..................4M 1č00j00..................6.00 2jooojoo ..................8m 3jooojoo..................12j00 40)0.00..................16.00 5j000j00 ..................20m Pripravljen biti, to je vse! (Nadaljevanje rečital Je J" ga je gospa Pnsland pisala pred 25 leti na glavni urad, ko se je radi ene članice skoraj društvo razpustilo. Iskreno je brat glavni tajnik čestital odboru za vsa leta na napredku društva; omenil je, da društvo v 25tih letih ni šlo nikoli nazaj, ampak vedno naprej v številu članstva kakor tudi z blagajno. Zatem so deklice mladinskega oddelka zaplesale v narod- JUGOSLOVANSKI NARODNI POMOŽNI ODBOR Strašen vihar razsaja po Evropi: človeštvo stoji osupnje-no v tej črni uri, in zdi se, da je njegova usoda na tehtnici. Ta vihar — bojimo se — utegne se razširiti tudi na našo roj&tno domovino, Jugoslavijo. Upamo in molimo, da bo naš narod ohranjen strahote in trpljenja vojne in invazije. Ali, ako do tega pride, tedaj mi — njihovi bratje v Novem svetu — moramo biti pripravljeni, kajti v takem slučaju bo naša neizogibna dolžnost, da storimo vse v naših močeh, da pomagamo moralno in gmotno, seveda v mejah zakonov naše nove domovine. Ravno da se pripravimo za slučaj take nujne potrebe, se je s podpiranjem naših new-yorških organizacij ustanovil začasen odbor ki gre pod .imenom "Yugoslav National Emergency Committee." Njegova svrha — kakor ime samo narekuje — je pripraviti se, za slučaj potrebe in, ako ta nastane, začeti take akcije, kakršne se bodo zdele potrebne; interesirati in informirati ame- riško javnost, organizirati in priporočati pomožne akcije, sodelovati z našimi organizacijami in sploh dajati kolektiven izraz naravni želji vsakega izmed nas, da pomaga, kolikor more. ta odbor je strogo nepristranski in izvenstranski ravno kot bi bilo izvenstransko trpljenje našega naroda. Odbor se ne nameče nikaki drugi organizaciji, ki je voljna pomagati, marveč nudi svoje sodelovanje vsaki organizaciji, skupini ali poedincu, ki hoče pomagati v sili. Edina njegova svrha je POMAGATI, in to HITRO. Stalen odbor bo organiziran na prihodliji seji delegatov naših organizacij v Greater New Yorku, ki se bo obdržavala v nedeljo, dne 16. junija 1940 ob 3 :S0 popoldne v Hartley House na 413 West 46th St., New York City. Začasni odbor: Toma S. Dominie, predsednik; Rayner F. Hlača, podpredsednik; Lazar Balič, podpredsednik ; Širne Juretič, tajnik; Josip Erceg, blagajnik. Odborov naslov: 527 West 48th St., New York City, N. Y. -o- Zavarovanje za delavce in njihove družine pod "Social Security" zakonom Članek 7 AKO STE MEZDNA DELAVKA Delavka, ki odgovorja pogojem za mesečno starostno zavarovalnino, ima iste koristi kakor delavci moškega spola in dobiva svoja mesečna starostna zavarovalna plačila, ko je 65 ali več let stara. Vendarle v slučaju njene smrti, ako je poročena, ni mesečnih plačil za njenega moža odvisnih od pokojninskih plačil, ki jih ona zaslužila. On dobi le enkratno odplačilo, ki znaša šestkrat toliko, kolikor znašajo njena mesečna plačila. Ako je žena ali vdova in ob smrti zapusti otroke, ki so bili odvisni od njenega vzdrževanja, vsak otrok dobiva mesečna plačila, ki znašajo polovico zneska njenih plačil. Zavarovalna plačila, ki jih je neporočena ženska zasluž i 1 a, gredo k njenim staršem, ako jih je vzdrževala za časa svoje smrti. Plačila začenjajo, ko so starši 65 let stari, in vsak izmed roditeljev bo dobival polovico zneska zavarovalnine, ki jo je hči zaslužila do časa svoje smrti. Na primer, ako je zaslužila zavarovalna plačila v znesku $20 na mesec, bo vsak roditelj ob starosti 65 let dobival po $10 na mesec. Ako poročena ženska in njen mož delata oba v službah, ki so po zakonu zavarovana, in ako sta oba zaslužila mesečna plačila, ko sta 65 let stara,, bo ona dobivala ali mesečno plačilo, ki ga je sama zaslužila na svoj lastni račun, ali pa mesečno plačilo kot njegova žena, katerokoli je večje. Recimo, da je žena Recimo pa, da vdova je mlada ženska, ki zasluži $50 na mesec v kaki delavnici ali pisarni. Postavjmo, da mora vzdrževati dva otročiča. Vsak otrok bo dobival polovico zneska očetovega plačila, ali vdova, dokler zasluži več kot $155 na mesec, ne bo dobivala vdovinega zavarovalnega plačila. V takem slučaju, ako bi moževo zavarovalno plačilo znašalo $255 na mesec, bi vsak otrok dobival po $12.50 na mesec, dokler ni 16 let star oziroma 18 let, ako še pohaja šolo. Družina bi imela $25 na mesec dodatno k zaslužku vdove. Ako bi vdova zgubila ali osta-vila svojo službo oziroma ako bi se njeno delo skrčilo le na del časa in ne bi zaslužila več kot $15 na mesec, ali pa ako bi šla na delo, ki ga zakon ne pokriva — na primer, gospodinjsko delo —, potem bi dobivala vdovi-no plačilo, ki v tem slučaju bi znašalo $18.75 na mesec. S plačili za otroka, po $12.50 na mesec, in vdovinim plačilom od $18.75, bi ta družina dobivala skupna zavarovalna plačila v znesku $43.75, dokler starejši otrok ne postane 18 let star. Potem bi dobivali $31.25, dokler mlajši sin ne postane 18 let star. Nato bi vsa zavarovalna plačila prenehala. Vdova pa bi začela zopet dobivati plačila, ko postane 65 let stara, pod pogojem pa, da se ni zopet poročila. Kaj bo če zmagajo Nemci ali pa zavezniki zaslužila mesečno plačilo $20 lastnim delom. Recimo pa, da je njen mož vpravičen do mesečnega plačila $30. V takem slučaju bo ona dobivala svoje lastno plačilo $20, kajti ženino plačilo, ki je polovica moževega, bi v takem slučaju znašalo le $15. Ako bi pa bila upravičena do mesečnih $10, njen mož pa do $30, potem bi dobivala $15 namreč polovico moževega plačila, kajti tisto je večje od njenega plačila. Delavka, ki je ob starosti 65 let, vdova zavarovanega delavca, bo dobivala ali svoje lastno zavarovalno plačilo ali vdovino plačilo, katerokoli je večje. Ako je bilo moževo plačilo $30 in je ona na svoj lastni račun zaslužila plačilo $20, bi vdovino plačilo bilo večje, kajti bi znašalo tri četrtine od $30, kar je $22.50. Ona bi torej dobivala vdovino plačilo od $22.50 na mesec. V dnevniku "The Cleveland Press" je bil te dni priobčen važen članek izpod peresa Walter Leckrone-ja, ki navaja razne točke za slučaj, da bi v sedanji vojni Nemčija na celi črti zmagala. V tem članku so razvidne velike posledice te morebitne zmage, ki bi premenile skoro ves zemljevid sedanje Evrope, ob koncu, pa tudi, če bi zavezniki zmagali. Pisec pravi, da mir v Evropi bo hujši kakor sedanja vojna, posebno še za premagance. Seveda, stvar je še negotova, toda mogoča. Pri tem nastane dvoje važnih vprašanj, prvič: če zmagajo zavezniki, drugič: če zmaga Nemčija. Zmaga zaveznikov je v glavnem odvisna od tega, če bo vojna še dolgo časa trajala; v tem slučaju bo Nemčija oslabljena kakor se je to vršilo v minuli svetovni vojni, ker ji bo gotovo enkrat zmanjkalo vojnega materijala in živeža, ker je sama. Ako zmaga Nemčija, bo zemljevid Evrope vse drugače izgledal kakor pa danes. Istega je Hitler že zdavno izdelal, ko je še leta 1934 omenil Dr. Hermanu Rauschningu, da je dan malih neodvisnih dr*av pri kraju. S tem je menil, da bodo Belgija, Holandska, Poljska, Luksemburška, Čehoslovaška, Norveška, Danska, Finska in morda tudi Švedska prenehale obstojati kakor samostojne države. O Škandivaniji je Hitler tedaj tudi omenil, da naj bi še ostala edina samostojna državica, toda kot provinca Velike Nemčije; tedaj bi bila Nemčija tako velika, kakor je današnja Indija. Ti Hitlerjevi načrti so se že skoro do pičice uresničili na podlagi dosedanjih vojnih uspehov. Kar Hitler zagrabi, to tudi drži. Več bližnjih državic, kjer je živelo le nekaj Nemcev, je dosedaj že priklopil k Nemčiji. Dal jim je sicer še svojo lastno vlado, toda pod nemško kontrolo. Anglija bo morda še preživela, ali ostala, toda pri tem bo izgubila vse svoje sedanje kolonije. Nemčija ne želi od Anglije drugega, kakor njene važne obrambne morske točke za obrambo Atlantika. Iste bo pri mirovnem pogajanju zahtevala in tudi dobila. V tem slučaju je pa tudi nevarnost za neodvisno irsko republiko, da bo padla Nemcem v roke. (Dalje na 6 strani) iiit>ii>>iinmnMiiiininiiti|âttiaiitt|tiiiil>è = LIL jiliilllllilllittè O ♦•ittiiitiiiaê» iiiti>ini>i>iiia Ustanovljen* ▼ Jolietu, m, dna 1 aprili. 1«! lfcfcor drtavl Illinois, dne IS. 52" Irana v Jolietu, GLAVNI URAD: 351 N. CHICAGO ST, JOUIT, ILL Telefon ▼ glavnem uradu: Joliet 5448; stanovanja gl tajnika- 9448 Od ustanovitve do 30. aprila, 1940 zna&a skupna Izplačana podpora $7400,240 Solventnost 133.85% ČASTNI PREDSEDNIK: FRANK OPEKA. NORTH CHICAGO ELL. OLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN OERkf, 817 East "C" St, Pueblo. Ooto Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN, 3733 W. 15th St. Chicago HL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4718 Hatfield St, Plttsb'gh Pa ^ÎSÏÏ"!?1^1 J06EPH LKKSAN- W6-»nd St, N. W, Barbarton. O Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK P. O. Bok 387 Ely. Minn PeU podpredsednica: JOHANA MOHÄR, 1138 Ave, Sheboygan. Wisconsin. " Šesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4673 Pearl St, Denver. Colo Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, JoUet, HL Pomotai tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago. St« Joliet, DL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 351 N. Chicago St, Joliet m Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA. 416 N. Chicago St, Joliet DIL % Vrhovni sdravnlk: DR. M p. OMAN. 6411 St Clair Ave, Cleveland, O. NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINGE. 716 Jones 8t, Eveleth. un™ I. nadzornica: MART E. POLUTNIK ITU K 30th St, Lorain. O. II. nadaornlk: FRANK LOKAR, 1353 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa. m. nadaornlk: JOHN PEZDIRTZ, 14904 Pepper Ave, Cleveland, O. rv. nadaornica: MART HOCHEVAR. 31341 miw Ave, Cleveland. O. FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC, 300 Ruby St, Joliet, m MARTIN 8HUKLE, 811 Avenue A. Eveleth, m™ RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wllkinsburg, Pa. POROTNI ODBOR JOHN DECMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh. Pa. AGNES GORIŠEK, 5336 Butler St, Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS, 1101 E. 6th St, Pueblo. Colo. JOHN OBLAK 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. WILLIAM F. KOMPARE, 9206 Commercial Ave, So. Chicago, DL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. • VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, HL Vsa pisma In denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se po&iljajo n» glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joliet. m.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K B K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave, Cleveland. Ohio.___ IZ URADA GL TAJNIKA "bSS^Ä I ». ZZL PREMEMBE ČLANSTVA OD- N Y.-Pristopli CC911 Stanley Vesel, RASLEGA ODDELKA V MESECU APRILU, 1940 Društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago. III.