Po&nin.a /»fač?cz/za t šf&č&tsč/ir.
M*oštni gUmrifc
Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik IX.
V Ljubljani, dne 21. januarja 1929.
3. številka.
Drugo osvoboienje.
Čez 10 let po vaižniih zgodovinskih dogodkih za ves svet — konec 'svetovne vojne, razpad centralnih monarhij, nastanek narodnih držav, zedinjenje jugoslovanskih narodov v enotno kraljevino SHS — doživljamo zadnje dneve za na&o državo ne manj važne zgodovinske trenutke — ukinjenje par lamentarizma, razveljavljenje ustave in temeljnih zakonov, sestava nove vlade kraljevega zaupanja, vlade za rešitev domovine. Preko noči, nenadoma se je izpremenilo notranje lice naše države popolnoma, za 90 stopinj >se <je zasukal kot naše državne politike.
Vsi sloji naroda so spontano in navdušeno sprejeli kraljevo proklamacijo, četudi se večina ne zaveda silnega pomena tega prevrata in dalekosežmosti najvišjih ukrepov, vendar nekako instinktivno čuti, da je bila to edina rešitev, da se je v zadnjem trenutku z resno, možato in odločno besedo napravil konec dosedanjemu nevzdržnemu stanju in da se je zgradil most v lepšo bodočnost. Vsi čutimo, da smo doživeli drugo osvoboienje. Leta 1918. smo bili osvobojeni od dotedanjih tujih gospodarjev ter smo se zedinili z brati Hrvati in Srbi v skupno nacionalno državo. Dobrih 10 let pozneje pa smo se osvobodili od naših skupnih notranjih sovražnikov in zajedalcev: od parlamentarcev, korupcioruLstov, hegemonistov in vseh, ki so iz vidika lastne osebe ali stranke izpodkopavali temelje te države. Ponosni in radostni simo, da stoji na čelu te zmagoslavne osvobodilne vojske obakrat ista oseba — naš modri in ljubljeni vladar.
Če se poudarja, da so bili z dosedanjim stanjem najbolj prizadeti in zato z novim stanjem najbolj zadovoljni gospodarski krogi, se mora takoj v drugi vrsti imenovati stan državnih nameščencev. Drugi stanovi •so kolikor toliko bolj samostojni in boljše situirani, državni nameščenec pa je postal v teh desetih letih suženj najrazličnejših režimov in igrača vseh političnih strank. Saj ni bil nihče tako zelo udarjen — moralno in materialno, izato tudi noben stan ne more tako iskreno, navdušeno in od srca pozdraviti novega stanja v naši državi, kakor državni uradnik.
Naša organizacija in naš list sta stala in še stojita sicer dosledno na strogo nepolitičnem in nadstrankarskem stališču. Kljub temu — oziroma bolje rečeno — ravno zakr pa javno [pozdravljata novo stanje v naši državi in novo vlado. Saj se s tem ravno izpolnjuje 'dlelo in cilj naše organizacije in lista. Naš Program se ne loči v ničemer od glavnih smernic nove vlade: delo, red in zakonitost! To se pravi, državni uradnik mora delati po zakonih in v redu za dobrobit naroda in države. Salus rei publicae — blaginja države, interesi dinastije, dobrobit ljudstva — to mora biti nam' vsem najvišji in poglavitni zakon. Tako moramo delati državni uradniki in tako se bo delalo z državnimi uradniki.
Mnogokrat smo poudarjali na temi mestu, kako škodljiva je za našo državo in za naše razmere oblika parlamentarne vladavine. Kakor je po pojmih moderne demokracije parlamentarizem ideal in postulat sedanje dobe, tako je bil po zadobljenih izkustvih vsak do-
moljub prepričan, da za dogledno dobo naša država še ni zrela za parlamentarizem. Ne samo da se pri nas niso izkazale dobrine parlamentarizma, nego je bil parlamentarizem pri nas tipičen register vseh senčnih in slabih strani, ki jih more pokazati ta sistem v državi, ki se je ustanovila po dolgotrajni svetovni vojni iz delov treh držav in pet upravnih edinic. Splošna povojna psihoza, obča demoralizacija, prevratni elementi in vse ostalo je tše pripomoglo do dejstva, da je bil pri nas baš parlamentarizem glavni, skoro edini krivec vsemu zlu v državi. Na zunaj je potisnil že itak nizki ugled naše države na minimum, na nivo Albanije in predvojne Turčije (sedanja je bila daleč pred nami). Na znotraj je samo parlamentarizem zakrivil nevzdržno stanje, do eksplozije napeto atmosfero, iz katere mi bila mogoča zdrava normalna rešitev. V finančnem pogledu ni spravil parlamentarizem države samo na bbben, — saj so 'nastopali veliki inozemski bankarji napraim nalši državi kakor upravitelji konkurzne mase, — marveč je prav parlamentarizem požrl vsako leto milijarde ljudskega premoženja.
V	teh obupnih razmerah je čakal narod odrešenika. Čutil je, da se potapljamo, da kmalu izgubimo svojo državno svobodo, če ne pride nanagloma nekdo in preseka s preteklostjo ter z močno roko iztira iz vodstva dosedanje upravljače države. Kadar je sila največja, je pomoč najbližja.
