Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo bali Leto XXIV. — številka 22 Ustanovitelji: obe. konferenc« SZDL 'etenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka *■ Trtic — izdaja CP Gorenjski Usk ***nj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovora!" urednik*' Albin Učakar RUŠILO SOCIA mm LISTICNE W//M ZVEZE DELOVNEGA LJUDST V A KRANJ, sobota, 20. 3. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od L Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob aredab In sobotah ZA GORENJSKO Upoštevajo naj se sprejeti sklepi »čeraj so se v Kranju •^tali predsedniki goriških občinskih skup-£*« Glede na polemike 1,1 določene pritiske na J^Publiški izvršni svet J-Od elektrogospodarstva, bank, cest, bolnišnic itd.) •° razpravljali o vpraša-Hu'.k1 zadevajo Gorenj- sko jih svet «n o stališčih, ki so gorenjske občine in »Prejeli. gorenjskih občin že 4* ovno so ugotovili, so gorenjske občine Program razvoja cestnega °rnrežja Slovenije sprejc-k in podprle. Tako kot takrat se tudi zdaj zavzelo za etapno gradnjo v okviru možnosti. »Ostro pa obsojamo vsa •"azmišljanj a in dvome o ^rebnosu gradnje pred-lene gorenjske ceste. Vid« n«i>e^en0 m zgraJeno cest-s° omrežje na Gorenj- nad"1 ni l>otre»no le za ^'inji razvoj tega pod- jsi gospodarski oziro-tut •rističnli razvoj Slo- ata i da *kleni"J^JO Vsl že sPre'cti njK Pl in odloki o grad đrUgih°renJSke CeStC in —srn cestnih odsekov v »loveniji.« Glede na razgovor dl-^torja ljubljanskih klicnih bolnišnic, objavljena v ljubljanskem Dnev-WOc« 17. marca letos in glede na razgovor, ki so ga imeli predsedniki gorskih občin z direktor-kliničnih bolnišnic in Vegovimi sodelavci minuli me&ec, pa so poudarili: »Predsedniki gorenjskih **cin se na podlagi pooblastil, ki jih imamo, ne ?Jrin]amo s takšnim na-^om finandiranja klinična centra in bolnišnic, 7* Je prikazan. Ne razu-^rno, kako je direktor n«U*blJimskih kliničnih bol-^"Ic na podlagi februarskega razgovora lahko takšno izjavo. Gorenj-^* občine takšnega na- čina financiranja ne bodo podprle. Menimo, da je najprej treba razmejiti, kaj je klinični center Slovenije in kaj so bolnišnice. Menimo, da je financiranje izgradnje kliničnega centra dolžnost vse Slovenije, ljubljanske bolnišnice pa naj financirajo tiste občine (in toliko), ki jih bodo uporabljale. S tem se ne odrekamo sofinanciranja izgradnje kliničnega centra in bolnišnic, vendar naj bo financiranje usklajeno s celotno slovensko skupnostjo.« Poudarili so, da je gradnjo novih bolnišnic v Novi Gorici, Novem mestu in Mariboru treba uskladili s slovenskimi potrebami, posebno še, kter 'ima Gorenjska po eni strani tudi dovolj posteljnih zmogljivosti v bolnišnicah, po drugi strani pa prav tako vellike potrebe za obnovo jeseniške bolnišnice. »Zahtevamo, da ustrezni strokovnjaki ocenijo potrebni obseg vseh omenjenih gradenj v Sloveniji. To tem bolj, ker so strokovnjaki že na februarskem razgovoru povedaM (vsaj tako so izzvenele njihove izjave), da bo zgrajeni klinični center lahko pokril potrebe vse Slovenije. Zakaj torej na različnih krajlih v Sloveniji ugrajevati novo drago opremo oziroma medicinsko tehniko?! Zato gorenjske občine menijo, da hi o tako pomembni izgradnji morala razpravljati slovenska skupščina. Saj je jasno, da je to slovenski problem, ne pa problem ljubljanskih in gorenjskih občin.« Na posvetovanju so govorili še o nekaterih dru-gtih vprašanjih in sklenili, da bodo o problematiki Gorenjske seznanili predsednika republiškega Izvršnega sveta Staneta Kavčiča. A. žalar 5. stran: Višja odkupna in maloprodajna cena mleka Letos 20 milijonov za ceste 8. stran: Predstavljamo prve tri udeležence odprave v Hindukuš 9. stran: RAZSTAVA ^Pohištvo 71 Izkoristite ,, , m% m mmi o / v delavskem domu O DO O /o v Kranju samo še do 22. marca 1971. popust Za obisk se priporoča Kokra, prodajalna Dekor Kranj Po narcise pod Golico 22. stran: a. Šest let zapora za grabež Ne čakajo ne na vlak ne na avtobus, ampak na žičnico, ki jih bo potegnila na Krvavec. Ko bodo pri zgornji postaji žičnice, bodo spet čakali na vlečnico, da jim bo olajšala smučanje. Ko se bodo vračali, bodo spet čakali, itd. Zvečer bodo kljub vsemu zadovoljni, da so le »smučali«. — Foto: F. Perdan X. SPOMLADANSKI SEJEM OD 10. 00 19. APRILA S četrtkove seje občinske konference ZK Kranj KRANJ V četrtek je bila v Kranju redna seja upravnega odbora Gorenjske turistične zveze, na kateri so obravnavali naše odnose z zamejskimi Slovenci, predlog pravil Turistične zveze Jugoslavije, sodelovanje med Gorenjsko turistično zvezo in Občinsko turistično zvezo Škofja Loka ter lanski turistični promet na Gorenjskem. -jk V sredo se je sestala komisija za proslave pri občinski konferenci socialistične zveze in obravnavala finančni načrt za letos. Ta dan pa je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta obravnavalo stanje v Kranjskih opekarnah in druga organizacijska vprašanja. Za sredo, prihodnji teden je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar sklical 24. skupno sejo obeh zborov občinske skupščine. Po javni razpravi in zborih volivcev v občini bodo odborniki razpravljali in sklepali o resoluciji o gospodarskem in družbenem razvoju občine za letos in o proračunu občine. Gradivu za sejo so predloženi tudi odgovori in pojasnila na predloge, vprašanja in zahteve in zborov volivcev. Razen tega bodo odborniki razpravljali in sklepali še o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov in o nekaterih drugih vprašanjih. A. 2. RADOVLJICA Danes dopoldne bo v tovarni Veriga v Lescah redna letna konferenca. Pred začetkom konference bodo sprejeli v organizacijo zveze komunistov nove člane. Na konferenci bodo pregledali in ocenili delo organizacije in podjetja med dvema konferencama, razpravljali pa bodo tudi o dolgoročnem razvoju podjetja. Delavska univerza bo danes zvečer v dvorani radovljiške graščine odprla razstavo del slikarja Franceta Boltarja. Razstava bo odprta do 31. marca, vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Otvoritev razstave so združili s klavirskim koncertom. Nastopila bo znamenita sovjetska pianistka iz Moskve Oksana Jablonskaja, ki je dobila že več mednarodnih nagrad. A. 2» Danes teden proslava na Dobravi Vsako leto 27. marca, ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja, pripravijo krajevne organizacije na Srednji Dobravi proslavo. Tudi prihodnjo soboto ob 16. uri popoldne bodo pred zadružnim domom pripravili takšno svečanost. Letos ob 30-letnici vstaje in ustanovirt-ve O F je organizacijo prevzela občinska konferenca socialistične zveze v Radovljici, za izvedbo pa bo poskrbela krajevna organizacija ZZB NOV na Srednji Dobravi. Na proslavi bodo nastopili učenci osnovnih šol Stane Žagar iz Kranja in Lipnice. vojaki garnizije Stane Žagar iz Kranja, moški komorni pevski zbor Stane Žagar iz Krope in godba iz Gori j. Organizatorji in prireditelji pričakujejo, da se bodo tudi letošnje proslave udeležili borci, nekdanji Stanetovi sodelavci, šolarji in drugi občani. A. Z. Zaskrbljenost zaradi nazadovanja Po uvodnem referatu Slavka Zalokarja o nalogah in stali" Sčih komunistov pri uresničevanju stabilizacijske politike * kranjski občini je bila na četrtkovi tretji seji občinske kor; ference zveze komunistov Kranj živahna razprava, v katen je kot član centralnega komiteja ZK Slovenije sodeloval tu«1 podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Harn**'' Vseh razpravljavcev je bilo trinajst. Dobršen del razpravljavcev je izražal zaskrbljenost zarad* nazadovanja kranjskega gospodarstva za drugimi. Kranjsk* občina je bila včasih po gospodarski moči in razvitosti v Sle \ im ji in tudi v Jugoslaviji med prvimi. Sedaj pa je na Iie" katerih pomembnih gospodarskih področjih že pod repub«' škim poprečjem. Analiza občinskega sindikalnega sveta, J opozorila, da so ekonomičnost, akumulativnost, dohodek il1 opremljenost v industriji pod republiškim poprečjem. Najv^ težav ima Tekstilindus, glavni predstavnik tekstilne industrij v občini in tudi v Sloveniji. S težavami pa se srečujejo tuđ* v Iskri in v Savi. Predstavniki Tekstilindusa so opozorili) zaradi nizkih osebnih dohodkov dan za dnem izgublja)0 delavce. S sedanjim dovoljenim 11-odstotnim povečanj^ osebnih dohodkov ne bodo mogli ustavili njihovega nadali" njega odhajanja. čeprav so med posameznimi podjetji v občin! precejinJ' razlike (tako so obrt, trgovina, promet in gostinstvo n*0 republiškim poprečjem), pa Je na konferenci prevladoval enotna ugotovitev, da so poleg pomanjkanja sposobnih kovnjakov, večje povezanosti panog in gospodarstva v °"^?! in zunaj nje za nazadovanje krivi tudi zunanji vplivi. Tako J bilo postavljeno vprašanje, na katerega pa ni bilo konkretn^ ga odgovora, kje so drugi ukrepi za razbremenitev gospod*1; stva in kje so zagotovila, da življenjski standard zaposle"1 ne bo padel. Eno je gotovo in takšnega mnenja so bili tudi na korrf£ renči, da bo moralo kranjsko gospodarstvo uskladiti svo) programe. Treba bo izdelati merila o prihodnji kadrov* politiki, opustiti prenekatere želje in sprejeti tiste progran1 ' ki bodo hitreje pripeljali k boljšim skupnim uspehom ter ponekod znebiti zaverovanosti v stare proizvodne koncePV To pa bo zahtevna in odgovorna naloga, v katero se morali vključiti komunisti. V tem smislu je bil dan tudi ^°n, kretni predlog, naj organizacije ZK v podjetjih zahtevajo °~ vodstev in strokovnih služb, da v nekaj mesecih pripravi srednjeročne programe, o katerih bi jeseni konferenca po»° no spregovorila. Na konferenci so opozorili tudi na stanovanjsko Pr°''jf matiko, varstvo otrok, šolstvo, zdravstvo ln nekatere d"*1*-! oblike družbenega standarda. Ugotovili so, da postaja sla" | vanjska problematika v občini vse bolj pereča. Na eni sfraj smo priča prepočasni gradnji družbenih stanovanj, po »»■•l pa vse večjemu naraščanju individualnih graditeljev, pa u' temu, da je denar za družbeno stanovanjsko gradnjo za* tovljen, ni pa mogoče dobiti graditeljev, ker gradnja slaI^a vanj zanje menda ni zanimiva. Skratka, položaj je takšen, ne rešuje ne stanovanjskih ne socialnih problemov. Vse P več je namreč prebivalcev ln družin, ki zaradi nizkih dnho«^ kov sami ne morejo kupiti ali zgraditi stanovanja. Zato ponovno opozorili, da je na tem področju treba čimprej * siti nekatera sistemska vprašanja glede stanarin in urban« cije. Predlagali so, da bi se o hitrejši družbeni gradnji s* jj novanj morali pogovoriti gradbena podjetja, delovne or8£!.0 zacije, sindikati, stanovanjsko podjetje in drugi, ki vplivajo na rešitev tega položaja. Skratka, nalog pri uresničevanju stabilizacijskega P1"?^/, ma v občini je bilo na konferenci postavljenih dovolj. je le, da niso sprejeli vsaj nekaterih sklepov, saj bi to dw^"y skupini, ki Je pripravila konferenco, in komiteju, ko h oblikovali sklepe, le olajšalo prav tako zahtevno nalogo. A. žala*" ŠKOFJA LOKA Zanimivo strokovno ekskurzijo za slovenske knjižničarje je pripravila turistična poslovalnica TRANSTURISTA v škof-ji Loki. Knjižničarji, ki se jim lahko pridružijo tudi drugi izletniki, bodo odpotovali v Rim z letalom DC 9 v petek, 26. 3., ob 13. uri in bodo v Rimu pet dni, do torka, 30.3. Poleg mnogih zgodovinskih zanimivosti Rima si bodo lahko ogledali tudi nekaj bibliotekarskih ustanov in Vatikansko knjižnico. Cena je izredno ugodna. Prijave pa sprejema CTK v Ljubljani in Osrednja knjižnica v Kranju, individualne prijavljence pa organizator, turistična poslovalnica Transturista v Skofji Loki (tel. 85025). Zagotovljeno je tudi strokovno vodstvo. Po izletu ▼ Tiibingcn in Reutlingen lan:, bo to že drugi izlet za knjižničarje, ki ga organizira Transturist. J. K. Statut kulturne skupnosti v obravnavi Na zadnji seji iniciativnega odbora kulturne skupnosti na Jesenicah so razpravljali o dopolnitvah osnutka statuta kulturne skupnosti. Osnutek statuta bodo poslali vsem tistim družbenopolitičnim in delovnim organizacijam v občini, ki so predlagale svoje predstavnike za na novo usta- novljeno kulturno skupnost. Do 1. aprila letos morajo vse organizacije in kolektivi sporočiti svoje pripombe in dopolnitve k osnutku statuta, kajti ustanovna skupščina kulturne skupnosti Jesenice bo predvidoma 15. aprila. Poleg tega so v soglasju s predstavniki radovljiške kul- turne skupnosti mi cnovaj kur delegata za republiško turno skupnost. Sklenil' ^ da bo delegat za jeseniško ^ radovljiško občino prva ^ leta Jeseničan Janez Ka ^ v naslednjem mandatnem^. dobju pa bodo delegata v?. med predstavniki radovlP kulturne skupnosti. D- ht Višja šola za organizacijo dela Letos prvič redni študentje *4- Julija lani je bil spre-*akon o ustanovitvi Višje *°«e za organizacijo dela v ^nju. g tem je ioiA> M je ^ela z delom 1959. leta kot Zavod za Izobraževanje kadrov in preučevanje organizacije dela, 1962. leta pa se je preimenovala v višjo kadrovsko šolo (ustanovila jo je Delavke s Štajerske in Medjimurja Zaradi velikega poman j ka nia delavcev v škofjeloški °bčini, se je tudi Gorenjska Predilnica iz škofje Loke odbila, da bo skušala dobiti delavke iz manj razvitih pod-r°čij. Kadrovska in zdravstvena služba podjetja se je Povezala z zavodoma za zaposlovanje nu, dob je že začelo delati v Go-renjski predilnici dvajset novih delavk. Največ se jih je Uposlilo v obratu za izdelavo v Celju in Varaždi-kjer zlasti ženske težko kodravke. Novim delavkam je morala predilnica zagotoviti stanovanja. Naselili so jih v dveh trosobnih stanovanjih, ki so last podjetja. V Gorenjski predilnici nujno potrebujejo še najmanj štirideset delavk. Največja prepreka pri rešitvi tega problema je veliko pomanjkanje stanovanj. Na Trati bodo sicer gradili samski dom, vendar bo vseljiv šele čez leto ali dve. Gorenjska predilnica je že odkupila nekaj sob. -lb Pr^rtM^ ^n'ca> ki s« Je P^d kratkim zaposlila v Gorenjski £TXt v šk°fJi Loki, je doma iz Daljne Voče pri Varaždi-jj - Priučila se Je za delo na predilnem stroju. (Ib) — Foto: • rerdan kranjska občinska skupščina naslednje leto pa potrdil tudi republiški izvršni svet), dobila legitimacijo za šolanje oziroma izobraževanje rednih študentov. Po sprejetju lanskega zakona je bil do konca minulega leta končan likvidacijski postopek dotedanje šole, hkrati pa je bila konstituirana nova Višja šola za organizacijo dela. V šolli so že razvili učni načrt za področje organizacije proizvodnje. Kot smo že omenili, je novost šole pouk za redne študente. S tem bo šola začela v šolskem letu 1971/72. Za zdaj so namreč na tej šoli študirali le izredni študenti. Učni načrt za redne študente bo obsegal 1800 ur predavanj in vaj. študentje bodo imeli po prvem letniku dva meseca obvezne prakse v podjetju po programu, ki ga bo določila šola. šc naprej pa bodo v šoli odprta vrata tudi za izredne študente. Zanje bo učni program (število predavanj in vaj) nekaj skrajšan in bo obsegal približno tri petine učnega programa za redne študente. Izredni študentje bodo namreč imeli na voljo skripte in druge učne pripomočke. Za izredne študente bodo tako kot do zdaj predavanja in izpit v študijskih centrih. Ko smo na šoli poprašali, če se že kaže zanimanje za vpis rednih študentov, so nam povedali, da je o učnem načrtu in' pogojih šolanja ter študija že spraševalo okrog 20 kandidatov. Zato nimajo bojazni, da jeseni ne bi imeli dovolj kandidatov. Razen tega bodo srednje tehnične šole na Gorenjskem in v Ljubljani seznanili s programom šole. O programu pa bodo obvestili tudi druge šole, zavod za zaposlovanje in navezali stike z večjimi delovnimi organizacijami. A. 2. GORENJCI! Mercator Veletrgovina Mercator odpira 2. aprila 1971 novo Magov-j? v Tržiču. Poleg bogate izbire blaga vam pripravljamo udi prijetna presenečenja in razne ugodnosti pri nakupu. 11! Žrebanje bo v Škofji Loki 18.avgusta Veliko nagradno žrebanje GORENJSKE KREDITNE BANKE Za vlagatelje, ki do 31. 7. 1971 vlože na hranilno knjižico ali devizni račun — 2000 din — vezano na eno leto — 1000 din — vezano na dve leti — obnovijo v navedenem času rok vezave Za vsak navedeni polog en žrebni listek Za večji polog več žrebnih listkov Prva nagrada .:n 1300 5 denarnih nagrad po 2000 din 5 denarnih nagrad po 1500 din 10 denarnih nagrad po 1000 din 10 denarnih nagrad po 800 din 10 denarnih nagrad po f00 din 10 denarnih nagrad po 400 din 49 denarnih nagrad po 100 din Hranilne vlege obrestujemo: — navadne 6 °/c — vezane nad 1 leto 7 % — vezane nad 2 leti 7,5 % Sredstva na deviznih računih obrestujemo: — navadna 5,5 % v devizah 0,5 % v dinarjih — vezana nad 1 leto 7,5 % v devizah O stanovanjskem gospodarstvu V sredo popoldne je bila v Kranju tretja skupščina stanovalcev. Obravnavali so nove predpise na področju stanovanjskega gospodarstva in program investicijsko vzdrževalnih del za leto 1971/72, ki ga je delavski svet Podjetja za stanovanjsko in komu- nalno gospodarstvo Kranj sprejel na zadnji razširjeni seji. O teh vprašanjih pa so včeraj dopoldne razpravljali tudi na drugi seji vlagateljev stanovanj v sklad hiš Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. A. 2. Poljanska dolina brez servisa za motorna vozila Pred kratkimi je AMD društvo v 2ireh imelo redni letni občni zbor. Navzoči so kot najpomembnejši sprejeli sklop, da je treba zasitavki vse moči za ureditev mehanične delavnice v Žireh. Servisna mehanična delavnica je pred leti že bila pri Obrtnem centru, vendar so jo zaradi slabega poslovanja ukinili. V zadnjem času pa je število motornih vozil v Poljanski dolini tako poraslo, da je ureditev servisa nujna. Od Škofje Loke do Logatca namreč ni niti ene servisne delavnice za motorna vozila. — lb Ob dnevu invalidov Nujno zlo napredka V nedeljo, 21. marca, bo svetovni dan invalidov. Sklep o tem je sprejela svetovna organizacija invalidov s sedežem v Ziirihu pred dvema letoma. V program dela je organizacija vključila sedanje desetletje za obdobje rehabilitacije invalidov. Tudi naša dežela se kot članica te organizacije aktivno vključuje v njen program in skuša organizirano pomagati tistim, ki so kakorkoli telesno ali duševno prizadeti. Tako je druga konferenca o rehabilitaciji invalidov Slovenije že 1969. leta začrtala svoj program dela skladno z našimi potrebami in možnostmi. Glavni problem, zaradi katerega so vznikle take organizacije domala po vseh tehnično razvitih deželah in se združile v svetovno federacijo, je vedno večje naraščanje števila invalidov. Splošni napredek sicer izboljšuje človeku življensko raven, toda ob tem zahteva tudi mnoge žrtve na cestah, ob strojih in drugod. Organizacija in načrtna skrb za telesne invalide je pri nas na Gorenjskem šele v povojih. Obstajajo sicer že podružnice po vseh naših občinah, ki so povezane v medobčinsko društvo na Jesenicah. Največ razumevanja Je našla podružnica in val ulov na Jesenicah, saj ima močno oporo v železarni. V Kranju Je že včlanjenih 200 invalidov, kar je malo, saj je po podatkih v občimi okrog 1800 invalidov. V prostorih krajevne skupnosti Vodovodni stolp se sestajajo dvakrat tedensko, ln sicer vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure. Vsak ponedeljek in petek od 14. do 16. ure pa so zagotovili pravne nasvete za svoje člane v prostorih občinskega sindikalnega sveta. Osrednje težišče sedanjega dela je v dajanju nasvetov invalidom, jih seznanjati z njihovimi pravicami in možnostmi, jim pomagati. Težje invalide obiskujejo na dom, zlasti pa v bolnišnicah, za dan žena so poslali čestitke vsem svojim članicam itd. Delovne organizacije, zdravstvene in socialne službe naj bi posvečale več pozornosti invalidom. To velja za načrtno rehabilitacijo, za usposabljanje in razmestitev invalidov na ustrezna delovna mesta, itd. Veliko je stvari, ki invalide hudo motijo. Sem sodi že izplačevanje nadomestila za skrajšani delovni čas, ki ga dobivajo čestokrat za več mesecev in neredno. K. Makuc Gorenjska mladina o samoupravljanju UCOTIKIfll - impex Notranja trgovina Ljubljana, Proletarska ul. 4 vabi k sodelovanju sodelavce za delo v novi trgovini z modnim blagom na Jesenicah: poslovodje prodajalce Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za sprejem v redno delovno razmerje, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod tč. 1: da je visoko kvalificiran prodajalec s 3-letno prakso; pod tč. 2: da je kvalificiran prodajalec z 1-letno prakso. Nastop dela po dogovoru. Ponudbe sprejema splošni oddelek podjetja. Zveza mladine se je kot družbenopolitična organizacija mladih odločila, da se vključi v razprave o dolgoročnem razvoju Slovenije. Namen vključevanja je v tem, da člani ZM oblikujejo in prispevajo svoja stališča in zahteve do dolgoročnega razvoja Slovenije, posameznih regij in občin. 