—Pristopila: CC919 Helen Cunk. R. 16. $500; DD1578 John D. Chopp, R. 16. $500. 5. aprila. Društvo sv. Jožefa, št 2. Joliet HI.— Suspendovan: FF106 Edward Zaletel. R. 33, $1.000, 30. aprila—Vzela še en certifikat: CC906 Ann Horvat. R. 22. $500. 3. aprila.—Premenili zavarovalnino: Edward Juricic C4O01, R. 27. $250; John Kolich C4032. R. 24, $500; Jtseph Terlep C4034. R. 30. $1.000; Friderik Korevec 04033. R. 35. $1,000; Martin Terlep C4039, R. 28, $1.000; iz razreda D v C: Ann Horvat C4044. R. 16, $500. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower. Minn.—Pristopili : DD1541 Joseph Poderzay. R. 16, $1,000; DD1542 Agnes Erchul. R. 16. $500; FF169 Frank Cvetan. R. 16. $500; FF168 Lucille E. Težak. R. 16. $500, 14. aprila. Društvo sv. Družine, št. 5, La Salle, Pa—Pristopila CC908 Mary Bedenko, R. 22. $500. 18. aprila. Društvo sv. Cirila in Metoda, št 8, Jcliet, m.—Premenlla zavarovalnino iz razreda A in B v C: John Konopek C4G35. R. 33. $1,000; Ludwig Solnce C4036. R. 33. $1.000. Društvo sv. Jeiefa, št. 12, Forest City, Pa.—Znižal zavarovalnino D2369 Joseph Zaverl. R. 18 z $1.000 na $500. 6. aprila. Društvo sv. Roka, št 15. Pittsburgh, Pa.—Suspendovana : CC249 Anthonia Stajminger. R. 17. $500. 30. aprila. Društvo sv. Jožefa, št 16, Virginia, Minn.—Prestopil od društva sv. Antona Padovanskega. št. 72, Ely, Minn.: 28569 Anton Erchull. R. 16. $500. 25. aprila. DruStvc sv. Jožefa, št. 21, Presto. Pa. —Suspendcvana BB30976 Cecelia Rup-nik, R. 17. $500 ; 21886 Peter Mihalic. R. 26. $1.000. 30. aprila. Društvo sv. Barbare, št. 23. Bridgeport O.—Premenil zavarovalnino Jz razreda D v A in B: Barnes Carl 27583 R. 35, $1.000. Društvo sv. Frančiška Šaleškega, št 29. Joliet DL—Pristopila: DD1543 Dolores Papeshi R. 16, $500. 7. aprila. Društvo sv. Petra, št. 30. Calumet. Mich—Znižal zavarovalnino: 1707A Matt F. Kobe. R. 55 z $1,500 na $500, 30. aprila. Društvo sv. Petra in Pavla, št 38, Kansas City, Kans. — Suspendovan 23052 Joe Sajnich. R. 17. $500, 30. aprila. Društvo sv. Barbare, št 40. Hibbing. Minn,—Zopet sprejet C3371 Martin James Garmaker. R. 29. $1,000. 30. aprila. ✓ Društvo sv. Alojtdja, št. 42, Steel ton. Pa.—Pristopil DD1544 Anthony J. Marantic. R 18. $500. 23. aprila.—Zopet sprejet: EB9971 Anthony Marentic. R. 17, $500. 23. aprila. Društvo Vitezi sv. Florijana, št. 44, Senth Chicago. I1L—Pristopila CC909 Henry Fata. R. 32, $500; CC910 Alfred Prelli. R. 19. $250. 2. aprila,—Suspendcvana: CC342 Joseph Weirbecky, R. 30. $250; D4193 Anthony Bartolomeo, R. 18. $250. 30. aprila. Društvo sv. Cirila in Metoda, št 45. East Helena. Men—Premenlla zavarovalnino iz razreda A in B v D: Mary Sastk DD5576. R. 26. $1.000; Joseph Sasek. 5575. R. 29. $1,000. Društvo sv. Petra in Pavla. št. 51. Iren Mountain, Mich.—Odstopila D618 Ana Lagina. R. 19. $500. 30 aprila Društvo sv. Alcjdja, št. 52, Indianapolis Ind.—Suspendovan : BB9557 Arthur Jug, R. 17. $500. 30. aprila.—Premenil zavarovalnino iz razreda DD v CC: Albert J. Marks CC906. R. 22, $1.000. Društvo »v. Jožefa, št 56, Crested Butte, Colo.—Pristopila DD1579 Nellie Garzon, R. 31. $500, 29. aprila. Društvc sv. Jeiefa, št. 56, Leadville, Colo.—Pristopili: DD1546 Mary F. Tuli R 16. $1.000;' D1548 Tbny podpechan, R. 16. $1.000; DD1549 Ann Yam nie le, R 16. $1,000; DD1550 Louis Kenick, R. 32 $l'0CC; DD1545 Olga Zeleznikar. R. 16 $500; DD1547 John Kerzan. R. 16, $500; FF 170 Edith Taylor. R. 31. $1.000 14 aprila.—Suspendovan!: 11944 Anna Stalcar, R. 21. $500: 33699 Frank Slack R. 19. $1,000; 33700 Ludwig Slack Jr.. R. 21, $1,000; 34170 Pouline Cerise, R R. 28. $250. 6. aprila.—Suspendovana: BB11548 Frances Mura, R. 17. $500. 30. aprila. Društvo sv. Cirila In Metoda, št 59, Eveleth, Minn.—DD1551 John Skoff. R. 16, $500. 14". aprila —Premenil zavarovalnino iz razreda A in B v D: PVank Petek D5577, R. 18, $1,000. Društvo sv. Lovrenca, št 63 Cleveland. O.—Suspendovana: D4500 Frances Tomšič, R. 18, $1,000, 30. aprila. Društvo sv. Petra in Pavla, št 64, Etna, Pa.—Prestopili k društvu sv. Mihaela. št. 163. Pittsburgh. Pa. BB18734 Katie Luke. R. 16. $500; 22146 Frank Luke. R. 34. $1,000; 11369 Neža Luke. R. 27. $1,000, 14. aprila. Društvo sv. Janeza Evangelista, št 65, Milwaukee, Wis.—Suspendovani : BB23218 Joseph Kocjan. R. 16; $500; 33987 Edward Zaletel, R. 17. $500; 35578 Rudolph Versnik, R. 41. $500. 30. aprila—Zopet sprejeta FF123 Joseph Turk. R. 37. $500; 30083 Frank Kopač, R. 16. $1.000. 30. aprila. Društvo sv. Antona PhdovaMàega, št 72, Ely, Minn.—Suspendovan FF143 Stanley J. Pechaver, R. 24, $1,000. 30 aprila.—Prestopil k društvu sv. Jožefa, št. 16. Virginia. Minn.: 28569 Anton Erchull, R. 16. $500. 25. aprila —Premenlla zavarovalnino iz razreda A in B v D: Mary Smrekar D5578. R. 16. $500. Društvo Marije Vnebovsete, «t 77, Fcrest City. Pa.—Znižala zavarovalnino 18693 Jožef Kotar. R. 41 z $1,000 na $500 ; 23322 Alojzij Novak, R. 20, z $1.000 na $500. 11. aprila. Društvo Marij« Čistega Spočetja, št 86,. Scuth Chicago, HL—Premenlla za-valcvalnino iz razreda D v C: Hedwig Magayne C4042, R. 20, $1,000. Društvo Marija Sedem Žalosti, št 81, Fltttborgh, Pa.—Pristopila DD1552 Lena 8kerlong. R. 39. $250, 18. aprila. Društvo sv. Antona Padovanafcega, št 87. Joliet. 111.—Pristopil Donald C Težak CC912. R. 16. $1.000, 5. aprila Društvo Friderik Baraga, št 93, Chirholm, Minn.—Premenil zavarovalnino iz razreda A in B v D: Frank Okoren D5579. R. 35. $1,000. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lcrain, O.—Suspendovana 15327 Angela Durjava. R. 16. $500. 30. aprila. Društvo sv. Jožefa ¿t 103, West Allis, Wis—Prbtopil DD1553 Stanley Fed-ren. R. 26. $1,000. 6. aprila. Diuštvo sv. Genovefe, št 108, Joliet, 111.—Pristopila CC913 Martha Bozic. R. 19. $1.000, 2. aprila. Društvo sv. Joštfa, št. 110 Barberton. O.—Pristopili DD1554 Anthony Luke-zic. R. 16. $1.000; DD1555 Joseph Sto-par. R. 16. $1,000; DD1556 Jacob Cas-serman, R. 17, $1,000, 20. aprila — Sufpendovan BB17664 Friderick Vlgna- II. R. 16. $500. 30. aprila.—Premenil zavarovalnino iz razreda A in B v D: John Ambrosic D5582, R. 25, $1,000. Društvo sv. Srca Marije, št. 111. Barberton. O.—Odstopila 34865-D4022 Rose Nedch. R. 20. $1,000. 30. aprila. Društvo Marije Pomagaj, it 119. Rtckdak. I1L—Pristopil CC914 Martin Bernard Roemer, R. 16. $500. 14. aprila. —Odstopil CC96 Leon Slejko, R. 16. $250, 30. aprila. Društvc sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa.—Pristopila DD1581 Dolores Skray-ner. R. 18, $1,000, 21. aprila.—Suepen-lovana DD342 Rose O'Mahen, R. 17, $1,000, 30. aprila—Premenlla zavarovalnino iz razreda A in B v D: Mary Serar D5585. R. 16. $1,000. Dtuštvo sv. Ane, it. 123, Bridgeport, 0.—Zvišale zavarovalnino: Mary Lon-jer D5340 R. 18 z $500 na $1,000; Ge--aldlne Shedwell DD1468, R. 28. z 250 na $500. Društvo sv. Ane, it. 127, Wfcakegan, III.—Pristopile GC920 Matilda Pierman, t 16. $1.000; DD1582 Mary Heraver. R 16. $1,000; DD1583 Lillian Dolence, R. '6. $1.000; DD1584 MatUda Osenek, R 16. $1.000. 28. aprila.—Odstopile : D4314 Mildred Kozina, R. 16, $1,000; 33999 \nna Flut R. 16, $1,000. 30. aprila. Droit vo sv. Aae, it 134, Indianapolis, nd.—Pristopile DD1557 Margaret Fln-500; C2406 Dorothy Cvertnik. R. 16. il.000; 32413 Anthony Kovač. R. 22. »>1,000 ; 33174 Andrew Omerza. R. 17. 11.000. 30 aprila—Suspendovani: C3400 John J. Omerza, R. 31. $1,000; D4864 Trances Kordioh. R. 36. $1,000; D4865 John Kordlsh. R. 43. $1.000; 29142 Joseph Koncilja, R. 37, $600; 34081 Jean Vachtigal. R. 20. $500; 13822 Angela Maček. R. 37. 8500; 34000 Mary Nahti-?al, R. 25. $500; 27560 Ignac Vidmar, R. :0. $500; 33889 John Nahtigal. R. 22. 1500: 17343 Mary Bradač. R. 43, $500; •3647 Frank J. Krajec. R. 29. $500; U772 MsfX Krajp. R. 38. 8250; DD1365 ^rank ffltfel. R. 19. $1,000; C3064 Ve-onica Savel, R. 19. $600; 15001 Jo-ephine Bcgotay. R. 16. $1.000; BB19302 Mary Maček. R. 16. $500; BB16060 Ignatius Vidmar. R. 16, $500; DD621 Frank Fortuna, R. 16. $500; DDI 366 jouis F. Kolenc. R. 34. $1.000; 26255 Martin Jeric. R. 16. $1,000; 26268 Frank Belcjan. R. 28. $1.000; 30224 Jbhn Vld-nar. R. 32. $1.000; 31919 Wide Oma-len. R. 37. $1,000; 33566 John Maček. R 16. $1,000; 16676 in 16676A Theresa Teric. R. 26. $500. 30. aprila. Društvo sv. Ane. it. 170, Chicago, HI. -Pristopila DDI575 Christine Vrasich, 1. 18. $500. 28. aprila. Druitve sv. Martina, it 178. Chicago, TL—Premenlla zavarovalnino iz razreda D v CC: Virginia Zolig CC907. R 21. $500. Društvo Jezas Dobri Pastir, it 183. Vmbridge, IV—Zopet sprejeti C2848 Rudclph A. Kuhel Jr, R. 23. $500: JB20743 William Knafelc, R. 17. $500; 3B21332 Rudolph Rosenberger. R. 16. «00; 31541 John Knafelc. R. 38. $1.000; 3C80 August Rosenberger, R. 16, $500; 17705 Mary Knafelc, R. 34, $1,000; □4045 Louis Sumrok, R. 17. $500 ; 3541 Marija Zepuhar, R. 28. $1,000. 30. apri-a—Suspendovani: CC870 James Ma--ejko. R. 27. $260; CC164 Joseph P. Be-:ek. R. 25. $1.000; DD1484 Mary Yager, 27, $1,000; BB25512 Virginia Zeber-ia. R. 16, $500; C2966 Stephen Yukov-ran. R. 22. $500; CC417 Pauline R. Ja-obson. R. 26. $500; DD446 Steve Clay. 1. 19. $250; QC550 William Sopirak, R. '9. $500; 34939 Barbara Domencic, R. 18. $500. 30. aprila. Društvo sv. Štefana, it 187, Johnstown. Pa,—Zopet sprejeta DD1228 Elizabeth Canary. R. 39. $1.000. 30. aprila. Društvo Marije FemagaJ, it 190, Oenver. Cola.—Suspendovan BB21690 Toscph Stanlch. R. 16. $500. 30. aprila. Društvo sv. Cirila in Metoda, it. 191. Cleveland, O.—Zopet sprejeta 14569 Mary Perdan, R. 17. $500, 30. aprila. Društvo sv. Helene, it 193, Cleveland, a—Pristopile: CC921 Vida A. Kranjc. 18. $500; DD1590 Jennie Kodele, R 19. $250; BB33466 Betty Sedmak, R. 16, $500; BB33465 Daniella Koprivnik. R \ 6. $500. 18. aprila—Suspendovana BB26625 Mary B. Zevnik. R. 17. $1,000, 30. aprila.—Prestopil k društvu sv. Jurija, št. 248. Cleveland, O, BB17205 Francis J. Belcjan. R. 16. $500. 21. apri-a,—Premenlla zavarovalnino Iz razre-?a A in B v D: Mary Gregorčič D5581, R. 35. $1,000. Društvo Marije Pomagaj, it 196, Gilbert, Minn.—Pristopila DD1567 Cecl-ia Phillipich, R. 16. $600, 14. aprila. Društvo Marije Čistega Spočetja, št 302, Virginia. Minn,—Pristopila FF171 Bernice Marie Stampohar, R. 16, $800. 10. marca. »raitvo Marije Vnebovsete, it 203, Ely, Minn.—Premenlla zavarovalnino iz razreda A in B v C: Mary Vidmar C4043. R. 22. $500. Droitvo sv. Neže. it 20* Soath CM «ago, IIL—Pristopile: DD1580 Josephine tee PsOičchl, R. 33. $500; 1*172 Mary Mitzi Kranch. r. «o. $100, 24. aprila. Dnritv» sv. Ane, it 200, Butte. Mont -Pristopile: DDI568 Ann StaJcaT, R 18. $1000; DD1569 Mary Ivanich. R 19. $1,000; DD1570 Evelyn Spear, R 18 $1.000. 1. aprila,—Odstopila: BB20611 Genevieve M*alak. R. 16. $14)00, 30 aprila —Pre menile zavarovalnino iz rarreda A ln 6 v D: Olg* Baker D5583 R. 25. $1.0»; Mary Orazem D5504. R «•fi.*». __ Dfrt8t* »t. Kristine, it 3181_____ ^frnJntSt R. 18, 8680. 