In tako se je pojavil oni, ki je bil marsikdaj v najhujšihh in najobupnejših momentih edino upanje tako težko preizkušenega naroda, edina svetla točka, na katero smo gledali ko na odrešenje. Oglasil se je oni, ki je prvi državljan in vrhovni čuvar reda, dela in zakona — naš vzvišei gospodar Nj. Veličanstvo kralj. Izipregovoril je silne, zgodovinske besede in ves narod je prisluhnil, razumel in oduševljen sprejel vladarjev manifest, ker je čutil, da se bliža odrešenje in lepša doba naši državi.
Narodna skupščina razpuščena! Tista skupščina, ki bi morala biti najvišje zakonodajno telo, pa se je izpremenila v opereto', dramo in tragedijo. Narodni poslanci odstavljeni! Kot zastopniki naroda so šli v kovačnico, kjer se kuje usoda narodbv, pa so postali lenuhi, prepirljivci in glavni krivci nezaslišane korupcije. Izjemam čast! - Ustava razveljavljena! Najvišji temeljni državni zakon, ki 'bi moral biti osnova za zdravo državno življenje, je postal pri nas vzrok in torišče osemletnih najhujših notranjih bojev. Vsi važni zakoni izpremenjeni, poostreni ali ukinjeni. Vse v cilju, da je mogoče začeti vse od kraja, neodvisno od partizanstva, brez političnih posrednikov, marveč zdrava in pravilna smer naprej: vse v interesu naroda in države!
V	zadnjih dveh tednih se je, kakor še nikoli, pokazalo, kakšen faktor je državno uradništvo. 'Povsod in ob vsaki priliki se čita in čuti, da karkoli se započne in kjer se prime, je prizadet državni uradnik kot iz-vrševalni organ državne zakonodaje in kot tak hrbtenica države. Dober uradnik — močna, slab uradnik — šibka hrbtenica. Zato si je nadela sedanja vlado nalogo, z operacijo ozdraviti svetovno znano slabo jugoslovan-
sko upravo: vse slabo iztrebiti, vse dobro zaceliti, čuvati in nagraditi.
Zato so izšle in bodo še izšle tudi za državno uslužbenstvo izredne odredbe: revizija uradniškega zakona, ukinitev stalnosti, večja kontrola, poostrene odredbe o odgovornosti in kaznovanju uslužbenstva ter redukcije. Vse to iso stvari, ki nas na prvi pogled morda ne navdušijo in ki bi jih odklanjali, ako bi jih hotela izvesti parlamentarna vlada, od katerih vseh imamo bridke izkušnje, kako bi jih izvajale. Toda iz vidikov in interesov 'države moramo priznati, da zahtevajo izredne razmere izrednih odredb. Blaginja naroda in države nad vse! Kakor foaže, bo sprejet prav v kratkem, — sodimo, da še ta mesec — nov uradniški zakon, oziroma bo dosedanji bistveno izpremenjen in izpopolnjen. Kako bo izgleda], seveda nimamo pojma, tem manj, ker vse kaže, da ne bo merodajen osnutek za revizijo uradniškega zakona, ki ga je izdelala zadnja vladna komisija. Ukinitev stalnosti je sama ob sebi umevna, saj so jo v očigled sedanjim izrednim razmeram izgubili celo sodniki, mi je pa’ itak nismo nikoli imeh; sicer pa se v Sloveniji to ni močno poznalo.
Sedanja vlada je neparlamentarna in nestrankarska. Odgovorna ni ne parlamenta ne volilcerm, ampak samo kralju, kojega ukaz jim mora biti svet. Iztrebiti iz državne uprave vse gnilo, nekvalificirano, korumpirano, nedelavno in partizansko uslužbenstvo, vestno in zaslužno pa primemo nagraditi. Po časopisnih vesteh namerava vlada reducirati okrog 10 %. Zelo bi bili presenečeni, ako bi se tudi to pot razdelili ti odstotki po pokrajinah in posameznih oblastih. S tem bi se napravilo dvojno zlo. Treba je ne glede na levo in desno odrezati tam, kjer je gnilo. V Sloveniji je takega uslužbenstva prav malo, še manj pa odvečnega osobja, vsled česar bi redukcije pri nas ne bile na mestu. Prepričani smo, da se da v nekaterih krajih in resorih, zlasti v centrali, reducirah do 30 % osobja. Zato pa naj puste Slovenijo, zlasti slovensko pošto, kjer se da reducirati samo služba, ne pa personal.
Utegne se zgoditi, da bodo po sedanjih izrednih razmerah prizadete tudi stanovske strokovne organizacije. Gotovo je, da so pod sedanjimi razmerami izgubile dobršen del svojih funkcij kot regulator razmerja med delodajalcem in delojemalcem. Zato bo poglobila organizacija zdaj svoje delovanje no znotraj, na kulturnem, strokovnem in socialnem polju ter se pripravljala na čas, ki prihaja. Vsa znamenja namreč kažejo, d'a se ne povrne več nekdanji horicontalni parlamentarizem, nego zastopstvo posameznih stanov. Pred kratkim smo 'napisali na tem mestu, da se pripravlja stanovski parlament in da bo takrat poštni stan veljal samo toliko, kolikor bo nastopil kot celota. V nas vseh živi žiVai samozavest, da je v državi okrog 8.000 poštarjev, zbranih pod zastavo edinstvene organizacije — Saveza ptt. uslužbencev v Beogradu, ki je razdeljen po pokrajinah na posamezne oblastne organizacije. Samozavest ne zaradi števila, ampak zaradi programa, ki se blešči ves čas na našem ščitu: vse za koristi države, naroda in stroke, s čimer izpolnjujemo ukaz našega najvišjega šefa in gospodarja — Nj. Vel. kralja.
Kako se bodo izplačevale rashke?