26. februarja so v Kranju predstavniki občinskih konferenc ZM sklenili, da bo zbor mladih samoupravljavcev Gorenjske v organizaciji občinske konference ZM Jesenice 20. marca na Jesenicah. Poleg mladih samoupravljavcev so na zbor povabili tudi predstavnike političnih organizacij in društev vseh gorenjskih občin, poslance republiškega in gospodarskega zbora ter predstavnike zveze slovenske mladine iz Celovca in predsednika kluba slovenskih študentov z Dunaja. Danes se bodo na Jesenicah zbrali mladi samoupravijavci. Uvodni referat bo imel predsednik občinske konference ZM Jesenice profesor Srečko Krč. Spregovoril bo o stališčih mladih do gospodarskega razvoja Slovenije in regije, o razvoju samoupravnih odnosov, o kadrovski politiki in o socialnem razvoju. Občinska konferenca ZM iz Kranja je pripravila korefe-rat o tekstilni industriji, škofjeloški predstavnik bo govoril o stališčih mladih do kmetijstva, radovljiški o stališču mladih do turizma, predstavnik mladinske organizacije iz Tržiča 6 vključevanju mladih v samoupravne odnose, jeseniški predstavnik pa bo spregovoril o stališčih mladih do dolgoročnega razvoja železarne, črne metalur- karavana Nagrajuje! Ste že prebrali Karavano? Ste že ocenili karavano? Mogoče bo naš sodelavec postavil to vprašanje prav vam. če boste imeli pri sebi marčno številko Karavane i izpolnjenim ocenjevalnim listom, vam bo naš sodelavec izročal kuverto s sto dinarji. Izpolnjeni ocenjevalni list v marčni številki Karavane vam lahko prinese nagrado sto dinarjev! gije in predelovalne industrije. Današnji zbor mladih samoupravljavcev bodo popestrili s kratkim filmom Ognjena kača, z nastope^1 mladih martinarjev in s kulturnim programom Odra mladih. D. S. Servisno podjetje Kranj sprejme v delovno razmerje za določen in nedoločen čas 4 KV zidarje in 4 NKV gradbene delavce Interesenti naj se oglasijo osebno na upravi podjetja v Tavčarjevi ulici št. 45. Skupinsko stanovanje jc preskrbljeno. Javni natečaj Oddajamo v najem kletne prostore v hiši Cesta I. maja št. 5 v Kranju, v obsegu 66 mJ, ki so primerni za skladišče. Izklicna najemnina za 1 m1 znaša 4,00 din mesečno. Varščino v znesku 500,00 din je treba plačati ob vložitvi ponudbe, in sicer na račun št. 515-1-878. Pismene ponudbe sprejemamo do 5.4. 1971 do 12. ure. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti na katero napišite: »Oddaja poslovnega prostora v najem — ne odpiraj!« Odpiranje ponudb bo dne 8.4.1971 ob 11. uri v prostorih Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6, V. nadstropje, soba št. 10. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Občinska organizacija Rdečega križa Kranj objavlja naslednji razpored krvodajalskih akcij v času od 22. do vštetega 26. marca 1971 PONEDELJEK, 22. marca: L Osnovna organizacija RK Cerklje: odhodi avtobusov °b 6., 8. in 10. uri z območij krajevnih skupnosti Cerklje» Grad-Dvorje, Poženik in Brniki , 2. Osnovna organizacija RK Voglje: odhod ob 7. uri izp1"0 gostilne v VogI jah 3. Osnovna organizacija RK Kranj — Zlato polje: odhod o° 9. uri izpred krajevne skupnosti na Zlatem polju, Rozina* nova 13 (del Zlatega polja) TOREK, 23. marca 1. Osnovna organizacija RK Naklo: odhod ob 6.15 izpred kulturnega doma v Naklem in ob 7. uri z avtobusne postaji Zcje, ob 7.10 z avtobusne postaje v Strahinju in ob 7.1 izpred kulturnega doma v Naklem 2. Osnovna organizacija RK Gorice: ob 8. uri izpred gosti'11^ Lovec v Goricah, ob 8.05 z avtobusne postaje Letencc, °° 8.10 z avtobusne postaje Tenetiše ,~ 3. Osnovna organizacija RK Vodovodni stolp: odhod ob 8 J" izpred pekarne pri gasilskem domu (del Vodovodnega stolpa) 4. Poklicna šola Kranj: odhod ob 9.30 izpred kina Center Kranj, Stritarjeva 4 i 5. Mlekarski šolski center — Kranj: odhod ob 9.40 i/pi"c0 mlekarne v Cirčah 6. Osnovna organizaeija RK Gorenja Sava: odhod ob 10 izpred hiše št. 47 — Gorcnjcsavska cesta. t Razpored za sredo, četrtek in petek bomo objavili v sf dini številki. „ • Krvodajalci iz ostalih osnovnih organizacij RK in s občine Kranj bodo darovali kri od 29. marca do vkljuc 2. aprila 1971. Odvzem krvi bo na Zavodu SRS za transfuzijo krvi Ljubljani. Darovalci krvi naj se zbero na mestu in ob t**J 'za napisani v vabilu RK. Prevoz krvodajalcev iz občine Kra v Ljubljano in nazaj jc organiziran s posebnimi avtobusi krvodajalce. Občinski odbor RK Kranj Proračunska sredstva razdeljena Na torkovi seji aktiva vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Jesenice so obravnavali analizo zborov volivcev in razpravljali o predlogu smernic razvoja gospodarstva občine, o predlogu Programa komunalnih del ter o predlogu proračuna občine Jesenice za leto 1971. Letos so sc na zbore volivcev neprimerno bolj intenzivno in sistematično pripravljali kot prejšnja leta. Kljub temu pa končni rezultati, ki so jih prikazali v analizi, niso najbolj razveseljivi, saj sc 3e zborov udeleževalo premalo občanov. V razpravi so poudarili, da bi morali odborniki obsežno gradivo občanom približati v poljudnejši ni razumljivejši obliki, poleg tega pa bi morali pred zbori volivcev navezovati z občani v kolektivih in organizacijah več stikov, šele na podlagi zadovolj ivega odziva in konkretnih predlogov bi bila udeležba večja, razprava na zborih volivcev pa živahnejša in Plodnejša. V okviru poročila o gospodarskem razvoju občine so nted drugim poudarili, da bodo letos lahko zaposlili na Jesenicah 400 novih delavcev. Na zasedbo teh delovnih niest pa bo odločilno vplivalo dvoje: devalvacija, ki je še oolj pospešila zaposlovanje delavcev v tujini, in kvalifikacijska struktura, saj je nemogoče pričakovati, da bi ysch 400 delavcev izpolnjevalo razpisne pogoje. Jeseniška PbčirRka skupščina jc tudi že začela reševati problem trgovskega omrežja v občini, ki zaostaja za potrebami in ni zadovoljivo razvito. Prihodnje !eto bodo začeli graditi trgovci center s 4000 kvadratnimi nretri prodajnega prostora. zal pa trgovska podjetja, razen trgovskega podjetja -*°žca, ne kažejo za sodelovanje nobenega zanimanja. Tako postaja integracija jeseniških podjetij že prava nuj- Kmetijstvo in podeželje Radovljica, 19. marca — Pred širšim, gorenjskim posvetovanjem, so danes popoldne v Radovljici razpravljali ° uresničevanju akcijskega Programa o preosnovi kmetij-stva in podeželja. Akcijski Program jc bil sprejet na Urugi seji konference zveze komunistov Slovenije. Današnji posvet, ki so se ga udeležb nekateri kmetovalci, predstavniki kmetijskih in družbenopolitičnih organizacij, Poslanci in predstavniki gozd-refv gospodarstva iz radov-Jiske občine, je pripravila sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci socialistične zveze. A. Z. nost. Tudi za trgovski center v Kranjski gori, ki bo zajemal 2000 kvadratnih metrov prodajnega prostora in kjer je izletniški turizem v vidnem porastu, sc jeseniška podjetja še niso ogrela. V občini Jesenice vidno nazaduje razvoj stanovanjskega gospodarstva. Lani so zgradili le okoli 70 stanovanj, potrebovali pa bi okoli 1000 novih. Podjetja o stanovanjskem problemu vse premalo razmišljajo in ga zapostavljajo. Eno tretjino sredstev iz občinskega proračuna, ki znaša 30 milijonov 100.000 dinarjev, so namenili Temeljno izobraževalni skupnosti. Za komunalna dela v občini bodo porabili 6 milijonov 400.000 dinarjev. Poleg tega bodo jeseniška podjetja pora- bila za vzdrževanje, obnovo in nove komunalne investicije okoli 7 milijonov 920.000 dinarjev. Večjo komunalno investicijo predstavlja letos gradnja kanalizacije v Kranjski gori, za katero bi potrebovali okoli milijon 150.000 dinarjev. Delati bi začeli že letos le v primeru, če bo gradnjo sofinanciral republiški vodni sklad. Na seji aktiva so poudarili, da bi sc v primeru, če bi se že odločali za referendum za uvedbo krajevnega samopri spevka, morali nanj temeljito pripraviti in šele na podlagi analiz začeti s sistematičnim delom. Ob koncu seje so imenovali tudi nekaj članov za novo kulturno skupnost. D. Sedej Višje odkupne in maloprodajne cene mleka Če bodo občinske skupščine sprejele predlagane maloprodajne cene mleka, bodo le-te končno enotne za vso Gorenjsko, mlekarnam pa bo omogočena normalna razširjena reprodukcija ka, ki je začela zadnje leto občutno padati, posebno v krajih zunaj Gorenjske. Padec pa smo zabeležili tudi V sredo, 17. marca, je 108 slovenskih delovnlih organizacij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom mleka in živine, podpisalo v Ljubljani sporazum o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen mesa, goveda, mleka in mlečnih izdelkov. Podpisnik tega sporazuma je tudi kranjski K/K S sporazumom so omenjene delovne organizacije želele stimulirati proizvodnjo mle- Letos 20 milijonov za ceste Takšen je za zdaj predlog za letošnja vzdrževalna in investicijska dela na gorenjskih cestah prvega, drugega in tretjega reda, ki pa ga mora republiški cestni sklad še potrditi. Od tega je dobra tretjina ali okrog 7,7 milijona novih dinarjev predvidena za redno vzdrževanje. To je približno za 50 odstotkov več denarja, kot ga jc bilo lani na voljo za redno vzdrževanje gorenjskih cest. Pri letošnjih investicijskih delih pa je treba povedati, da so v letošnjem znesku (okrog 12 do 13 milijonov) všteta tudi dola, ki lani zaradi pozne sklenitve pogodb (podpisane so bile šele novembra in decembra 1970) niso bila končana. Gre za deda na cesti Kranj — Jezersko in Gorje — Bled ter nekatera manjša. Na pogled jc torej po predlogu letos za gorenjske ceste predvidenega kar precej denarja. Koliko in kaj se bo s tem denarjem dalo narediti, pa smo poprašali na Cestnem podjetju v Kranju. »Najprej moram povedati, da smo Cestna podjetja po sedanjih določilih samo pogodbeni izvajalec del, kar z drugimi besedami pomeni, da lahko delamo toliko, kolikor imamo naročil oziroma sklenjenih pogodb. Zakaj? Sredstva za vzdrževanje so namreč v predlogu razdeljena v sedem skupin, prti čemer pa ne bo mogoče sredstev iz ene skupine prenašati v drugo. Tako bo letos več sredstev za cestno signalizacijo in opremo cest. Kako pa bo s pravim vzdrževanjem oziroma spomladanskim krpanjem, pa je za zdaj še negotovo. Vse poškodbe se bodo namreč šele pokazale po od jugi. Zagotovo vemo, da bo cesta Kranj — žabnica uničena, zelo slabi pa bosta tudi cesti Kranj — Proddvor ln stara tržlška cesta. Zato bomo šele sredi aprila zagotovo vedeli, ali bo za redno vzdrževanje letos dovolj denarja ali ne. Res jc, da je sredstev letos za vzdrževanje za okrog 50 odstotkov več, res pa je tudi, da se je od lani vrsta stvari podražila, ceste pa tudi ne bodo boljše. Za primer naj povem le to, da je lani kazalo, da bo denarja dovolj, nazadnje pa je moralo naše podjetje samo primakniti dodatnih 20 milijonov starih dinarjev.« »Kje pa so letos predvide na obnovitvena oziroma investicijska dela na gorenjskih cestah?« smo poprašali direktorja tovariša Rihtaršiča. »Na prvem redu je predvideno povečanje oziroma oja-čanje asfalta ob galeriji v Podljubelju in na relaciji od Podtabora proti Tržiču ter ureditev križišča za Bled. Razen tega je predvideno tudi nadaljevanje rekonstrukcije na odseku Potoki — Jesenice (nadaljevanje od Žirovnice) in na odseku Dovje — Kranjska gora. Na cestah drugega reda bomo letos sanirali usade na cesti Bled — Bohinj (trije usadi pri Bledu). Za cesto Kranj — Zabnica je predvidenih v predlogu cestnega sklada 2,5 milijona novih dinarjev, kranjska občina pa naj bi primaknila 900 tisoč dinarjev. Nadalje je predvidena tudi obnovitev asfalta na cesti Kranj — Urniki, na drugih cestnih odsekih pa bomo zgradili še nekaj opornih zidov in sanirali nekatere plazove. Na tretjem redu pa bomo položili oziroma ojačali asfalt na cesti Podnart — Kamna gorica in na cesti Kranj — Golnik. K letošnjim delom pa naj dodam še lani nedokončana dela na cesti Kranj — Jezersko in Gorje — Bled. Razen ureditve ceste Gorje — Mrzli studenec (do Zatrntka) in asfaltiranja ceste Križe — Golnik (do občinske meje) je za zdaj vse, kar se bo delalo na gorenjskih cestah. Skratka, po predlogu republiškega cest nega sklada bo letos za gorenjske ceste na voljo 20 milijonov novih dinarjev, koliko sredstev pa bodo še dodatno primaknile posamezne gorenjske občine, pa še ni znano, ker resolucij in proračunov še ni sprejela. Pa še to moram povedati: pri investicijskih delih na vseh omenjenih odsekih bomo stremeli, da bodo opravljena kvalitetno, zato bi glede na predvidena sredstva težko pojasnil, koliko kilometrov cest bomo obnovili.« »Znano je, da je vaše podjetje lani in prejšnja leta obnovo nekaterih cestnih odsekov tudi kreditiralo. Kako pa bo letos s kreditiranjem?« »Kot gospodarska organizacija se kreditiranju tudi letos ne bomo odrekli. Vendar pa bodo letos možnosti za kreditiranje v podjetju precej okrnjene. Z novim tečajem dinarja smo namreč nepredvideno izgubili 50 do 60 milijonov starih dinarjev, kar pa pri približno 200 milijonih, kolikor smo jih lani namenili za kreditiranje, ni ravno malo.« A. žalar OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE Kranj objavlja prosto delovno mesto ADMINISTRATIVNE MOČI Prednost imajo kandidati z daljšo prakso v strojepisju in z znanjem steno grafije. Osebni dohodek po pravilniku do 1300 dinarjev. Interesentu naj pošljejo prošnje na gornji naslov do 15. 4. 1971. pri nas, in sicer v drugi polovici lanskega leta, čeprav je bila proizvodnja še vedno večja od predlanske. Cilj sporazuma je tudi pomoč in podpiranje zasebnih proizvajalcev mleka. Odkupna cena mleka temelji na zveznem odloku o minimalnih odkupnih cenah za kravje mleko, ki je začel veljati 12. marca letos in zvišuje vrednost tokščobne enote od sedanjih 28 na 40 par. To pomeni, da bo dobil zasebni proizvajalec za liter mleka s tolščobno enoto 3,8 odstotka (takšna je večina gorenjskega mleka) 1,50 dinarja. Zvezni odlok predvideva 40 par za tolščobno enoto s pogojem, da krije prevozne stroške proizvajalec. Slovenski sporazum pa pravi, da morajo ta stroške kriti mlekarne. Zvedeli smo, da se bo za kranj-sko mlekarno zato liter mle« ka podražil za 9 par. Prav tako je to kranjsko podjetje, če bo le mogoče, pripravljeno stimulirati tiste zasebne kmete in kmetijske organizacije, ki se bodo usmerile na proizvodnjo mleka. Že lani je bila kranjska odkupna cena za 8 par višja od slovenske. To je mlekarno veljalo prek 100 starih milijonov dinarjev. Za družbeni sektor veljajo po sporazumu enaki odkupni pogoji, le da je možnostim mlekarn prepuščeno, kakšna bo stimulacija za družbene proizvajalce. Po pravkar podpisanem sporazumu pa se bodo zvišale tudi maloprodajne cene mleka in mlečnih izdelkov. Cene mlečnih izdelkov določa Zvezni zavod za cene in bodo v najkrajšem času objavljene v Prlivrednem pregledu, določevanje cen za mleko pa je še vedno pristojnost občinskih skupščin. Slovenska gospodarska zbornica, ki je bila organizator sporazuma, in republiški zavod za cene priporočata, da bi občinska skupščina nove cene mleka čim prej sprejele. Predlagana cena je 2,20 dinarja za liter mleka. Nove cene so že začele veljati v Srbiji in na Hrvatskem. Mlekarne upajo, da bodo prihodnji teden nove cene sprejele tudi gorenjske ob-činske skupščine, saj bi pomenilo vsako zavlačevanje onemogočanje boljšega poslovanja mlekarn ter ustvarjanje neenakega položaja, saj »o po drugi strani odkupne cene mleka za vse mlekarne enake. J. Košnjek V mestni hiši v Kranju razstavlja Janez Marenčič Ali je fotografija umetnost? Na to vprašanje, ki vznemirja »vet vse od Daguerrovega izuma, še danes ni odgovora. Pravzaprav imamo dva: da in ne. Ne — kot tudi nista slikanje ali kiparjenje. Obe in še vrsta drugih upodabljajočih tehnik s fotografijo vred niso že same po sebi umetnost, šele neko nevzdržljivo človekovo hotenje, da z notranjimi očmi in čutom vodi čopič, dleto ali kamero po nekih nezapisanih pravilih do podobe, ki ne predstavlja le nekega predmeta, marveč predvsem za upodabljavca značilen, svojski in samo njegov pogled na svet, ustvarja umetnino. Umetnost je torej pogojena v nekakšnem duhovnem metabolizmu in v resnici ni bila nikdar golo posnemanje narave, ampak vselej ustvarjalnost — pa naj gre za jamske slikarje, klasično oboževanje anatomije, za realizem ali naturalizem. Fotografija, ki naj bi z optično-mehanič-nimi sredstvi zgolj registrirala realni svet, bi imela se zdi, že v svojem bistvu omejene umetniške možnosti. Ali to velja, lahko presodimo ob Ma-renčičevih delih. Janez Marenčič je rastel v času, ko je fotografija napravila prvi veliki korak v široki svet. Pogled na njegove slike je zato domala pogled zgodovine slovenske in jugoslovanske fotografije, katere aktiven tvorec je. Ta pogled pa nam tudi pokaže, da Je avtor hitro prerastel čase vzorov in krenil svojo pot, razvil svoj, mnogo posneman slog. Marenčiča zanima le tisto, kar je bistveno in značilno, in sliko gradi le s temi elementi. Kajti moč fotografiranja je v opuščanju, je komponiranje zreduciranega. Pri tem Marenčič ni podrejen omejitvi kamere, ampak si kamero suvereno podreja, podreja v tolikšni meri, da vidi in gleda kot njegovo oko. Gledanje, pravi O. Bihalji-Merim, pa aktivnost duha. Videti in zagledati ne pomeni samo sprejeti, marveč odbrati, u-skladiti, izpopolniti, odvreči in napraviti zavestno. Maren-čičevo fotografijo moramo zato gledati izključno kot likovno tvornost. Marenčič ni foto- amater-tehnlk- ampak tvorni oblikovalec vidnega. Kamera z vso fiziko in kemijo mu je le sredstvo, da ostvari svojo zamisel. Nikdar ne uporablja renenfh efektov, U sicer tako pogosto hočejo presenetiti gledalca, marveč izbira motive, ki že sami po sebi vzbujajo pozornost s svojo impre-sivnostjo, ne videno sicer s prostim očesom, ampak skozi prioceptivno vodeno oko objektiva. Marenčičevi motivi so zato opredmeteni šele na njegovih slikah. Največkrat se približa zapaženemu v previdni razdalji. Odmaknjeno in zadržano kot živi, upodablja tudi človeka. Previdno in ob- zirno. Na njegovih slikah »* kdar ni v ospredju, rajši t" rekel, za primerjavo razsežn0, sti upodobljenih predmetov ali samo kot pika na i v cel0* tni kompoziciji. Izjema so žal, redke — čudovite portret' ne študije, ki pa jasno kažejo avtorjevo mojstrstvo tudi v, tej zvrsti. Zdaj se mi zdi, lahko zatrdimo: Da, fotografija je umetnost. Marko Aljančič Z otvoritve razstave Janeza Marenčiča 650 let Tržiča Od sredine prejšnjega stoletja dalje se zapisi o Tržiču ne le množe, ampak postajajo tudi čedalje podrobnejši. To niso več le bežni vtisi popotnikov o njem ali samo splošni orisi njegovega zgodovinskega razvoja in vsakokratnih razmer v njem, temveč posegajo tudi že globje v življenje, miselnost in delo njegovih prebivalcev. Na več srečanj s posameznimi Tržičani naletimo npr. ob prebiranju spisov in člankov pisatelja Janeza Trdine (1830—1905). Ker niso le zanimivo branje, ampak nam v marsičem osvetljujejo osebnost in značaj mnogih, ki je zgodovina Tržiča ohranila spomin nanje, bo nemara prav, če iz njegovih spisov izluščimo nekaj teh srečanj. V njegovih spominih, napisanih v letih 1867—68 in objavljenih prvič v njegovem Zbranem delu I—II (1946, 1948), srečamo najprej Jožefa Peharca. Leta se je rodil v Tržiču 28. februarja 1788, poučeval v letih 1807—17 na tržiški dvorazrednici, po dobro opravljenem pedagoškem tečaju in predpisanih izpitih pa dobil mesto na ljubljanski normalki, sprva kot začasni pomožni učitelj, nato pa kot stalni učitelj. Ob prihodu Trdine iz Kamnika v II. razred ljubljanske normalke v šolskem letu 1840—41 je bil Pehare že učitelj II. razreda te šole. Umrl je 7. aprila 1848 v Ljubljani. (Urednik ZD ga v opombah in imenskih kazalih pomotoma zamenjuje z njegovim bratrancem Jakobom, ki je učiteljeval vseh 41 let na tržiški šoli). Trdina ve povedati o Jožefu Peharcu v Spominih naslednje (ZD I, 69—70): »Klasi so imeli po dva razreda, jaz pridem 'pod' Peharca. Bil je prav pameten, dober, praktičen učitelj. Postavil me je kmalu za musteršilerja, potem celo za obermusteršilerja, najbolj mu je ustreglo, da sem bral tako glasno, razločno in ročno, kakor nobeden v celi šoli ne. Učni jezik smo imeli nemški, samo krščanski nauk smo smeli odgovarjati po domače. Vendar se ni nem-škutarilo tako po kanibalski kakor v Kamniku, Postojni itd. Pogovarjali smo se med sabo po slovenski, kolikor smo hoteli; Pehare je govoril sam rad po domače z riami, eno uro na teden je ponavljal religijo slovenski. Videlo se je, da nas uče bolj pametni, izobraženi ljudje. Ena napaka pa je gospodovala v Ljubljani kakor v Mengšu in Kamniku. Učitelj je rabil palico tudi ondi včasih malo preveč: najraje jo je prijel na sredi pa je našeškal človeka po glavi tako urno pa v živo, kakor nauči le dolga vaja. Jaz sem jih dobil po ušesih enkrat samkrat. Ujel sem pod turnom več martinčkov pa jih v šoli izpustil. Ko oosije sonce, se pridejo živalce iz lukenj gret, med učenci nastane strašen šum, gosposki vpijejo in beže, kmečki se smejejo in začno loviti. Pehare praša, kdo je živali prinesel, iaZ tajim, drugi tudi, za pravo se ni zvedelo, vendar je letel največji sum na tisto klop, kjer sem sedel jaz. Učitelj, naveličavši se izpraševanja, nama'13 mene in vse otroke okoli.