88. ftprila. ■EJSSfc ddSb Lucia 48, 1888; dd18t1 Mary Ann Ashenbrener. R. 18, 8800, 31. aprila ftrftitv» KHstesa Kralja, it 336, Clevetand, O,—Pristopili: 00917 Lud-mila Bracel, R. 18, 8800; DD1872 Urh Lube. R. 55. $500; DD1573 Albert Jan-dgar. R. 18. 8*88,1. aprila —Zopet spre-Jeta: BB36490 Albert Jandgar. R. 17. $500: BB37383 Ludmllla Brancelj. R. 17. 8800, 1. aprila. Draftt*» Bftttere Bdje Sinčke, «t 338. Portland, Oregon.—Suspendovana CC683 Florence B. Abdle, R. 33. $1,800 30. aprila. Dittitvo St Prtuids, 236, San Franciscs, CaL—Pristopila DD1574 Lu- kach Mary, R. 44, $1,000, 23. aprila Druitvo ar. Joiefa, it 341. Stedten, Pa,—Zopet sprejet BB25863 Joseph Maleolch. R. 16. $1.000. 30. aprila Društvo sv. Jarija, it 348. Cleveland, O,—Prestopil od društva sv. Helene, št. 193. Cleveland, O. BB17306 Francis J. Belcjan. R. 16, $800 21. aprila. Joda Zalar. glavni tajnik. PRED PETDESETIMI LETI SPOMINSKE ČRTICE IZ MOJEGA ŽIVLJENJA Piše Josip Klemenčič, Joliet, IU. Ob slovesu iz rojstne vasi Dobro se še spominjam dneva 24. aprila 1.1890, ko sem zapustil svojo rojstno domovino, oziroma moj rojstni kraj Gotno vas pri Novem mestu. Pri naši hiši se je reklo "pri Hrova-tu." Predno sem se odpravil na pot v Ameriko, sva se še enkrat z mojim dragim očetom objela in poljubila. Tedaj so mi oče veleli : uLjubi moj sin, zdaj me zapuščaš za večno ker odhajaš tako daleč." To je bila resnica, da se ne bova več videla, kajti moj oče so že v večnosti, mene pa še čaka. Dalje so mi oče naročevali : "Koderkoli boš hodil, na Boga ne pozabi!" To sem jim obljubil in te obljube se skušam še danes kar najbolj mogoče držati. Seveda, z materjo se nisva mogla poljubiti, ker mi je umrla ko sem bil 7 let star, nakar sem dobil krušno mater ali mačeho; potem je bil pa bolj trd kruh zame. Pa pozabimo to! . Od doma se nas je četvero podalo proti obljubljeni deželi — Ameriki in sicer: Frank Novak, moj svak doma iz Rateža pri Bruefocjali ki je šel že v drugič v Ameriko; drugi je bil Janez Sašek,,, menda tudi od tam doma ; tretja je bila moje pokojne žene sestra Meta Klemenčič, iz Sel, metliška okolica ; vsi ti so že umrli, samo jaz sem še pri življenju izmed njih. Kako smo potorali v Ameriko Z doma se proti Radečem ob Savi in Zidanem mostu na postajo nismo peljali v avtomobilu, kakor se lahko dandanes, ampak na lojtrnem vozu s konjsko vprego. Vozili smo se pa ponoči, čemu? Saj veste, da tat najraje ponoči potuje, da je bolj varen; tako je bilo tudi z menoj, ker sem se z doma kar ukral, da niso sosedje znali in sicer zato ker še nisem Franca Jožefa^odslužil, ali da nisem še bil prost vojaščine. Tako sem šel na skrivnem in pod drugim imenom. Ko smo dospeli v Radeče, potem pa na Zidan most na železniško postajo, so me sopotniki vedno staivali kakor kaJcega malega kužeta, da bi ga kdo ne ukral. Naš vodja Novakov Francel je bil pa še najbolj v strahu, zato le vedno kupoval vožne listke od postaje do postaje in vse to zaradi mene, da sem bil bolj brez skrbi, da me niso žandarji izvohali kot vojaškega dezer-terja. Vozili smo se čez nemški Gradée, Cèz Švico in čez Leipzig, nakar smo dospeli v Bremen; šele tam smo kupili šifkarte prav skozi do mesta Jolieta, 111. Ko smo imeli vse karte že urejene, nam je agent povedal, da smo dotični parnik zamudili, vsied česar, bo trfeba čakafi par dni na drugega. Tedaj se me je zopet lotil strah, če me tukaj izvohajo ker nimam potnega lista, pa bomo šli v "špeh-kamro" potem pa po odgonu nazaj v Novo mesto. Pa hvala Bogu ni bilo nič nevarnosti in nobene sile. V Bremenu smo stanovali v nekem velikem hotelu in prav dobro smo bili' po- streženi pa vse zastonj! Jaz bi si bil jako rad Bremen ogledal, pa me nito pustili ven iz hotela. Dnu odhoda z našim parhikom sem ¿e pozabil, toda za njegovo ime "Werra" pa še vem. Ko smo imeli izboren zajtrk, smo pobrali skupaj našo prtljago in hajd na vlak, potem pa na morje k parniku kamor smo dospeli na nekem malem prevoznem parniku. Na morju smo se vozili 10 dni in 10 noči, šele 13. maja popoldne smo prirajžali v New York. Vožnja je bila prva dva dneva jako lepa, na krovu smo imeli celo bando, ki nam je v zabavo igrala kakor v kakem parku, toda čez čas je bilo pa drugače, ko se je začel parnik kobecati ali bolj gugati na vse strani, potem je pa tudi godba utihnila In bilo je čuti stokanje potnikov vsled strahu in morske bolezni; kaj je ta bolezen, se bo marsikdo izmed vas gotovo še dobro spominjal, ko ste potovali v Ameriko. Tudi mene je precej ta bolezen zagrabila. Na parniku je bilo narodov vseh vrst, mnogo Poljakov, pa tudi jUdo,v in polentarjev ni manjkalo; nas Slovencev je bilo še prilično število. Naša slovenska skupina se je največ hranila s čebulo in suhimi češ-pljami. Jaz sem hodil čebulo prosit h kuharjem, pa je bilo sitno, ker nisem znal nemškega jezika, sem jim pa kar pokazal kaj želim imeti, pa so mi dali. Že takrat sem obljubil, če bi šel še katerikrat na morje, bi vzel celo vrečo čebule seboj. Seveda, to je bilo pred 50 leti, danes je pa vse drugače in bolj udobno na parnikih, kakor slišim druge praviti. Ko smo dospeli v New York, so nas zopet rinili z enega par-nika na drugega. K sreči smo spet stopili na suha tla potem pa dospeli na železniško postajo. Večkrat sem se tedaj spominjal lepega izreka: "Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda,!" To je resnica; tam se kmalu zopet naučiš očenaša. Vem, da ste o tem tudi vi, dragi mi bralci prepričani. Iz New Yorka smo se peljali na vlaku proti Chicagu. Predno je lokomotiva začela drdra-ti, je začela zvoniti, kar je bilo nekaj novega zame, v starem kraju so piskali pred odhodom vlaka, tukaj pa zvonijo. V Chicago smo dospeli neko dopoldne; tam so nas zopet prevažali s postaje na drugo. Toda takrat še ni bilo taksijev ali bu-sov kot so danes, ampak samo konjske vprege, imenovali smo jih "hack." Tudi ne vem s katere postaje smo se peljali do, cilja in dospeli v Joliet. Takrat je bila tukaj še stara Chicago Alton lesena postaja, danes je pa nova moderna zidana. V Joliet smo dospeli v četrtek 15. maja 1890 na praznik Vne-bohoda ob treh popoldne. Tukaj so nas zopet naložili na voz v dva nadstropja in neki "črni" Kranjec (zamorec), ki je bil za kočijaža, nas vpraša, kam smo namenjeni. Naslove smo imeli na 201 Stone St., kar se še dobro spominjam. Pa je imel naš fijakar dosti sitnosti, da je to hišo našel, tam je živela namreč moja žlahta. Ko smo bili nekaj časa tam, je začela gospodinja potico delati vsled česar jo vprašam, kaj da to pomeni; pa mi je odgovorila : "To ni nič novega v Ameriki; tukaj je vedno dosti potice." Pri tem sem se jaz zelo motil; menil sem namreč, da gospodinja peče potico za nas za dobrodošlico, pa je bila to že njih navada. Nato sem sam pri sebi mislil: Tukaj bo pa že za živeti, ker namesto črnega kruha vedno potice jedo; torej bo tukaj gotovo boljše življenje kakor pa v starem kraju. Tako sem tedaj mislil in sodil kot "greenhorn," kakor so nas istočasno nazivali. (Dalje sledi.) -o- SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE SB VBDNO TEGA GESLA! OCC gMdna taborišča Celo nasprotniki sedanje Rooseveltove administracije trdijo, da go takozVane CCC kem-pe ali gozdna taborišča dobra stvar. Saj si je v minulih sedmih letih na priporočilo predsednika Roosevelta že okrog 2,600,000 mladeničev v prosti naravi utrdilo svoja telesa, kjer delajo in prebivajo v barakah v pravem prijateljskem krogu. Uspehe njih dela se lahko vidi po vseh državah naše Unije: nove ceste, pota, steze, nasipe, jeze, in mostove. Ti mladeniči so ob raznih katastrofah večkrat ,'tvegali svoje življenje pri gašenju gozdnih požarov in pri povodnjih; tako so preplezal) tudi nevarne toč ke hribov in pogorij, da so izsledili kak ponesrečen zrakoplov. Na priporočilo predsednika bodo ta taborišča še poslovala do 1. julija, 1943, kajti vlada je do tedaj že določila potrebno svoto za vzdrževanje. Ni pa dvoma, da bi se morda ta taborišča potem opustilo. V njih je nastanjenih povprečno na leto do 300,000 mladih fantov, ki so bili prepuščeni samim sebi po dovršeni šoli in bili brez kakega posla ali zaslužka. Za CCC gozdna taborišča je vedno toliko prosilcev, da se za-more komaj vsakemu drugemu ustreči Navadno imajo za to prednost 19 let stari fantje, ki so člani družin na relifu. Lahko ostanejo v taborišču dve leti, toda navadno traja ta doba samo devet mesecev. Delajo po osem ur dnevno, pet dni na teden in dobivajo $30 mesečne plače, od katere morajo poslati svojim staršem $22; ako pa nimajo istih dobijo tozadevno svoto ob odpustu. V teh taboriščih nosijo fantje boljšo in lepšo obleko kakor so jo imeli doma. Njih hrana je tudi izborna tako, da se vsakdo v šestih meseciv lahko zredi za 12 funtov. Njih delo jim določa zvezni poljedelski department in oddelek notranjih zadev po določbah konservacijskega programa s posredovanjem državnih agencij. Takih projektov je pripravljenih ali v načrtu še za dobo treh desetletij. . Odkar poslujejo navedena gozdna taborišča, se je v dobi sedmih let zasadilo že 15 dre-vesic za vsakega prebivalca v naših Združenih državah, potem se je izboljšalo in zgradilo toliko potov in cest za truke in avtomobile, da bi iste lahko štirikrat zemljo obsegle; dalje se je zgradilo in postavilo 42,000 različnih mostov in napravilo 4,000,000 kontrolnih jezov in nasipov. Ti fantje v svojih taboriščih trebijo gozdove, popravljajo in boljšajo zgodovinske točke, sušijo močvirje in pripravljajo rezervacije za gozdne ptiče ter divjačino. V tej dobi se je porabilo že 9,000,000 dni pri gašenju gozdnih požarov in varnostnih napravah proti istim. Ko je lansko leto orkan v neki naši iztočni državi uničil na tisoče akrov gozda, so poškodovani gozd ti mladeniči nastanjeni v 40 taboriščih očistili; tako so priskočili na pomoč tudi v krajih, kjer je divjala po-vodenj. Nadzorstvo glede dela vsakega taborišča ali kempe ima v oskrbi poseben superinfcen-dent> šolanje in razne naučne tečaje teh fantov pa vodi posebni izobraževalni nadzornik, ki mora biti graduant kakega kolegija. Šolski poduk je prostovoljen in se vrši navadno ob večernih urah. Trikrat tedensko predava kak inženjer taborišča o matematiki in zemlje-merstvu. če se fant pridno uči, postane ob koncu termina lahko licenziran zemljemerec. V teh večernih šolah imajo ti mladeniči p ri 1 i k o izučiti «e tudi v raznih drugih strokah tn poklicih, celo v dramatiki in za časnikarje. Tudf za gradnjo fantje lepo priliko da postanejo mehaniki. V teh CCC taboriščih se je že 65,000 fantov naučilo boljšega Čitanja in pisanja. Lani je dobilo 5,176 mladeničev diplome dovršenih elementarnih šol, 1,048 fantov je dovršilo na ta način višje šole in 97 pa celo kolegije. V teh taboriščih se fantje navadijo discipline in reda. Ko poteče njih službena in učna doba, dobijo bolj lahko kako delo v raznih strokah in poklicih. Ko po določeni dobi zapusti fant tako taborišče, je ves pre-drugačen; pridobil si je potrebni izobrazbo in tudi glavne pogoje socialnega življenja. Ondi se navadi samozavesti, reda in discipline ,kar mu veliko pomaga v njegovem življenju; tako se tudi privadi pomagati staršem in jih bolj ubogati. V teh taboriščih se osobito pazi na zdravje teh mladeničev; na razpolago imajo dobro tečno hrano, fino obleko, zabavo, šport itd. Ob nedeljah gre lahko vsak v bližnjo cerkev, če se ne vrši v kempi služba božja. Kakor bi kdo mislil, v teh kempah ni pravega vojaškega vežbanja, ampak je na dnevnem redu samo telesno vežba-nje v svrho utrditve zdravja. V obče moramo trditi, da so navedena taborišča največji blagor za našo ameriško mladino za kar gre vse priznanje predsedniku Rooseveltu, saj se mu je posrečilo naprositi zadostno svoto od vlade, da se bo okrog 300,000 nadebudnih mladeničev redno še do leta 1943 nahajalo in vežbalo v teh kempah, namesto da bi doma pohajali in prodajali dolgočasje. Razne pri redi tre Jed-ootinih društev 8. junija: Pojedina s plesno zabavo društva sv. Pavla, št. 118, Little Falls, N. Y. v dvorani na 18 Seeley St. 12. junija: Slikovna predstava in ples St. Helen's Girls Squad društva sv. Helene, št. 193, Cleveland, O., v šolski dvorani na Holmes Ave. 15. junija: Plesna zabava ka-detinj društva sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O., v Hopo-:an Gardens. IS. junija: Piknik društva Marije Pomagaj, št. 190, Den-ver, Colo., na prostoru Mrs. Uršule Janezich v Retreat parku. 