G. finančnti minislter jo izdal pod štev. D. R. Br. 1300 od 2|. januarja 1939 sledečo naredbo:
»S pravilnikom o potrošnji prvega ob-,roka monouroliskega posojila v znesku od 22 (milijonov dolarjev je določena vsota 75 milijonov dinarjev za izplačilo razlik na prejemkih državnim uslužbencem, ki so bili prevedeni in razvrščeni po zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civ. reda, in. sicer za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. Z odločbo finančnega odbora Narodne skupščine, s katero je gornja vsota predvidena, je istočasno odrejeno, da sc mora iz te vsote izplačati vsakemu uslužbencu polovica razlike, do katere ima pravico za omenjeno dobo. Druga polovica se bo izplačala iz naslednjih obrokov tega posojila. Za utro-šenje odobrene vsote od 75 milijonov dinarjev predpisujem sledeči postopek:
I.	Za aktivne državne uslužbence.
1.	Finančne direkcije naj zbero spiske vseh prevedenih in razvrščenih luslužbencev, ki imajo pravico do razlike prejemkov, od vseh državnih oblasti in ustanov njihovega teritorialnega področja, za katere se pri njih otvori jo krediti po proračunu. Te spiske morajo predložiti finančna ravnateljstva generalni direkciji državnega računovodstva in budžeta z izvršeno rekapitulacijo, iz katere ise mora videti skupna vsota, v višini katere de treba otvoriti kredit.
2.	) Zbiranje in. sestavljanje spiskov se mora izvršiti na sledeči način:
Vsako oblastvo mora sestaviti spisek svojih uslužbencev, kateri imajo pravico do razlike, ter ga predložiti pristojnemu finančnemu ravnateljstvu, pri katerem se otvorijo krediti za dotično oblastvo. Ta spisek mora biti predložen v duplikatu.
(Predstojniki obl a s te v morajo sestaviti spisek na osnovi službenih podatkov svojih uslužbencev. Od uslužbencev, za katere nimajo v oblastvu službenih' podatkov, s katerimi se ugotavlja nesumljivo pravica do razlike, morajo zahtevati, da prineso samo o tej svoji pravici polnovažne dokaze: potrdilo o višini plače po starem zakonu, pred 1. oktobrom 1923, dekret o razvrstitvi po t.ovem zakonu in potrdilo o prejetih vsotah na račun predujma za mesece januar do april leta 1924. Te uslužbence sme oblastvo uvrstiti v spisek samo na osnovi takih dokazov. Poleg tega morajo oblastva skrbeti, da ne vpišejo v spisek kakega takega uslužbenca, ki lie že predel razliko iz kreditov prejšnjih proračunov. Zlasti je paziti pri služiteljih.
Spisek mora imeti določene rubrike (8 določenih stolpcev), v zadnjem stolpcu mora predstojnik oblastva sešteti končno vsoto ter poleg podpisa staviti sledečo obvezo:
F siognomi a pisma.
Mi poštarji presojamo pisma po meri in teži Vemo, kolikšna sme biti njih največja teža in kakšna mora biti Oblika. Delimo jih v navadna in priporočena pisma, uradna in privatna. Vse drugo nas prav malo zanima. Lahko bi jih delili še v tuzemska in inozemska pisma. Ameriška, po kriminalu dišeča pisma so med pisemskimi pošiljkami redka. Ko bi hoteli, bi pisma lahko razlikovali tudi po velikosti v mala, srednja in velika pisma, po barvi pa v raznobojna. Po vsebini pa v uradna, trgovinska in zasebna pisma. Uradna in kupčijiska so si podobna. So večjega formata, modre, zelene ali bele barve. Zasebna pisma imajo sl a različne oblike in barve. Ko bi jih tudi po njih vsebini razlikovali, bi jih razvrstili še v prosta, brezpo-memibna, prosilna, zahvalna, vesela, žalostna in ljubavna pisma. Mislim, da se po tej vse-
»Potrjujem in jamčim moralno in materialno, da imajo vse osebe, ki so vpisane v ta spisek, pravico do razlike na prejemkih v času od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924 in da je proračun točno izvršen.«
Predstojniki oblastev morajo spisek sestaviti v čim najkrajšem roku in ga 'takoj poslati pristojnemu finančnemu ravnateljstvu.
3.	) Specialna računovodstva in blagajne (med njimi ministrstvo pošte in telegrafa) sestavljajo in pošiljajo spiske prav tako kakor ostala državna oblastva. Edino za generalno direkcijo državnih železnic je predpisan nekoliko drugačen postopek.
4.	) Ustanove, za katere se od 1. aprila 1928. dalje ne otvarjajo krediti pri finančnih direkcijah, ampak izvršujejo samostojno svoj budžet in blagajno (bolnice, drž. dobrodelne in druge ustanove) postopajo v pogledu predlaganja spiskov analogno določilom točke 1 in 2 pravilnika.