« In nekoliko dalje (76): »Med vsemi 'kmetavsi' (tako so rekli narn^ sern sovražil jaz najbolj gosposke otroke, 'te neumne škrice', 'to jaro gospod"' 'to zalego goljufnih dohtarjev', 'sleparskih šlibarjev', 'divjih graščakov', baronov lačenpergarjev' itd. Znal sem cel besednjak takih priimkov, veliko sctO jih prinesel še od doma, nekaj novih sem zvedel pa v Ljubljani. Ko me le postavil Pehare za obermusteršilerja, sem pokazal to jezo tudi v dejanju-na tablo sem zapisoval skoraj samo gosposke in v zapisnik sem jim pritisni pik, da je bilo vse črno, kmečkim pa nobene. Pehare je zapazil kmalu to krivično ravnanje in moje pike so ostale — pike brez kakega slabeg3 nasledka.« .. V Mojem življenju, ki ga je Trdina napisal leta 1905, da ga je objav1 dr. Derganc za pisateljevo 75-letnico v Ljubljanskem Zvonu, znova izraža svole ugodne vtise, ki jih je ohranil o Peharcu (ZD III, 492): »V drugem normalna111 razredu je naš učitelj Pehare tudi v šoli z nami prav rad govoril po doma^e in vsak teden nam je eno uro razlagal krščanski nauk po slovensko.« Še bolj laskavo pohvalo o njem najdemo v enem izmed Trdinovih dopis0!' Ljubljanskemu časniku leta 1850, v katerem toži nad pomanjkanjem dobri" slovenskih šolskih knjig in kjer pravi (ZD V, 232): »Včasih se je vsaj P1"1 učeniku Peharcu kaj dobilo, kar pa je umrl, ni nikogar več, ki bi to tak potrebno reč prevzel.« .. Izreden ugled je užival v Trdinovih očeh dr. Janez Ahačič, ki sc je rod1 25. decembra 1802 v Tržiču h. št. 61 (zdaj Partizanska ulica 14), umrl pa Jc kot odvetnik v Ljubljani leta 1871. Ko se spominja Trdina v svojih Spornim prevratnega leta 1848, ki je prineslo Metternichov padec in ustavo, pravJ o njem (ZD I, 180): ». .. v Ljubljani ni bilo deset ljudi, ki bi imeli pra^1 pojem o konstituciji, večidel še te besede nikoli slišali niso. To reč je razumel najbolje dr. Ahačič, pa je tudi slovel 1848 1. kot ženi prvega reda.« Podobno mnenje o njem izraža v Mojem življenju, ko pravi (ZD III, 5**P »Leto 1848 nam je prineslo ustavo, svobodo tiska, osvobojenje kmetov tlaca-nov in na papirju celo ravnopravnost vseh narodov in jezikov in še mms1' kaj drugega. V Ljubljani je vladala tolika politična nevednost, da jc P splošnem mnenju poznal v vsem mestu edini doktor Ahačič bistvo in pome ustavnega življenja.« Trdina je poznal tudi delo Petra Hicingerja (1812—1867). Ko Potresa-* Spominih vrednost svoje Zgodovine, pravi (ZD II, 164): »Kritiki je taft* očitati sto napak temu delu, le tega naj ne pozabi povedati da je prvi P°* skus te vrste v naši literaturi, da more služiti večjim in boljšim delom, c ne za drugega, vsaj za podlago in kazalo. Zgodovinar Hicingrr je trdil neDr nehoma, da se historija slovenskega naroda za zdaj nn da sestaviti i" s ne bo dala morebiti nikoli, ker je premalo znana, preveč zmetena, bre-pravega središča in stožerja, okoli katerega bi se zgodbe vrtile in sk'30"^ Moja zgodovina dokazuje netemeljitost tega mnenja.« V Pretresu slovensk1 pesnikov, ki ga je objavil v Ljubljanskem časniku leta 1850, pa se še k pohvalno izraža o njegovih pesmih (ZD IV, 204): »Olibanu najbliže je Hicing^' Lepota jezika in misel se povsod kažeta, tako da vselej z veseljem njego dela beremo. Že niže sta Valjavcc in Malavašič.« S»m» Jezični dohtar iz Šk. Loke Letos je bilo v Ljubljani že drugič tekmovanje govornikov. In žc drugič jc zmagal študent tretje stopnje prava na pravni fakulteti v Ljubljani Albin Igličar iz Škofje Loke- Obiskal sem ga in beseda je najprej nanesla na razliko med lanskim in letošnjim tekmovanjem. »Prva razlika se kaže v številu udeležencev. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo deset, lanskega pa sedem tekmovalcev. In nasploh lahko trdim, da se je letošnjega tekmovanja udeležilo več dobrih govornikov. Lani so nekateri le hoteli ugotoviti, kako je s stvarjo, letos pa so se prijavili z bolj resnimi nameni.« Zakaj se za tekmovanje ni prijavila nobena ženska? »Mislim, da temu botruje zlasti predsodek, da so ženske dobre le za štedilnik, ne pa za javno življenje. Tudi ženska je lahko dober govornik.« Kakšno temo ste izbrali za tekmovanje? »Izbral sem temo »S kom se bratimo«. Na voljo mi je bilo pet do sedem minut ča- Spet s plesi na oder Folkloi no skupino z Jesenic 3e lani zapustilo nekaj starejših članov. Ob pomoči ZMS Jesenice pa so uspeli pomladiti ansambel, saj se je vključilo 32 novih članov. Že lansko jesen je pomlajeni folklorni ansambel pod vodstvom domačega koreografa Ponovno začel delati. Kljub razmeroma velikemu številu ntladih manjka ansamblu koških plesalcev. Pripravili so štiri nove plese in upajo, da sc bodo kmalu predstavili jeseniškemu občinstvu. Lani so morali zaradi pomlajevanja odpovedati vse nastope in gostovanja v sosednji Italiji. Tedaj so se dogovorili s folklorno skupino Karavanke iz Tržiča, ki je opravila vse njihove obveznosti v Italiji. Tudi v prihodnje bi člani jeseniške folklorne skupine radi s Tr-žičani tesno in prijateljsko sodelovali. D. S. Cvetja ni zmanjkalo V skromni objavi pod na-s}ovom »Za dan lena v Trliču« 1e bilo med drugim napisano: Pa še to: le ob 13. uri je v Ponedeljek zmanjkalo cvetja v edini tržiški cvetličarni. K temu želimo pripomnili, Qa je bila edina in majhna klicama — po obsegu nam-reč — ob 13. uri dovolj zalo-*eria s cvetjem, in sicer vrtni- arni, anemonami, gerberami, I '. narcisami, hiacintami, aznim zelenjem in lepimi lon-cn-"»»' ic- \sk0 Ra sne8a> prihaja v zim-\as- en°hčnost odmaknjene V?nSy^en' drgatejoč nemir. v. umirjenost ob prihajajo-hoS(°Vl Pomladi zaobjame se i' zemlio in ljudi, dokler *etn ?° ne umiri v Popotnem enju gozdov, bohot-de;« ,razcvetju narcis in tr-£kfnečkemdelu.. na,nanina P°d Gotico bi se lZ Propagandno obarva- Prospekta ali razgledni ZaZdela Wač ""^"lu neverjetno pn-ki pomladi, ko se travni-Prcn Vasi °denejo v belo p0,;°A'° narcisnih poljan, ali nov"1'' ko.se smučarjem Spala i vrna n°d vasjo ponu-na e.nkraten, čudovit razgled ljew°mala vse zasneženo kra-*lvo gorenjskih vrhov. bar\ s.e nam, pravim, kajti g0 v"< prospekt bomo še dol-n. zaman iskali po turistič-nes aČencii*h in birojih. Da-tnc'0.vemo> da je poleg sa-lePot lzkoriščanja naravnih slcdt m zanimivosti treba do-Zatu'0 skrbeti za razvajeno ni'cv»ega turista, so v Pla-brc, °s'.ali brez vsega — celo P0 dustojnega prospekta. tnr"e''.{ai korakih že začrtane Vo , cne P°ti so se bojazlji-"maknili in se negotovo rePt*stili turistična ostaj ' narcis(J> te so nam še P°d Narcise, narcise, in drtl md'm nebom prav nič Priok.'* malce zlob"°> a 5 UpftlJ's,?m 1'ienkobne resnice »Afe vascani. *ieno '/" nain vseeno,« se uža-Zočarnlr"}"!0> »nasprotno, ra- tllrke,'U Sm°- hoU nas' da ie ti. d™ Pri "as na rakovi po- v°da p T '«^o "rien, da odbija še : kreditov. Pozneje smo hoteli 1 dati objekt v najem, toda le zi ovrgla tožbe vaščanov in obenem pokazala izredno veliko pripravljenost, da bi turizem na Planini dobil večji razmah, predvsem pa boljše možnosti za svoj razvoj. Njima je, razumljivo, še najmanj vseeno, saj jima nerentabilno poslovanje prinaša milijonske izgube. Povrh vsega pa je zamrlo delo pri glavnem pobudniku — turističnemu društvu. TURISTIČNO DRUŠTVO ŽIVOTARI »Da, z vašeani se prav v vsem strinjam,« pravi predsednik turističnega društva Planina pod Golico, tovariš Bregant, »naše društvo je pred leti sicer delovalo, danes pa životari. Denarja nimamo. Do lani smo organizirali uspele povorke vozov, na katerih smo prikazovali stare gorenjske običaje. Tudi Savske jame, kjer so pred davnimi leti kopali rudo za železarno, smo hoteli preurediti in bolj približati predvsem šolski mladini. Zadnja leta organiziramo na Planini le majsko tekmovanje za Miss narcis in tekmovanje za Svinjsko glavo. Letos bomo naredili neznaten korak dalje in pripravili piknik gobarjev v Črnem vrhu nad Jesenicami. Toda tudi s temi prireditvami ne moremo bistveno vplivati na skromen, do kraja boren program turističnih prireditev.« HOTEL ZA MINIMALNO ODŠKODNINO Direktor gostinskega podjetja, tovariš Bregar: »Lahko mi verjamete, da smo še prav vsem skupinam in posameznikom preprosto odsvetovali letovanje v našem hotelu na Planini pod Golico. Navedel vam bom nekaj podatkov, s katerimi se v nobenem primeru ne nameravam opravičevati za zares slabo stanje tega gostinskega objekta. Želim le, da bi ljudje trezno gledali in resno presojali. Po našem programu bi bil hotel pred štirimi leti lahko popolnoma prenovljen. Takrat smo imeli štiri stare milijone dinarjev, deloma lastnih, deloma občinskih. Akcijo smo primerno pospešili, obljubljenega denarja pa nismo uspeli zadržati niti v obliki ^ienZeZahU'vue^a in vsega .. eSa gosta -ratka: vse najslabše in "J'^ati nezaupnica vsem tistim ,escniškim podjetjem, razen /"^■^('iim podjetju Rožca, T ""a/o tod svoje poslovne DIREKTORJA NA ZATOŽNI KLOPI S tako ogorčeno kritiko in nezadovoljstvom vaščanov tistim interesentom, ki bi dobesedno živeli za hotel in vanj tudi vlagali. Nesmiselno je trditi, da bi ga tedaj lahko prevzelo turistično društvo na Planini, kajti njim smo morali dokazovati, da objekt ni občinski, ampak naš. Blagajno pa so imeli popolnoma prazno. Danes bi morali vložiti v hotel okoli 200 starih milijonov, ker so zahteve gostov ne- verjetno porasle. Toda ta investicija bi bila brez vračila, kajti zaradi slabe ceste, vode, razsvetljave in drugega je Planina brez turistov, čeprav velja prenočišče 10 dinarjev in je zaradi nizke cene zelo primemo za skupinske izletnike, so naše zmogljivosti zasedene le štiriodstotno. Lani smo hoteli ponuditi vsem večjim gostinskim in drugim podjetjem po vsej Jugoslaviji, pa smo dobili same negativne odgovore. Ponavljam, zdajle, ta hip, smo pripravljeni objekt oddati v najem za minimalno odškodnino.« ŽIČNICA — BREME KOLEKTIVA Direktor Ljubljana Transporta na Jesenicah, tovariš Rauhekar: »Tedaj, ko je Železarna Jesenice izdelala program, da bi postala vas Planina pod Golico zimsko rekreacijski center, smo zgradili žičnico in ob njej primerno gostišče. Vse več počitniških hišic tod okoli je le potrdilo našo domnevo, da ima vas vse možnosti za hiter in uspešen razvoj turizma. Nabavili smo teptalni stroj za smučišča, ki so res zelo zahtevna in tako neprimerna za slabše nedeljske smučarje, za polož-nejši spust. Žičnica je breme našega kolektiva, saj je zaradi slabih parkirnih prostorov, slabe ceste in drugih težav tega kraja nerentabilna. Za primerjavo: letos je bila realizacija žičnice 5 milijonov, za prihodnje leto predvidevamo še enkrat toliko, njena nabavna vrednost pa je 310 milijonov. Trdno upam in verjamem, da je bila kritika o slabih in nerednih prevozih naših avtobusov povsem dobronamerna. Cesta na Planino je v popravilu, v prvi fazi obnove, višinska razlika je velika, stroški obratovanja ogromni. Na tej naši najbolj zahtevni progi vozimo ob delavnikih sedemkrat, pozimi ob nedeljah pa peljemo v obe strani enajstkrat. Vozimo izključno s fa-povimi vozili, ki so zaradi preobremenjenosti večkrat v popravilu, šoferji sami pa se proge zelo branijo, saj neradi sprejemajo nase tako veliko odgovornost, če iz katerega vzroka vožnja izpade, je najbolj nerodno in neljubo prav nam. Želim in predlagam, da bi se mi vsi, ki imamo v Planini skupne interese, zbrali in s skupnim dogovorom in kompleksno rešitvijo po svojih možnostih bolj načrtno nadaljevali in pospešili razvoj turizma v tej zares lepi gorski vasici.« TRGOVINA Direktor trgovskega podjetja Rožca, tovariš Frančeškin: »Vaščanom Planine smo vsa leta na tihem obljubljali trgovino, ki jim Je nujno potrebna. Posebno tistim, ki nimajo lastnega prevoza in so vezani na avtobusni promet. Odločili smo se, da bomo na parkirnem prostoru gradili tako, da bomo pozneje lahko dozidali primeren gostinski objekt. Cen v trgovini ne bomo zviševali, vanjo pa bomo vložili okoli 60 milijonov starih dinarjev. Z gradnjo pa bomo začeli takoj, ko bo malo ugodnejše vreme. Omenili bi lahko le težave, ki nam jih je povzročilo žup-nišče v Planini, župnišče nam neprimerno lepše lokacije sredi vasi ni hotelo odstopiti. % Rekreacijski center v Pla-• nini pod Golico je jeseni- škemu delavcu vse preveč potreben, da bi ga lahko zanemarjal. Občinska skupščina Jesenice je z novo cesto stopila korak dalje na davno začrtani poti, jeseniška podjetja pa so v vsakem primeru pripravljena sodelovati. Le majhna, neznatno spodbuda Turističnega društva v Planini pod Golico za skupen dogovor bi bila obetajoče jamstvo, da bomo v prihodnje spet radi občudovali kraljestvo očakov in bela narclsna polja pod Golico. D. Sedej Poklic pismonoše ni lahak Poklic pismonoše ni niti najmanj lahak, posebno, če je treba pošto raznašatl peš po hribih in krajih, ki so zelo oddaljeni od matične pošte. Ena izmed pošt, ki pokriva zelo obsežno področje, je Gorenja vas v Poljanski dolini. Poiskal sem pismonošo, ki na tej pošti že najdlje vztraja v tem poklicu. Predstavili so mi Andreja Fortuno iz Gorenje vasi, ki se vsak dan z zajetno torbo pošte odpravi proti zgornjemu koncu Poljanske doline. »Pismonoša sem že kar 19 let. Vsa leta raznašam pošto vedno na istem območju. Kakih pet kilometrov — do Trebije — se peljem s kolesom. V Staro Oselico moram pa peš. Velikokrat se moram povzpeti do višine tisoč metrov. Petnajst let sem te kraje obiskoval petkrat tedensko, zadnje čase pa le triikrat. Ostale dni se peljem le do Trebije.« Ste s poklicem zadovoljni? »Ja, saj moram biti. Res pa je, da je poklic precej naporen. Največji nasprotnik je vreme. Zgodilo se je že, da sem gazil zamete, ki so mi segali do podpazduhe. Večkrat sera moral že iz Gorenje vasi iti peš in včasih še otresati vod telefonske napeljave. Velikokrat v zimskem času kar izlijem vodo iz škornja, ko pridem domov.« Delo s strankami je včasih precej zahtevno. Kako se razumete z ljudmi? »Najbolj se pritožujejo, ko nosim za davke. Seveda nisem pri tem nič kriv, a mo- ram vseeno marsikaj prešli-sati. Moram rečd, da tudi kak telegram kar težko oddam. No, najbolj veseli so me pa ljudje tam okrog prvega v mesecu.« Verjetno morate raznositi kar precej pošte? »Ja, res je Najtežje je ob sredah, ko izide veliko časopisov. Tudi Glasa ni malo. Kar 120 izvodov pride name. Posebno veliko dela je tudi s pobiranjem naročain za časopise. In ob praznikih je težko, še dobro se spominjam letošnjega novega leta. Bilo je pošte kot za stavo, pa še vreme nam ni bilo naklonjeno.« še kak dogodek, ki ste ga doživeli v teh letih? »Zanimivih dogodkov ni bilo malo. še najbolj se spominjam, ko sem pred leti našel ob poti mrtvega človeka. Kasneje so ugotovili, da ga je zadela kap. Seveda sem takoj obvestii svojce.« J. Govekar — Prav nič me ne zanima, če ste vi neka predsednica društva za zaščito narave ... Nadzvočni morilec Hrup reaktivnih letal nas vznemirja. Marsikje tudi pokajo stekla na oknih, tudi zidovi. Učenjake zanimajo tudi kvarne posledice hrupa na človekov organizem. V ZDA so že ustanovili poseben odbor, ki zahteva prepoved uvajanja mamutskih nadzvočnih letal v reden promet. Na Japonskem so ugotovili, da povzročajo reaktivci pravi pokol med domačimi živalmi. Na neki farmi pri Matsujami je poginilo 1500 piščancev, ko je nad njimi nizko letelo reaktivno letalo. SCSj «» Spustiva jih naprej, ne slišim niti besede več! Obleka ali zaščita Znani britanski proizvajalec deviških pasov jc vložil prošnjo za oprostitev plačevanja davka na promet. Deviške pasove izdelane iz železja večinoma prodaja v ZDA in na švedsko. Prošnjo utemeljuje s tem, da gre za zaščitno sredstvo. Oblasti pa niso njegovega mnenja, ker gre menda za del obleke in nc za sredstvo, s katerim bi lahko preprečil prelom roke ali noge, če se že govori o zaščiti. — Smešno, tudi vi ste za nama podili z več kot sto kilometri na uro! Plašča Mihec nikjer ne najde, po vojaško se nazadnje znajde; končno kasarno zapuste, domov veselo pohite. 25 Da sta se Mihec in Žolna vrnila v vojašnico, je bil že skrajni čas. Naslednji dan so morali namreč predati vojaško opremo in obleko. Medtem ko sta bila Mihec in Žolna v bolnišnici, jima je marsikaj zmanjkalo. V nahrbtniku je imel prvi komaj pol stvari, drugi pa še manj. Le puški sta ostali na svojem mestu, ker sta bili oštevilčeni. »Tovariši, treba bo narediti manjšo akcijo,« je predlagal Mihec. »Kar malo večjo,« ga je popravil Žolna. Crnuh je svoje stvari že predal. Močno se je oddahnil. Dobiti je moral le vojaško knjižico. Žolna je znal spretno izkoristiti vsako najmanjšo priložnost. Posebno nahrbtniki mladih vojakov so trpeli. Sčasoma je nabral vse. Nesel jc k četni starešini in se razdolžil. »Mlajši vojaki se bodo čez leto dni ravno tako znašli kot mi,« sc je opravičeval. »To gre iz leta v leto.« Tudi Mihec je nabral vso opremo in obleko, čeprav malo pozneje, četni starešina mu je sprejel vse. Ugotovil pa je, da mu manjka plašč. Mihec je v naglici čisto pozabil nanj. Največja nesreča je bila, da so se vsi drugi s plašči že razdolžili. Le kje naj ga dobi? Mladim vojakom plaščev še niso dali, saj je bila pomlad, ko so prišli, topla, poleti pa jih niso potrebovali. »Če ga ne dobiš, ga boš moral plačati. Mravlja,« mu je rekel četni starešina. »Plačal ga že nc bom, saj ga nisem ukradel.« Zbal se je, da gredo drugi že takoj don101;' Samo plašč šc odda, nato bo stekel za nj"11' — Kapetan je povedal: »Iz bolnišnice so sporočili, da ji01 zmanjkal plašč. Tisti, ki ga je vzel, naj stoP dva koraka naprej. Krivca bomo sicer ra\n' tako ulovili, saj je plašč zaznamovan, če * javi takoj, ne bo veliko kaznovan, če plasC^ sploh ne najdemo, ne greste jutri domov- Mihec je odrevencl. Vedel je, da ga niM* ni videl. Kapetan pravi kar tako, da bi » kdo izdal. Zaradi enega plašča bodo šli ravfl tako domov. Preveč sc je bal, da bi stop1 dva koraka naprej. Zdaj plašč vsaj ima, *** pa, če mu ga vzamejo?! Kapetan je še nekajkrat ponovil. Mihec ^ ni javil. Ko je kapetan videl, da nc bo niF sar našel, je dal povelje: voljno. Po zajtrk je kljub vsemu nesel Mihec plašč četnem starešini, da se razdolži. Tvegal je na vS ali nič. »Kje pa si ga dobil?« ga je pogledal slf rešina Stevo. »Založil sem ga. V krojaški!« »Kaj pa ta krpa, Mravlja? Kaj se skriv'3 pod njo?« se jc nasmehnil Stevo. »Podloga se je strgala,« sc je zlagal MJj hec. Vsa vročina mu jc stopila v glavo. jc čisto premočen. »Naj bo,« je rekel četni starešina, čep''3 je dobro vedel, pri čem je. Bilo mu je vse" eno, glavno, da je dobil vse plašče. .