22. junija: Veselica društva sv. Alojzija, št. 179, Elmhurst, 111., na Geglovem vrtu v Wil-low Springs, 111., začetek ob 4. popoldne. 23. junija: Društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., priredi velik piknik z bogatim programom in nagradami za staro in mlado na Pintarjevih prostorih v Euclid, O. 30. junija: Zveza slovenskih društev v Jolietu, 111., priredi velik piknik na farnem parku s kronanjem slovenske kraljice zvečer. 20. julija: Piknik društva sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O. na vrtu Hopocan Garden% 21. julija: Piknik društva Marije Pomagaj, št. 79, Wauke-gan, 111., na Wiré Mili prostoru. 21. julija: Prvi izlet društva sv. Družine, št. 207, Maple Heights, O. v Madison, Ohio. 28. julija: Društveni dan društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., z izletom ali romatajem k Mariji Pomagaj v Lemont, 111. 28. julija: Piknik društva sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich. v Tamarack parku. 28. julija: 50-letnica društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet. 111., s piknikom v farnem parku. 1. septembra: 35-letnica društva sv. Cirila in Metoda, Št. 101, Lorain, O., s piknikom in velikim programom na prostorih Lorain Hunting and Rifle kluba ob Clinton Rd. Ostala društva, ki Imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo aeroplanov imajo v teh šolah j to naznaniti.—Uredništvo. svetloba. Pokrajina, ki so jo o-jske in sploh jugoslovanske pri-i Doma je bil iz vasi Mali Vrh pazovale Maruline oči, je bilaljeditve vsak teden na našem ra-fprf Ljubljani, odkoder je pri- l-.l___ * ,').. Ta Ia f A«ai JiV 1__1___i___St____V I "Kmetije nimaš, družine nimaš. . . . Poleg tega mora biti kdo, ki pozna pot. Ali nisi dejal, da si nekoč marši ral iz Gorice v Gradec?" "Seveda sem." "No, torej!" > Jernej ni več ugovarjal. Nazadnje se je čutil z izvolitvijo ls počaščenega. Tudi ga je mikalo zopet nekoliko pogledati po svetu. "Pa nekdo mora biti, ki zna nemški." "Saj zna Jernej." "Pa še kdo. Dva znata več. To nikoli ne škoduje. Ti, Ko-bal ?" "Presneto, jaz pa res ne u-tegnem," je ugovarjal Jurij. "Sredi košnje in žetve. Saj se mi vse obrne na glavo." "Kdo bo pa zdaj hodil? Počakali boste, da je najhujše delo pri kraju. S tem ne bo veliko zamujenega." No, da. Jurij Kobal se je popraskal za ušesi. Pa pojde. Lenart Golja je ves čas čepel na tleh. Razen klica, da je grofu treba poslati ognja v streho, še ni bil spregovoril. Zdaj pa je planil na noge. ... Ko se mu je s svojo gostobesednostjo posrečilo prepričati kmete, da mora biti poleg tudi kak krč-mar, se je Tomaž Kragulj po-greznil še globlje v seno in čisto utihnil. "V nedeljo po svetem Jakobu se snidemo na Bukovem," je rekel Jernej Mavrič. "Ali vam je prav?" "Prezgodaj," je rekel Kobal. "Tretjo nedeljo po svetem Jakobu. Kaj pravite?" Jernej in Golja nista ugovarjala. "Pa nekaj pismenega bi vendar morali nesti s seboj." "Že. Pa kdo bo napisal?" "Formentini!" je vrgel Leban strupeno. "Bom že jaz poskrbel," je rekel Jernej. "Dobro bi bilo, res. Kaj pravite, Kragulj?" "Jaz nič ne pravim," je zategnil Tomaž. "Saj vi govorite. Po svoje ste odločili, kdo naj gre, pa sklepajte še o drugem." Možje so se spogledali v mraku. Tomaž Kragulj je bil očitno užaljen, ker ga niso izvolili v odposlanstvo. "Ako je potrebno, da greš tudi ti, pa bodite štirje," je dejal nekdo. "Bum! Ne mislite, da mi je toliko na tem," se je Kragulj razjezil. "Dovolj in preveč dela me čaka, da bi se klatil po svetu." 'Saj tudi moraš ostati odma,' mu je skuhala in ga vprašala, če še česa potrebuje. Ko je doživela razočaranje svojih sanj, je stisnila zobe in molčala. Molčala pa je zelo trdovratno, da je Jernej ko polit cucek hodil okrog. Kako bi bila mogla tako brez sledu izbrisati svoje čustvo, zatajiti nade, ki jih je gojila? Ko je tistega dne ostala sama, je bila nekaj časa kakor izgubljena. Sedela je z rokami v naročju in se zamislila. V duhu je še enkrat prehodila vso svojo življenjsko pot in zdelo se ji je, da je zdajci nenadoma obstala pred visoko skalnato steno. Obraz se ji je bil na-kremžil v jok, tedaj pa se je zdrznila. Ne, solzam se zaradi j tega ni hotela vdajati. Niti sebi ni hotela priznati, da ji je kaj hudo. Ozrla se je po kakem delu. Pomela je še enkrat kočo in pobrisala mizo in klopi. Pri tem je zdaj pa zdaj globoko, bolestno vzdihnila, ne da bi se tega prav zavedela. Vse je lahko gledala, križ v kotu, dvoje svetih podob na steklu, vso ropotijo; le postelje ob steni se je izogibala s pogledom. Poleg postelje je stala nova skrinja, ki so jo bili prenesli iz doline. Bila je odklenjena, mučila jo je radovednost, a bi vendar za nič na svetu ne pogledala vanjo. Jernejeva skrinja je stala na podstrešju. Odšla je k tnalu in drobila okleščke tako dolgo, da se je sonce nagnilo že globoko čez poldan. Nato je zakurila na ognjišču in pristavila lonce. Tekla je za grič, pogledala je na stezo, na pot, ki se je pela skozi zelenje pobočja. Ali že prihajata? Večerja je bila nared, usula jo je v skledo in pokrila. Zdaj bi pa že morala priti. Sonce je bilo že nizko. Še malo, pa se bo naslonilo na rob gorp in kot žareča obla zagorelo skozi drevje. Strmela je na stezo, na redko grmovje, ki je obraščalo peščeno strmino. Nenadoma je zaslišala vesel glas piščali, nato razgovor in korake. Izza grmovja na ovinku so se prikazali trije ljudje, dva moška in ženska. Beta je.stekla nazaj h koči. Jernej je hodil spredaj, v rokah je nosil veliko culo, v kateri je prinesla Marula še nekaj drobnarij.. Kjer je bilo nevarno, je dal ženi roko in ji pomagal preko strmega mesta. Ta je bila vsa svatovska, na videz vesela, smehljala se je in se kakor iz bajke. To je torej njen dom? Tu bo živela? .Dalje prihodnjič.i —i-o- LISTNICA UREDNIŠTVA (Popravek) V zadnji izdaji, na drugi strani priobčenem naznanilu [pisalo, ker potem lahko poka-društva sv. Vida, št. 25, Cleve-|žemo, koliko ljudi imamo za se-land, O., ni bil urad dopisnika boj in bi tem lažje dobili kak- dio^rogramu, kakor tudi važne m v Ameriko pred 37 leti. Tu lokalne novice o Jugoslovanih, f^j zapušča žalujočo soprogo Hočem se zahvaliti tistim, ki «Uršulo, prej Papež, rojeno vsak teden pišete na radio po- Perko, dva sina, Matthew in stajo m s tem pokažete vaše zanimanje za naš program. Prosil bi pa, da bi več drugih rojakov gatih oljnih vrelcav v Rumuni- • Ko je postal Bismarck prvi kancler Prusije za vladanja brata Lovrenca Bandi-ja pravilno označen; brat Bandi je nadzornik pri društvu ne pa zapisnikar. -o—— V BLAG SPOMIN 12-letnice smrti nepozabnega soproga in ljubljenega očeta Sne trgovce, da bi se jim izplačalo oglašati svoj "business" na našem programu. Ker ako ne bomo tega v kratkem dosegli, je skoro nemogoče ta program nadaljevati. Torej, ako nam ne morete finančno pomagati, pomagajte vsaj moralno. Ako želite slišati kakšne posebne pesmi ali kakšnega posebnega pevca, prosim, da mi sporočite kjer bo ustanovil 1 u t k i n o Steve in tri hčere: Julia, poročena Milnar; Angela, poročena Modic in Josephine. Naj vsi pokojniki v miru počivajo, prizadetim izražamo naše sožalje. -o- , Kaj bo če zmagajo Nemci? (Nadaljevanje s 4 strani) Če bo Anglija na vseh črtah premagana, bo prenehala z glavnim sedežem svoje vlade v Evropi in istega preselila v Kanado, ozemlje Anglije v Evropi bo pa prepuščeno Hitlerju, John Železnikar ki je preminul dne 7. junija, 1928 v starosti 39 let. Hitro leta nam tečejo, v trajno večnost zginjajo, nas na žalostne dogodke večkrat vse spominjajo. Kar dogodkov takih bilo tekom naših prošlih Vini: najbolj žalosten—dan smrti Tvoje rane—se nam zdi. Leta mnoga nam spomina na Te niso zbrisala; se podoba Tvoja draga nam v srce zarisala. V duhu vedno si med nami, dasiravno v grobu spiš. Ali veš zato Ti, tudi? Vidiš li nagrobni križ? Križ ta nam tolažbo daje in uteho nam deli: Tam, nad zvezdami da enkrat spet se bomo Videli! Žalujoči: Mary Železnikar, soproga. Mary, Frances, Paulina, hčere. Barberton, O., 5. junija, 1940. --o- PRVI KONCERT NOVEGA se je oglasil Kobal. "Ti si naš možu tiho, hvaležno zahvalje-vodja. Ako se medtem kaj zgo-[vala z očmi. Zadnji je stopal di, na koga naj se obrnemo?' stric Gol, piskal na svirel in se Vodja? Dotlej še nikoli ni ni dal motiti. Za trenutek je pala taka beseda. Tomaž Kra- prenehal le, kadar se je usopel, gulj se je zadovoljno nasmeh- tedaj je postal in se gluho od- nil predse. Dotlej se je zdelo, da je vodja Jernej Mavrič, ki kašljal. Spomladi se je bil prehladil se je najbolj očitno gnal za I in čez poletje shujšal, da so ga stvar. Poln ponosa in hvalež-!bili že zgolj zalisci in oči. Svi- nosti ni ugovarjal. ralo mu je v grlu, težko je lovil Bilo je že pozno, ko so se mo-, sapo, vendar se je še zmeraj žje razšli. 