H. Za upokojence in rodbine umrlih državnih uslužbencev.
Upokojenci in rodbine po umrlih državnih uslužbencih, kolikor niso dobili razlike že izplačane iz letošnjega proračuna v kreditu 10 imilijonov dinarjev, morajo predložiti osebno prijavo za prejem razlike po obrazcu, natisnjenem v Uradnem Ihto št. 274/76 od 13. avgusta 1928 (prijava se dobi tudi v učiteljski knjigarni, Frančiškanska ulica. — prip. uredn.), pristojnemu finančnemu ravnateljstvu, na katere ozemlju upokojenec sedaj živi in prejema pokojnino. Prijava se lahko predloži osebno ali pa pošlje po pošti, izpolnjena mora biti čitljivo in jasno. (Prijavi mora biti priložen prepis uverenja o plači po starem zakonu (pred 1. oktobrom 1923) in razvrstitveni dekret po novem zakonu. Ce se izroči prijava osebno, zadostuje navaden prepis. V tem primeru je treba vzeti s seboj tudi originale, da lahko za to odrejeni uradnik pri prevzemu primerja prepise z originali. Razen prilog k prijavi ni treba nobenih drugih dokumentov ali po-'sebne prošnje. Posebno se vsi opozarjajo, da so vse prijave, ki so jih že kdaj predlo-ložili zaradi izplačila razlik, postale brez veljave, v sled česar je treba predložiti nove prijave, in sicer pristojnemu finančnemu ravnateljstvu najdlje v roku 10 dni po objavi tega odloka v Službenih novinah.
Na osnovi prejetih prijav od upokojencev in rodbin umrlih državnih uslužbencev m potem, ko jih finančne direkcije pregledajo in revidirajo, se sestavijo enaki spiski kakor za aktivne državne uslužbence. Finančna ravnateljstva bodo čaka'a najdije 15 dni po objavi te naredbe v Službenih novinah (do 20. januarja) na spiske v duplikatu od oblastev njihovega področja, po preteku tega roka pa
bini izbirajo barve in oblike. Navadna ali brezpomembna pisma imajo običajno obliko in so pisana s strojem ali s črkami, ki očitu-jojo 'malomarnost ali celo prezirljivost. Tista, v katerih so prošnje ali zahvale, so 'be'a in kair se da lepo pisana. Pisma, ki prinašajo radost ali žalost, je težko razločiti, z lahkoto pa spoznate ljubavna pisma. Njih oblika je si no različna, toda brez vsakega pravila. S tem pa še ni rečeno, da ljubezen ni normalno čuvstvo. Imajo format, da s težavo na'epite dve znamki, pa so tudi dolga, da jih morate v svežnju pregeniti, ko bi jih tudi ne hoteli. Kmalu spoznate, da so barve teh pisem rož-nobojne ali pa rumene v vseh odtenkih, redkokdaj modre, bele pa vobee nikoli. Nemara bi se dala po teh barvah soditi ljubezen obeh dopisujoči! sl oseb, in sicer: po rdeči na strastno, po rožnobojni na mirno in srečno, po rumeni ra nemirno in ljubosumno, po modri na odkrito in po beli na pravo in čisto ljubezen. Teh je malo.
naj čim najhitreje napravijo rekapitulacijo-vseh prejetih spiskov in zahtevajo od generalne direkcije državnega računovodstva in budžeta potreben kredit v znesku skupne vsote. Z zahtevo in rekapitulacijo pošljejo tudi originale vseli spiskov, tako onih iz poglavja I. kakor iz Poglavja II., duplikate spiskov pa obdrže pri sebi do izplačila.
Kadar prejmejo obvestilo o odprtem kreditu, začno takoj izplačevati razlike, bodisi neposredno na svoji blagajni, bodisi preko podrejenih blagajnic. Izplačevalo se bo proti posameznim pobotnicam ali pa po osebnih plačilnih spiskih, ki jih overi predstojnik oblastva. Pri izplačilu mora kontrolor oziroma blagajnik skrbno ponovno prekontrolirati pravico do razlike. Kako se bodo ti izdatki knjižili, bodo izdana posebna navodila.«
(Objavljeno v Službenih novinah št. 5— II. od 5. januarja 1929).
K temu pripominjamo samo toliko, da je za aktivne uslužbence in za tiste, ki so bili prevedeni na novi zakon, pa bili kesneje odpuščeni, reducirani, dali O1 tavlke itd., napravila predpisane prijave poštna direkcija, do-eim 'so se morali upokojenci sami prijaviti, in sicer tisti oblasti, od katere dobivajo pokojnino.
Poostrene odredb o tisku*
Drž. pravdništvo v Ljubljani nam je poslalo dne 10. jan. t. 1. odlok sledeče vsebine:
»Po novem zakonu o tisku je izreči zabrano razen v dosedaj določenih primerih tudi, ako j-e v tiskanem delu podan zločin ali prestopek proti državi po kazenskem zakonu, alko je v tiskanem delu zagrešeno dejanje, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti javne varnosti in pravnega reda v državi, ali ako vsebuje obrekovanje ali razžalitev državne oblasti. Vsaka kritika državnih oblasti in vsled tega tudi njihovih odredb, ki bi vsebinsko vsebovale žalitev, je torej nadapu-stna. Pri ocenjevanju besedila se ne bo oziralo na eventualna izvajanja, da je napad upravičen. To velja osobito tudi glede stanovskih listov državnih uslužbencev, privatnih nameščencev itd., ki se bavijo z odredbami službenih oblasti.«
Razglaišujoč to vsem naročnikom, piscem in sotrudnikom, jih prosimo, da upoštevajo ta ulkaz in da ne pišejo ničesar, 'S čimer bi žalili ali kritizirali odredbe državnih oblasti, ker uredništvo takih člankov ne bo objavilo. Sploh pa drži program, ki smo ga postavili v 1. številki letošnjega leta, torej ne glede na novo stanje v državi in na gornji odlok državnega pravdništva, da hoče postati »Poštni glasnik« v tekočem letu izrazito strokovni list z namenom, da vzgaja i.n uči svoje članiitvo in da s tem izboljša pit. stroko. Zato se priporočamo za dobre •strokovne članke.