• Mihec bi ga najraje objel, tako je bl vesel. »Če boste kaj hodili po Sloveniji, se og'3' site pri meni. Vedno boste dobrodošel,« 111. je rekel Mihec v zahvalo, čeprav jc bk** vedel, da ga ne bo videl nikdar več. Pomag3' pa jc, da ni četni starešina povedal kapetan11' Čmuh, Mihec Ivan Sivec pa še Žolna »Če ga nc boš predal ali plačal, nc boš šel domov.« Zadnja misel je bila za Mihca najhujša. Če bi šli vsi domov, on pa bi moral ostati, bi ga ravno kap. Kaj bi rekla Tinca? Sko-prnela bi od žalosti. Dva dni pred prostostjo je mislil samo na plašč. Da bi se pretihotapil v katero drugo kasarno v Bitoli, je skoraj nemogoče. Preveč se je bal, zato je take misli opustil. Ponudil je Žolni: »Tovariši, če mi dobiš od nekje plašč, ti plačam Štefan vina.« »Mi še na misel ne pride,« jc odvrnil pesnik. »Potlej me naj pa zaprejo in bi ostal še lu, kaj! Niti ure več! Čez dva dni ga bom lahko pil že na prostosti, vseeno je, če ga pijem na up.« Mihec je skoraj obupal. Na Črnuha ni mogel računati. Plašč bo moral dobiti sam. Proti večeru je vprašal prijatelja, če imata kaj denarja. »Nimam,« je povedal črnuh. »Sem ga takoj pognal,« je priznal Žolna. Čeprav je vedno dobival dosti denarja, ga za zadnje dneve ni prihranil niti dinarja. Plašča torej, tudi če bi hotel, ne bi mogel plačati. V krojaško delavnico že od bolnišnice naprej ni šel. Niti ga ne bi spustili več noter. Grozno! »Morda bi ga dobil v bolnišnici,« je počasi predlagal Črnuh. »Saj res!« je poskočil Mihec. »V bolnišnici!« Ko se je stemnilo, se je splazil pod žico v bolnišnico. Tam je bilo plaščev, kolikor si jih je zaželel. Brž je sunil enega. V kasarni v svoji sobi je opazil, da je plašč na notranji strani podpisan, da pripada bolnišnici. Napis je pokril s krpo. »Vsa vojska naj se postroji!« je bil dan ukaz, še preden je Mihec mogel plašč oddati. kdaj in kakšen plašč je pri nesel vojak Mravlja. Celo noč niso spali. Nekdo je vlekel ha^' moniko, drugi so peli, nekateri so tudi vfl' skali. Ob nobeni ohceti ni bilo takšnega ve* selja. Zjutraj jim je kapetan naročil šc to J? ono za življenje, nato so dobili vojaške knj£ žice. Naključje je naneslo, da je Mihe hkrati prejel tudi denar od Tince. . »Prczlata je,« jc bil ginjen. »Kot bi vedel* moja ljuba, da potrebujem nekaj drobiža S Pot« . .cki Veselih obrazov so se s petjem in vrl . pomikali proti sprejemnici. Na postaji jih J že čakal vlak. Zbogom Bitola, nikdar več se ne vidiva ••' je sproti pesnil Žolna od radosti. Še mal j mu ni prišla na misel pesem, ki jo je mora skupaj % Mihcem neštetokrat prepevati, " so se vračali z vojaškega urjenja: Bitolska frajla, bičeš moja, trala-la, od večera do dana, trala-la ... < Ker so se vsi trije pod vodstvom krojač3 pomudili malo pri krčmi, bi kmalu zamud'1 vlak. K sreči ozkotirni čuks ni hitro dobiva na hitrosti in so ga zlahka ujeli. »Naravnost k svoji Tinci,« jc nakazal M1' hcc. « »Domov in pod kozolec pesnit,« je reke Žolna. j »Urško bom šel pogledat,« se je vesel' tudi Crnuh. Vožnja se jim jc neskončno vlekla. V L)u' bljano so prispeli po treh dneh ob dveh P°j noči. Vojaki so prespali v čakalnici, da zjutraj nadaljevali pot. Črnuh, Mihec in *° na pa so jo mahnili proti Potoku peš. Ko s je začelo svitati, se je pred njimi oc|Pr|3 mengeško polje, za njim pa se je skriva ljubka vasica. Krvavec jih je vljudno P zdravil... KONEC RADIO Poročila poslušajte vsak dan °J 5-, 6., 7., 10., 12., 13., 15., J*2 22- 23., in 24. uri ter ra-diiski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. J*! ter radijski dnevnik ob 9., 1Z" 13-, 15., 17., 22., 23. in 19.30. 20. MARCA 8.10 Glasbena matineja — 9-05 Pionirski tednik — 9.35 Čstrt ure z orkestrom Kari Keinz Loges — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuJc goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Inventiones fcrales za violino in godala *■ 12.40 Poje mezzosoprani-Mka Bogdana Stritar — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Z domačimi ansambli — 14.55 P°t minut za EP — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo sc ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Orgle v ritmu — 18.00 Aktualnosti doma in Po svetu —18.15 Smotana in Grieg 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otrobi — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — *°«B Zabavna radijska igra r- 20.50 Radio klub — 22.20 r.ddaJa za naše izseljence — 7~-°5 S pesmijo in plesom v teden Drugi program i3.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Iz filmov in glaskih revij — 14.25 Glasbeni Variete — 15.35 Jazz na dru-Programu — 16.05 Po-S°vke iz studia 14 - 16.40 r^ootni mozaik — 17.35 Glasbi mozaik — 18.40 Igrajo majhni ansambli — 19.00 Pet minut humorja — 19.50 Z orkestrom Jackie Gleason — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert — 21.45 Večer s kitaristom Narcisam Yepe-som — 22.15 Okno v svet — 22.30 Z mojih bregov... — 24.55 Iz slovenske poezije 21. MARCA Izdaja in tiska CP »Go-•"enjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 »tavba občinske skupščine. - Tek. račun pri SDK \ Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-»ooglasna in naročniška »lužba 22-152. — Naročnica: letna 32, polletna 16 *jn» cena za eno številko 50 Para. MaU oglasi: be-f*da 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih °8lasov ne objavljamo. 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Orkestralna glasba za mladi svet — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnim orkestrom Francija Puharja — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.30 Suita za violino — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Z orkestrom Rudiger Piesker — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Panorama zabavne glasbe — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Nedeljski divertimen-to — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Ples v maskah — opera — 23.15 Iz Bachove zbirke — 23.55 Iz slovenske poezije 22. MARCA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Baročni intermezzo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15JO Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje Partizanski invalidski pevski zbor — 16.40 Iz operetnih odrov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 1835 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Wally — opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Igramo za ples Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Popevke iz studia 14 — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom madžarske RTV — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Godalni kvartet v F-duru — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Baletna glasba Petra Iljiča Čajkovskega — 21.45 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Večer umetniške besede — 22.55 Z lanskega festivala sodobne komorne glasbe v Radencih — 23.55 Iz slovenske poezije 24. MARCA 23. MARCA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Pesmi iz Me-djimurja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Ero z onega sveta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 S Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.15 Lahka glasba — 22.15 Iz sodobne švicarske glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Popevke hrvatskih avtorjev — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Mojstri samospeva — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 8.10 Operna matineja — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz mladinskih pesmi za klavir i — 12.30 Kmetijski nasveti — I 12.40 Zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Koncertni valčki — 14.30 Naši , poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncer-tira čelist Picrre Fournier — 16.40 Na obisku v studiu 14 J — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Simfonija št. 8 — 18.40 Naš raz- j govor — 19.00 Lahko noč, J otroci — 19.15 Glasbene raz- | glednice — 20.00 Glasbeni ve- i čeri RTV Ljubljana — 22.15 i S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 15.35 Domači povci zabavne glasbe — 16.05 Iz operetnega sveta — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z orkestrom Ted Heat — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 25. MARCA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Popevke slovenskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 11.15 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz Verdijevega Othella — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z orkestrom Roger Roger — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Narodne pesmi iz Skandinavije — 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Z majhnim ansamblom The Ven t ures — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci —-19.15 Minute s triom Silva Stingla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Večer s sloven- skim pesnikom Jožetom Ud> vičem — 21.40 Glasbeni no.;-lurno — 22.15 Iz sodobnem repertoarja Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana —j 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Z orkestrom Ad hoc — 15.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Sestanek ob jukc-bo.\u — 18 40 Lahka glasba — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Poulenc in Henze — 21.00 Naš intervju — 21.45 Komorni jazz — 22.15 • Radijska kinoteka — 22.30 Iz j našega koncertnega življenja . — 23.55 Iz slovenske poezije 26. MARCA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Koncert moškega zbora Zarja iz Trbovelj — 10.15 Pri vas doma — 11 00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz Brahmsovih Ogrskih plesov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom Mihe Dovžana — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dve priljubljeni deli z orkestrom RTV Ljubljana — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dve Beethovnovi klavirski sonati — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 Naj narodi poj o — 20 JO Top-popa 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.35 Z orkestrom Carmen Dragon — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Zabavni zvoki — 20.05 Radijska igra — 21.00 Slovenska narodna glasba — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.55 Iz slovenske poezije 20. MARCA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 12.25 Kulm: smučarski poleti (Evrovizija) — 16.23 Napoved sporeda, 16.25 Državno prvenstvo v košarki CZ : Jugoplastika (RTV Beograd) — 18.00 Ob/.ornik, 18.15 Po domače z ansamblom Kreže in vokalnim kvintetom Anton Neffat, 18.45 Holand-ski dragulji - serijski film, 19.15 Mozaik, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Zagreb 71 - prenos festivala zabavnih melodij, (RTV Zagreb) — 2135 Rezervirano za smeh, 22.05 Nepremagljivi - serijski film, 22.55 TV kažipot, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana — Drugi spored: 18.00 Kronika, 18.15 Otroški spored (RTV Zagreb) — 19.20 Odiseja miru (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — — 21.00 Spored italijanske TV Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madž. T V pregled (RTV Beograd) — 17.40 Mendo in Slavica (RTV Zagreb) — 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Verižna trgovina, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Maksime-ter (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Vračanje v raj - T V drama ... Kulturne diagonale (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika, 18.30 Znanost, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Maksimeter (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV (RTV Zagreb) 23. MARCA 21. MARCA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Po domače z ansamblom Mihe Dov-žana (RTV Ljubljana — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mrzaik, 10.50 Otroška matineja, 11.35 T V kažipot (RTV Ljubljana) — 11.55 Smučarski poleti, 15.50 Svetovno hokejsko prvenstvo A skupine CSSR : Švedska (RTV Ljubljana - Evrovizija) — 18.15 Tek s puščico - ameriški film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, (RTV Ljubljana) — 20.35 Naše malo misto - humoristična oddaja, 21.35 Pred festivalom »Pesem Evrovizije« (RTV Zagreb) — 22.05 Športni pregled (JRT) — 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 22. MARCA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd) — 935 TV v šoli, 1030 Nemščina, 10.45 Angte-4čkia (RTV Zagreb) — 11.00 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.50 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Tiktak, 18.00 Risanka, 18.15 TV obzornik, 18.30 Torkov večer, 19.00 j Mozaik, 19.05 Mednarodni Marketing in transport, 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Nepozabni Fernandel — Žena z dvema možema — francoski film, 22.05 Glasbeni nokturno, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) 18.30 Reportaža, 19.00 Narodna glasbaf 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 24. MARCA ' 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.05 Madžarski TV ! pregled (RTV Beograd) — ' 17.45 Pika nogavička — šved-' ski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Glasba za staro in mlado (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik, 19.05 ! Na sedmi stezi, 19.25 Naš • ekran, 19.45 Cikcak, 20.00 TV I dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 2125 Zajčja Micka — serija iz VOS, 21.50 Svetovno prvenstvo v hokeju A skupina, srečanje SZ : CSSR, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1725 Poročila, 17.45 Risanka (RTV Zagreb) — 17.45 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 1830 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Srečanje (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 25. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Glasbena pravljica, 18.15 Obzornik, 18.30 Skrivnosti živali, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.20 Serenada — grazinski T V film, 21.20 Karaj an vam predstavlja, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb) — 17.45 Bratovščina Sinjega galeba (RTV Sarajevo — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 26. MARCA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.30 Rin-garaja, 18.15 Obzornik (RTV Zagreb) — 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik kratkega filma, 19.50 Oiikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Kratek film (RTV Ljubljana) — 20.45 Svetovno hokejsko prvenstvo A skupine, srečanje SZ : švedska (Evrovizija) — 22.00 Iz-kažimo se — qniz, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila, 17.35 Veliki in majhni, 18.15 Kro nika (RTV Zagreb) — 18.30 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SOBOTA, 20. marca, ob 10. uri za IZVEN — Jelič: RDEČA KAPICA — lutkovna predstava Kranj CENTER 20. marca ameriški barvni risani filmi ob 10. uri, amer. barv. CS film TARZANOV IZZIV ob 16. in 18. uri, slov. barv. film RDECJE KLASJE ob 20. uri, premiera angleškega barv. filma NORMANOVE HIPI DOGODIVŠČINE ob 22. uri 21. marca zah. nemški barv. CS film MED JASTREBI ob 10. uri, amer. barv. film DOLGI DNEVI SOVRAŠTVA ob 13. uri, amer. barv. CS film TARZANOV IZZIV ob 15. in 17. uri, angl. barv. film KJE JE JACK? ob 19. uri, premiera amer. barv. filma LJUBEZENSKI SESTANEK ob 21. uri 22. marca angl. barv. film NORMANOVE HIPI DOGODIVŠČINE ob 16., 18. in 20. uri 23. marca angl. barv. film NORMANOVE HIPI DOGODIVŠČINE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZIC 20. marca zah. nem. barv. ^S film MED JASTREBI ob 16. uri, amer. barv. film ZBOGOM, COLUMBUS ob 18. uri, angl. barv. film KJE JE JACK? ob 20. uri 21. marca angl. barv. film KJE JE JACK? ob 14. in 16. uri, zah. nemški barv. CS film MED JASTREBI ob 18. uri, angl. barv. CS film JAMES BOND 007 CASINO ROYALE ob 20. uri 22. marca amer. barv. CS film TARZANOV IZZIV ob 16. in 18. uri, angl. barv. film KJE JE JACK? ob 20. uri 23. marca amer. barv. film CHUKA ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 20. marca angl. barv. CS JAMES BOND 007 CASINO ROYALE ob 19.30 21. marca angl. barv. CS JAMES BOND 007 CASINO ROYALE ob 16. uri Tržič 20. marca angl. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. uri, zah. nemški barv. film HELGA ob 18. in 20. uri 21. marca ameriški risani barvni filmi ob 10. uri, zah. nemški barvni film HELGA ob 17. in 19. uri 22. marca zah. nemški barv. film HELGA ob 20. uri 23. marca premiera italij. barv. CS filma POŽIG RIMA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 20. marca zah. nemški barv. film SIROTA S CUDOVITTM GLASOM ob 16., 18. in 20. uri 21. marca angl. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 10. uri, zah. nemški barv. film SIROTA S ČUDOVITIM GLASOM ob 15. in 19. uri, slov. barv. film RDECJE KLASJE ob 17. uri Jesenice RADIO 20. — 21. marca nemšto barvni film BALZACOVB GRESNICE Jesenice PLAVŽ 20. — 21. marca angl. barv. film MISIJA MARS 22. — 23. marca nemški barvni film BALZACOVB GRESNICE Dovje-Mojstrana 20. marca amer. barv. fi'"1 UPOR KAZNJENCEV 21. marca amer. barv. lil"* MRTVI NE PLAČUJEJO DOLGOV Kranjska gora 20. marca amer.-italij. barv. film ŽIVIM ZA TVOJO SMRT 21. marca angl. barv. CS film JOANNA Javomik DELAVSKI DOM 20. marca amer. barv. fil10 MRTVI NE PLAČUJEJO DOLGOV 21. marca amer.-italij. barv. film ŽIVIM ZA TVOJO SMRT Radovljica 20. marca franc. barv. filo1 ASTRAGAL ob 18. uri, italij-barv. film SILVIJA IN LJUBEZEN ob 20. uri 21. marca amer.-italij. barv. fdm ŽIVELA, AMERIKA ob 16. uri, italij barv. film SILVIJA IN LJUBEZEN ob 1& uri, (rane barv. film ASTRAGAL ob 20. uri 22. marca franc. barv. HI01 KRIK V TEMI ob 20. uri 23. marca amer, barv. tih*1 ZID ZELJA ob 20. uri Bled 20. marca danski barv. fi'113 ŽIVLJENJE V DVOJE ob 17. in 20. uri 21. marca danski barv. HI01 ŽIVLJENJE V DVOJE ob 15-, 17. in 20. uri Škofja Loka SORA 20. marca amer. barv. film PEKLENSKA STEZA lM-DIANOPOLISA ob 17.30 in 20. uri 21. marca amer. barv. (uBO OROPAJ SVOJEGA BLIŽNJEGA ob 15. in 20. uri, amer. barv. film PE KLEN- SKA STEZA IND1ANOPOLI-SA ob 17. ^ uri 22. marca amer. barv. film OROPAJ SVOJEGA BLIŽNJEGA ob 19. uri 23. marca amer. barv. fi'01 VETROVI JAMAJKE ob 20. Železniki OBZORJE 20. marca franc. barv. film VELIKA LJUBEZEN ob 20. uri 21. marca franc. barv. filrn DROGA ob 17. in 20. uri REŠITEV NAGRADNE KRI2ANKE 1 SPRAVA, 2 PADALA, 13. PREPREČEVALEC, 15. ROTO, jf D1R, 17, GATE. 18. TARTAROS, 21. NOV, 22. BE, 23. TO, *}■ OS, 26. VA, 27 LKO, 29. PREKLADA, .34. OTKA, 36. OSR, RANG, 39. KONCERTIRANJE, 42. EROICA, 43. MIHAEL. IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam jc poslalo 184 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Branko Zaplot-gf. Letence 15, p. Golnik, 2. nagrado (20 din) Uroš Poklukar, g. Gorje 7B, 3. nagrado (10 din) pa prejme Dani Verdir, Zg. uPlje 13. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nagrad na krifanka VODORAVNO: L zdravilo proti gripi in bolečinam, 7. zgor-Ji del stanovanja (množina), 12. fotografija, prevzeta preko ^'eprinterja, 14. okvir, npr. za sito, 15. španski spolnik, 16. P°ajetje za odkupovanje in prodajo kož in usnja, 18. etiopski Pernic, 19. kesanje, 21. nevarna sodobna bolezen; tudi vodna »val, 22. oblika moškega imena (Karlo), 24. v starogrški mito- in^* n'^e gozdno božanstvo; pohotnež, 26. bolgarski pesnik o revolucionar, Hristo, 27. zemljevidna knjiga, al lan t, 28. raz-, ne trdnjave na Donavi, 29. vrsta konjskega hoda, 31. baje- »»ovna pripoved, mitos, 32. sekretar, 35. Nikolaj Velimirovič, j ' ^raj blizu Kočevja, 38. vlačenje, teptanje, igranje na Jno, 40. kar se nanese (množina), 41. mesto v Nemčiji, znano po toplicah iz rimske dobe. 4. OSj\ ^O: 1. očka, 2. redko žensko ime, 3. Ivan Levar, inie 3 ^ sek'ri; sekanje, 5. pisec aforizmov, 6. osebno 7. k' katerem se jc nazvala vladarska družina Lotaringov, obari s C nek1Ucrih dreves; močnik, 8. grška črka, 9. prevretek, Panoe-3' n°Ja' vožnJa. P°t» H- malik, 13. apetit; športna nik a tl7' požc,cnJe; občutek v zobeh, 20. avstrijski književ-keinič °r "Bamb«Ja<<. Telix, 23. arabski žrebec, 25. znak za kad 27° prv'no talij, 26. velika posoda za kopanje, kopalna oksijj * naJvišje božanstvo pri starih Egipčanih, 28. železov SledaiiM ' ,me švedskega popotnika, potopisca Hedina, 33. ime 8ki klu[Ce8a m fumskeSa igralca Ranerja, 34. celovški hokej-Ub» 37. avtomob. oznaka za Kotor, 39. Nikita Hruščov. • TrfiiteV poš,^Ue do četrtka, 25. marca, na naslov: Glas, • Na« r*;Vo,uciJe 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. *>rade: l.: 30 din 2 . 