22. Nebo je bilo zastrto z oblaki, dan soparen, narava tiha. Z nasprotnega brega se je razlegala pesem pastirja, ki je po svoje obračal in nategoval vedno isti napev. Visoko v hribu so pele kose, padala je zadnja trava. Beta je bila sama v novi koči. Jernej je bil odšel k poroki, gladko obrit, ves trd v svoji novi obleki. "Beta, popazi na kočo!" ji je rekel pred odhodom. "In skuhaj večerjo!" Potem je gledala za njim, kako je izginil za obronkom. Odkar je bil odšel brat, je sama spala v kolibi, a je prihajala k Jerneju vsako jutro, da vlačil po delu. Jernejeve koče in ženitve ni bil nihče tako vesel kot on. Glej ga šenta, kar reče, tudi naredi! Z Marulo sta bila prišla le Franca in Tomaž Kragulj, Damijan se je napil in razgrajal, Gol je skrbel za smeh in zabavo. Ves dan mu ni manjkalo šaljivih domislic, ves se je pomladil. Ni se dal pregovoriti, da bi ju ne pospremil s svojo piščalko. . Ko so zagledali drobnico in streho koče, so obstali. "Glej!" je jekel Jernej ne brez ponosa, vendar je plaho pogledal ženo. Marula je gledala z nasmehom na obrazu. Slamnata streha, okna, vse jo je pozdravljalo. Prav teliaj je zahajalo sonce, pobočje je oblila rdečkasta MLAD. ZBORA V NEW YORKU . New York, N. Y. — Sklenjeno je bilo, da se priredi prvi koncert novoustanovljenega mladinskega pevskega zbora v Brooklynu, v petek, dne 7. junija 1940 ob 8. uri zvečer v Slov. Nar. Domu v Brooklynu. Želeli smo prirediti ta koncert na nedeljo, ampak prve tri nedelje v juniju imajo naša slovenska društva že za svoje piknike in ker bi škodovalo u-deležbi obema prireditvama ako bi na isti dan priredili koncert in piknik, zaradi tega smo sklenili, da se naš koncert naredi prvi petek v juniju. Pozneje bo pa že prevroče za notranje prireditve. Vaje mladinskega zbora se vrše vsako soboto ob 1. uri popoldne v Slov. Nar. Domu v Brooklynu. Ta mladinski zbor, kakor tudi naš novi tedenski Jugoslovanski radio program, smo začeli v prid slovenske naselbine v New Yorku in ker so ljudje to sami želeli. Gotovo se vsak zaveda, da se to ne more dolgo obdržati brez finančne podpore. Torej upam, da boste pokazali vaše zanimanje za naš mladinski zbor s tem, da pridete na naš prvi koncert v petek ,dne 7. junija. Več o tem bo še oznanjeno. Videli boste, kako vaši v Ameriki rojeni otroci slovensko berejo in pojejo naše slovenske narodne pesmi, katerih prav gotovo ne bodo nikdar pozabili, ko se jih enkrat naučijo. Upam tudi, da bom v kratkem dobil dovoljenje, da bomo lahko sporočili vse naše sloven- in vam bom z veseljem ustregel, ako le mogoče. Pozdravljeni, dragi Jugoslovani ! Jerry Kopriviek, Jr., 416 E. 9th St., . New York, N. Y. NOVI GRÖBOViTcLEVE-LANDU Frank Butala Dne 28. maja je preminul naš občeznani slovenski pionir Frank Butala, stanujoč na 6410 St. Clair Ave. Star je bil 68 let in je bil rojen v Gradacu na Dolenjskem. Ko je bil star 16 let se je priselil v Ameriko. Kmalu po prihodu se je pridružil onim Slovencem, ki so šli v znano "Rajsko dolino," v Kalifornijo, da bi si tam ustanovili svojo kolonijo. Mr. Butala je potem, ko ni bilo s to kolonijo nič, obiskoval višjo šolo. Leta 1900 se je vrnil v Cleveland ter organiziral tukaj prvo slovensko godbo in potem še več po državi Ohio, da jih je imel celo devet pod svojim vodstvom. Pcročil se je z Ano Kastelic, ki mu je rodila tri otroke: Mae, omožena Brandt; Ralpha, ki je odvetnik, in Franka. V Evropi zapušča enega brata. Frank Penca Dne 28. maja je zadela srčna kap Franka Penca, stanujočega na 1070 E. 66th St. Bil je star 47 let. Poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati, Penca je izdihnil kmalu zatem. Tukaj zapušča soprogo Karolino, rojeno Koprivnek in štiri otroke: Franka, Josephine, Frances in Johna, sestro Louise, omože-no Železnik in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Mala Vodenica, fara Kostanjevica, kjer zapušča še starše, dva brata, štiri sestre in veliko sorodnikov. Tukaj je bival 27 let. Bil je član društva sv. Vida, št. 25, KSKJ in še nekega drugega društva. Johana Urankar Dne 31. maja je umrla rojakinja Johana Urankar, rojena Suhadolnik, stara 64 let. Preminula je v sanatoriju v Eucli-du, kjer se je nahajala zadnja dva meseca. Bolehala je zadnjih devet let na posledicah ohromelosti. Rojena je bila v Kamniku in je prišla v Ameriko 1895. Zapušča žalujočega soproga Franka in štiri otroke: Mrs. Johana Mally, soproga dr. Mally, Dr. August, Dr. William in Caria ter brata Franka in Lovrenca Suhadolnik. Joseph S logar Po dolgi in tnučAi bolezni je preminul rojak Joseph Slogar, po domače Mauš, star 59 let. Stanoval je na 1149 E. 63rd St. Doma je bil iz Žužemberka na Dolenjskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 40 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jo-zefo, sinove Josepha, Johna in Williama, hčere Josephine Las-kawski in Hattie Palčič, brata Andreja in sestro Àno v Colo-radi, v starem kraju pa 94-let-nega očeta in tri sestre. Martin Zdravje Dne 2. junija je nagloma preminul rojak Matthew (Marr tin) Zdravje, star 68 let. Star noval je na 1054 E. 222nd St. (pupet) vlado po svojem lastnem okusu. Morda bp pa Anglija ostala še samostojna, toda brez take nadoblasti in moči, to je v glavnem odvisno od njene mornarice, če v končni pomor- Hitler bi pri sklepanju miru tudi ne postopal tako kakor se je postopalo na verzaljski mirovni konferenci. Hitler bi pred vsem ne pustil premaganim narodom kake priložnosti, da bi se z Nemčijo čez 25 let zopet lahko borili. za kralja Viljema I., starega očeta še živečega ekskajzerja Viljema, se je Bismarcku posrečilo opraviti Prusijo še bolj na noge. Z intrigami in vojno je izpodrinil Avstrijo. Nemčija je zatem začela širiti in iskati nove teritorije. Leta 1870 je vdr- če pa zmagajo zavezniki v,ia v Francijo, kjer se je pri sedanji vojni se Nemčiji pri a^««» «»mi. ^ln^ilna bitka z sklepanju miru v Versailles ne bo godilo dobro, tako bo tudi zmaga zaveznikov zemljevid Evrope zelo predrugačila. Ob zaključku vojne bosta Winston in Anglijo. Churchill in Paul Reynaud še ministrska predsednika Anglije in zelo težavne probleme pri na refcovanju mirovnih točk in po gojevJi Sedanu vršila odločilna bitka z zmago Nemčije; tedaj si je Nemčija prvič pridobila Alza-ško in Loreno; to je pred vsem povzročilo zvezo med Francijo V slučaju ponovne zmage za-itrsKa preaseaniKst AnKu-| jk bo istjm zel0 težavno Francije, toda bosta imela {^^ ^ an .q ce,otno Nem. ' ¿¡io v državo narodne demo- | kracije, pač bqdo r>a morda . ... i Nemčijo razkosali v male dr-Kakor znano, sta se Anglija žayice g gyojo lagtno vlado; in Francija zaobljubili P™d mQrda prjde pH tem do povsem vstopom v sedanjo vojno vse noye Evrope . združenih držav podjarmljene male države P<>" kakor v Ameriki? staviti zopet na noge, ali na, pri sklepanju miru bo treba ski bitki ne zmaga; v Um ve, pereiih vprašanj na daju »e bo tudi ta mornarica {»j da zmalrajo zavezniki ' to- Pnme''• poljsko in finsko ozem- preselila v Quebec. Kanado, da ^¿S^TSSS- nedaVn° 7aVZet° P° RUS'J1> | bo ščitila svoje kolonije kot A v-j ne siedeče države: Poljska, Če-stralijo, Južno Afriko in Gui-; hoslovaška, Avstrija, Danska, ano; Indija pri tem ne bo več Norveška, Holandska, Belgija, vpoštevana, ker bo postala mor- Luksemburška in morda tudi i panju tudi oziralo na Irtdij0i da . bi postala lasten dominij kakor cija teh držav zelo težavna in da svoja neodvisna država ;! Gdansko. Vsekako bo restora- zahtevalo se bo tudi restoraci-jo Albanije iz italijanskih rok, tako tudi Etijopijo in Libijo, i Tako bi se gotovo pri tem skle- Nemčija ima namreč v tem ozi-ru strah pred Japonsko in Ru- «tvar ker so jih Nemci tako uni-sijo, če bi se lotila tudi Indije.Idili ¡n opustošili; to bi veljalo! Nemčija bi dobila nazaj tudi na milijarde in milijarde. Kje svojo nekdanjo kolonijo Kame- pa denar dobiti? Anglija in run v Afriki in belgijsko kolo- Francija ste že itak do vrata nijo. zadolženi, od Nemčije pa tudi Kar se tiče gibraltarske oži- ne bo mogoče zahtevati kake ne, ki je v angleških rokah, bi isto morda dobila prijateljica Nemčije, Italija, da bo imela prost izhod iz Sredozemskega morja; v zadevi sueškega prekopa, se pa še sedaj ne more nič pravega soditi. če bo Anglija poražena, bo njeno ozemlje na tem velikem otoku kakor v pasti; prebivalcev iste se bo lotila revščina in lakota, kajti Anglija je bila že od nekdaj odvisna od uvoza raznih potrebščin, katerih ji doma primanjkuje. Franciji bi se morda v tem pogledu godilo malo boljše? Sicer bi morala odstopiti Nemčiji Alzaško in Loreno z velikimi zalogami premoga in železne rude, pač bi se Nemčija polastila francoskih pristanišč Ha-vre, Cherbourg in Brest. Kaj pa glede Italije? Ako bi ista sedaj stopila na stran Nemčije, bi si lahko svoje ob mejno ozemlje povečala, posebno v krajih, kjer že sedaj ži vijo Italijani na meji Italije in Francije. Brezdvomno bi se lahko polastila otoka Korzike potem bi vpostavila svoje pri stanišče v Južni Franciji i Marseilles in svoje utrdbe ob reki Rhone. Potem bi si Italija pridobila Tunizijo, Maroko in Alžir. Egipt bi menjal svoj sedanji protektorat. Francija bi po slojem porazu še obstojala kot taka, vendar ne več kot republika, ampak pod protektoratom Nemčije in nadzorstvom Gesta pa (nemške tajne policije). Tudi Švici, ki je že od leta 1499 samostojna republika, se ne bo godilo po nemški zmagi dobro. Isto se bo razdelilo med Italijo in Nemčijo, saj se je Hitler že pred 6 leti izrazil, ko se je začel pripravljati na sedanjo vojno, da se bliža konec vseh malih držav. Kaj pa z Balkanom? Na istega je Hitler najprvo računal in si pripravil pot za nadaljno prodiranje z zavzetjem češke, Poljske in Avstrije. Lahko torej s svojo močno armado vdre v donavsko dolino in začne u-kazovati raznim balkanskim državam kako in kaj. Vsled premoči nemške armade se Ogrska, Rumunija, Bolgarija, Grška in Jugoslavija ne bodo mogle zadostno braniti. V tem o žiru bi morda Nemčija Rusiji nazaj vrnila Besarabijo, Italija bi pograbila vso Jugoslavijo in grška obrežje; Hitler želi imeti odprto pot ob Donavi do bo- vojne odškodnine, ker je isto-tako prizadeta, kar nam v tem oziru priča še minula svetovna vojna; Nemčija je danes celo bolj revna, kakor je bila leta 1920. Vseeno bi se sedaj podjarm-ljenim državam vrnilo njih politično bitnost in bi bilo civilno prebivalstvo varno pred šika-nami Gestapa (nemške tajne policije), propagande in ogromnih obdavčenj; te države bi se potem zopet lahko same o-pomagale z obnovljeno industrijo, svojimi dohodki in morda tudi s pomočjo državnih posojil, pri čemur bi jim šla morda tudi Amerika na roke. S tem, da so se zavezniki zavzeli za razne male države ob zopetnem vstopu v vojno, so hoteli na ta način podreti most premoči in nadvlade Nemcev v Evropi, kakor je bil to slučaj že pred 25 leti. Da, takrat so zavezniki dosegli zmago, ne pa zaželjenega miru. Nemčija, dasiravno docela poražena v minuli svetovni vojni, si je tekom ene generacije toliko opomogla in zopet oborožila, da je sedaj zopet začela z vojno. Lahko pa sodimo, da Anglija in Francija v slučaju zmage ne bosta Nemčiji več dali take prilike in da bo poteklo gotovo več kakor 25 let, da bi začela Nemčija zopet ogrožati evropske države z vojno. Tega se tudi Hitler zaveda, saj je nedavno rekel, da hoče s svojim sedanjim bojevanjem Nemčijo postaviti na varno stališče za bodočih 1000 let. Preštudirajmo nekoliko nemške zgodovine, saj Nemčija še ni tako stara, šele od 1. 1871, ko je postala lastno cesarstvo. Pred tem časom so tvorile tako-zvano Nemčijo razne posamezne neodvisne državice: Luksemburška, Danska in Belgija. Do Napoleonove dobe je bilo nad 100 takih državic, toda Napoleon je pa po svoji zmagi vse iste združil v 39 držav. Do leta 1830 so te države corakale po poti napredka s tem, da so stopile v medsebojno carinsko zvezo in sicer vsled pritiska Avstrije. Do tedaj še ni bilo na zemljevidu današnje Nemčije pač pa Prusija. Ista je tako napredovala in stopala ospredje, da bi bil tedanji pruski kralj FViderSk Viljem ahko postal prvi nemški cesar in sicer 1. 