Vi, ki ste zaposleni v špediciji, ste večkrat nehote priča romana. Sigurno opazite, če vam pride vsak drugi ali tretji dna popolnoma enako pisemce v roke in lahko z vso gotovostjo trdite, kdaj ga boste zopet videli. To traja precej do'go, ali čez čas se pisemce zakesoi za en dan, potem za dva in navsezadnje prihaja čisto nepravilno. Na nebu ljubezni se je prikazal oblak. Ali kakor prodre so’nčni žarek semtertja oblak, tako zopet zagledate tisto pisemce, a v znatno večjih presledkih in končno ga ne dobite več pred oču Ljubezen je umrla. Ljubljenca sta se razšla’:;!, če se ni zgodi'o kaj hujšega in če nista praznovala poroke.
Ko bi vedel pismonoša, ki nosi polno torbo, kaj je v enem ali drugem pismu, gotovo bi se pri vsaki dostavi primerno obnašal: bodisi dostojno, ža'ostno, zadovoljno ali pa bi ves vesel hitel, da bi ga kar najhitreje prinesel nestrpno čakajočemn srcu.
(Po »Čsl. P. Ufedniku-; )
Organizacijsko gibanje.
IZ 12. OiLMBOROVE SEJE OPO OD 11.1.1929.
Predsednikovo poročilo je obsegalo v 'glavnem novi položaij, ki je nastal k izrednimi odredbami v državi in z inovo vlado. Odbor se je soglasno pridruižiil izvajanjem ■predsednika, da ptt. uslužbenstvo navdušeno (pozdravlja novo stanje v državi, ker pričakuje od njega ozdravljenje bolnih razmer v maši kraljevini.
Konferenca predstavnikov zagrebške in ljubljanske organizacije se bo vršila v nedeljo dne 13. januarja v Sevnici. Določijo' se •delegati iz odbora in glavna poverjenika iz Mairibora in Celja.
Za brzojavne tekme je razposlala organizacija največjim gospodarskim in javnim 'korporacijam in obiastvom pismena vabi'a za sodelovanje pri nameravanih brzoj, tekmah. To sodelovanje je mišljeno seveda samo v finančnem pogledu, da dobimo potrebni kapital za izvedbo našega smelega cilja. Tudi pri direkciji stoji stvar ugodno. Gospod direktor se toplo izavzema za to, da dobi potrebni kredit, da pripomore akciji, ki je tolikega po-■menia za napredek brzojavne stroke.
Slaba udeležba na sejah. Ker je odbor 'Ugotovil, da dvojica, trojica odbornikov neredno prihaja na seje, se je sklenilo, da se ■prizadeti odborniki 'pismeno pozovejo k pojasnilu, zakaj ne prihajajo k sejam. Če pojasnila ne bodo zadostna, se bodo poklicali v ■odbor namestniki.
KONFERENCA V SEVNICI.
Zaradi važnih vprašanj, ki so nastala v državi z uvedbo novega sistema, sta smatrali zagrebška in naša obl. organizacija za potrebno, da se ustno porazgovore o novem položaju in o nadaljnji taktiki obeh organiza-cij. Zato sta sklicali za nedeljo, dne A3. januarja t. 1. v Sevnico konferenco predstavnikov obeh organizacij. Konferenca je bila zamišljena v najožjem krogu, prišlo pa je nepri-ičakovano toliko delegatov in 'posameznih -Č'anov, da se je razvila ožja konferenca v širši sestanek.
Razgovori so pokazali, da ne stojita na »stem stališču samo naša in zagrebška organizacija, marveč tudi ostale organizacije in Savez v Beogradu. Izkazala se je popolna sloga in sporazum- v vseh vprašanjih. Glede akcije o šporazumu s poštnini uslužbenci izven edinstvene organizacije, se je ugotovilo, da so se pogajanja prekinila in sporazum razbil brez naše vednosti im sodelovanja. Ker smatramo, da v nasprotnem taboru sploh ni bilo iskrene in lojalne želje za sporazum, so se storili slk'cpi, ki v bodoče onemogočajo taka izigravanja.
Konferenca je enodušno pozdravila kraljevo proklamacijo na narod z upanjem, da se bo tudi v novi situaciji postiral naš Saveiz tako kakor treba in da bo z uspehom zastopal interese ptt. osobja pri reviziji uradniškega zakona oziroma pri sestavi specialnega zakona o poštnem osobju. Izrazila se je tudi želja, da skliče Savez centralni organizac.j-ski svet (predsednike vseh obl. organ.zacij v državi).
»DOBROTA«,
obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani, obvešča svoje č.auc, da je v drugi polovici pret. leta na novo pristopilo 40 rednih in 10 izrednih članov, skupaj 50 članov. Izstopilo je v tern času 31 č anov. 19 od teh je umrlo, 4 so izstopili prostovoljno, 11 pa je bik> izključenih po društvenih pravilih.
Umrli so; Ocepek Elizabeta, Podgornik Juriča, Cuderman Evgen, Govekar Minka. Zorjan Alojzija, Kerne Antonija, Nosman Marija, Mehle Maria, Mihelčič Franc, Ma'em-šek Alojzija, Jurkovič Rudolf, Vončina Ladi-
slav, Klemenčič Jožica, Hrovat Anton, Delea Ana, Gruber Marija, Matajec Karolina, Šimenc Franc, Čeh Josip. N. v. m. p.!