2fl dm 3 . ,0 din Ogled^1?1^1 MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na Ulnetn .t na arnco'°^'ta, kulturno-zgodovinska, etnografska ^Prta° °"z8°dovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je razstava umetniške fotografije Janeza Marenčiča. 0tlprtaarOČni .svtavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju stava Q^publ^ka /birka Slovenska žena v revoluciji in raz tisku l«97TleVi žensltega gibanja v slovenskem naprednem *D»rka PuTit. ^ nadstropju je na ogled etnografska ^cn"6^ ženskega gibanja v slovenskem naprednem »97—1945. V II. nadstropju je na rlanšarska kultura na Gorenjskem. 8alerirreŠe^n?vi niši ^e oaPrt Prešernov spominski muzej, v slikari' \.*sti stavbi pa razstava keramike in emajla akad. rJa Mdana Lorenčaka. do i->eriJS,ce in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10 *■ «re in od 17. do 19. ure. loterija Srečke so zadele končnicami N din 3720 200 19660 500 95740 1.000 073830 10.000 1 6 24821 500 94681 500 26761 2.000 52 10 97382 500 38782 500 545792 10.000 029432 10.000 165032 150.000 3 6 08063 500 96543 1.000 493623 10.000 347313 10.000 220393 10.000 74 10 8054 200 87974 1.000 00814 2.000 75 10 45435 500 81315 1.000 101805 10.000 106755 10.000 2b 0 16 20 476 100 636266 10.000 786236 10.000 2669% 10.000 674306 50.000 97 10 17 20 81827 500 183837 10.000 58 30 998 50 idm £ 1.000 IHJ 1 o 451678 10.000 732758 10.000 549778 10.000 9 6 34919 500 44619 500 283209 10.000 ČASI SE SPREMINJAJO Tržni pregled V KRANJU Solata 8 do 10 din, špina-ča 10 din, korenček 4 do 5 din, slive 3 do 3,50 din, jabolka 2 do 2,80 din, pomaranče 5,40 din, limone 6 din, česen 8 do 10 din, čebula 2,50 do 3 din, fižol 4 do 5 din, pesa 2,80 do 3 din, kaša 4 do 5 din, čebulček 10 do 12 din, zelena 4 do 5 din, ajdova moka 5 do 6 din, koruzna moka 3 do 3,50 din, surovo maslo 18 do 20 din, smetana 12 do 15 din, orehi 26 do 28 din. sir skuta 6 din, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, karfijola 5 radič 10 do 12 din, krom-1 din za kg; jajčka 0,60 din, pir din SOBOTA KRANJ — Ob 8. uri: v restavraciji hotela Jelen pol-finalni šahovski turnir SRS slepih šahistov. KRVAVEC — Ob 10. uri: tekmovanje v veleslalomu za Jocilov memorial. STARI VRH — Ob 12. uri: start starejših pionirk in pionirjev na republiškem prvenstvu v smuku. NEDELJA KRANJ — Ob 8. uri: nadaljevanje polfinalnega šahovskega turnirja SRS slepih šahistov. STARI VRH — Ob 10. uri: republiško prvenstvo članov in članic v veleslalomu. ' NA JESENICAH Solata 6,50 din, špinača 7 din, korenček 6,50 din, slive 5,40 din, jabolka 4,20 din, pomaranče 5,20 din, limone 5,30 din, česen 9,30 din, čebula 3 din, fižol 6,90 do 9 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, čebulček 13 din, ajdova moka 6,15 din, koruzna moka 2,25 din, surovo maslo 22,50 do 24,90 din, smetana 11,50 din, orehi 32 din, sir skuta 5,90 din, sladko zelje 2,60 din, kislo zelje 2,80 di.n, kisla repa 2,20 din, karfijola 6,50 din, krompir 1,20 din za kg; jajčka 0,55 do 0,65 din V TRŽIČU Solata 7 din, špinača 7 din, korenček 3,50 din, slive 5 din, jabolka 2 din, pomaranče 5,60 din, limone 5,40 din, česen 10 din, čebula 3.20 din, fižol 7 50 din, pesa 3,50, kaša 5 din, čebulček 10 din, banane 6 din, med 12 din, ajdova moka 4.60 din, koruzna moka 3,50 din, surovo maslo 20 din, smetana 10 din, orehi 28 din, sir skuta 7 din, kislo zelje 2 din, kista repa 2 din, krompir 1 din za kg; jajčka 0,60 din Literarni večer v Žireh Klub študentov Poljansko doline bo danes zvečer ob 18. uri priredil v dvorani kina Svobode v Žireh literarni večer. Srečanja se bodo udeležili znani slovenski pesniki in pisatelji: Ivo Minatti, Tone K intner, Jože šinit. Tone Svetina in Vladimir Kavčič. Ker je to ena od redkih priložnosti, da se prebivalci tega kraja pobliže seznanijo z znanimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci, pričakujejo študentje dober obisk. -Jg Dežurni veterinarji 19. III. do 26. III.: Rus Jo-že, Cerklje, tel. 73-115; 27. III. do L IV.: Bcdina Anton, Kokrica, tel. 23-518. V KRANJU štirn Marija, roj. 1897, Hribar Janez, roj. 1898, Jank Gabrijel, roj. 1891, Eržen Marija, roj. 1887, Perne Lovro, roj. 1911, Verdnik Franc, roj. 1906, Kozol Marjana, roj. Osterman Mihael, Ivanuša Matija, roj. roj. 1884, 1885, 1902 V ŠKOFJI LOKI Poternelj Ivana, roj. 1907, Ješe Marija, roj. 1894, Kušar Ivana, roj. 1913 V TRŽIČU Mlinar Ignacij, roj. 1898, Studen Frartčiškn, roj. 1902 Poziv družbenopolitičnim, delovnim in drugim organizacijam Slovenije Letos poteka 30 let, odkar smo se Slovenci skupaj z vsemi jugoslovanskimi narodi organizirano uprli fašističnemu nasilju. V teh usodnih in tragičnih trenutkih je bila v Sloveniji 27. aprila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je povezovala vso slovensko javnost v enoten osvobodilni boj zoper nasilja okupatorja. Ta dva zgodovinska mejnika sovpadata v današnje preoblikovanje jugoslovanske federacije, ki ima svoje korenine v prvem programu Osvobodilne fronte in sklepih AVNOJ. Prav tako dobiva v tem trenutku naš samoupravni sistem, ki je najgloblje povezan z vsebino našega osvobodilnega boja in ljudske revolucije, svojo potrditev in nove pobude v pripravah na II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. Izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije poziva vse družbene, politične, delovne in druge organizacije, da se prek svojih delovnih programov vključijo v letošnje praznovanje in s tem pomagajo ustvariti praznično vzdušje po vsej Sloveniji. Izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije Stanka Geršakova o Odru mladih JUGOBANKA LJUBLJANA, Titova 32 LJUBLJANA, Celovška 106 CELJE, Titov trg 7 Vabimo vas, da izkoristite bančne usluge, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v inozemstvu. — zbira hranilne vloge občanov — vodi devizne račune občanov — opravlja vse usluge na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in inozemstvu — odobrava kredite za stanovanjsko izgradnjo ln potrošniške kredite Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omogoča, da svoje prihranke položijo tudi pri inozemskih bankah s katerimi imamo posebne aranžmane o dvojezičnih in trojezičnih knjižicah in to v ZR Nemčiji, v Avstriji in Švici. Prihranke v markah, šilingih ln frankih na teh knjižicah se lahko prav tako koristi v teh državah In v Jugoslaviji pri vseh filialah JU-GOBANKE. Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Ob koncu lanskega leta so bili jeseniški gledališki delavci in kulturniki prijetno presenečeni, ko so mladinci sami dali pobudo za organizirano in aktivno vključevanje mladine v gledališko dejavnost. Zamisel je takoj povzela občinska konferenca ZMS Jesenice in poslala vsem srednjim, osnovnim, poklicnim šolam in šoli za zdravstvene delavce na Jesenicah sporočilo, da bodo pri amaterskem gledališču Tone čufar ustanovili poseben odsek, sekcijo, v katero se bodo lahko vključili prav vsi, ki imajo veselje do igranja na odrskih deskah. Sekcijo so imenovali Oder mladih, vodi jo priznana jeseniška igralka in kulturna delavka Stanka Geršakova. 0 Tovarišica Geršakova, zakaj se mladi v prejšnjih letih niso toliko vključevali in udcjstvovali v gledališču?« »Mislim, da smo deloma krivi prav mi, kulturniki, saj se za mlade nismo dosti zanimali. V prvih povojnih letih nas je navdušil in pritegnil v teater režiser Tič in štirje smo pri gledališču že od same ustanovitve. Tega je sedaj 25 let. Seveda pa so mladi v vseh teh letih prihajali k nam in z nami sodelovali, niso pa ostali dalj časa. Organiziranih skupin mladih, ki bi jih načrtno vzgajali in jih skrbno uvajali v pristno in sproščeno igro, pa nismo imeli.« # »Iz katerih šol prihajajo člani Odra mladih?« »Iz zdravstvene šole, gimnazije, osnovnih šol, iz Železarsko izobraževalnega centra. Dvajset do trideset jih aktivno sodeluje. Pogrešam pa mlade iz Železarne. Vesela bi bila, če bi jih vsaj nekaj bilo pripravljenih z nami sodelovati.« % »Kako premagujejo mladi igralci začetne težave?« »Za delo v gledališču je poleg prirojenega talenta in veselja potrebno seveda tudi obvladanje gledališke abecede, neko elementarno gledališko znanje. Nekateri med njimi so vezani že na šolske dramske skupine, sama pa jim bi želela dati nekaj več. Pa ne samo njim. Prav vsem, ki s takim navdušenjem in zavzetostjo prihajajo na naše skušnje in se tako prizadevno vključujejo v naše delo. želela bi jih naučiti pravilne, naravne govorice in sproščenega uveljavljanja lastne osebnosti. Na delovnih sestankih, ki jih prirejamo dvakrat tedensko, se seznanjamo s teksti, recitiramo in se pogovarjamo.« # »Ali ste se z Odrom mladih že predstavili jeseniškemu občinstvu?« »Lani, 13. novembra, smo imeli prvi nastop v delavskem domu pri Jelenu. Program smo morali pripraviti v desetih dneh, nastop pa je bil zadosti javen, da nas je jeseniška kulturna javnost lahko spoznala in tudi ocenila. Zdaj pa pripravljamo igro Jurček, nadvse radi pa bi postavili na oder tako mladinsko delo, v katerem bi lahko sodelovali prav vsi.« Stanka Geršakova je zadovoljna z mladimi, ki so se tako zavzeto lotili dela. Zadovoljni pa smo mi vsi, saj bomo le s strokovno vodenim Odrom mladih ohranili in nadaljevali tradicijo in zagotovili gledališču njegovo kulturno vlogo in družbeno funkcijo. O nadaljnem uspehu in kulturnem poslanstvu Odra mladih pa pričajo tudi odgovori članov gledališča V malem. Lidija Kržan: »Vajenka sem in prosti čas najraje preživim v gledališču. Že v osnovni šoli sem sodelovala V dramskem odseku in nadvse sem zadovoljna, da imarno na Jesenicah Oder mladih. Rada sodelujem, prijetno se počutim in dobro se razum©" mo.« Laura Korošec: »Dijakinja četrtega razreda osnovne šole sem, poleg Odra mladi" obiskujem tudi glasbeno Šolo. Rada sodelujem. D. SedeJ OD 10. APRILA 00 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA V FESTIVALNI DVORAN! NA BLEDU GORENJE VELENJE ■ KOMPLETEN PROGRAM ZA LETO 1971 murna MIHA KLIMA R (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Ne, ne! Midva nisva bila nikoli za skupaj!« Res? Ni tega do kraja kljub ljubkovanju spoznal to noč. »štacuno so ji vzeli fašisti. Nič nima. Razen Prihrankov!« Mu ni tega povedala med ljubkovanjem. »Revščina, našopirjena revščina! Samo pavja °bleka in tisti denar, valuta, trdna valuta in ne niarka, ko jo jemlje hudič. To pa je vse!« Sicer pa, kaj ga briga inflacija. Anna-Marie "iia posestva, tiskarno, nepremičnine. Vse to bo njegovo, če bo pameten in če se bo znebil te žene, ki zdaj leži ob njem in tako mirno diha, kakor da je v tej postelji med vsemi ženskami na svetu najbolj dobrodošla. »Prekleti tepec!« mu postaja v postelji za-gatno. Vstati mora. Odpreti okno in uganiti, koliko jc še do jutra. Tako si govori, vendar dvigne samo zaveso, nato pa ostrmi v mesečini, ki se zlije skozi šipe in oblije posteljo in štefi, ki se jc med tem obrnila na hrbet. Njene ustnice so rahlo odprte. Mesečina se odbija od njenih lepih zob. Tudi °braz je lep. še lepši kakor včeraj. »Lepa je. Zares je lepa. Nikoli nisem pomislil, Qa je taka.« Ne, ne! Ne bo se vdajal zapeljivosti štefan-Kine lepote. »Nobene neumnosti več! Pamet v roke!« si Pravi, potem pa nehote sede na posteljo, da bi Štefi prebudit. Toda štefi ima odprte oči. »Franc, o Franc, nisem samo sanjala,« išče nJcgovo roko in telo, željna objema. i »Ne smeva,« jo odrine. štefi ga začudeno pogleda. »Ne smeva varati drug drugega,« bi rad mirno napeljal pogovor k sporazumnem in mirnem uresničenju svojih namenov. »Varati?« »Ja, varati in slepiti drug drugega.« »Jaz te nisem nikoli varala.« »Nisem te vprašal o tem. Vem samo, da bi ne smela početi, kar sva počela to noč. Poprej bi morala pogledati v najino življenje! Kako sva živela? Kakšni so bili najini odnosi? In spoznala bi, da niso bili najboljši.« Štefi še vedno ne razume, kaj ji govori. »Rekel sem: niso bili najboljši!« »Hudo sem pozabila. Spominjam se samo lepega.« »Lažeš. Sama sebi lažeš. Tu je še drugih dolgih osem let. Osem let ločitve, v osmih letih pa postanejo celo najboljši zakonci tujci, če vseh teh osem let žive ločeno in če ne vedo drug za drugega. Midva, priznajva, pa nisva nikoli spadala med dobre zakonce. Bila sva slaba, drug drugemu v nesrečo.« »Franc?« Štefi ne razume Francove spremembe. »Franc, ne govori tako.« »Ne smel bi te varati, prepuščati utvari! Že sinoči bi ti moral vse povedati . . .« »Ni treba, Franc. Ni se ti treba obtoževati!« »Moram, ker ne bi smel leči k tebi. Moral bi ti povedati o sebi vse« »Nočem poslušati. Vse, kar si mi prizadejal, sem pozabila. Raje se spomni najinega prvega srečanja! Spominjaj se najinega prvega ljubezenskega srečanja v Grazu! Ležala sva ob reki ...« »Tudi takrat bi ne smela. Takrat ...« »... sva molčala, strmela v mesečino ... Glej, tudi zdaj sije mesec na naju.« »Sije, sije,« mineva Federla potrpljenje. »Le da meče sedaj na naju drugačne sence. Le poglej,« pokaže nase. »Rešetkaste so.« »Nobenih rešetk ne vidim.« »Ti ne. Ti jih nikoli nisi videla. Jaz pa sem jih videl in čutil in se počutil pri tebi vselej kot jetnik.« •a. je ti »Jetnik?« zabolijo Štefi te besede. »Tudi drugi moški govorijo tako,« se spomni, da je davno nekoč slišala v restavraciji Rosenhof v Grazu nekaj podobnega. Toda takrat v Grazu se Franc ni strinjal z onim, ki je tako govoril o zakon« skem življenju. »Se spominjaš onega v Grazu. Bil je vendar neki tvoj znanec. Oni je govoril, da moški, ki se oženi, ni nič na boljšem kakor jetnik za rešetkami.« »Tudi jaz sem bil pri tebi!« »Takrat si govoril drugače. Zavrnil si one Rekel si, da je ljubezen edino jetništvo, ki prijetno za tiste, ki se ljubijo, in da bi bil rad vse življenje moj jetnik.« »Jetnik ljubezni, sem rekel,« jo popravi. »Ali ni to isto? Me nisi takrat ljubil?« »Mislil sem, da te ljubim,« reče odsekano. »Samo mislil?« ga štefi pogleda skozi ledeno modrino mesečine in se pri tem trpko nasmehne, ker se zopet zaveda resničnosti Francovih besed. To so ji vendar že pred osmimi leti in pol odkrila pisma Anne Bauerjeve, a še bolj njegova, ki mu jih je bogata 'samomorilka' vrnila pred svojim 'samomorom'. »Vem, vem,« bi rekla, ko bi mogla ta hip izdaviti iz grla še kako besedo. »Ja, mislil,« bi Federle rad končal pogovor z ugotovitvijo, da sta bila takrat oba premlada, da bi lahko ločila ljubezen od trenutne zaljubljenosti, pri tem pa pozablja, da se je štefi že takrat zavedala odgovornosti, ki jo od dveh zaljubljencev terja zakon. Ga ni prosila, naj bi s poroko še nekaj časa počakala? Pa ni hotel čakati, marveč jo je z neučakanostjo ognjevitega mladega človeka pregovoril, da sta sc poročila takoj, čim je v poroko privolil njen oče. »Zakon pa ni samo trenutna zaljubljenost dveh ljudi, marveč terja, da se tadva človeka ujemata v vseh stvareh. Midva se, žal, nisva.« »Nisva?« ugovarja Štefi z votlim glasom. Ni storila vselej vsega, kar je zahteval od nje? Se ni ogrevala za stvari, ki jih je imel ne samo za vodilo svojega, marveč človeškega življenja. Se ni navdušila za socialistično gibanje, ki ga ji je odkril. »Nisem postala socialistka?« Zakaj ni več petja na vasi (7) Tudi iger je po vaseh vse manj nI*'?1 naJpreJ objavljamo prispevek Antonije Benedik, Moš-p . L P- Radovljica. Dopis je zanimiv, ker ne piše samo o st ,u' kl izginja, pač pa tudi o amaterskih gledaliških pred a"> ki jih je po vaseh prav tako vse manj. Sprašujete, zakaj ni več PetJa na vasi. Nekdaj je vas ž'vela kot ena sama družina. Na vasi so se ljudje rodili, doraščali skupaj, vsi so se poznali, večernih oz. nočnih *Šihtov« ni bilo. Mladina je ostajala doma, vsaj pozimi. prav zato je bilo, tako menim, več družabnega življenja in pctJa na vasi. Tujca so se v vasi bali- To lahko vidimo iz igre Miklo-va Zala. Ko je prišel v vas tujec Tresoglav, je naredil zdrahe med domačini. Neradi pa so v vas sprejeli tujca tudi zato, da ne bi pozneje Prišel na srenjo, kot so reki' da ne >>; torej ostal v K ' ne bi Greme občini. njen,?e\Tje živlJenje spreme-igei Ne- samo PetJa. tudi deir, xVC,Č' če Pa so' ne Pri" neferi do tistega izraza kot mlad V" iIgre so bUe zame v drj|0'V t'h največje razve- Ganil e so me do solz, mcdije tudi do solz in sme ha. Gledala sem jih po raznih krajih, največ v Begunjah, na Gorjah, v Lescah, v Kranju, na Sorici, na Jesenicah itd. Poznala sem igralca, ki je samo stopil na oder, pa je že bila vsa dvorana v smehu, preden je sploh kaj spregovoril. Bil je to prvi domači humorist, zabaval je ljudi povsod, kjerkoli je bila prilika. Ko smo čakali na me- Gorenjski Kroji in ljudje so pri mesarju, je imel glavno besedo. Ce je srečal človeka, ga je že ogovoril tako, da je pustil nasmejani obraz za seboj. V Begunjah je bilo šc po zadnji vojni dosti iger, čeprav so bili med domačini že pomešani tujci. V vas je prišel učitelj, ki pa je bil bolj igralec kot učitelj. Vse noči je zabil s tem, štrihal je kulise, vadil kot režiser, prepisoval besedila iger itd. Seveda so to potem občutili otroci v šoli, ker ni bil naspan. Vendar trud ni bil zaman. S pomočjo igralcev mu je uspelo na tisti mali oder pričarati veliko lepote. Zdaj še tega ni več. Številni obisk je bil dokaz, da so imeli igre ljudje res radi in da so bile dobro pripravljene. V premajhni, do zadnjega kotička napolnjeni dvorani smo dostikrat stali drug drugemu na nogah. Do sedeža je bilo težko priti, ker so igralci tiste vstopnice pri nekaterih igrah pokupili za svojce. Vendar so vsi vztrajali do konca, ob tednu pa so morali igro ponoviti, da so vsi ljudje prišli na vrsto. Omenim naj še to, da sta med odmorom stopila pred zastor — še kot doraščajoča fanta — Slavko in Vilko Av-senik s svojima instrumentoma ter zaigrala ljudem, seveda takrat ne za denar. V industrijskih krajih so ljudje priseljeni z vseh vetrov, tam se ne da tako živeti kot na vasi. Življenje pa teče naprej, staro se je umaknilo novemu — zato tudi ni več domačega petja na vasi. Antonija Benedik Na Brniku smo peli na mostu Zakaj ni več petja po vaseh? Predvsem zato, ker ni več fantov. Vendar bi se nekaj fantov tudi še našlo, če bi bili za petje drugi pogoji. Res je, da mladi večinoma odidejo z vasi. Tudi poženi-jo se bolj zgodaj, kot so se včasih. Drugi vzrok pa je radio. Vsem — tudi nam starim — nam kvari okus in željo po glasbi nasploh. Tudi mladim fantom jemlje vnemo za petje. Danes smo presiti vokalne in instrumentalne glasbe, saj ti radio vedno škriplje in bije po utrujenih ušesih. Tretja vzrok je razsvetljava na vasi. Kako prijetno je bilo, ko smo pred 50 leti prihajali ob večerih fantje skupaj sredi vasi! Na Brniku je bilo to na vasi, na mostu. Na vasi takrat ni bilo nobenih luči. Kako lepo je bilo, če je bila noč zelo temna! V takih nočeh se je kar samo pelo, pesmi jo kar vrele. Mislim, da bi nas tudi takrat razsvetljava ovirala. Takrat smo fantje čutili potrebo po shajanju in petju. Fantovsko petje nam je potešilo glasbeno lakoto. Nikdar nismo bili tako utrujeni, da se ne bi vsaj malo sestali in malo zapeli. Seveda so bila posredi tudi dekleta. Vasovanje pri dekletih je vse to popestrilo. Tudi shajanje z dekleti je danes vse drugačno, javno. Toliko bolj mikavno je bilo na skrivaj. Brničan Ne pojo, ker niso srečni Zakaj danes ljudje ne pojo? Zato, ker niso srečni, ker niso veseli, ker ne znajo ljubiti. Kdor sovraži, ne poje; kdor poje, je navadno dober človek — tako pravi pregovor^ če bomo z veseljem zapeli, pa čeprav bolj zase kot za okolico, bomo obenem postali bolj dobre volje, razbremenili bomo živce, to pa prav goto-v pomaga telesnemu in duševnemu