1849, kar je pa zato odklonil, ker mu je ljudstvo ponudilo cesarsko žezlo, ne pa plemstvo. Kanada in Avstralija toda v slučaju, če bo Irska izmed teh i v sedanji vojni Angliji pomagala. Tako bi zmagovalni zavezniki tudi Japonski in Rusiji narekovali, da morate mirovati; na ta način bi lahko bodoča zgodovina za mnogo let poročala samo o miru in ne več o vojnah. ODGOVOR NA VPRAŠANJA iZvesa s starim krajem je še vedno odprla in to potom navadne pošle, zračne pošte In brzojava. Zato lahko tja pišete, pošljete paket, pošljete denar in tudi potujete, če že morate. Ako rabite več pojasnil, nam pišite. Nafte cene za pošiljanje denarja so: xa S 2.30 10« din. za $ 3.25 5« lir za S 4.40 200 din. jt* $ 5.90 100 lir za $ 6.50 300 din. sa $1130 200 lir za $10.25 500 din. sa $17.00 300 Ur za $20.00 1,000 din. za $28.00 500 lir ia $39.00 2.000 din." $55 0» 1.000 Ur Pri večjih zneskih sorazmeren popust. Dolarji se sedaj ne morejo Izplačevati v starem kraju. Cene so podvriene spremembi gori ali doli. DRUGE ZADEVE Ako imate kako drago vain o sadevo s starim krajem, se enako obrnite na: LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE. INC. 302 E. 72nd St New York. N. T. SEMENA IZ JUGOSLAVIJE smo to leto še prejeli, toda sa časa vojne Jih več ne bo mogoče dobiti. Naročite takoj izmed sledeče zbirke: SALATA. listnata sgodna SALATA, glavnata. krhka zgodna SALATA. znana Uubljaiufca ledenka SALATA. rajava poletna ravnata SALATA. ramena poletna glavnata SALATA. prava visok« "štracarca" ... KORENJE, srednjedolro namizno _.... PETRŠILJ, gladki s korenom PESA. rudeča okrogla REDKVICA, sgodna rudeča fina RADIČ sa solato, širokolistnat ENDIVJA, ramena ENDIVJA. selena ENDIVJA. selena kraviljana ENDIVJA. ramena kraviljana GRAH. niiten v stročju, fin visok FIŽOL, breznitnl, nizek zelen FIŽOL, breznitoi, visok selen FIŽOL, breznitnl, nisek ramen FIŽOL, brez niti. visok rumen KUMARE, fina domača vrsta MOTOVILEČ, (repineeij) ZELJE, ljubljansko veliko kasno MAJERON. navadni dišeči CENA TEH SEMEN JE 12c PAKET Lahko kar isreftete ta oglas, podčr-semena, katera šelite in ga vrnete s Money Order in naročilo bomo točno poslali. Ako ne najdete v seznamu, kar šelite, pišite po cenit. Rabite svetovnoznani slavni ljubljanski Bahovec "Planinka" zdravilni čaj sa želodec, ledvice, urejevanje in utrjevanje krvi CENA: Ena škatlja $1.00, tri $2.90 STEVE MOHORKO COMPANY 704 South 2nd St. MUwaukee, Wis. VLOGE ▼ tej posojilnici • Corpo- D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. $a$S gt Clair Ave. HEnd. Cleveland Ohio WESTERN PENNSY SOFTBALL LOOP SET TO START TWIRLING SOON Strabane, Pa. — The Western Pennsylvania KSKJ Softball League will again see action this summer with teams composed from Canonsburg, Ambridge, Bridgeport, O., and possibly Pittsburgh. These teams will compete in a round robin series of games on a home and home basis. The games will be doubleheaders in each case and will be played on Sunday afternoons. In the past years some keen competition has developed and the same is expected this year. Canonsburg, Pittsburgh and Ambridge have each won a championship, except that Am-bridge has now won two. Bridgeport', a newcomer in the league last year, gave the other teams some hard ball games and promises to stir some interesting trouble for them this year. Last year the league ended in a tie with Canonsburg and Ambridge playing a three-game se- ries to decide the winner. The first game went 15 innings, the second 11 innings, and the final game went 10 innings with Ambridge taking advantage of an error on the part of the Canonsburgers. In each game the hits were very few. The games played in thte league proved to be of the best played ui Western Pennsylvania. Any of these teams have been able to compete with any of the other leagues, and in most cases have come otit'victorioUs. This year, as in the past, Canonsburg, Ambridge, and Bridgeport are all competing in local or county leagues and each has been carrying on the colors of KSKJ in fine shape. There is no doubt that when the KSKJ League opens this month, each team will be in it to give its best to win the fine awards that are made every year by the KSKJ Athletic Board..—B. J. P. GOODFELLOWSHIP DOMINANT AS SHEBOYGAN LODGE MARKS JUBILEE Sheboygan, Wis. — Goodfel-lowship and congeniality ruled supreme at the celebration of the silver jubilee of the Queen of May Society, No. 157, KSKJ Sunday, May 26 at the SS. Cyril and Methodius church. The day's activities began at 10 o'clock with a S&lefflh High Mass, sung for the living and deceased members of the Queen of May Society by the senior choir and celebrated by the Rev. Cyril Shircel, O.F.M., of Lemont, 111., who delivered an inspiring sermon, both in the Slovenian and English languages. "It is a beautiful custom to make these jubilee celebrations religious ones and in this way undertake these duties with the help of God," began Father Shircel in his sermon. "A Catholic society is the backbone of the Catholic Church. Keep in mind the ideals and principles of your predecessors and you will assure yourselves of a golden and also a diamond jubilee," concluded the missionary. Rev. Shircel is the son of Mr. and Mrs. John Shircel of this city and is a former young man of the SS. Cyril and Methodius parish and school. * Preceding the services, all members of the various church societies, headed by their respective bannerbearers, marched in a procession into the church. Guest Soloist For offertory John Germ, of Pueblo, Colo., supreme president of the KSKJ was guest soloist and offered "Ave Maria," which was done in a splendid voice arrangement. At noon a delicious banquet dinner was served by the committees in charge, following which Mrs. Mary Godez, president, acted as toastmistress for the ensuing program. Mrs. Johanna Mohar, local secretary and fifth vice-president of the supreme • union, gave the opening remarks after which the assemblage sang "The Star Spangled Banner." Mayor Herman C. Runge was the first speaker and congratulated the members for their good work in the past 25 years and expressed the desire that. they keep up their good work so they will be proud of their accomplishments. Supreme President Speaks One of the highlights of the banquet speakers was John Germ of Pueblo, Colo., who ,said, "How fortunate we are to ¡"be American citizen.4 and that we came here to adopt America as our own country. We also owe a great deal to the first pioneers, the missionaries, our fathers and mothers who were brave to venture into an unfamiliar place and start a new home. Msgr. Buh and his followers were some of those who made way for other settlers." Mr. Germ then defined fra-ternalism and what it stands for. He said that it meant brotherly and sisterly love. "A society as this is needed in times of illness and death, for members to help one another, and the 25 years of existence of your Queen of May society has proved its worth. You have done your duties, morally and financially, and therefore I wish to congratulate the charter members, officers and the members, and continue the good work in the years to come." Mr. Germ was a popular and. versatile guest at the gathering. Not being only accomplished singer, he also plays the accordion excellently and is a model entertainer, who kept the banqueters in a jovial mood throughout the afternoon. His vocal contributions were "God Bless America," "Ah, Sweet Mystery of Life" and several Slovenian folksongs which kept the audience amused. He also offered "Blagor mu" in memory of the deceased members. Mrs. Johanna Mohar, local secretary, then presented the financial report and the membership standing of the society with 305 adult members and 144 juveniles. Early Days of Society Mrs. Marie Prisland was then called on, who was the original organizer of the Queen of May and through a great effort of hers and Rev. James Cherne, who at that time was pastor at St. Cyrils, laid the foundation for what was to be known as (Continued oo Pa»« $) RESOLUTION We, the members of the Ohio KSKJ Booster Club, assembled in regular session atNewburgh, Ohio on the 19th day of May, 1940, resolved— WHEREAS as true members of the KSKJ possess a sense .of gratitude and appreciation toward the organization which offers to us not only financial aid and support in time of sickness, grief and sorrow, but offers us opportunities of social entertainment and pleasures through the medium of various sports, bowling tournaments, etc. FURTHER, since it is our sincere desire that the oldest, greatest Catholic Slovenian Fraternal Organization of America, the K. S. K. J., be assured a brilliant and successful future WE HEREBY RESOLVE, at all times but especially now during the "National Defense Campaign" to solicit new juvenile members for the KSKJ and simultaneously petition the entire membership of the KSKJ to secure at least one new juvenile member during this Campaign. For the Ohio KSKJ Booster Club: Mary E. Polutnik, Sec'y. FETED John Bfvee John Bevec of Strabane, Pa., who was honored guest at a testimonial banqùet given rec ently in his honor. MEETING NOTICE La Salle, 111. — St. Ann's Society, No. 139, will hold its regular meeting Sunday, June 9 in the parish school hall. The meeting will begin promptly at 2 p. m. All members are requested to be present, for important business will be discussed. Frances Ahcin, Reporter, CAPACITY AUDIENCE APPLAUDS CHICAGO PLAYERS IN WAUKEGAN ST. VITUS PREPS SOFTBALL TEAM . Cleveland, O. — For the past month St. Vitus Society, No. 25, has been promoting a baseball team for the young members of its organization. Anthony Strnisa, sports director of this district, is in chargé of the team. Practice sessions are being conducted under the direction of William Gliha, manager. Since there are not enough lodges of the younger groups represented in this locality, the St. Vitus team seeks games outside of town. Bridgeport, Ohio, will be the scene of the initial baseball game, when the local Cleveland lads meet the Bridgeport boys on the diamond. Sunday, June 16, is the day set for this first game. (Throughout the coming season other games will be scheduled with Northeast Ohio K. S. K. J. teams. Athletic activity is a fine means of encouraging our Slovenian youth to join the Catho lie lodges. More extensive foresight should be adopted by these fraternal groups. If a program of action will be fostered, the youth will be more interested in belonging to the KSKJ. Tony Orehek, Jr Waukegan, 111. — Enthusiastic applause greeted the players in Weena luč", when they appealed #dr a"«ttrt*fti call after the last act of a thrilling performance. This group, the St. Mary's, No. 78, KSKJ, of Chicago's St. Stephen's parish, came here through the sponsorship of the local