Njih preostalim je društvo izplača o: Po članih, ki so bili vpisani samo v skupini »A«, v dveh primerih po 1500 Din, v treh primerih po 5000 Din in po enem izrednem članu 2000 Din. JA) 13 članih, ki so bili vpisani v obeh skupinah »A« im »B«, je izplačilo društvo po 10 500 Din; po enem č anu pa se ni izplačala nikaka podpora, ker še ni bil pol leta član društva.
Člani skupine »B« so po sk epu zadnjega obč. zbora plačali do konca leta 1923. že naprej prispevke za 6 smrtnih slučajev, t. j. 30 Din. Ker pa je umrlo v skuphii »B« do konca 1. 1928. 13 članov, mora vsak član te skupine naknadno doplačati prispevke še za 7 članov t. j. 35 Din. Aktivnim nameščencem se bo ta znesek odtegoval po rač. odseku v obrakih od osebnih prejemkov; drugi člani pa naj plačajo ta znesek čimprej ves ali v obrokih po položnicah. Obenem naj pošiljajo tudi že za nove smrtne slučaje v letu 1929. vsaj 6 mesecev po 5 Din več.
Med člani, ki plačujejo prispevke po položnicah, je mnogo takih, hi jih je' treba večkrat opominjati za plačilo. Letos se bodo opominjani člani, ki neopravičeno izostanejo s plačilom prispevkov, brez nadaljnjega črtali iz društva. Že v preteklem letu je bilo izločenih več takih članov. Vsak član mora vedeti, da Je treba plačevati prispevke najmanj za en mesec naprej.
Pri tej priliki opozarjamo članstvo, da bomo odgovarjali na vsa vprašanja v dru-števenih zadevah le, če bo priložena dopisu znamka ali dopisnica za odgovor. Tudi za opomine in za izgubljene položnice bomo letos brezpogojno zahtevali povračilo stroškov.
V	letu 1928. je pristopilo k »Dobroti« 258 novih članov, umrlo pa jih je 24. Društvo je štelo konec leta 1928. v skupini »A« 2639 č'a-nov in v skupini »B« 1200 članov. Podpore je izplačalo v obeh skupinah 166.000 Din.
Tovariši, tovarišice, še mnogo vas ni pri »Dobroti«. Pridite čim prej vsi, ne strašite se malenkostnih izdatkov, ki se bolje obrestujejo, kakor v hranilnici naložen denar.
INTERNACIONALA POŠTNEGA, BRZOJAVNEGA IN TELEFONSKEGA OSEBJA.
V	internaconali poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev je združeno 384.555 članov. Države in posamične organizacije s števi'om članov so:
Avstralija: Amalgama itd. Postal Wor-kers Union of Australia, Room 56, Trades Hall, Goulbotrn Street, Sydney — 9000 članov.
Belgija: Syndikat National du Personal des Gh. P. T. T. M. A., 9—11 Plače Footai-nas, Briissel — 9500.
Bolgarska: L’ Union )Postale, Telegra-pb:que et Telephonique de Bulgarie, 44 Rue Climentine, Sofia — 2750 članov.
Danska: Dansk Te'egrafforening, Kopenhagen, Zinnsgade 1, 2 — 1400 članov.
Gdansko: Bund der Post- und TePgra-phenbeamten der Freien Stadt Danzig, Dan-zig-Langfuhr, Kronpri.nzeinweg 20 —	1200
članov.
Nemčija: Reich sv erband deutscher Post-und Telegraphenbeamten, Berlin SW 48, Wilhelmstrasse 146 — 120.000 članov. — Al-gemeine Deutsche Postgewerkschaft, Berlin SO 16, M chaclkirchplatz 1 — 40.000 5’anov. — Verband der deutschen Reichs- Post- und Telegraphenbeamtinen, Berlin W 57, Kur-fiirstenstrasse 3 — 34.000 članov. — Verband deutscher Post- und Te egraphenbeamten, Berlin SW 61, Grossbeerenstrasse 82 A — 24000 članov.
Estonska:	Posti- Telegraafi ja telefoni
teenijate, Kutsciihisus, Tallinu — 1000 č anov.
Francoska: Federation National e des Tra-vaileurs des P. T. T., 211, Rite Lafavette, Pariš X me — 50.000 članov.
Grška: Federation des Fonctjonaires des P. T. T. de Grece, Stva Athanaton, Athen — 1000 članov. — The Gastern Staffs Associa-tionin, Grecce, Golan str. 128, Athen 300 članov.	,
Irska: Irish Postal VVorkers’ Union, 52 Parnell S.uare, Dublin — 4000 članov.
Kanada: Federated Association of Letter Carriers, Toronto — 879 č'anov.
Litva: Latvijas Pasta — Telegrafa un Telefona Danbinicku Arodneisciska Biedriba, Avotu eela 4, Riga — 1200 članov.
Luksemburška: Federatain, des Facteurs des Postes du Gr. D. de Luxemlbourg, Lu-xetmburg — 450 članov.
Nizozemska: Centrale 'Bond van Neder-iandsehe P. T. T. Personeel, ’s-Gravenhage, Manconistraat 96 — 6185 članov. — Centrale Nederlandsclhe Ambten aarsbond s-Graven-hage, Fmmapark 10 — 2100 članov.
Nizozemska Indija: Bond van Hooger en Middelbar ersoneel bij den Post-, Telegraaff en Telefoondienst in N. J. Bandoeng, Tjita-rcmpelin 8 — 2500 članov.
Avstrija: Postgevverkschaft, Wien (IV.. Mittersteig 3 A — 13.300 članov.