zdravju. F. Mrak Repertoarja cenzura ali kaj ? Loško gledališče je nekoč nameravalo postati središče gledališke dejavnosti v škofjeloški občini. Nič pa ne kaže, da bi to želelo uresničiti. Borna dejavnost v zadnjih letih je še tisto zapravila, kar je nekdaj bilo. Le še napis na stilnih svetilkah na stari hiši na Spodnjem trgu priča, da je tu hram boginje Talije. V tem hramu pa ni ne svečenikov nc častilcev. Vse drugače pa je v gledališču ODER-GALERIJA, ki gostuje v prostorih škofjeloškega muzeja. Pod vodstvom Petra Jamnika, ki je režiser in vodja hkrati, se razrašča v obetajoče moderno gledališče. Repertoar je eksperimentalnega značaja v izboru dramske literature in scenskih postavitev. Vprašanje zdaj nastaja, kje uresničevati repertoar klasičnih dramskih del? To naj bi se dogajalo v Loškem gledališču. Pa ni tako. Naj vam po- vem primer, kako se uprava tega gledališča otepa ponujene režije. Januarja sem ponudil režijo Levstik-Griinove drame KA-STELKA. Tajnik uprave gledališča mi je sporočil, da o moji režiji ne bo odločala uprava gledališča, temveč naj počakam na odločitev po občnem zboru gledališkega odbora. Kdaj bo ta občni zbor še nihče ne ve, ker ga tudi marca še ni bilo. Torej ni upanja, da bi »Kastelka« še to sezono prišla na oder. Ali je to repertoarna cenzura, ali kaj drugega? Vse kaže, da se uprava Loškega gledališča ne zaveda, da s takim odnosom ne bo pripomogla k uresničitvi načrta razvoja gledališke kulture, ki naj bi doživel svoj vrh v jubilejnem letu 1973, ko bo mesto Skofja Loka praznovalo svojo 1000-letnico obstoja. Z. Furlan Nove oblike glasbene vzgoje Na Jesenicah so lansko jesen ustanovili osnovno skupnost glasbene mladine. Glavni namen in naloga skupnosti je načrtno vzgajanje mladine na glasbenem področju. K sodelovanju so želeli pritegniti čimveč učencev viljih razredov osnovnih šol in učence II. stopnje. Radi pa bi vključili predvsem tiste mladince in mladinke, ki so redno zaposleni. Od ustanovitve do danes je osnovna skupnost glasbene mladine priredila 10 koncertov, na katerih so osemkrat nastopili poklicni izvajalci, dvakrat pa pevski zbor Jesenice. Največ koncertov so pripravili v dvorani delavskega doma na Javorniku, dva koncerta sta bila na Jesenicah, po enega pa so priredili v osnovni šoli v Kranjski gori in v osnovni šoli v Mojstrani. Vsi koncerti so bili zadovoljivo obiskani in izredno toplo sprejeti. S koncerti bi radi vzgojili kvalitetno glasbeno občinstvo in podprli šolska prizadevanja na področju glasbene vzgoje mladine. Prav posluh občinstva za take prireditve daje članom osnovne skupnosti glasbene mladine spodbudo za nadaljnje delo. V okviru programa prireditev osnovne skupnosti glasbene mladine bodo 26. marca pripravili nastop svetovno-znane pianistke Oksane Ja-blonskaje. D. S. 20 let KUD Prežihov Voranc Pred kratkim je KUD Prežihov Voranc iz Zaloga pri Cerkljah imelo občni zbor. Pregledali so delo v preteklem letu, pa tudi za nekaj let nazaj, kajti društvo letos praznuje 20-lctnico dela. Sklenili so, da bo osrednja slovesnost ob praznovanju tega jubileja v začetku maja. Društvo ima osemdeset ak- tivnih članov. Poleg dramske sekcije, ki skrbi za proslave in vsako leto pripravi tudi vsaj eno igro, ima društvo še pevski zbor, knjižnico, likovno sekcijo, ki vsako leto pripravi razstave likovnih del. Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela. -an 300 LET PREDDVORA Divji lovec v Preddvoru V nedeljo, 21. t. m., ob 16. uri bo"*DPD Svoboda s Prim-skovega uprizorila na odru kulturnega doma v Predd vojni ljudsko igro s petjem in plesom »Divji lovec«. Ker bo s to igro počaščena tudi 100-lotnica rojstva pisatelja F. S. Finžgarja, vabimo Preddvorj ane in prebivalec okoliških vasi, da v nedeljo v čimvečjem številu pridejo k predstavi. Prejšnjo soboto sem obljubil, da bomo o Možjanci še pokramljali — saj o tako lepem kraju res ne kaže biti skop z besedami. ODKOD IME? prvem zapisu o Možjanci sem kar mimogrede vprašal domačine, če vedo, odkod lepo slovensko ime njihovi gorski vasici? Po odgovor sem oni dan kar sam šel na Možjanco in zvedel: Velesovske nune so nekoč imele tu gori planino, kjer je mož Janca pasel koze in goved. Takrat vasi seveda še ni bilo. Tu, kjer je zdaj naselje, je živel le pastir mož Janca. Torej odtod ime vasici — Možjanca! Seveda je utegnilo biti ime malo drugačno, morda Jan, Janez, Janša, Janče, Janča? Opora tej razlagi imena bi bil obstoj večje sirarne v dolini pri Tupaličah, tu naj bi predelovali v sir mleko s te plan ime, kjer je pasel mož Janca ... Druga razlaga imena vasi je bolj učena pa manj romantična: Mož janca — to ime naj bi prišlo od lužnatega sveta, kakršen je navadno na kameninskih prelomih, kjer lapor-nati svet prehaja v zemljo drugačne sestave. In na Možjanci je res tako: zahodno pobočja je lapornato (domačini pravijo tej rdečkasti skrilnati zemlji labora ali »šlibra«) — vzhodno pobočje pa ima povsem drugačen sestav zemlje — tak ki vodo »drži«. V tem delu je dovolj izvirkov (celo dva rezervoarja), v bližnji dolinici pa je stalne vode še več — ko je suša. Ljudem in živini ni treba žeje trpeti. No in po tem vodnatem ali »lužnatem« svetu naj bi dobila Možjanca svoje ime — pač po spremembah besede luže, hižjanca in podobno. Oporo tej razlagi bi dalo ime bližnje vasi Luže, ki ji v narečju pravijo le Uže. Z nobeno od obeh razlag imena Možjanca se seveda ni nujno strinjati, morda se bo našla še kaka boljša in verjetnejša razlaga. NIKOLAJEVI DAROVI ot sera obljubil, to sem storil. Obiskal som Nikolaja, ki domu je v cerkvici na Možjanci. Da bi kaj več povedal o tem svetniku, ki ga v krščanskem svetu časte kot dobričino, dobrotnika revnih — svetega Miklavža. Seveda nas preseneti cerkvica v gorah, daleč od morja, jezer in plovnih rek, ki je posvečena zavetniku in pri-prošnjiiku mornarjev in čolnarjev. Bržčas je tu odločala prislovična svetnikova dobro- ta — ljudje so si pač želeli, I da tudi nje varuje dobrosr-čen svetnik ... Zgodovinski viri uče, da je Nikolaj res živel, in sicer v tretjem stoletju naše ere. Doma je bil v Mali Aziji, do smrti je živel v Smirni. Po starših je podedoval Nikolaj kar precejšnje premoženje. Ker pa je bil sam navajen skromnosti, je zlahka podpiral reveže. Najbolj znano Nikolajevo dobro delo — dajal je z desnico, ne da bi vedela levica — je bilo vzrok, da je prišlo do znanega obdarovanja na predvečer svetnikovega godu. Zgodba pa je ta-le: REŠITELJ DEKLET Neki vdovec, ki je imel tri že dorasle hčere, je padel v tako revščino, da je sklenil hčere drugo za drugo poslati na cesto služit ali v sužnost prodati. Revnih nevest že takrat ni hotel nihče ... Ko je Nikolaj zvedel za grde namere očeta deklet, je vzel iz svoje skrinje mošnjo zlatnikov in jo ponoči skozi otkno skrivaj potisnil pod blazino najstarejše hčere. In glej! Ko drugo jutro najde dekle pod svojo blazino denar, si je seveda kmalu lahko dobila ženina — saj je imela lepo doto! ■ Potem je bila na vrsta druga hčerka, da bi jo oče v obupni revščini prodal. In spet je ponoči prišel do dekletovega okna dobri Nikolaj in potisnil pod blazino mošnjo zlatnikov. Ko se jc tudi druga hči revnega očeta srečno poročila, je Nikolaj še tretjo hčer obdaril z doto in jo tako rešil sramote na cesti ali v sužn josti. Nikolaj ni nikoli hotel, da bi se o njegovi darežljivosti naokrog govorilo. Dal je pač zato, ker je imel. In dal je takemu, ki ni imel. Zaradi te svoje plemenitosti se je Nikolaj ljudem po vsem krščanskem svetu tako priljubil, da »Miklavžu nastavljajo«. Še to: na Možjanci imajo v cerkvi dva stara misala (knjiga, iz katere duhovnik: mašuje), eden je iz 1. 1683, drugi je iz 1. 1721; oba sta bila tiskana v Benetkah. — Podobe Križevega pota, izdelane 1. 1776, so prišle na Možjanco 1. 1873 iz stare cerkve v Kokri. Prav letos pa bo minilo sto let od Časa, ko so cerkev na Možjanci temeljito obnovili. Bilo je to I. 1871. Prej je bila cerkev na Možjanci bolj neznatna: štiri sežnje dolga, dva široka in visoka. Strop nad oltarjem jc bil obokan, nad cerkveno ladjo pa lesen, kasetiran in pobarvan. — Sedanji oltar je izdelal 1. 1871 podobar Aleš Jancžič iz Zaloga. Cerkev na Možjanci je danes podružnica preddvorsk* fare. Včasih je bila ta stvar bolj nerodna: Možjanca je cerkveno spadala pod Cerklje. In tako je duhovnik, če je šel maševat k svetemu Nikolaju na goro, moral potovati čez dve drugi fari, čez šenčursko in velesovsko. Huje je bilo z mrtvaki, ki so jih, z Možjance morali nositi čez dve fari na cerkljansko pokopališče ... i BUKOVNIK NAGLIC Sedaj pa moramo le stopiti do Bel — Spodnje, Srednje in Zgornje. To smo hote postavili za druge zapise — kajti, ko bomo pisali o Bel ah, bo snovi toliko, da se bomo le stežka odtrgali, kajti beseda nam bo morala steči o nekdanjih ko-vačih-žebljičarjih ob Beli, o bukovniku Matiji Nagliču (1799—1854), o pesniku Matiji Valjavcu (1831—1897) in o politiku in narodnem budi tel j u Blaziju Grči (1846—1938). Vsaka od Bel je dala po enega teh velmož: Zgornja Naglica, Srednja Valjavca, Spodnja pa Grčo. Pošteno razdeljeno in brez zavisti... No in o teh treh Beljanib velja brž spregovoriti. Naj; prej o najstarejšem, Matiji Nagliču. Hiši na Zgornji Beli št. 18, kjer je bil stari bu^ kovnik doma, se pravi »P^ Kosmat«. Matija se jc tu rodil 20. februarja 1799. Naučil se je brati in pisati, hkrati pa je dobil veselje do slovenske knjige. S pobožno-stjo je pripisoval in razmnoževal slovenske verske in mistične tekste. Po tej strani je bil beljanski bukovnuk (to so bili za pisanje vneti in nadarjeni kmetje) podoben slo-večemu koroškemu bukovniku Drabosnjaku. Razlika med njima pa je ta, da Je Beljan knjige in tekste Je prepisoval, Drabosnjak pa Je zraven še sam kaj izvirnega sestavil in napisal. — Zal so sosedje Beljani po pukovnikovi smrti raznesli njegovo knjižnico, ki bi gotovo P°" jasnila delo in usmerjenost Matije Naglica. Že iz izpričanih petdesetih knjig iz njegove knjižnice, ki so se ^ ohranile, je razviden obseg bukovnikove vednosti: knjige so iz let 1680—1830! — Del rokopisov iz Nagličeve zap*' ščine sta otela pozabi in a' gubi Franc Rebol in Ton*> Zupan. Črtomir Zorcc S palico ob žogico Ko sem včeraj opoldne prijel domov, je bil časopis še zataknjen za kljuko. To je Pomenilo, da ni nikogar do-ma. Priliko sem dobro izkoristil. V grmovju sem odsekal primerno ukrivljeno pali- Finžgarjev muzej-dinar mladih Ob 100-let niči Finžgarjcvcga rojstva so v Doslovčah odprli v*dik kulturni spomenik. Nikomur ni pisatelj tuj, zato Sem prepričan, da o njem že rnnogo veste. Pisateljeva hiša ic. bila nazadnje last Knafljc-*lh- to je bil njihov dom. Hi-Sa je bila nezavarovana in pripisana spreminjanju. V teh ^ločilnih trenutkih pa se je našel človek, ki je z odlično Jarnislijo rešil položaj. To je bil nekdanji ravnatelj osnovne šole Tone Cufar z Jesenic. °ejal je, naj se začne zbirati ^ladinski denar. Tako sc je 2°ralo precej denarja. Hitro 50 pogodili in hišo odku-a kljub temu je prišlo jjj mnogih težav, katere je °dbor za odkup uspešno pre-Sel- Danes pa je pisateljev rn spremenjen v muzej in tako je izpol 'jeva želja. V°iko Smole j, °s. šola Mat»ja Valjavec, predvor tej- Je izpolnjena tudi pisa- co za hokejko. Nisem je bil kmalu dobil, kajti laziti je bilo treba skozi »pragozd«. Bila je primerno ukrivljena za palico vratarja. Po kosilu sem dobil dovoljenje, da grem lahko na dvorišče. Ko me je prijatelj zagledal, mi je zažvižgal in pokazal hokejsko palico. Razumel sem ga, da me sprašuje, če grem igrat hokej. Stekel sem po svojo hokejko in šel z njim na igrišče. Pravzaprav sva šla v nedograjeno stavbo, ki jo lastnik prodaja že tri leta, mi pa pravimo, da igramo hokej v Selakovi bajti. Od tod pa tudi ime igrišča. Tu je primeren prostor za igranje hokeja. Nc igramo hokeja na travi, še manj pa na ledu, temveč na betonu. Dobremu igralcu tega hokeja pravimo mojster med zidovi. S prijateljem sva pričela igrati. Ker sva se tudi drla, sva s tem privabila še druge hokejiste in kmalu nas je bilo dovolj za igro. Bili smo štirje. Po dva sva igrala skupaj. Bil sem vratar pri Jožetu, nato pa pri Milanu. Vedno sem igral tam, kjer sva izgubljala. Odigrali smo več tekem, kajti moramo se strenirati, ker bomo prihodnjo nedeljo igrali prijateljsko tekmo s Tupaličani. So dober nasprotnik, a vseeno lahko zmagamo. Andrej Klanj -k, 7. a r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor Pekla sva piškote p0ued Vidnim počitniškim lenarjenjem sem se nekega po-yneva domislil, da ne bi bilo slabo, če bi spekel piškote. Jt0 sul sew na desko: moko, jajca, mast, maslo in sladkor. tnatn°a pCm hotel dodati še smetano, sem opazil, da je ni-de/0 °" r^ sem odmahedral v trgovino po smetano. Zdaj sem 0(iprnada}ieval. Toda zdaj sta manjkala dva pecilna praška, napiff^ škatlo in vzamem iz nje prašek. Toda nekam čudno datitr!!,ene Vfečke so mi zbudile sum. Ko sem pogledal na v trgov-5em °PazH> da so praški prestari in znova sem odšel VSe °* Ce/0 em Pridno zgnetel, a testo je vedno znova razpadalo. izčrpa i° Se,n 8netel gnetel, toda brez uspeha. Bil sem zelo Q,tlPak' Zat° Sem P°kl'<:al na pomoč brata. Gnetel je naprej, iajce testo ni in ni hotelo skupaj. Sele, ko sva dodala še eno Toda' u?.ma. ie uspelo, da sva testo spravila v pravo obliko, »loraio u- !e nckam temne barve in ne rumene, kakor bi testo n Rrat je menil, da so bila jajca svetla in zato ko^ilu t rumene barve. Jaz pa sem si domislil, da sem po ^0>n Deftlr ,10gome'< P° sem si iz navdušenja nad tem, da da ne b.el Piškote, pozabil umiti roke. Seveda sem molčal, ter'mi j od brata deležen zaušnice težke kategorije, s ka-Po dolg t Zno svP0Puln0tna izoZleneli> l'e romala med odpadke. h<"° Pa ?u P°krila s papirjem, da bi jih ne opazila mama, va se lotila piškotov, ki sva jih napekla. Janez Sagadin, 7. b r. osn. šole, Stane Žagar, Kranj Izmučena od misli sem sedela ob oknu. Pred očmi se mi je risalo vse, kar mi je dedek maloprej pripovedoval. Mnogokrat mi jc pripovedoval o nepozabnih spominih na vojno. Groza me je obšla že pri pripovedovanju, kako je bilo šele njemu, ko je vse to doživel. Pravil mi je o kurirju Mihcu. Bil jc mlad, vedno vesel, kadar si ga videl. Ni se bal poti, ki jih jc vsak dan pretekel. Nikoli ni pomislil, da mu je lahko vse to nekoč usodno. Partizani so mu radi zaupali pošto, kajti če jc bilo treba, je molčal kot zemlja. Kurir Mihec! Zgodilo pa se je, da je nekoč nesel važno pošto v štab. Nemci so ga na poti pričakali in mu veleli, naj jih povede v štab. Toda Mihec jc molčal kot grob, ničesar niso izvedeli od njega. Ni mu bilo mar, da mu v hrbet merijo puške, ni se bal za mlado življenje. Njegovo srce je bilo pogumno, za domovino bi storil vse. Stal je, in molčal, okrog njega pa je kričalo. Oster strel je odjeknil, kot da bi preklal nebo. »Partizani!« je zaklical kurir. Nemci so pripravili puške in nastala je popolna tišina. Mihec, ne da bi čakal, je stekel po poti v gozd, saj je vedel za partizansko zasedo. Prve krogle so zapele skozi grmovje. To mu je bilo v opozorilo, vendar se ni oziral. Zopet strel — a nc zaman. V prsih ga je zaskelelo. Opotekel se je, a ni odnehal. Tekel je proti grmovju, kolikor so ga nesle noge. Mcglilo se mu je pred očmi in včasih je tiho zaječal od bolečin. Pot, ki jo jc prej tolikokrat prehodil na dan, mu je postala neznosna. Zgrudil se je v gosto praprot. Zdelo se mu je, kot da od nekod sliši že znano petje. Tudi on je poskušal, a ni imel glasu. Le ustnice so se mu premikale kot da tiho poje. čez nekaj časa se je šele zavedal, da leži v komandantovih rokah. Hotel je vstati, a ga je rana v prsih opozarjala. »Pogumen si bil, dečko,« je dejal komandant. Rad bi bil nekaj povedal, vendar ni mogel. Omahnil je. Zdenka šubic, 7. b r. osn. šole, Gorenja vas Povsod je lepo, a doma je najlepše Moj oče je zaposlen v tovarni Peko. Ponudili so mu priložnost za dvoletno strokovno šolanje v Nemčiji. Ni vedel, kaj naj stori. Rad bi si pridobil večjo izobrazbo, toda težko mu je bilo oditi od doma, ko si je tukaj ustvaril družino. Končno se je le odločil, da bo odšel. Prišel je dan odhoda. Z mamico in sestrico smo ga spremile na postajo. Čeprav lep dan, na naših obrazih ni bilo videti veselja. Žalostno smo gledali drug drugega in še preden je pripeljal vlak, so nam pritekle solze po licih. Slovo je bilo težko. Vlak se je premaknil, pomahale smo mu in ostale same. Za nas so bili dnevi zdaj sivi, doma je bilo vse tako prazno. Težko smo čakale njegovega prvega pisma. Pisal nam je, da je prišel v veliko mesto. Mnogo ljudi sreča na poti na delo, toda vsi obrazi so mu tuji, nepoznani. Hudo mu je ob pogledu na družino, ki se sprehaja po parku, on pa je sam sredi širnega sveta. Veliko ima učenja, toda nobeno delo ga ne zaposli 1 toliko, da bi pozabil na svoj dom. Komaj čaka praznikov, da se lahko vsaj za nekaj dni pripelje domov k svoji družini. Njegova prva beseda je vselej: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.« Mojca Ovsenek, 5. a raz. osnovne šole heroja Bračl-ča Tržič Počitnice so za nami Minilo je novoletno praznovanje. Obravnavali smo dražgoško bitko. Ponavljali in utrjevali smo predelano snov. Pa je bil že tu 22. januar in začele so se zimske počitnice. Nestrpno smo pričakovali spričeval. Ker smo se pridno učili, spričevala niso bila slaba. Slabši učenci pa so to varišici obljubili, da se bodo poboljšali. Ce bo res vse tako, se bomo vsi prešolali v Železnike. Kdor dela, potrebuje počitek. Tega počitka smo bili Ulica in ljudje Nikjer ni toliko usod, nikjer toliko ljudi kot na cestah, na ulicah. Njihovi značaji in njihovo življenje je prepleteno z veseljem in žalostjo. Dolga in živahna je naša ulica. Občudujem ljudi na cesti. Tako brezskrbno hodijo, a v mislih se upirajo svetu, ki je polno tegob in jeze. Lepa in domača je ulica, a včasih se ti ob grdih in deževnih dneh zagnusi. Vedno je polna življenja, vedno ima odprta vrata, vsakogar sprejme. Ko se M za- zdi, da nc moreš več prenašati sobe, se zatečeš v objem ulice, v objem modrine neba in sonca. Da, ulica se spreminja. A ostala bo ulica. Ljudje na ulicah bodo ostali ljudje. Njihova usoda, njihovo življenje se ne bo spremenilo. Tudi tiha in prijazna domačnost bo ostala. A kdo ve, bo res tako?! Bojan Marn, 7. b razred osn. Simon Jenko, Kranj šole potrebni tudi mi. Privoščili smo ga tudi tovarišici, ker se je zelo trudila z nami. Veliko smo si vsi skupaj obetali od počitnic in se vsi polni pričakovanja razšli. Vreme nam je pokvarilo počitnice. Letošnje počitnice nam niso bde naklonjene! Žalostni smo bili, ker je kar naprej deževalo in pobralo še tisto malo snega. Vsak dan smo pričakovali, da se bo dež sprevrgel v sneg. Dopoldne se je zjasnilo, popoldne pa je spet deževalo. Da bi bili imeli vsaj tako vreme, kakršno je ta teden. Vseeno pa smo le našli kakšno urico, da smo se sankali in smučali. Dopoldnevi so bili krajši, ker smo pozneje vstajali. Prebirali smo knjige in se tudi malo učili. Opravljali smo domača dela. Ob vsem tem smo se odpočili in nabrali novih moči. Vedeti moramo, da je drugo polletje težje od prvega! Mira Luznar, 4. r., Selca S ŠOLSKIH KLOPI Kotiček za ljubitelje cvetja OKzdravnik vet;uje Sajenje in obrezovanje vrtnic PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Večina ljubiteljev vrtnic danes kupuje sadike, le malokdo se šc ukvarja s cepljenjem na koreninski vrat šipka, ki ga nakoplje v gozdu. Danes sc je gojitev vrtnic zelo razvila. Za podlage uporabljajo že selekcionirane tipe šipka, ki so za posamezne sorte vrtnic mnogo bolj primerni. Ob sajenju vrtnicam zemljo dobro pripravimo. Prekopljc-mo jo najmanj 40 cm globoko. Za vrtnice jc primerna vsaka dobra vrtna zemlja, ki jo dobro zagnojimo s preperelim hlevskim gnojem. Svež gnoj jc za vrtnice zrlo škodliiv. Za izboljšanje zemlje dodamo lahko tudi uležan kompost ali šoto. Prija pa jim tudi gnojenje z mešanimi mineralnimi gnojili, po 6dkg nitrofoskala na sadiko spomladi. Z umetnimi gnojili v navedeni količini gnojimo ludi stare nasade. Sadiko pred sajenjem namočimo za nekaj ur v vodo, da se dobro napije vla^c. Nato sadiko posadimo tako, da je cepljeno mesto po sajenju 2 cm globoko v zemlji. Po sajenju sadiko zalijemo in osujemo, da jo zaščitimo pred izsušitvijo. šele kasneje, ko dobro odžene, zemljo od sadike odgrnemo. Vrtnicam kar najhitreje odstranimo zaščito pred mrazom, saj sc ga ni več bati. Osutc naj ostanejo le vrtnice, ki smo jih jeseni posadili. Ce tega pravočasno ne storimo, bodo pod smrečjem ali v zemlji odgnale dolge blede poganjke, ki bodo preveč občutljivi za vremenske spremembe. Proti koncu meseca obrežemo vrtnice. Ne obrezujemo pa vseh enako, čajevke običajno prikrajšamo na 3 do 5 oči, mnogocvetne vrtnice pa le malo skrajšamo. Izrežemo stare in križajoče se veje ter pregost les in pozeble poganjke. Popenjalkam prav tako izrežemo stare, suhe in pregoste veje ter preštevilne mladike. Bralce prosimo, da oprostijo tiskarskemu škratu, ki je pomešal in obrnil skice v prejšnjem sestavku. Vse, ki bi želeli kaj več vedeti o sajenju, obrezovanju in oskrbi vrtnic vabimo, da se udeleže praktične demonstracije, ki bo v petek, 26. marca, ob 16. uri. Zbirališče je pri Ilorlikulturnem društvu Kranj. ^ZA POMLAD 71 MODELI Mateja R. — Kupila sem blago za spomladanski kostim. Ker se ne morem odločiti za kroj, vas prosim, da Bralke pišejo 0 Jabolčni zavitek je okus-nejši, če namesto drobtinic uporabimo ovsene kosmiče. 