St. Anne's Society, No. 127, KSKJ., who are well known for their fine entertainments, Sunday, May 26 for a matinee performance at 3 p. m. The auditorium was filled to capacity with an audience who loudly applauded the effort» of the cast of nine characters. It was difficult to determine whose portrayal most outstanding, since Mrs. Mary Blai ag Marjeta Okoron* in whose home the action o( the play took place and Miss Mary Vau-potic as Marija Stanko, the school teacher, around whom most of the play centered, both gave excellent interpretations to their respective roles. Each 1 possessed a convincing natural-1 ness arid added life and color to the beautiful but tragic dra- i ma. Along with these two, we must add the portrayal of Martin Miller as Miha Okoren, the devoted husband of Marjeta. He was a typical American Slo- REV. MICHAEL ZELEZNIKAR WILL CELEBRATE FIRST MASS SUNDAY The Rev. Michael- Zelezni- Cleveland, Ohio, will preach in kar who was ordained to the Slovenian, holy priesthood Sunday, June 2 Father Michael Zeleznikar, m St .Mary's Cathedral, Peoria, j a member of St. Stephen's, No. venian father and his characterization evoked much hilarious laughter. The supporting cast each turned in outstanding performances. Included in this cast were: Mrs. Frances Gomi-lar as Margarets Okoren, the daughter; Frank Koporc as Gregor Okoren, the son; Mrs. Paula Ozbolt as Marija Centa, a neighbor; Mr. John Prah as Daniel Cesar, the fiance of Margaret; Frank Ribic as Rev. Josip Nosan, the parish priest; and Anton Krapenc as Jernej Nosan, the stranger. The play was directed by Mrs. Mary Blai. Originally an English drama called "Eternal Light," it was translated into the Slo- Joe Bevec and Frank Be-just made you listen, instead of vec the long boring talks you often j . sit to with your minds miles!. Entertainment was provided away j by Grace V ivian Beton, Ludwig The Rev. Father J. Edward ¡sisters and Tony RaPe-Istocin praised John Bevec forj Those prepared ihe sup-h»s Catholic action and termed j prer were: Atfnes and Justine him as a Catholic in name and|K,rn- A»nes Bevec, Ann Ora-deed. jv,c' Tillie Tomsic, Margaret John Decman, member 0f'Delost' Ann Marcishak, Paul-the KSKJ supreme board, ine Toplisek, Vic Krall, Fran-spoke in English and Slovenian, ces Cook and Luengulfs al, of 1Iving _ green effected the plans that brought ht8 red lighta> quitting-time, about the organization of the sodal gecurlty numbers, bank jubilee group. nights, democracy, Naziism, "The members have donated to Fasciam> Cash and carry, call American life is so compli- By the fcev. James J. O'Toole, S. T. D.( j. C. D. mechanical causes, including broken oil lines, broken shock absorbers, broken exhaust pipes, and radiator leaks. How does this compare with the current safety record of one year and three months posted by the major airlines? Will auto safety come from lessons learned at Indianapolis or from tests on manufacturers' own trial grounds? In other words, the Speedway is only a speedway. * . * The Catholic Church has keen trying a long time to instil the spirit of its constitution cn music into parish churches. But the mis-education of those Mrs. Theresa Hren, Mrs. Frances Ribich and Mrs. Mary Se-baiiz. He related some of the early incidents of the lodge and praised the initiative the members had for continuing their work and growing into a fine group that it is today. The church choir, under the supervision of Mrs. Louis Francis and directed by Mrs. Joseph Rupar, sang "The Blue Danube Waltz" in dedication to the charter members. Later they sang "Nazaj v planinski * 99 raj. The toastmistress then called on Joseph Zorc, of Waukegan, who stand in the way, is hard 11who « athletic director of to undo. For instance, how |the KSKJ- and on behalf of the readers of this column young people congratulated] many wculd believe that Rome discouraged solos in churches? We repeat from "The Catholic Choirmaster" as quoted in "The Sign Comes the Bride" is the celebrating group'. He related of the interest - minded women in Sheboygan who are active in many undertakings. He said that that was the evi-for June: "Here dence of brotherly and sisterly Bride" is NOT a Iove- » UP to the young WHAT A LANGUAGE good taste forbide dings." * it at wed- We were merely quoting. JUST WHAT ARE A MAN'S "JUST DfeBTS"? What does a man owe his children? 1. A home and a mother's care until they are grown. 2. The best education money can buy and they can assimilate. 3. At least an even break on starting into the world. What does he owe his wife? 1. Food, clothing, and shelter as long as she lives to pay her back for the home she left to marry him. 2. A chance to be with her children as long as they need her. 3. Freedom from the necessity of assuming the killing task of being both a mother and the sole breadwinner. What does he owe himself? 1. Freedom from financial worries so that he can concentrate on his job. 2. Assurance that old age will never put a period to his income. 3. A few years in which to enjoy life before death calls him. What does he owe society? 1. Educated, well - trained children who will make good citizens. 2. A family that can provide for itself. 3. An old age for himself that will not be dependent on charity. Life insurance will guarantee the payment of all of a man's "just debts"!—Selected. wedding march. It is a BED- Pe°Ple and their d"*y to their ROOM march. If you have P^ents to keep up the spirit heard Wagner'* "Lohengrin" jand follow in their footsteps," you would know "Here Comes said Mr Zorc-the Bride" occurs in the eve- The junior department girls ning after the wedding, and Presented several folk dances leads to the greatest tragedy of in c°stume accompanied by Jo-the cpera; ¡and *o have this | hanna Zakrajsek on the accor-sung at a wedding should make dion' following which Mrs. any bride shudder. Hence the Frank Ta*el entertained with Church with consummate ^eral western songs on the knowledge, good sense, and!guitar- She was accompanied by her sister, Miss Genevieve Werbeckes, who sang and yo-deled in a delightful manner. Other Speakers Respond Eugene Hickey, clerk of circuit court, responded with a few selected words and related humorous incidents of the early days, much to the enjoyment of the assemblage. Other speakers who were called on were Matt Slana, of Joliet, Illinois, supreme treasurer of KSKJ, Rev. Cyril Shir-cel, of Lemont, 111., Louis Ze-leznikar, asistant supreme secretary, of KSKJ, John Oblak, of the judicial board, Mrs. Jennie Kebir of Waukegan, Mr3. Tosephine Windishman and Mr. Lipoglavsek of West Allis, representing KSKJ branches, the Rev. Rudolf Potocnik, Miss Mary Erzen, John Prisland and Mrs. Antonia Retell, representing the local church societies. Many telegrams of congratulations were read by Mrs. Go-dez from guests who could not attend and from other we'll wishers. Beautiful cut flowers decorated the banquet tables, and on the stage was an enormous basket of lilies, snapdragons and other flowers from Mrs. I Fred Bradasch, sent in honor of the occasion. Mrs. Johanna Mohar, who got the most new members to join, received a lovely vase for her efforts, from the president, Mrs. Godez. Community singing was interspersed throughout the program, accompanied by Mrs. Louis Francis on the piano. A social time with dancing Was enjoyed following the program.—Sheboyagn Press. and deliver, how's tricks, mon,-ey talks, oomph. All that's necessary is for you to hear or see these and countless other words and signs and you know what to do or fiow to feel without'thinking about it. When people think, it slows up traffic and the pace of life bogs down so that we end up in a jam. Hence the tendency has been to cut out thinking and make life more and more automatic so that ,we can get things done as quickly as possible. The radio has accelerated the destruction of thinking. An announcer is trained to recommend products with sucn emphatic confidence that the listeners will believe and buy without stopping to question the statements. This coming on top of the advertising in newspaper and on bill-board has extended the sphere of the automatic so far that we are in danger of becoming automata or robots. Is it any wonder then that many of us have missed. the meaning of the oft-repeated words, "Catholic Action." We've never done anything about it or even thought of it till it becomes for us a mere phrase or label with very little meaning or no meaning at all. Let's be honest—what does it mean to us? "Something that has to do with the Church that I might look into when I find more time"? That's about it. Would it surprise us, therefore, to recall that the last five popes, Pius IX. Leo XIII, Pius X, Benedict XV, Pius XI have never ceased to talk about Catholic Action? That the more they thought about it, the more they wrote and said about it? That the thing reached a climax in Pius XV who scarcely missed an opportunity to expound its principles and urge their application? That the very first encyclical letter of Pius XII devotes its final and conclusive section to the reaffirmation of the Church's answer to the modern challenge, Catholic Action ? | But why pile on the confusion ? Just as a preliminary thought Still I'd like to a.«k in conclu existing organs of the Church, the case of Russia refutes it. The tide of the battle runs too strong. Do we understand that for the first time in the history of the world, we haVe not just a few egoists but a great organized modern state which is ready to gamble its almost unlimited resources in a deliberate, serious, unyielding campaign to conquer all men and instill a hatred of God into every human heart? Yes, you and I are living while it is under way, an unparalleled phenomenon in the whole history of man. To the challenge of modern times the Church has her answer and that answer is Catholic Action. The faithful have been summoned to the side of Pope, Bishop, and priest not only to repel the invasion, but to turn the tide of battle and reconquer the world for Christ. If a female duke is a duches, Would a female spook be a spuchess? If a male goose is a gander, Then would a male moose be a mander? If the plural of child is children, Would the plural of wild be wildren? If a number of cows are cattle, Would a number of bows be battle? If a man who makes plays is a playwright, Would a man who makes hay be a haywright? If a person who fails is a failure, • i. Would a person who quails be a quailure? , . If the apple you bite is bitten. Would the battle you fight be fitten? If a young cat is a kitten, Then would a young rat be a ritten ? If a person who spends is a spendthrift, Would a person who lends be a lendthrift? If drinking too much makes a drunkard. Would thinking too much make a thunkard? It is hoped that these articles will prove of use both to those who are already acquainted with the idea of Catholic Action and to those who are not. Each number will contain sufficient matter for a 10-minute discussion at a simple meeting of any study, action, or discussion group. To begin with the group might answer the following questions: 1—Who was the first Pope to speak of Catholic Action? When did he live? 2—Then should not all our feneration know what Catholic Action is? Why do they not? 3—What do you think Catholic Action is? Do we know anyone who has a good knowledge of it? Could we get him or her to come and explain it? 4—Have we a copy of Pius XJI's first encyclical? What does he say about Catholic Action? 