Palestina:	Organization of Railways,
Posts ad Telegraphs Workers in Palestina Haifa — 422 članov.
Sarsko ozemlje:	Vereinigung der Post-
und Telegraphenbeamten des Saargebietes, Saanbrucken — 950 članov.
Švici: Verband schvveizerischer Post-, Telephon- und T el egr a phc nangestel 11 en, Bern, Bngestrasse 1 — 8319 članov.
— Verband schweizerischer Telegraphem-ii. Telephon-Beamten, Ziirich — 2200 članov.
Verband schweizerischer Postbeamten, Bern, Monbijoustrasse 20 — 4000 članov.
Češkoslovaška: Gewerkschaft der Post-ler, Liberec — 4000 članov. — Spok>k slovenskih poštarov, Bratislava — 1900 članov. — Svaz poštovnich, telegrafnich ,a telefonu,ich zamestnaucu v Ceškoslovenske re-
pubtice, Praha JI., Hybernska ulice 7_1000
članov.
Zedinjene države Severne Amerike: Na-
tnional Federalion of Post Office Člerks
Wa:hiu«ton, D. C. - 30.000 članov. ^
Kraljevina SHS. Po sklepu lanskega poštnega kongresa smo stopili s 1. avgustom 1928 vsi v Savezu ptt. uslužbencev organizirani jugoslovanski poštni nameščenci v poi-tno-te-legrafsko-telefonsko internacionalo, kojih nas je 8000 članov.
DUHOVNIK o neorganiziranih.
Neki župnik iz Hutchinsona (Kansas, Amerika) je objavil v »Kansas Labor Weekly« naslednji zajemljivi članek:
Kiair so dosegli delavci kot žetev za svoje napore, vse to so dosegli z organizacijo. Posamezni ste proti organiziran .mu bogastvu brez moči, če ste pa organizirani, je že samo vaše število nepremagljivo. Je pa pojav, ki je krivičen glede prednosti, .doseženih z organizacijo. V mis'ih imiam tiste ljudi, ki niso niti najmanj sodelovali pri izboljšanju razmer, tiste, ki so se branili pristopiti k organizaciji, tiste, ki so lomili kopje nad svojo lastno organizacijo, tiste, ki trgajo z vese jem sadje organizacijskega dela. Ko bi bil vsak neorganiziran delavec primoran, delati pod pogoji, kateri bi danes veljali, če bi ne bilo organizacije, bi se »prebito hitro organiziral..
poštni Dom bo naša trDnjava, zato p"5pi*i takoj (Hz!
To in ono.
Nov poštni minister. Ker je bil g. Štefan Sav-ković samo (zaistopn.k poštneiga ministra, je ob sipopolnutvi vlade sprejel naš resor g. Kosta Ku-manudi, beograjski župan in večletni minister. Javnosti je najbolj poznan kot f.nančmi minister v letih <1923 in 1024. Upamo, da bo stroka napredovala pod vodstvom iizkušenega pravnika, fi-inančn.ka in praktika ter da bo osebje ž njim zadovoljno.
Redukcije. Direkcija je prejela nalog, da mora odpustiti iz sliuižbe vse one, ki so nesposobni, nevestni, nezanesljivi in one, ki so postavljeni preko budžetnega stanja. Pri temi ne smejo niti naj-'mamj vplivati osebni ali politični oziri, nego izključno samo interes stroke in države. Upamo, •da v področju naše direkcije ravno iiz interesov, stroke ne bo redukcije. Kar pa je absolutno diskvalificiram ega, moratoo ali nacionalno nezanesljivega, naj ©re iz poštne stroke.
Članarina in naročnina. Ob novem letu je terjal blagajnik OPO izaostalo članarino, upravnik ^Poštnega .glasnika« pa dolžno naročnino. Nekateri se razburjajo, češ da, so že Plačali. Nnj se nikar ne razburjajo, .marveč naj mimo sporeče, kdaj in kam so plačali terjani znesek. Pomote so mogoče tudi v hlalgaijini organizacije in v upra-vi lista. Zlasti se čudijo nekateri, da jih terjamo za »Poštni glasnik«, češ da ga vendar plačujejo s članarino. To je res, toda to so zaostanki iz prejšnjih let, ko naročnina še mi bila obvezna.
Sploh se pa bodo ti stari dolgovi sedaj likvidirali in ne bo v tern pogledu več pritožb.
Koliko plačujejo organizacijskih prispevkov drugje. .Državna zveza nemških prometnih poštnih uslužbencev je določila članske prispevke na 24 mark letno, kar .znese našega denarja na leto čez 320 Din. Poleg tega mora vsak član plačati Se poseben društveni prispevek 4 marke ('54 Din) v agitacijski in tiskovni sklad. Znano je tudi, koliko članarino plačujejo naše kovinarske organizacije — Po i!4 dinarjev na teden. Zato plačujmo redno članarino naši organizaciji, saj znaša z listom vred samo 10 Din za uradnike im 8 Din za meuradnike na mesec.
Pov.šane poštne pristojbine v Avstriji. Gene-rallno poštno ravnateljstvo na Dunaju je sklenilo povišati pisemsko pristojbino s 15 .na, 16 grošev. Nove pristojbine veljajo v prometu z Nemško republiko in Gdansko. Pristojbina za tiskovine se poviša z 2 na 3 groše. Telefonski naročniki pa bodo plačevali letno 24 šilingov, več ko doslej. Paketne pristojbine se tudi nekoliko po-draže. Povišanje teh pristojbin bo neslo državi letno 6 do 7 'milijonov šilingov.