0 Jabolčne krhlje trdo posušimo in zmeljemo. Tako dobimo dober posip za potice. Posipu dodamo sme tano, sladkor in jajce. 0 Dober okisan krompir pripravimo takole. Se vročega polijemo z razredčenim kisom in ga pustimo nekaj časa stati. Tik pred uporabo ga posolrrno, dodamo čebulo, obli jemo z oljem in potre-semo s poprom. Tako pripravljen krompir je bolj okusen, porabimo pa tudi manj olja. mi pomagate pri izbiri. Visoka sem 170 cm, tehtam 68 kilogramov. Imam rjave lase. Ker imam dovolj blaga, bi rada imela krilo v mini in midi dolžini. Marta odgovarja — Izbrala sem vam model s kratko jopico z velikim ovratnikom. Jopica se zapenja s štiriogla-timi gumbi. Pas ima sponko. Ovratnik in rokavi so obšiti. Mini krilo se zapenja z gornjim gumbom na prednji strani, spodnji gumb je le v okras. Krilo se navidezno zapenja spredaj, vendar je odprto le do tam, kjer šiv spremeni smer. Midi krilo je enostavno, ima dva velika žepa, zapenja pa sc ob strani na zadrgo. Krili sta rezani zvon-často. ZMRZNJENA ZELENJAVA V VSEH VEČJIH PRODAJALNAH ŽIVIL. A 4&KRANJ Tuberkuloza pri odraslih VI. Bolezen lahko nastopi tudi v taki obliki, da odkrijemo manjše zasenčenje v vršičkih pljuč ali zgornjih predelih.To manjše zasenčenje pod vplivom zdravil izgine, če ga odkrijemo pravočasno. Ce pa bolnik prezre začetna znamenja bolezni in pride na pregled, ko Je bolezen že napredovala, se mestu prejšnjega zasenčenja odkrije rana ali kot ji pravimo — kaverna. To je votlina, v kateri so še ostanki razpadlega pljuč' nega tkiva in masa bacilov, llacili tuberkuloze imajo numreč lastnost, da uničujejo tkivo tam, kje* so se naselili. Pri razpadu tkiva pa se poškoduje!0 tudi krvne žile. Zato bolniki poleg gnojnega ll\ pljunka izpljujcjo tudi kri. Ce bolezen tako p** preduje, da dobi bolnic rano, je zdravljenje dolgotrajnejše in težje. Možnosti za ozdravitev *° danes, ko imamo učinkovita zdravila, še kar dobre, ker sodobna zdravila uspešno uničujejo bacile tuberkuloze ln s tem zdravijo oboleli organizem" Pri pravočasnem zdravljenju se rana zapre. N-a' sneje lahko na takih m«' strih pri pregledu ugotovimo trakaste sence oZ*' roma brazgotino, vendar pa Je bolnik zdrav. Pri nekaterih bolniki" pa je zdravljenje rane drugačno. Ce bolniki dno ne Jemljejo zdravi'' lahko postanejo kronlčm bolniki. Pri nerednem oH' vanju zdravil določen0 število bacilov postane odporno proti zdravilu. Takj bolniki postanejo vir okužbe za okolje, % katerem živijo. Krond^" bolnik, če Je še alkoholi« in hodi od gostilne °° gostilne, Je idealni razn*J salec te boiezni. šele • smrtjo takega bolnika * veriga okužb dokončP0 prekine in ustavti. dr. Gorazd Zavrni* DRUŽINSKI POMENKI Skupščina občine Škofja Loka Oddelek za gospodarstvo Številka: 322-09,6fr3/RO Datum: 10. 3. 1971 Na podlagi 40. člena temeljnega zakona o ukrepih za Pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Ur. list SFRJ št. 1465) in 8. točke odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1971 (Ur. list SRS št. 43 70) veterinar-*ka inšpekcija skupščine občine škofja Loka obvešča *a bo obvezno cepljenje psov proti steklini po nasled-nlfm razporedu: 22. marca ob 15. uri pri Cvelf arju 22. marca ob 16. uri pri Svavnarju 22. marca ob 17. uri pri Mrzlem studencu 22. marca ob 9. uri pri KZ 22. marca ob 11. uri pri KZ 22. marca ob 13. uri pri KZ 22. marca ob 7. uri pri KZ 22. marca ob 9. uri pri gostilni 22. marca ob 11. uri pri KZ 23. marca ob 10. uri pri Kotcksu 23. marca ob 16. uri pri kulturnem domu 23. marca ob 17. uri na običajnem mestu 23. marca ob 10. uri pri KZ 23. marca ob 12. uri pri KZ 23. marca ob 8. uri pri KZ 23. marca ob 10. uri pri KZ 23. marca ob 15. uri pri Jemcu 23. marca ob 8. uri pri Kendovcu 23. marca ob 9. uri pri Zupanu 24. marca ob 15. uri pri kulturnem domu 24. marca ob 16. uri na običajnem mestu 24. marca ob 17. uri pri Mirtu 24. marca ob 9. uri pri KZ 24. marca ob 11. uri na domu veterinarja 24. marca ob 7. uri pred trgovino 24. marca ob 9. uri pred trgovino 24. marca ob 15. uri pred trgovino 24. marca ob 8. uri pri Gantarju 24. marca ob 9. uri pri Noču 24. marca ob 10. uri pri An/.onu 25. marca ob 15. uri pri Koteksu 25. marca ob 7. uri pred Benedikom 25. marca ob 8. uri na domu veterinarja 25. marca ob 14 uri na domu veterinarja 25. marca ob 10. uri pri Jureču LOG ZMINEC HRASTNICA SOVODENJ TREBIJA HOTAVLJE SORICA PODROST ZALI LOG SKOPJA LOKA SV. DUH MOšKRINJ JAVORJE POLJANE LUšA BUKOVICA DAVčA SELO DOBRACEVA RETECE GODESIC GOSTEČE LUCINE GORENJA VAS DOLENJA VAS SELCA DRAžGOšE !?ova vas Raceva Raceva JKOFJA LOKA JELEZNIKI ŽIRI 21ri BREKOVICE Jf zamudnike jkofja LOKA °°RENJA VAS JELEZNIKI 2iri 27. marca ob 11. uri pri Koteksu 25. marca ob 9. uri na domu veterinarja 26. marca ob 7. uri pri Benediku 29. marca ob 8. uri na domu £ veterinarja cepljenju se mora pripeljati vse pse, starejše od 3 m«secev. 'irifa za cepljenje in pasjo znamko je 20 din, za zaje '^e pa 25 din. Opozarjamo vse lastnike psov, da cepljenje strogo obvezno. Vsi kršilci bodo kaznovani temeljnem zakonu o varstvu živine. Veterinarska inšpekcija __ Skupščine občine Skofja Loka OBVESTILO SGP Projekt obvešča vse gozdne Posestnike na območju Kranja, da °d 20. marca 1971 dalje opravlja razrez lesa na žagi na Kokrici samo na podlagi predhodnega naročila. Hlodovine, ki bo pripeljana pred določenim dnevom, ne bomo prevzeli. SGP »Projekt« Kranj KOMPAS KRANJ Za 1. maj vas vabimo z avtobusom od 1. - 2. maja na Dunaj Cena 280 din in od 1. - 3. ma:a v Benetke, Cortino in na Grossglockner Cena 360 din Vse imformac'je in prijave pri KOMPAS Kranj za VSE VRSTE JUGOSLOVANSKIH PREMOGOV Svet šol Tekstilnega centra v Kranju razpisuje naslednja prosta delovna mesta: NA TEHNIŠKI TEKSTILNI ŠOLI: 1. učitelja za matematiko In fiziko, 2. učitelja za praktični pouk v tkalskem odseku; NA TEHNIŠKI ČEVLJARSKI ŠOLI: 3. svetovalca za obutveno stroko v Tekstilnem centru Kranj. Pogoji pod št. 1: zahteva sc dokončana 2. stopnja fakultete z diplomo; razpisuje se za določen čas, in sicer od 20. 3. 1971 do 1. 3. 1972; pod št. 2: zahteva se dokončana Tehniška tekstilna šola, tkalski oddelek in 5 let prakse v proizvodnji. Mesto razpisujemo za določen čas; pod št. 3: zahteva se dokončana Tehniška čevljarska šola s 5-letno prakso v obutveni industriji na vodstvenih mestih; razpisuje se za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom ter dokumente o strokovnosti naj kandidati pošljejo ¥ roku 15 dni po objavi razpisa na naslov*. Svet šol Tekstilnega centra Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. NIKDAR V ZADREGI iladi kot h nik gorenje je več adilnik samopostrežba shramba minibar SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22 053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci I Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob In koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 730 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. Uporabljajte DROGESAN vodo pred britjem in po njem Kozmetična obrt P. Šinkovec, Kranj, Prešernova ul. 19 HLADILNIKI / , H 715 135L. /' .7; H 721 230L / IL H717 175L / Etf H72B 2BOL / /T tropasovno hlajenje ."jumJ! pas hladilnika j-super hlajenje pod-lcB^ srednji pas hladilnika -vlažen hlad za jedila spodnji pas hladilniki -zmeren hlad za živila gjJTLEJTL|_E mali oglasi »KODAM Prodam diatonično HARMONIKO lubas. Praprot nik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 1200 Prodam ročno prevozno SADNO ŠKROPILNICO. Ju-govic Matevž, Frankovo naselje 127, Skof j a Loka pri kolodvoru 1216 Prodam PEC za kopalnico, kombinirano (drva, elektrika), emajlirano BANJO in ELEKTRIČNI KUHALNIK na tri plošče aH zamenjam za bukova drva. Slanovic, Bled, Planinska 3 986 Prodam PLETILNI STROJ simac art knitter No. Sa-101. Peholj Angela, Bitnje 5, Bohinjska Bistrica 1237 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor, čiste vrste. Kristane Janko, Srednja vas 13, Šenčur 1238 Posredujem prodajo SADNIH DREVESC, vseh vrst, vsak dan od 15. ure dalje, v nedeljo ves dan. Avsec Ivan, Potoče 27, Preddvor 1239 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE, SLAMOREZNI-CO s puhamikom im verigo. Cešnjevak 3, Cerklje 1240 Prodam lopo TELICO, brejo osom mesecev. Benedik Anton, Knape 19, p. Selca 1241 Prodam KROMPIR igor, tudi za seme. Voglje 16, Šenčur 1242 Prodam večjo količino črne PLOČEVINE 1 X2 m za kritje kozolca. Gašperlin Franc, Prcdosljc 81, Kranj 1243 Prodam več PRAŠIČEV, težkih po 50 kg, in šest tednov stare PRAŠIČKE. Jože Ostcrman, Luže 2, Šenčur 1244 SADNA DREVESCA v vseh novejših vrstah nudi drevesnica Cegnar Franc, Dorfarje 26, Zabnica 1245 Prodam večja električni VRTALNI STROJ, primeren za kovače ali ključavničarje. Vidmar Stane, Šenčur, Pajer-jeva 1 1246 Prodam 2500 kg dobrega SENA. Naklo 17 1247 Prodam dober GOSTINSKI BILJARD. Markclj, Podbrez-je 101 1248 Prodam italijanski ŠPORTNI VOZIČEK. Kranj, Ulica 31. divizije 64 1249 Prodam SEMENSKO GRA HORO. Kranjska cesta 13, Šenčur 1250 Prodam PUNTE, BANKI NE, dvižni DROG in drugo. Ulica Tatjane Odrovc 5, Kranj 1251 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK AEG in ŠTEDILNIK na drva. Kranj, Jezerska cesta 124 1252 Ugodno prodam PRALNI STROJ candy 75. Pintarjeva 8, Cerčc, Kranj 1253 Ugodno prodam VRTALNI STROJ tip NVS L Kom Peter, Moša Pijade 15, Kranj-Ogled od 15. ure dalje 125» Prodam SEMENSKI KROMPIR dezire. Visoko 39, Šenčur 1255 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor in zamenjam OVES za PŠENICO, razliko doplačam. Zg. Bela 62, Preddvor 125» Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Sp. Bcsnica 57 Prodam ZAGOZDE za lanje«. Lahovčc 21, Cork!j^5(j Prodam osušen hrastov rezan LES. Naklo 93, telef°? 72-573 l25* Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen JOGI, dolžif* 186 cm, širine 70 cm. KriŠto-fek, Kidričeva 13/1, Krani Prodam REPO in 2000 g SENA. Šenčur, Velesovska J Prodam MORSKE W SICKE. 2anova 10, Kranj Prodam ohranjen OTR^" SKI VOZIČEK tribuna. K1? povšek, Sorlijeva 23, KranA' telefon 23-081 l2*. Prodam VARILNI APARAT 220/380 V. Konjar, Smk*' nik 3 12J Piodam KOSILNICO J suhe MACESNOVE Naslov v oglasnem odd<-j'^ Prodam 12 m1 VENECl* NARJA. Srednje Bitnje 47 Prodam KRAVO pe Kokrški log 10, Kranj 120 Ugodno prodam S PALICO — orehov furnir. Matic* Kranj, Gosposvotska 13, s*. novanje 16/111. Informacij popoldne od 16. ure dalje• Prodam kompletno 5I^R^ PILNICO, ki se montira g kosilnico BCS. Podbrezjc J Duplje 3 Prodam šest tednov ***5 PRAŠIČKE. Sp. Brnik «2 Cerklje U KAVA I SIVIUA V NOVI 0 EMBALAŽI * ŠE i BOLJŠA m Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 6 1244 Prodam devet tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 43, Cerklje 1245 Prodam SEMENSKO GRA-HORO, OPEKO MONTA 16 x 16, PSICO ovčarko in ČEBELE. Nasovče 20, Komenda 1246 Prodam PRAŠIČKE. Pšata \l, Cerklje 1247 Prodam hlevski GNOJ, 350 kosov POROLITA 5 cm in 100 PUNT. Po/.enik 36, Cerklje 1248 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Sp. Brnik 25 1249 . Prodam osem mesecev brejo TELICO. Ambrož 7, Cerklje 1250 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE in KROMPIR igor. z8- Brnik 70 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in 120 kg težkega PR-AšICA. Zalog 49, Cerklje 1252 . Prodam okrog 2000 kg SE-NA Sp. Duplje 5 1253 Prodam PRALNI STROJ ^aris rondo s centrifugo. Dor-farje 20, žabnica 1254 Prodam KRAVO po izbiri, ^rahinj 68, Naklo 1319 Prodam SEME črne detelje. Vogljc 43 1321 Prodam ELEKTROMOTOR pet in pol KM. Breg 16, Preddvor 1320 Prodam dva KONJA, sposobna za vsa kmečka dola. Konc Jože, Visoko 5, Šenčur 1322 Prodam vprežno KOSILNICO in vprežne VILE. Aljaš Janez, Zapoge 15, Vodice 1323 Ugodno prodam DESKE z oporami za betoniranje plošče za stavbo 15 x 9. Verbič Stane, Šenčur, Kranjska pot 7 1324 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Srednja Bela 29, Preddvor 1325 SENO, SILOKOMBANJ, SE-JALNICO za silažno koruzo, ŽAGO za razrez hlodovine, suhe SMREKOVE DESKE in PLOHE, strešno cementno OPEKO iole in AVTO opel rekord, letnik 1966, prodam. Trata 18, Škof ja Loka 1326 Prodam rabljeno KOSILNICO reform, tehtnico 300 kg in 1 m3 SMREKOVIH DESK za gradnjo. Vrhovnik, Vrhovlje 1, Zalog, p. Cerklje 1327 Prodam skoraj novo TELEVIZIJO panorama s stabilizatorjem in antenami. Pipan Marija, Struževo 2 d, Kranj 1329 Upravni odbor Splošne bolnice Jesenice razpisuje prosta delovna mesta za: 3 zdravnike specialiste ali spe-cializante iz kirurgije, 1 zdravnika specialista ali spe-cializanta iz anesteziologije, 1 zdravnika specializanta iz interne medicine, 1 ekonomista, 2 fizioterapevta, 1 glavno medicinsko sestro bolnišnice, 7 višjih medicinskih sester (5 za kirurgični oddelek, 1 za gin.-por. oddelek, 1 za otroški oddelek), 8 srednjih medicinskih sester (2 za interni oddelek, 4 za otroški oddelek in 2 za otološki oddelek v Kranju), 2 instrumentarki za kirurgični oddelek, 1 dietetičarko, 1 administratorko za interno specialistično ambulanto, 1 ekonomskega tehnika, 1 strojepisko, 1 KV kuharico, bolniške strežnice. kandidati naj vložijo ponudbe s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ~"LOšNA BOLNICA JESENICE. Prednost imajo lsti kandidati, ki imajo stanovanje na Jesenicah oz'roma v okolici. Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Huje 23, Kranj 1328 Prodam motorno SLAMO-REZNICO s puhalnikom. Stra-hinj 38, Naklo 1330 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Sebcnje 21, Tržič 1331 Ugodno prodam skoraj novo 2AGO za razrez hlodovine, železne konstrukcije, teče vodoravno in ročno motorno KOSILNICO i rus ter MOTOR puch 250 cem v dobrem stanju. Trojar Milan, Ojstri vrh 4, Železniki 1332 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Trojarjeva 20, Kranj 1333 Prodam vprežne VILE, vpre-žni sadilec krompirja filfah-rgeret in SEMENSKI KROMPIR igor. Prebačevo 45, Kranj 1334 m lllill Kupim staro SKRINJO. Gei-ger, Ljubljana, Celovška 136 12255 Kupim motorno ČRPALKO za vodo od 1 do 2 KM. Jakič Ante, šoi lijeva 39, Kranj 1256 Kupim rabljeno KLAVIRSKO HARMONIKO. Fcrlič Milan, Sp. Besnica 50 1218 Kupim mizarski SKOBELJNI STROJ, primeren za manjšo delavnico, lahko tudi brez motorja. Ponudbe z navedbo cene poslati pod »skobeljnik« 1257 Kupim rabljene DESKE za »šolanje«. Šifrer Marjan, Žab-nica 30 1258 ¥OTOBMA VOZILA Prodam FIAT 750, letnik 1964. Zg. Besnica 73 1221 Prodam skoraj nov MOPED T-12. Velesovo 7, Cerklje 1259 Ugodno prodam FIAT 750. Udir Jože, Sp. Besnica 67 1260 Iščem GARAŽO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1261 Prodam AMI 8, letnik 1970. Luznarjeva 17, Kranj, telefon 22-515 1262 Prodam karambolirano KAROSERIJO. Strahinj 74, Naklo 1263 Prodam ZASTAVO 750. Jezerska cesta 89, Kranj 1264 Prodam dobro ohranjen FIAT 750. Ogled vsak dan od 14. do 18. ure. Cesta kokrške-ga odreda 26, Kranj 1265 Ugodno prodam AMI 6, letnik 1966. Srednja vas 80, Šenčur 1266 Prodam karamboliran NSU 1200. letnik 1968, tudi po delih. Crv Friderik, Lipce 10, Jesenice 2 1267 Kupim MENJALNIK za avto VVARTBURG 1957. Naslov v oglasnem oddelku 1269 Prodam MOPED, Drulovka 46, Kranj 1270 Ugodno prodam TAM 2000, letnik 1965 v brezhibnem stanju. Ogled na domu vsak dan. Frlic, Suša 9, Gorenja vas iTANCVANJA Državnemu podjetju dam v najem delno vseljivo HIŠO v strogem centru Kranja. Ponudbe poslati pod »adaptacija« 1222 ZAMENJAM novo enosobno STANOVANJE s centralno kurjavo za dvosobno, lahko brez centralne. Ribnikar, Stritarjeva 2, Kranj 1271 V Kranju oddam opremljeno SOBO fantu z vozniškim dovoljenjem. Naslov v oglasnem oddelku 1272 ZAMENJAM dvosobno STANOVANJE v družbeni lastnini v Radovljici za enakovredno v Kranju. Ponudbe oddati na stanovanju 8, Valjaveeva, blok 8, Kranj 1273 Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Kutnjak Marija, šorlijeva 20, Kranj 1274 Iščem SOBO v Kranju. Kra-šovec Rozi, Stara cesta 26, Vrhnika 1275 V Kranju ali bližnji okolici iščem SOBO in KUHINJO. Naslov v oglasnem oddelku 1276 Samski osebi oddam dve SOBI v centru Kranja. Ponudbe poslati pod »apartma« 1277 Sprejmem SOSTANOVALCA Naslov v oglasnem oddelku 1278 Iščem GOSPODINJSKO POMOČNICO za varstvo dveh otrok v Izoli. Pismene ponudbe poslati na naslov: Smoje Marija, »JADROAGENT« Koper 1279 Iščem UPOKOJENKO za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Osterman Do-ra. Ulica 31. divizije 56, Kranj 1280 Sprejmem kakršnokoli DELO na domu. Markič Vera, Va-ljavčeva 9, Kranj 1281 DEKLETU nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu, ostalo po dogovoru. Dorfarje 20, Žabnica 1282 BRIVSKO POMOČNICO -ka sprejme takoj v stalno službo za nonstop SALON KORIT-NIK, škofja Loka 1283 POSEST« II lltllffl|IMWfMM1imBy»MBBmfl Večjo PARCELO v Škofji Loki ugodno prodam. Infor- macije na telefon 85-035 Škofja Loka 12226 Prodam manjši doraščen SMREKOV GOZD pri Ti seniku ter več parcel za vikende. Poizvc se v Vinotoču Split, Primskovo, Jezerska cesta 2, Kranj 1311 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO nad Jesenicami. Pegam, škrabčeva 35, Ljubljana 1312 Prodam GOZD v bližini Vogel j. Poizve se v trafiki Cerklje 1313 Prodam HIšO z gospodarskim poslopjem, zelenjavnim in sadnim vrtom ter še nekaj zemlje v Javorniškem Rovtu št. 5 (začetek vasi), vse za 80.000 din. Poizve se pri Kre-Iju Antonu, Škofja Loka, Kidričeva 4 1335 ČEST?TKF M" V-v ■ > * * v** Levičniku Bojanu /.a dokončan študij na medicinski la-kulteti iskreno čestitajo domači. 1314 Iskrena hvala vsem vašča-nom, gasilcem Selc in Železnikov ter vsem ostalim, ki so pomagali pri gašenju požara. Frelih Stane, Topolje 1315 PLESNI TEČAJI za začetrnke v DELAVSKEM DOMU, vhod 4, Kranj, vsak torek in četrtek od 18.30 do 20.30 in ob nedeljah ob 8.30. Vabljeni! 1188 IZDELUJEM KOTLE za CENTRALNO KURJAVO (izdelane na mestu v kleti). Car-man Jože, Svetjc 23, Medvode 1315 V Kranju iščem 5 do 10 mJ kletnega PROSTORA za SKLADIŠČE. Naslov v oglasnem oddelku 1316 V ZD v čakalnici dr. Maver-ja zamenjan HUBERTUS dobite na Miljah št. 1, p. Šenčur 1317 PRJtt; GOSTILNA na JAMI ŠEN-CUR prireja v soboto, 20. marca, PLES. Igrajo OSOJNIKI. Vabljeni! 