5—What was the Church's answer to Protestantism? 6—What is the Church's answer to the modern world? Why is it necessary? Next week: "Look at Yourself First!" to stir up our interest, let's recall that Christ's Church never fails of an answer to the attacks of her enemies. At the last great crisis, the Protestant Revolution, the Council of Trent established seminaries and extended the parochial system to the whole world. But today we have a different world. It is an urbanized industrialized world of vast populations and vast ramifications. The clergy can no longer keep in touch with their own flock most of whosq life is outside the parish. Much less can they tend to the non-Catholics who are committed to their care within the parochial confines. This is not a recent condition. It has become increasingly the case ever since the French Revolution when the ever more successful movement was launched to imprison Christ in the church buildings and keep Him out of the rest of life, family, school, press, society, and government. Now this can not go on! It must be stopped dead, the damage repaired, and Jthe world restored to Christ! If there has been any thought that this could be accomplished (outside of God's special interference) with the previously si on •If a chap from New York's a New Yorker, Would a fellow from Cork be a corker?—Selected. Don't Do Too Much Fussin' Around Too much fussing around with prospects reminds us of what Dr. Jones said about the boy who was given a dozen duck's eggs. He arranged with a hen to set on them. He went out every few days and put fresh straw in the nest, cleaned off the eggs and so on. The result was only one duck hatched out. He gave them plenty of care but the trouble was it was the wrong kind. Do not bother your prospect unless you have something definite to offer, then do it in a businesslike way and leave him alone. Many good cases See spoiled by too much unnecessary attention.—Colonial News. APPLAUD CHI PLAYERS (Continued froa> page ?>' venian by Mr. Math J. Grdina of Cleveland. After the performance, and during a brief curtain call, Miss Mary Cepon, president of the local St. Anne's, thanked the Chicago group for iheir co-operation in coming here for the presentation and presented Mrs. Blai with a spring bouquet for her untiring efforts in arranging the staging of the play. Rev. M. J. Hiti, pastor of the Mother of God Church, gave the welcoming address. The school band under the direction of Rev. F. J. Preybil rendered several selections. . We must not overlook the local committees who worked so unceasingly to arrange this program. First, the initial arrangements by a committee of three zealous workers, the president, secretary and treasurer, Miss Mary Cepon, Mrs. Frances Tercek and Mrs. FranT ces Drobnick. Managing the ticket sales were: Mrs. Josephine Prebil, Mrs. Mary Svete, Mrs. Mary Kink, Mrs. Anna Grom, Mrs. Mary Ikovcic and Mrs. Frances Tercek. Miss Agnes Ivantic arranged for stage properties and John Grom, of the Actors Guild, constructed the stage setting. Marie Grom handled the publicity. Ushering were: Mitzi Drassler, Ann Kovacek, Angie Tercek and Marge Grom. A delicious Southern fried chicken supper was served to the visitors. Mrs. Jennie Novak and Mrs. Rose Bespalec prepared the supper. Dancing followed in the club rooms in the evening. The St. Annes wish to thank everyone who in any' way cooperated towards the success of the play. Scribe. -o- Your work for the Union i$ work for yourself, for every member is a part owner, and has a voice in the management of the organization. TO OUR YOUNG MEN WHAT IS A FRIEND? "A friend is a balancing-pole," said an athlete, "a balancing-pole without which it is impossible to walk safely the tight-rope of life." "A friend is a jewel," said a pretty girl, "that shines brightest in the darkness of misfortune." "A friend is a volume," said the journalist; "a volume of sympathy, bound in cloth as a rule, though in rare cases the binding may be silken." "A friend is a gold link," mused a jeweler, "in the chain of life." "He is a plaster," said a physician, "for cuts of misfortune." "Like ivy," said the botanist, "the greater the ruin, the closer he clings." "When the whole world has gone out, a friend," said a widow sadly, "is the check in payment of a life insurance po)icy, for frequently it alone stands between little ones and absolute want."—N. Y. Life. We have our new seminary. It is our fondest and most cherished hope realized. It is, however, only our first goal. Now we must concentrate on another; getting worthy youth to train for the priesthood and brotherhood. That is the purpose of this seminary. And today, as ever before, the biblical truth holds good: "The harvest is great, but the laborers are few." Undoubtedly among you who read this there are many who are called by God to a higher state of life. You desire to devote your time and energy for the spiritual good of others. Possibly, if you have the necessary talent and fulfill other requirements, you desire to work for the kingdom of God on earth by winning souls to God and by doing parish and missionary work. Then you are called to the priesthood. If, however, you lack that talent and would nevertheless embrace religious life to insure your own salvation and devote your life to work in a monastery or parish rectory, then you are called to the brotherhood. As a priest you would directly labor for the salvation of souls; as a Brother you would help the priest accomplish this purpose and hence indlrectyy also lábor for the salvation of souls. As a Brother you would work within or without the monastery, on the farm, in the garden, in the Ave Maria printing office, become a cook at the monastery or in parish rectories, etc. With this work there is always sufficient recreation and respite. Once you have entered the Order, you no longer have any personal worries. You are well taken care of in every respect. OUR PAGE COOKING SCHOOL Br FRANCES JANCER 1110 Third St, La Salle, III. With the warm summer weather almost here, the cook and the housewife begins to think of cool summer desserts. These are varied and delicious, and a change is always good in any home. Marshmallow Ice Cream 1 pint milk, 1 egg. cup sugar, teaspoon salt, 1 pint thin cream, 1 tablespoon vanilla, l/t cup marshmallows. Scald the milk, stirring constantly. Mix the beaten egg, sugar, salt and cream. Add to the milk and cook over hot water for about 2 minutes or until slightly thickened. Remove from heat, add cut up marsh-mallows and vanilltf. Cool and freeze. Marshmallow Mousse -1 pint cream, 1 cup top milk, 6 marshmallows, '/2 cup chopped nut-meats, % cup powdered sugar, 7 maraschino cherries, cut in pieces, y% teaspoon vanilla, 1 beaten egg white. % Warm the milk, add marshmallows and beat well to dissolve, then chill. Beat egg white and fold in with the sugar and vanilla. Beat cream very stiff, and fold in, together with the nuts and cherries. Pack in trays of mechanical refrigerator and freeze not less than two and a half hours. Fruit Fluff 1 cup powdered sugar, 1 cup thick cream, 2 egg whites. 4 cups sliced peaches, apple -sauce or berries. Add half the sugar to the cream, stir until the sugar is dissolved, and then add the whites of the eggs beaten stiff. Place the fruit in a dish, sprinkle them with the remainder of the sugar, pour on the cream mixture, and serve at once. The success of this depends up- .... .* . . on its being thoroughly- chilled What are the requirements , _____.____A _ ^ . A when served. The cream, egg whites and fruit should be chilled for at least two hours before the dish is to be prepared, and the finished dessert should be kept in the refrigerator until needed. Pineapple Ambrosia 1 can crushed pineapple, pound marshmallows, 1 cup heavy cream, 2 tablespoons sugar, 1 '4 tablespoons lemon juice. Slice the marshmallows into small pieces, using a pair of scissors. Mix the pineapple and marshmallows and let stand on ice \mtil thoroughly chilled. Just before serving, whip the cream and add the sugar to it. Add lemon juice to the pineapple mixture and then fold in the whipped cream. Serve immediately in individual glasses or in a large dessert dish. Macaroon Bisque 1 cup heavy cream, 18 macaroons, 6 maraschino cherries, powdered sugar, vanilla. Whip a cup of cream until stiff, sweeten with powdered sugar and flavor lightly with vanilla. Stir in six macaroons broken in small pieces, but not powdered. Pile in sherbet glasses with a border of the whole macaroons and decorate with marshmallows and maraschino cherries. This is an excellent emergency dessert. -o- for the aspirants to the priesthood and brotherhood? The student for the priesthood must be of good Catholic parents and of a good reputation; he must be healthy and sound of mind and body; in age he may range from 15 to 20 years; he must have completed successfully at least a four-year High School course which included the Latin language in its curriculum. The candidate for the brotherhood must also be of good Catholic parents and of a good reputation and sound in body and mind; he must be unmarried or a widower. Further, he must promise, as soon as he enters the Order, that if he eventually leaves the Order he shall not demand wages for work performed. This is done to safeguard the Order. Age is not a serious consideration among the requirements of the brotherhood. If you sincerely feel that you are called either to the priesthood or brotherhood, please contact us immediately and we will make the necessary arrangements. If among your acquaintances there is one who manifests a similar disposition, please inform him about this. Address all communications to: Very Rev. Commissary-Provincial, St. Mary's Seminary, Lemont, Illinois. Send in that news item or tell your local Our Page reporter. Deadline is Monday noon. Address: Glasilo 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. TEAM BENEFIT DANCE To raise funds for its equipment and traveling expenses, the Canonsburg KSKJ softball team is sponsoring a dance at Drenik Park Sunday tnight, June 9, from 8 to 12 p. m. All neighboring teams and the K. S. K. J. membership is invited to attend this affair.