Bolgarska šteje danes .109.122 državnih in javmih uradnikov. (Plače so razdeljene pa 6 kategorij, vsaka ima 10 plačilnih skupin. Službena plača se prične s 11 SO levov v 10. skupini 6. kategorije, konča pa s 6090 levi v 1. skupini 1. kategorije. (Mesečni prispevki se gibljejo od 80 do 450 levov. Družinske doklade so pri poročenih brez otrok 90 levov, z 4 ali 2 otrokoma 160 levov, s 3 do 4 otroki 240 levov ter največ 320 levov
Osebne vesti.
Post-vljeni: za pb. ur. II/4 Franjo Ivanuša v Ljubnem. S to postavitvijo se razveljavi njegov prostanek službe. Za priprav. 1.11/4 Joslpina. Ilnikar, dmevničarka vi Metliki; za, pogodb, pošt. Ema Malarič v Kotoribl in Alojzij Pavlič v,'Bodorcilh; z a d n e vrni č a r j e 'Viden Stojanovič v Sv. Lenartu v Slov. gor., Aleksander Rai-zarevič v Murski Soboti, Jovan Petrovič v Čakovcu, Frane Supančič in Maks iPošanko na Mariboru 1 ter Karel Železnikar na Mariboru 2.
Premeščeni: pb. ur. 11/3 Ruža Vojisk iz Beltincev na Maribor 2; pb. ur. iH/4 Angela Autrata iz Vojnika ma ravnateljstvo; teleif. 111/3 Avguština Juh z Ljubljane 5 v Dolenji Logatec, Marta. Kitzter iz Celja v Šmartno ob Paki in Amgeki Šavpah iz Beltincev v, Dobrovnik; zvan. 2. skup. ibudovik Markize,tti z Jesenic na 'Gor. v Jcsenice-Fužine; dnev. Brna Stergar iz Slovenske Bistrice v. Litijo, Josip Kert iz Slovenjgradca v Slb-,varuško (Bistrico in Miroslava Jelačin iz Murske Sobote v Beltince.
Upokojeni: pb. ur, lil,(2 Marija .Reich v Sevnici in Marija (Pristavec v Podplatu ter zvan. 1. skup. Blaž Camer v, Trbovljah 2.
Odpuščeni: pogodb, pošt. Vida Štraus v Sv... (Križu pri Kostanjevci.
Izpite za vodstvo pogodbenih pošt so napravili: Amali Popovič im Alojzij Pavlič.
Pogodbena pošta V/2 (Golnik je bila uvrščena v 1/1.
Ustanovljeno 18.52
Ustanovljeno 1888
TEODOR KORN, Ljubljana
Poljanska cesta 8.
(prele Henrik korn)
krovec stavbni, galanterijski In okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in centralna kurjava.
Naprava strelovodov. Kopališke In klosetne naprave izdelovanje posod iz pločevine za f rnež, barvo, lak In med vsake vel'kosti kakor tudi posod (škatel) za konserve.
Nej etjo izbe'O vsakovrstnega usnja m čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljub lana. Stari trg št. 11.
Obleke
za moške, lante in dečke, rag'ane, površnike, a&njene suknjiče in dežne plašče kupik najet neje pti
Josip Ivančič
Ljubliana, Dunajska te ta St. 7.
Pozor!
RJSJO
Pozor!
¥
Poštni nameščen«S
RADIO aparate in potrebščine si lahko nabavite z nakaznico svoje G spodarske zadruge najugodneje pri tvnki
RADIOVAl
Ljubliana, Kongresni trg 3
RniiiriDlte „Postni filosnltT! Najboljši nakup
edino le
v konfekciji DERENDA, Ljubljana nasproti dramskega gledališča
V vehki i/ er, se v m n dim vsr o lačila za rro-šhe fan e in < eč<e oso' ito zim k- suknje kra ke In dolge ob ene za šolat je 1.1 d. po b ez onku-renčnih ce tab.
Na c?»eša darila
kupite pri tvrdki
S'avko Rus
Ljubliana. Dunrjska c 9
Zlatnina, ure, srebrnina China srebrni nastavki
Dobavitelj vospoda s<e zadrug-iO«'nh nameščene v.
<«%

đ
Uri
MERCINA in DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA, KOLODVORSKA 3.
GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMO-PRODAJA ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKU-— MENTNI IN KAR INI PAPIR —
BRATJE P* Al NIK, RATEČE.
TEKSTILBAZAR
D. Z. O. Z.
LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10.
Veliha gulog'« mantil»htiirreg* blaga
Solidne cene!	Solidne cene!
✓ ✓ Prod-ja tudi na obr/'ke / /
Manufakturna veletrgovina
FELIKS UHBBHC, LllIBUilKB
Sv. Petra cesta štev. t
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
Z nakaznico Gospodarske zadruge pošt nam. si nabavite apaiate In potrebščine
FRANC BAR
LJUBLJANA. MESTNI TRG i
Krasni
kožuhovinasti
plašči
lomite ter razno modno krzno
pri
L ROT
Lfublisna
Mestni trg štev 9.
Izhaja 1 11 In 21. v mesecu Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol lota. Oglasi po dogovoru. Čekovni raum št. 11.834.
Pokonise le pošiliatl uredništvu .Poštnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulaml 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv- JakjAa trg 2.
p„ «S,»cev v	M«/« te urelule Joiko Mie v O.Nte* -Za .NaroJ« tisk.™.. Fran J.zeriak v LHtm*