Str*n 163
Kmetijstvo.
Reja  pršutnikov.
Smoter prešičje reje je lahko trojni. Jeden se zamore s prešičerejo s tem namenom baviti, da odprodaja takozvane plemene prešiče. Plemeni prešiči so tisti mladi prešiči, kateri so namenjeni za dalnjo rejo, bodi si resnično plemeno, ali pa pitalno. Drugi se bavi s prešičjo rejo z namenom dorastle, kar le mogoče velike in rejene
pitane prešiče doseči ter jih odprodajati. To rejo moramo
*
Stran 161.
imenovati pitalno rejo v cžjem pomenu te besede. Tretji gospodar se pa lahko ukvarja z rejo takozvanih pršut-n i k o v.
Pršutniki so komaj na pol ali pa toliko ne dorasli, kakor pitani pa ne še dopitani prešiči. Oni so pač dobro mesnati, pa ne špehnati, tako da se zamore njih rejo in njih pitanje bolje po pravici pitanje na meso kakor pa pitanje na mast imenovati. V najnovejšem času pričela se je pa tudi reja pršutnikov ponavljati. Proda se jih — kakor skušnja na vsakem sejmu uči — veliko ložje in kakor skušnja na vsakem sejmu uči — v primeri s popolnoma dopitanimi prešiči — tudi veliko dražje, kakor poslednje. Zahteva se pa bele, torej angleške, ali vsaj s temi križane pršutnike; za črni trgovci ne marajo.
Kako prava da je ta reja pršutnikov ali reja nedoraslih prešičev le na meso pitanih, je lahko umevno, ako se zve, da so oni na našem najpoglavitnejšem trgu, na Dunaju, najbolj zahtevani, skozi celo leto zahtevani in najbolje plačani. Povdarjati pa moramo še enkrat, da se zahteva na Dunaju le bele angleške prešiče ali pa bele križance, kateri so za to rejo tudi pri sicer jednaki krmi vedno veliko bolj mesnati kakor pa domači. Kako prava, gospodarsko opravičena, da je reja pršutnikov, postane še umevnejse, ako se pomisli, da je mogoče v tistem času, kateri je potreben za dopitanje doraslega prešiča na mast, pršutnika dvakrat, da še celo trikrat na meso dopitati, ter ga prodati. To je pa mogoče vsled tega, ker se zahteva na Dunaju le 25 do 30 ali k večjemu 70 do 90 kilogramov težke pršutnike. To težo doseže se prav lahko s pravo pasmo v treh oziroma v šestih mesecih, med tem, ko potrebuje dopitanje doraslega na mast pitanega prešiča celo leto pa tudi še več.
Računajmo, da doseže celo leto na mast pitani prešič 170 kg. Prodan po 34 kr. znese to 57 gld. 80 kr. Ker se pa v teku leta lahko dva pršutnika doredi, udobi se za obadva res, da le 47 gld. 60 kr., torej 10 gld. 20 kr. manj, kakor za popolnoma na mast opitanega, leto starega prešiča. A zato se mora tudi računati, da je pršutnik le polovico tiste hrane potreboval, kakor popolnoma na mast dopitani, leto stari prešič.
Pomisliti gre pa tudi, da je pri reji pršutnikov denarni promet za polovico hitrejši, riziko za mogoče nesreče pa veliko manjši. Vse to pa, torej veliko manjša potreba krme, veliko manjša postrežba, hitrejši denarni obrat, za polovico manjši riziko za mogočo nesrečo. Vse to doprinaša k temu, da se reja pršutnikov bolje izplača, kakor pa reja popolnoma doraščenih ter na mast dopi-tanih prešičev. Zato smatramo to za napredek v naši domači prešičoreji, da so se po nekaterih krajih že polotili reje pršutnikov, in želeti je le, da bi se še bolj razširila.                                                               D. N.