1318 Zahvala Ob bridki izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre in tete Pavle Kepic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraženo sožalje. Iskrena hvala č. gospodu župniku za pogrebni obred. Hvala vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili v njen prerani tihi dom. Žalujoči: mož, sin Joža, hčerki Zofka in Marta z družino, brata, sestri ter drugo sorodstvo Srednja vas, 18. marca 1971 Šest let zapora za grabež Po dvodnevni sodni obravnavi je senat peterice okrožnega sodišča v Kranju v sredo, 17. marca, izrekel sodbo šestim obtožencem. Na zatožno klop so sedli Janez Ko-dran, obtožen grabeža v obratu Elektromehanika tovarne Iskra Kranj, Bečan Rudolf, obtožen velike tatvine, Roman Jože, obtožen tatvine ter trije kranjski obrtniki, obtoženi prikrivanja, ker so kupovali od Janeza Kodrana ukradeno žico, čeprav bi morali vedeti, da ni poštenega izvora. Organi javne varnosti so prijeli Janeza Kodrana lani v začetku novembra, ko je z avtomobilom peljal proti Ljubljani kolute žice. Obtožba je Janeza Kodrana bremenila, da je od leta 1967 pa nekako do srede oktobra lani odnesel iz skladišča tovarne Iskra, kjer je delal kot planer nabave, 100 kg žičnikov, 59 kg bakrene žice, 26 stikal, 256 m gumi kabla, 100 m SP žice, 100 m ARR polivinil kabla, 3800 m polivinil žice, 9700 m P žice, telefon in še nekaj drugih stvari, vse v vrednosti 49.027 din. Janez Kodran je pili svojem delu, kot je ugotovilo sodišče, izrabil zaupanje nadrejenih, saj je — kot je bilo ugotovljeno — v navidezni delovni vnemi razširil svoje delovno področje. Sam je v skladišču razvrščal in razpošiljal material, imel pa je tudi možnost, da je na karticah usklajeval količine materiala in na ta način »ustvarjal« viške. Te viške si je začel v letu 1967 zaradi slabe kontrole in pa zaupanja, ki ga je užival, tudi prisvajati. Sprva je odnašal predmete domov v torbi, kasneje pa, ko je opazil, da na trgu na primer ni dobiti lakirane žice, jo je v večjih količinah odpeljal domov kar s tovarniškima dostavnima avtomobiloma. Pri tem sta mu Zahvala Ob prerani, nenadni izgubi dragega može Fran j a Verdnika upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem, kolektivu kranjskega sodišča za pomoč, godbi in pevcem ter vsem, ki ste mu darovali vence in ga spremili na njegov zadnji tihi dom. Vsem še enkrat najlepša hvala. Kranj, 14. marca 1971 Neutolažljiva žena in drugo sorodstvo Zahvala Ob bridki izgubi drage mame in stare mame Marije Štirn (RožiČeva mama) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in znancem za nesebično pomoč, gospodu župniku Jegliču, dr. Žgajnarju in dr. Beleharju ter vsem, ki so darovali cvetje. žalujoči: mož Miha, sin Miha, in hčerka Mici s sinom Brankom Možjanca, 19. marca 1971 pomagala šoferja Bečan Rudolf in Jože Homan. Konec leta 1967 je Kodran naložil v Bečanov avtomobil okoli 800 kg lakirane žice različnih dimenzij in to odpeljal domov. Bečan mu je pomagal pri kraji tudi oktobra 1970, ko sta odpeljala v Kodranovo garažo 200 kg lakirane žice. Jože Homan pa je aprila 1970 naložil 100 kg različnlih žičnikov, in 178 kg lakirane žice, maja pa še enkrat isto količino žice na Kodranov dom. Bečanu je Kodran obljubil polovico denarja od prodanega materiala, vendar pa mu ni nikoli ničesar plačal niti ga ni Bečan terjal. Homanu pa je za eno vožnjo dal 50 din in nekaj medu, za drugo vožnjo pa 3 zavitke lakirane žice, ki jo je Hoinan prodal. Sodišče je Janezu Kodranu za grabež odmerilo 6 let strogega zapora. V obrazložitvi sodbe je rečeno, da je Kodran grdo zlorabil zaupanje delovnega kolektiva, da je kradel dlje časa. Vrednost odnesenega blaga je bila ocenjena na 49.000 din, vendar pa je bilo blago skoraj v celoti vrnjeno tovarni, ker so ga našli na Kodranovem domu in zaplenili pri obrtnikih. Kodran je kriv tudi, ker je nagovoril k tatvini tudii Be-čana in Homana. Sodišče sicer meni, da je izrečena kazen mila glede na kaznivo dejanje, vendar pa pri izreku kazni ni našlo nobenega vzroka za milejšo kazen. Rudolfa Bečana je obsodilo na 10 mesecev zapora. Jožeta Homana pa na 1 leto zapora. Obsojeni Homan je sicer pomagal odpeljati Kodranu manjšo količino materiala, vendar pa je sodišče upoštevalo pri kazni sicer majhno korist, ki jo je imel pri tem, tem bolj pa njegovo izjavo, da se ne čuti toliko krivega za tatvino v delovnem kolektivu kot bi se sicer čutil, če bi šlo za privatno lastnino. Tri kranjske obrtnike, ki bi morali vedeti, da kupljena žica ni poštenega izvora, pa je sodišče obsodilo na plačilo 1000 din denarne kazni. L. M. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da j* ugasnilo življenje naše najdražje mame in stare mame Ane Grašič Jožove mame iz Tenetiš Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo dopoldne ob 10.30 iz hiše žalosti v Tenetišah. Za njo žalujejo otroci Anica, Marica, Ivanka, Jože, Stanko, Marjan in Rajko z družinami TenetJŠe, Kranj, Golnik, 19. marca 1971 nesreče KOLESAR V AVTOMOBIL V torek, 16. marca, zjutraj je na vaški poti v Bistrici pri Tržiču kolesar Dušan Podrekar iz Bistrice v levem nepreglco-nem ovinku prehiteval dva otroka in tako zapeljal pred oseb" ni avtomobil, ki ga je vozil Viktor Kralj iz Bistrice. Kolesar se je zaletel v prednji desni blatnik avtomobila in padel P° cesti. Lažje ranjenega so prepeljali v zdravstveni dom * Tržiču. VOŽNJA PO SREDINI CESTE V sredo, 17. marca, popoldne se je na cesti tretjega reda v Bistrici pri Tržiču pripetila prometna nezgoda. Vozni* osebnega avtomobila Alojz Papler iz Bistrice je peljal prod Tržiču. V ostrem desnem ovinku mu je iz nasprotne srne** po sredini pripeljal mopedist Dionezij Smolej Iz Bistrice trčil v avtomobil. V nesreči je bil mopedist huje ranjen j£ so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilu* je za 3000 din. L. M. Požar na Bledu in bližnja polica. Zgorelo J« nekaj starih knjig, ki niso bile več uporabne. Požar je op«' zil Zvonko Janežič. Nasilno j« odprl vrata v knjižnico in skušal požar pogasiti. Dokončno so požar pogasili gasilci. vih ocenah je škode za W din. V javni knjižnici na Bledu je v torek, 16. marca, popoldne izbruhnil manjši požar. Prejšnji dan je knjižničarka zakurila v peči, v torek popoldne pa je pepel iz peči spravila v večjo kartonsko škatlo. Med pepelom je bila tudi žerjavica. Zaradi tega se je vnela škatla Zahvala Ob bridki izgubi dragega sina in brata ♦Štefana Šturma se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem ter č. duhovščini za spremstvo na njegov prerani zadnji poti, za darovano cvetje in izraženo sožalje. žalujoči: oče, mami, brat Vili in drugo sorodstvo Podblica, 17. marca 1971 Zahvala Ob bridki, boleči izgubi mame, stare mame in babice Katarine Zupan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Aljevski Albini, sosedom, gospodu župniku in pevcem. Vsem skupaj še enkrat hvala. Žalujoča družina Zupan ln drugo sorodstvo Zasip, 19. marca 1971 Zahvala Ob bridki izgubi naše dobre mame, stare mame in skrbne tete Marijane Koželj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam >zra" žili sožalje. Posebna zahvala sosedom, dr. BajžlJu» g. župniku iz Brega za pogrebni obred, pevcem i° vsem, ki so nam stali ob strani. Vsem skupaj »e enkrat hvala. žalujoča hčerka Micka z možem 1* drugo sorodstvo Drulovka, 17. marca 1971 SOBOTA — 20. marca 1971 GLAS * 23. S TRAM Pogovor tedna Janez Krišelj: Še vrsto let v tekaški smučini Današnji gost našega pogovora tedna je skromni 24-letni smučarski tekač, član Alplesa iz Železnikov Janez Krišelj. Janez je zaposlen v tovarni Sava, obiskuje III. letnik tehnične gumarske šole, sicer pa je doma z Zgornje Bele pri Preddvoru. V letošnji sezoni je plavolasi Krišelj osvojil pomembno tekaško lovoriko, saj je bil zmagovalec prvega jugoslovanskega spominskega tekmovanja v biatlonu. Bil je med najboljšimi v solo tekih in odličen v streljanju na vseh štirih tekmovanjih — Dražgoše, Igman, Mavrovo, Mrkopoljc — kar mu je prineslo zmago. % Kdaj in zakaj ste se začeli ukvarjati s smučarskim tekom? »V začetku moje športne kariere sem se ukvarjal z atletiko. Za smučarske teke pa so me navdušili bivši tekmovalci, domačin Franc in Katica Naglic ter Peter Polajnar, ki so na tekmovanjih .požirali' kilometre za kranjski Triglav. Tako sem še sam zajadral med slovenske tekače in do danes mi ni bilo še žal vsega samopremagovanja, saj smučarski tek zahteva celega človeka.« % Pred dvema letoma ste se odločili, da zamenjate klub. Prestopili ste k nanovo ustanovljenemu smučarskemu klubu Alples iz Železnikov. Kako se počutite v novi sredini?« »Res je. Svojo tekmovalno kariero sem že mislil zaključiti. Toda bilo mi je žal vsega napornega treninga ln vseh pretečenih kilometrov. V novi sredini, ki ga vodi neumorni predsednik Tone Kemperle in pod vodstvom trenerja Romana Seljaka se počutim odlično, saj smo zdrav športni kolektiv, ki nam nudi vso pomoč, ki jo tekači potrebujemo.« O Vaši dosedanji uspehi? »Uspehov v 'špici' slovenskih tekačev ni veliko. Vesel *em uspeha, ki sem ga dosegel v letošnjem memorial-nem pokalu. V konkurenci starejših mladincev pa sem Pred leti na državnem prvenstvu enkrat osvojil drugo, enkrat pa tretje mesto.« Na zadnjem državnem in republiškem prvenstvu minuli teden v Gorjah je Krišelj zasedel deseto mesto v teku na 30 km, medtem ko je bil osmi na 15 km. Na vprašanje, koliko časa še misli ostati zvest tekaškemu športu, se je samo nasmehnil, kar je pome-ni'o, da ga bomo še dolgo videli v tekaški smučini. Prepričani smo, da bo simpatični Janez še dolgo ostal privrženec te naporne smučarske discipline, in °*a nas bo še vrsto let razveseljeval z dobrimi rezultati. D. Humer a dresih kegljačev Triglava-Ljubljanska banka *a3nin? Triglava in prijatelji tega kvalitetnega kluba so v Pfvai- anen posebno navdušeni. Vse jc kazalo, da državni tekm nC k° moSeI nastopiti zaradi težke finančne situacije na rec v°Vanlu z*> evropski poka!. Kranjskim kegljačem so nam-zacj. ^dnjih dneh priskočile na pomoč razne delovne organi-ket'ii TrlKlav je zato že poslal mednarodni organizaciji za klanje v Prago svojo prijavo. suCu^0^' da SO kranj" SkočiH nglavu kot Prvi Pr»-ni Kjl na Pomoč Ljubijanča-nani, dTresih kegljačev bo Tudi iT LjublJanska banka. ni/.lr-. anJske delovne orga-ftario. SO se »zezale. Z de-»W t S° Priskočili na po- C^ntra OVv",a Sava< Živila' P^ebV Kokra in Elektro. pom0("° flnan^no in moralno skim u P,a. bo nudila kranj- loč *a ob?—a-Cm tudi skupšči-je Ci gljačei J«e Kranj. Pomoč pa tudi ljubljanski Poslal radis. *jd2ff1 odbor kluba J« to- uob'l prvo bitko. Na vrsti so sedaj igralci. Jože Turk, Milan Vehovcc, Lojze Kor-dež, Stane Bregar, Raj ko Stare, Miro Ambrožič, ing. Rihard Prion, Milan Jereb in Anton česen pridno trenirajo in igrajo kot doslej še nikdar. Na republiškem prvenstvu si je kranjski Triglav že zagotovil 17. naslov prvaka Slovenije, resno pa računajo tudi na 8. naslov državnega prvaka. V tekmovanju za evropski pokal bodo Kranjčani prvič nastopili z veliko željo, da postanejo tudi prvaki Evrope. P. Didič IV. državno prvenstvo časnikarjev v veleslalomu Podbevškova in Pogačnik obranila naslov Na četrtem državnem prvenstvu poklicnih časnikarjev v alpskih disciplinah se je v četrtek na Voglu v veleslalomu pomerilo nad 70 tekmovalcev iz vse države. Med njimi so bili tudi poklicni kolegi Avstrije, Italije, Španije in Poljske. Na skrajšani, zaradi goste megle, veleslalomski progi se jc najbolj znašel lanskoletni državni prvak časnikar Ljubljanskega dnevnika Jože Pogačnik, ki je obranil naslov najboljšega smučarja v državi. Pri ženskah pa je prvo mesto osvojila Albinca Podbevšek (Delo), ki je naslovu svetovne prvakinje dodala še državnega. REZULTATI — moški: 1. Pogačnik (Ljubljanski dnevnik), 2. Rogelj (Pavliha), 3. Mejavšek (Vjesnik), 4. Lav-rič (RTV Ljubljana), 5. Tome (Radio Koper), 6. Klipšteter (Večer), 7. Scdej (Avto), 8. Fornezzi (Antena), 9. Matelič 10. Zorko (oba RTV Ljubljana); ženske: 1. Podbevšek (Delo), 2. Bricelj (Radio Koper), Verbič (RTV Ljubljana). -dh Jeseničan Blaž Jakopič bo skupaj s še tremi reprezentan-ti danes in jutri nastopil na mednarodnem FIS tekmovanju v Arosi v Italiji, medtem ko se bodo ostali slovenski smučarji potegovali za naslov republiškega prvaka v veleslalomu na Starem vrhu. — Foto F. Perdan Petič za memorial Janeza Polde Spet najboljši skakalci sveta v Planici V nedeljo, 28. marca, bo na planiški 90-metrski skakalnici tradicionalno tekmovanje v spomin na pokojnega jugoslovanskega reprezentanta v smučarskih skokih, rekorderja Planice, Janeza Polde. Skupščina občine Jesenice je ustanovila to tekmovanje in poklanja prehodno spominsko darilo, ki ga vsako leto dobi v prehodno last državna reprezentanca treh najbolje uvrščenih tekmovalcev. Doslej so imeli največ uspeha skakalci nemške demokratične republike, saj so doslej dvakrat ekipno zmagali (1965 in 1967), CSSR je bila prva v letu 1968, lani pa je zmagala reprezentanca Sovjetske zveze. V posamični konkurenci so bili doslej zmagovalci: 1965: Dieter Miiller (DDR), 1967: Bachler (Avstrija), 1968: Raška (CSSR), 1970: Smirnov (SZ). V soboto, 27. marca, bo od 10. do 12. ure uradni trening, v nedeljo pa se bo pričelo tekmovanje ob 10. uri. Po dosedanjih prijavah je moč sklepati, da bo nastopilo več kot 60 skakalcev iz 12 držav. Med prijavljenimi so tudi svetovni rekorder Manfred VVolf, svetovni prvak Napalkov, Raška, Steiner itd. J. Javornik Železna Kapla premagala Kranj Kranjski strelci so se preteklo soboto prvič srečali z ekipo Železne Kaple. Dvoboj s standardno zračno puško je bil v prostorih strelske družine »Stane Kovačič« na Primskovem. Pobudo za to tekmovanje je dala skupščina občine Kranj, ki si prizadeva navezati stike s čim več kraji v zamejstvu. Za kranjsko vrsto so tekmovali člani SD »Stane Kovačič« in SD Iskre. Pokazalo se je, da imajo gostje dobre tekmovalce, saj so se naši predstavniki ob koncu morali sprijazniti s porazom. Razlika je sicer majhna, to pa daje upanje, da bodo tudi prihodnji dvoboji zanimivi. Rezultati: ekipno — 1. Železna Kapla 1467, 2. Kranj 1457; posamezno — 1. Zeitlin-ger (Žel. Kapla) 384, 2. Ross-ler (Žel. Kapla) 371, 3. Žagar (Kranj) 369, 4. Lombar (Kranj) 365 itd. B. Malovrh Zimsko prvenstvo II. zvezne lige v Kranju odpade V zimskem bazenu v Kranju bi moralo biti od petka do nedelje letošnje rimsko prvenstvo II. zvezne vaterpolske lige. Od le treh prijavljenih ekip — Ljubljana, Vojvodina — Novi Sad in Triglav — so Novosadčani svojo udeležbo odpovedali. Ker pa Je v statutu PZJ člen, da se morajo državnega prvenstva udeleži tli vsaj tri ekipe, tako prvenstvo v Kranju odpade. — dh ELEKTRO KRANJ distributivna enota Kranj Kranj, Staneta Žagarja 53 a (Primskovo) obvešča, da so uradne ure za stranke: ponedeljek od 10. do 14. ure sreda od 6. do 10. ure petek od 10. do 14. ure Uradne ure veljajo do preklica. SOBOTA — 20. marca Hi Pred dvanajstimi leti je bil ustanovljen v škof ji Loki zavod Invalidske delavnice. Ustanovila ga je občinska skupščina z namenom, da omogoči statusnim, delovnim in drugim invalidom primerno zaposlitev in zaslužek. Dejavnost se je razvijala in zavod je prerastel v podjetje za izdelavo embalaže. Trem invalidom smo zastavili vprašanje, kaj jim pomeni zaposlitev v invalidskih delavnicah. Kalan Franc, 23 let, doma iz Stare Loke: »Sem invalid od rojstva. Takoj, ko sem 1969. leta končal šolo, sem se zaposlil v Invalidskih delavnicah. Delam v kai tonaži, kjer izdelujemo papirnate škatle. Priučil sem se za delo na struju za rezanje kartonov. Z delom sem zadovoljen. Zaslužim okrog 80.000 mesečno. Mislim, da je zavod kot so Invalidske delavnice potreben, saj se druge delovne organizacije branijo invalidov.« SvoijŠak Andrej, 40 let, doma iz Vcštra: »Dolgo sem bil zaposlen pri GG Kranj, obrat škofja Loka. Zaradi bolezni sem postal delovni invalid III. stopnje. Invalidska komisija me je poslala na delovno rehabilitacijo v Invalidske delavnice. Začel sem z delom v kartonaži. Ugajalo mi je. Ob rehabilitaciji sem se prekvalificiral in postal vodja skupine. Izdelujemo kartonske škat- le za embalažo. Kar dobro delamo. Velik problem podjetja so prostori. Nimamo skladišč. Ce naročnik le en dan ne odpelje izdelkov, že ovirajo proizvodnjo. Zadovoljen sem tudi z osebnimi dohodki. Ob koncu meseca je v kuverti okrog 1800 din.« Igličar Milka, 30 let, doma iz Reteč: »V Invalidskih delavnicah delam že 11 let. Sem statusni invalid III. stopnje. Zelo sem bolehna in težko delam. Skoraj vsak mesec sem v bolniški vsaj nekaj dni. Čeprav imajo zaradi mene dovolj »sitnosti«, mi v podjetju pomagajo. Delam vedno na istem delovnem mestu. Plače imam okrog 1000 din, vendar se mi dohodek skoraj vedno zmanjša zaradi staleža. Kljub vsemu pa som vesela, da imam službo.« Beograjski nagrajenci na Bledu Blejski gostinski in turistični delavci so lani pripravili tri propagandne akcije za večji obisk domačih gostov na Bledu. Najprej so pripravili informativno prireditev pod naslovom Bled Beogradu, nadalje so blejski hoteli namenili 40 petdnevnih pensio-nov za poslušalec radia Beograd, sedem 14-dnevnih pen-sionov za dve osebi pa so namenili za obiskovalce in gledalce zagrebškega in beograjskega TV quiza. Tako jc prišlo v ponedeljek na Bled 34 gostov iz različnih krajev Srbije, ki so bili izžrebani oziroma so sodelovali v oddaji radia Beograd Revija večernih želja. Za petdnevno brezplačno bivanje na Bledu se je potegovalo prek 10 tisoč poslušalcev radia Beograd. Sicer pa to redno oddajo posluša okrog 7 milijonov prebivalcev severnega dela Srbije in dela Vojvodine. Srečni nagrajenci bodo odpotovali z Bleda danes. Med obiskom in bivanjem na Bledu so obiskali tudi Vogel, turistično društvo pa jim je pripravilo predavanje z diapozitivi o lepotah Gorenjske. Brezplačen prevoz nagrajencev na Bled je omogočilo beograjsko podjetje Ccntroturist. Blejski turistični delavci pravijo, da se rezultati takšnih propagandnih akcij že kažejo. Kljub slabi zimi so januarja letos na Bledu zabeležili 30.776 prenočitev, lani pa le 17.930. Med letošnjimi januarskimi gosti pa jc bilo okrog 70 odstotkov domačih. Podobni pa so rezultati tudi za februar. Za primerjavo pa povejmo, da so januarja letos zabeležili v Bohinju 15.313 prenočitev (lani januarja 14.734), v Kranjski gori pa 21.562, lani januarja pa 22.383 prenočitev. A. Ž. TUDI TO SE ZGODI Delovni predsednik tretjega zasedanja občinske konference ZK v Kranju je na koncu vsake točke dnevnega reda ugotovil, da je lc-ta izčrpana. Po končami konferenci je ugotovil, da je dnevni red izčrpan in ko jc poprašal, če želi še kdo spregovoriti, se nihče ni oglasil. Najbrž so bili tudi člani konference in gostje izčrpani. Skorajda ni bilo v radovljiški občini pomembnejše prireditve ali sestanka, kjer ne bi srečal 55-letnega inž. Šmitka Janeza iz Krope. Večkrat sem se spraševal, kdaj ima tane, kot mu pravijo, čas tudi zase. V Plamenu je tehnični svetovalec, na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju in na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani predava fiziologijo in študij dela, na delo-vodski šoli v Radovljici pa organizacijo dela. Razen tega je predsednik občinskega zbora občinske skupščine, član izvršnega odbora občinske konference SZDL, predsednik krajevne organizacije SZDL Kropa, sodeluje v komornem moškem pevskem zboru Stane Žagar v Kropi. In še bi lahko naštevali. Inž. Srni tek se je rodil 29. avgusta 1916 v Kropi-Končal je tehnično fakulteto v Zagrebu. Med vojno je bil v štabu IX. korpusa pomočnik obveščevalnega centra. »Vsako leto 25. decembra se spomnim, kako sem 1943. leta popoldne v neki hiši v Logu pri GoropekaH Zgolj po naključju ušel izdajalcem in gotovi smrti.* Kot štipendist zavoda za produktivnost dela oziroma predstavnik naše države je bil Zane 1958. leta v Parizu, kjer je preučeval študij dela. Danes govori sedem tujih jezikov in skoraj ni tehničnega ali drugega vprašanja, ki mu ne bil kos. Lani jeseni je dobil odlikovanje predsednika republike. »Vedno mi ostane še toliko prostega časa, da grem v gozd, kjer malo podrvarim. Pripravljanje drv za dom mi pomoti razvedrilo in zdravo rekreacijo. Jeseni bom najbrž upokojen in potem bom moral še bolj mislit1 na vitalnost. Upam tudi, da bo kmalu izdelan urbanističen načrt oziroma red Krope, s katerim bodo določene nadaljnje možnosti razvoja tega kraja.« 4>-žaia«* Jeseničani v Španiji Od 25. do vključno 29. aprila bo sindikalna organizacija Železarsko izobraževalnega centra organizirala izlet v Palmo de Mallorco v Španiji. Odpotovali bodo z reaktivnim letalom, ki ima 115 sedežev, cena prevoza in petdnevnega bivanja v najmo- dernejšem hotelu ob nio